GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK • LETO XII. • ŠTEVILKA 5 • 13. MAJ 1976 OBČINSKI PRAZNIK JE ZA NAMI Množično in slovesno smo ga proslavili na Dobrovi Udeležence proslave in goste je pozdravil predsednik občinske Zborovanja se je v lepem sončnem vremenu udeležilo več tisoč skupščine Vili Belič občanov Na tem množičnem zborovanju je zapriseglo več kot sto mladincev V kulturnem programu, ki je bil vreden vse pohvale, so nastopili - članov mladinske teritorialne enote. tudi združeni pevski zbori iz naše občine BESEDE. IZREČENE NA SLOVESNOSTIH OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU Slo^ k*1 dneh se vsa snr. s ponosom vrača v te** na tisti 27. april hi§i ’ *<0 v Vidmarjevi liena Rožnikom ustanov-krnS Osvobodilna fronta, ki je nistr>U vodstvom komu-silo y zras*a v močno politično viti ei -*e sposobna pripra- ovensko ljudstvo za vstajo. Obrti? kil3 dne je minilo 35 let. in Pnbje> dolgo za človeški vek ženil ° 8eneracijo ali kratko za sg 070vino- Če pa zastanemo in času161110 na to’ se Je v tem todn z®°ddo s slovenskim na-*ahk °Stn'm 'n socialnim bitjem, dib ? ^Sotovimo, da smo nare-je akžen velikanski korak, ki ,>i'iAta["ks!ole,iem p,eii' ‘Ja ipik”i°*)€ne8a tlaonia o lem, do najsvetlejše obdobje v narodnoosvobodilnem boju na dolomitskem območju do polovice 1941. do spomladi 1943. leta. To je obdobje, vezano za ustanovitev in razvoj Osvobodilne fronte, za ljudsko vstajo, za prvi dolomitski odred, in za Dolomitsko republiko. In prav spričo tega obdobja lahko rečemo, da je dolomitsko območje vstopilo čez velika vrata v zgodovino narodnoosvobodilnega boja Slovenije. Dalo je velike sadove, toda tudi velike izkušnje za nadaljnje bojevanje na drugih območjih Slovenije. Mnoge izkušnje, ki so prav tukaj pridobljene, imajo splošno in trajno vrednost za teorijo in prakso današnjega splošnega ljudskega odpora. Kakšen je bil prispevek, ki ga je dalo narod- Čbu, spreoovVLt,a federacije in naš občan Miha Marinko je slove"1 ° .težkih obdobjih naše zmagovite revolucije na ‘541 j-k' so jo za vse nosilce partizanske spomenice drujjj ,Vcče v naši občini, priredile občinska skupščina in __ noP°litične organizacije. noosvobodilnemu boju dolomitsko območje, pa se lahko sklepa tudi po tem, da ima ta kraj okoli 100 nosilcev „Parti-zanske spomenice 1941“ 14 narodnih herojev in okoli 1.000 padlih borcev /od tega je padlo v bojih zoper okupatoija in domače izdajalce nad 500, ubitih talcev okoli 150, drugi pa se niso vrnili iz italijanskih in nemških taborišč in zaporov). Popolnoma je bilo uničenih 500 domačij in raznih gospodarskih objektov. Prav tako sem prepričan, da ste pri načrtovanju družbenega razvoja v naslednjem polletnem obdobju posebno pozornost posvetili krepitvi obrambne sposobnosti občine. Tako kot druge občine v Sloveniji in Jugoslaviji, ste gotovo tudi vi že do zdaj storili mnogo pri obrambnih pripravah. S tem kar ste dosegli, pa se ne bi smeli zadovoljiti, ker gre tukaj pravzaprav za delo, ki se nikdar ne more dokončati. Obramba in obrambna sposobnost države ne more biti nikdar takšna, da ne bi mogla biti še boljša. Za to družbeno potrebo in dejavnost je potrebno še več ustvaijalnega in konkretnega dela na vseh področjih in v vseh okoljih. Vsi, od delovnih ljudi in njihovih organizacij združenega dela, vseh občanov v krajevnih skupnostih, članov vseh družbenopolitičnih in družbenih organizacij do vseh organov in teles od občine do federacije, imamo pri krepitvi obrambne moči dežele še dosti dela. V te namene se morajo izločati tudi potrebna materialna sredstva. Pri tem pa se moramo ravnati po teh besedah tovariša Tita: „Sedaj, v novi vojni, nobena stran, ki ima sredstva, da se upre, ne bo dovolila, da jo uničijo. Uničevanje ne bo enostransko, ampak medsebojno. Seveda bo dobil po glavi najslabši, tisti, ki ne bo pripravljen in ki ne bo imel sredstev za odpor. Zato mora- mo za našo obrambo, za našo varnost dati maksimalno, ne glede na to, ali vojna bo ali je ne bo. Kajti, Če bomo sposobni in pripravljeni, če bomo oboroženi, da lahko dobro ugriznemo, nas bodo manj napadali.” (Ivan Dolničar, v slavnostnem govoru na Dobrovi) „Vesel sem, da svoj življenjski jubilej praznujem v takšni družbi kot je naša, družbi enakopravnosti in humanizma, družbi, ki spoštuje napredek, ki služi delovnemu človeku — to- Jaka Avšič rej tistemu, ki to družbo tudi najbolj potrebuje, ki mu pomaga, ki zanjo živi in prispeva. Plemenitost vseh tistih, ki so darovali svoja življenja zanjo, za nas, je največje bogastvo te družbe. To moramo ceniti, zato moramo našo družbo razvijati na temeljih spoštovanja do človeka in pravičnosti do vseh. En sam človek ne napravi veliko, veliko pa nas lahko napravi ogromno, z več skupnimi napori in požrtvovalnostjo lahko napravimo več za skupno blaginjo.” ..Zavedamo se, da ne smemo v nobenem primeru pozabiti na svetle vrednote in pridobitve revolucije, ki ste jo od prvih dni okupatoijevega nasilja tkali prav vi, zavedajoč se poslanstva biti osvobojen slehernega nad-vladja in živeti v miru. Danes, ko naša generacija uživa brezskrbno mladost v težko priborjenem miru in za katerega moramo biti vam in vašim tovarišem hvaležni prav vsi, je naša osnovna dolžnost - spoštovati in razvijati tradicije narodnoosvobodilne borbe, dograjevati našo socialistično samoupravno družbeno skupnost, biti pri- pravljeni braniti svojo domovino. In to dolžnost izpolnjujemo že danes. Seveda ne tako in še daleč ne v takih pogojih kot ste jo vi, ki ste žrtvovali najlepše obdobje svojega življenja — svojo mladost za tisto, kar je za človeka in človeštvo najdragocenejše - za svobodo, za mir, za bratstvo in enotnost. Naš dolg so naša dejanja in izpolnili jih bomo.” (Mladen Sumina, sekretar OK ZSMS na svečanosti ob sprejemu nosilcev partizanske spomenice 1941) Pripravljalni odbor za proslavo občinskega praznika se najiskreneje zahvaljuje vsem občanom in družbenopolitičnim organizacijam KS — Dobrova za topel sprejem in prijetno počutje vseh zbranih na letošnjem občinskem praznovanju. Še posebej pa se zahvaljuje za prizadevnost in trud, za odlično organizacijo in pripravo praznovanja. (Jaka Avšič) OBČINSKA PRIZNANJA IN NAGRADE PODEUENE Dobili so jih naslednji tovariši, delovne organizacije, krajevne skupnosti in (hnžbenopolitične organizacije Priznanja TOVARNA TEKSTILNIH POTREBŠČIN UTENSILIA ZA PODROČJE GOSPODARSTVA IN SAMOUPRAVLJANJA - Delovna organizacija Utensilia proslavlja v letu 1976 30-letnico ustanovitve in svojega napredka. „Utensilia“ se je razvila iz majhnega, nerazvitega, v srednje veliko podjetje, s sodobno tehnologijo in dobro razvitim samoupravljanjem. To industrijsko podjetje je imelo ves čas svojega delovanja dokajšen vpliv na življenje in napredek na območju občine. Aktivno delovanje njenih družbenopolitičnih organizacij: ZK, sindikalne in mladinske organizacije ter uspešno delovanje organov samoupravljanja pomeni velik doprinos k socialističnemu osveščanju delovnih ljudi in občanov. ELEKTROINDUSTRIJSKO PODJETJE „ELEKTROMONTAŽA“ ZA PODROČJE GOSPODARSTVA Podjetje je bilo ustanovljeno kot elektrokovinska delavnica s tričlanskim kolektivom v letu 1957. Kasneje se je k Elektro-montaži pripojilo podjetje Elektrocenter z 20 članskim kolektivom. Od takrat naprej se je podjetje še hitreje razvijalo in danes šteje kolektiv že približno 100 članov, s tem da izvaja vso elektromontažno dejavnost in projektivo. Zaradi nenehnega Siljenja dejavnosti se je kolektiv že v letu 1973 odločil za izgradnjo novih poslovnih prostorov, ki so bili letos aprila dograjeni in izročeni svojemu namenu. Novi poslovni prostori v velikosti cca 2.500 m2 so bili zgrajeni iz lastnih sredstev. V vsej razvojni dobi pa je podjetje posvetilo posebno službo standardu zaposlenih delavcev. KRAJEVNA SKUPNOST DOBROVA ZA PODROČJE DELOVANJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Krajevna skupnost Dobrova povezuje delovne ljudi in občane desetih naselij. Uspešno deluje pri organizacijski utrditvi krajevne skupnosti, pri reševanju vprašanj vzgoje in izobraževanja, pomaga delovnemu kolektivu šole pri programski izvedbi projekta celodnevne šole ter pri komunalnem urejevanju naselij. Pri organizacijski utrditvi samoupravno organizirane krajevne skupnosti so z razvijanjem vaških skupnosti v vseh posameznih naseljih uspeh vključiti širok krog delovnih ljudi in občanov. S povezovanjem vaških skupnosti, skrbi za usklajen program in razvoj celotne krajevne skupnosti ter tako razvija tesno sodelovanje vseh občanov in delovnih ljudi v svoji krajevni skupnosti. OSNOVNA ORGANIZACIJA REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN KRIM-RUDNIK ZA PODROČJE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE. OO ZRVS Krim-Rudnik je glede organiziranosti in dejavnosti ena najboljših osnovnih organizacij združenja rezervnih vojaških starešin, ki je v preteklem obdobju uspela s pravilnim pristopom in mobilizacijo članstva angažirati ter skupaj z ostalimi družbenopo-Utičnimi organizacijami terena poživiti delo krajevne skupnosti. Organizacija ima velik delež pri delu z mladino, saj so v letošnjem letu uspeh organizirati mladinsko pohodno enoto, ki šteje okrog 60 mladink in mladincev. V okviru izvajanja strokovno političnega programa ima organizacija največji procent udeležbe na predavanjih, kakor tudi pri ostalih akcijah v okviru organizacij ZRVS. DISPANZER ZA PLJUČNE BOLEZNI IN TUBERKULOZO LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA PODROČJE ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA. Dispanzer za pljučne bolezni in tuberkulozo Ljubljana Vič— Rudnik že vrsto let opravlja preglede prebivalstva s svojega območja. Posebno uspešnost je vodstvo tega dispanzerja s svojimi sodelavci pokazalo pri izvajanju množične radiofotografske akcije. Pri zadnji MRF akciji 1975 leta so skušah ne samo odkriti tuberkulozne bolnike in bolnike z rakom na pljučih in drugimi sličnimi boleznimi, temveč so hkrati uporabih to akcijo tudi za odkrivanje drugih bolezni. S temi dodatnimi preiskavami je vodstvo in osebje dispanzerja maksimalno izkoristilo masovno radiofoto-grafljo. V teh akcijah so hkrati razvih tudi skupinsko delo. VIKTOR ČEČ ZA PODROČJE GOSPODARSTVA Viktor Čeč je bil med NOB aktivist OF. Sedaj je že dalj časa direktor Komunalnega podjetja Vič. Podjetje je v zadnjih letih 'Čestitke revolucionarju Jaki Avšiču ob njegovem življenjskem jubileju — v imenu občinske skupščine mu je čestital Vih Belič Občinsko nagrado in priznanje je dobila pohodna enota II. SNOUB Ljubo Šercer doseglo zavidljive uspehe na področju komunalne dejavnosti. Viktor Čeč je bil dolgo časa odbornik občinske in mestne skupščine ter član republiškega odbora sindikatov. Je predsednik KK SZDL Malči Belič in hkrati predsednik komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine občine Ljubljana Vič—Rudnik. IGNAC VOLJČ ZA DOLGOLETNO DRUŽBENOPOLITIČNO AKTIVNOST TER ZA DELOVANJE NA PODROČJU LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE Ignac Voljč je bil do leta 1972 direktor Ljubljanskih opekarn. Vseskozi je delal v različnih družbenopolitičnih organizacijah občini in v organih občinske skupščine ter je bil več let tudi njen predsednik. Opravljal je funkcijo sekretarja okrajnega komiteja ZKS, bil je poslanec LS SRS, predsednik okrajnega odbora SZDL ter podpredsednik odbora za organizacijo oblasti in uprave LRS. Ignac Voljč je nosilec partizanske spomenice 1941. Priznanja in nagrade OSNOVNA ŠOLA VIČ IZ LJUBLJANE ZA PODROČJE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA Osnovna šola Vič deluje v 65 let stari zgradbi ob Tržaški cesti. Kljub težkim delovnim pogojem dosega šola zelo dobre učne in vzgojne uspehe, ki jih omogočajo skrajno angažirani člani učiteljskega zbora in celotna delovna skupnost. Vzgojna dejavnost se izven pouka uveljavlja v okviru pionirske organizacije in mladinskega aktiva. Zelo razvite so naslednje izvemazredne dejavnosti:, kulturne, športno-rekreativne ter tehnične dejavnosti. Dejavnosti v zvezi z razvijanjem tradicij in izročil NOB in programov za vseljudski odpor ter dejavnosti v zvezi z razvijanjem varstva narave in okolja. Dobro so razviti tudi samoupravni odnosi na šoli. MLADINSKA POHODNA ENOTA II. SNOUB LJUBO ŠERCER ZA PODROČJE RAZVIJANJA IN NEGOVANJA TRADICIJ NOV Mladinska pohodna enota je bila formirana leta 1972. Od tega leta pa do danes je izvedla preko 200 pohodov in večje število delovnih akcij. Mladinska pohodna enota II. SNOUB Ljubo Šercer je oblikovala tudi politično šolo. Doslej je že okrog 2000 mladincev poslušalo več kot 150 različnih predavanj, predvsem s tematiko iz družbenopolitičnega življenja in NOB. Posebej pa je treba poudariti, da so večino predavanj pripravili aktivisti ZSMS, člani mladinske pohodne enote sami. Mladinska pohodna enota skrbi tudi za izobraževanje, s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite - to je omogočilo tudi uspešno vključiti enote v kombinirano vajo »Jesen 1974“, kjer je dosegla velike uspehe. BORIS MAKOVEC IZ LJUBLJANE, ZA PODROČJE KULTURE Boris Makovec je podpredsednik ZKPO mesta Ljubljane in predsednik izvršnega odbora kulturne skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik in član izvršnega odbora kulturne skupnosti mesta Ljubljane. Boris Makovec je bil dolgoletni predsednik ZKPO občine Ljubljana Vič-Rudnik. V njegovem delu je prišla še posebej do izraza njegova nenehna skrb za razvijanje tradicij NOV. Poleg tega je posvetil posebno skrb delovanjem ljudskih knjižnic. Dva nova kulturna domova sta materializiran rezultat spodbujanja in predane kulturno-prosvetne aktivnosti. Dosti naporov je tudi vložU v organizacijsko utrjevanje kulturno umetniških društev ter oblikovanje kulturnih akcij. MARA KOPRIVEC ZA PODROČJE OTROŠKEGA VARSTVA Mara Koprivec je bila že v gimnazijskih letih aktivna družbeno politična delavka. V obdobju med leti 1953 in 1962 je vodila ustanavljanja oddelkov otroškega varstva v Velikih Laščah, Ribnici, KS Milan Česnik in Krim-Rudnik, kjer je vodila tudi delo pri izgradnji novega vzgojnovarstvenega zavoda. Aktivno deluje tudi pri mestnem in občinskem sindikatu ter v republiškem odboru sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Je tudi aktiven in ustanovni član skupnosti vzgojnovarstvenih zavodov SR Slovenije. ANTON KOŠIR ZA PODROČJE DELOVANJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Anton Košir je s svojim neprekinjenim, aktivnim desetletnim delom, kot predsednik krajevne skupnosti z aktivnostjo na vseh področjih družbenopolitičnega življenja pripravljal temelje za vsestranski razvoj samoupravnih odnosov v svoji krajevni skupnosti. Značilno za njegovo delovanje je, da je ves čas kot predsednik krajevne skupnosti iskal stahšča in sklepe občanov pri sprejemanju odločitev za kratkoročne in dolgoročne zadeve pomembne za razvoj krajevne skupnosti. S tem je utrjeval vlogo občana in delovnega človeka v našem samoupravnem — družbenopolitičnem sistemu. Anton Košir s svojim neumornim družbenopolitičnim delom in sodelovanjem na širšem področju družbenega delovanja daje zgled mlajši generaciji. ANGELCA KUMŠE ZA PODROČJE ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA Angela Kumše je bila aktiven udeleženec NOV. Vrsto let je uspešno vodila oddelek za socialno varstvo in zdravstvo občine Ljubljana Vič-Rudnik. Bila je tudi pobudnik številnih akcij na področju socialne in zdravstvene problematike. Posebno uspešno je bilo njeno požrtvovalno delo pri reševanju številnih socialnih in zdravstvenih vprašanj delovnih ljudi in občanov. ALOJZ KUŠAR IZ NOTRANJIH GORIC ZA PODROČJE KME TIJSTVA ! 1 Alojz Kušar je bil prvi predsednik krajevnega ljudskega odboR Notranje Gorice — Plešivica ter soustanovitelj in prvi predsedM kmetijske zadruge, predsednik odbora za gradnjo zadružnega dom J ter član številnih komisij. Alojz Kušar je kmetovalec. Vsa leti ■ aktivno dela v krajevni skupnosti, njegovo delo je še zlasti 1 usmerjeno na razreševanje problematike kmetijstva. Sedaj je člM ' sekcije za kmetijstvo pri OK SZDL in predsednik izvršnega odbora kmetijske skupnosti. V zadnjem času so vidna njegova prizadevanja za samoupravno povezovanje kmetijstva. SREBRNA PRIZNANJA OSVOBODILNE FRONTE ZA LETO 1976 PODELJENA E) i Komisija pri občinski konferenci Socialistične zveze Ljubljani 1 Vič-Rudmk in žirija za srebrna priznanja OF pri mestni konferenc1 SZDL sta ob letošnji jubilejni 35. obletnici ustanovitve OF sprejd* sklep o podelitvi 15. srebrnih priznanj OF aktivnim družbenopo 1 liričnim delavcem in uspešni organizaciji v naši občini. Srebrna priznanja OF so bua doslej podeljena v okviru mesb ■ Ljubljane, vnaprej pa bodo vsako leto podeljena na svečani prosil | občinskega praznika in ob dnevu ustanovitve OF. Komisiji so posamezne družbenopolitične organizacije pre^ ložile 33 predlogov. Pri dokončni odločitvi je komisija kot tud* žirija upoštevala večletno uspešno delo pri uresničevanju nalog* ‘ Srebrno priznanje osvobodilne fronte je prejela tudi Mil«®* Leskovic okviru socialistične zveze, družbenopolitičnih organizacij in d®!’ štev, za neposredno aktivno delo v krajevni skupnosti in temelj0^ organizacijah združenega dela. (Franc Malovrh — predsednik OK SZDL ob podelitvi na prosU^ na Dobrovi) JANEZ ČEBULJ, roj. 1922, Jamova 62, predsednik OS Ob okupaciji je bil zaprt s strani Nemcev, nakar se je leta 1“, aktivno vključil v NOV. V KPJ je bil sprejet 1945. Od konca 19^' ko je bil demobiliziran iz JLA, je vseskozi opravljal odgovor® delovne dolžnosti v državni uoravi in v nodietiih ter ie vseskozi Z* j delovne dolžnosti v državni upravi in v podjetjih ter je vsesko— . . aktiven družbenopolitični delavec. To dokazujejo tudi š te vib® priznanja. 1 Predlagatelj: Komisija za organiziranost, kadre in izobraževa®” pri OS ZSS Ljubljana Vič-Rudnik. TONČKA DEBEVC, roj. 1914, Rožna dolina c. VH/Jjj| poslovodja. Tončka Debevc (njen mož je aktivni udeležence je kljub težki invalidnosti ves čas po vojni zelo aktivno del®1 ^ t 1 •** f tl ■ 1*1 ■ P t rw D ti A \ r s. IsTaV C/, I** ■ turističnem društvu in v organizaciji Rdečega križa, kjer se zlasti posvetila ostarelim in oslabelim občanovm, za kar je do®^ ziimi pusvema usiaremu in usiaueiim oocanovm, za Kai j1-že več priznanj. Poleg tega pa je tudi aktiven član kraj*'® konference SZDL. Predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Rožna dolina. VIKTOR KONCILJA, roj. 1929, Lavrica št. 87, upokojenec- ^ 8. 9. 1943 se je pridružU osvobodilnemu gibanju. Po vojni ^ zaposlil na Upravi za notranje zadeve, kjer je ostal do upokoji^ Tako med vojno kot tudi pozneje se je aktivno vključil v^rj tokove našega družbenopolitičnega življenja, tako npr. že leto predsednik KO ZZB NOV, vodja delegacije KS, član sveta predsednik komisije za socialna vprašanja v KS itd. Predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Lavrica. . m. MILENA LESKOVIC, roj. 1919, Dolenjska c. 48, upokojuj Že v začetku aprila 1942 se je vključila v organizacijo OF ko* v AFŽ. Po osvoboditvi je sicer morala zaradi bolezni fizična dela, zato pa se je vključila v delo družbenopoht,c.0t organizacij. Je član ZK, član odbora ZZB NOV, kjer dela. predsednica socialno zdravstvene komisije ipd. Za svoje de prejela tudi medaljo zaslug za narod. Predlagatelj: Krajevna organizacija ZZB NOV Krim. ifl, Ing. VERA NOVAK-MARENTIČ, roj. 1911, Vidmaijeva .. upokojenka. Tovarišica je predlagana predvsem zaradi sv0j® t) membne aktivnosti v organizaciji OF v Ljubljani med y0Jn 0^-zaradi njenega deleža pr-vzgoji in izobraževanju kmetijskih P $ vajalcev, zlasti žensk v vseh letih po vojni, prav tako pa tudi z-* ,, njene širše družbenopolitične aktivnosti v okviru ženskih °r» zacij. Jm Predlagatelj: Svet za ekonomsko in družbenopolitično dejav* žensk nri MK SZDL Ljubljana. ^ CIRIL MODIC, roj 1932, Matena 1, Ig, kmet. Še posebno ^ gre priznanje kot kmetu, ki je družbenopolitično prizadeven za napredek svojega kraja. Že več let dela v KO^ jji kjer je član konference in izvršnega odbora je pa tudi v de1®!* ^ KS za zbor KS občinske skupščine. Še posebno se zavzen*0 napredek vasi. Predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Ig. ALOJZ PUŠLAR: roj. 1938, Tržaška c. 297/A, inženir. Je politično zelo razgledan in predan naši socia to ureditvi. V krajevnih organizacijah si prizadeva izboljšati d®!0^^ v duhu napredka naše družbe. K temu pa vzpodbuja tudi tovariše. Že nekaj let je predsednik KK SZDL, več let aktivno sodeluje tudi v svetu KS. Predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Kozarje. JANEZ REŠEK, roj. 1912, Rožna dolina c. 1/7, podpredsednik 00 ZZB NOV. Je nosilec Spomenice 1941, član ZKS, rezervni kapetan L klase, vojaški vojni invalid. Predlagan je zaradi njegove aktivne udeležbe v naši revoluciji in njegovega vestnega ter požrtvovalnega delovanja v državnih organih in družbenopolitičnih organizacijah od osvoboditve pa vse do danes. Že več let dela tudi v počitniški skupnosti ZZB NOV Ljubljana in prav njemu gre v veliki meri zahvala, da imajo naši borci počitniške objekte. Predlagatelj: Občinski odbor ZZB NOV Ljubljana Vič-Rudnik. MARTIN SELAN, roj. 1913, Brezovica 189, upokojenec. Aktivno se je vključil v NOB že leta 1941, takoj po vojni pa seje vključil v vse družbenopolitične organizacije na Brezovici, kjer deluje še danes. Tako je sedaj npr član občinske konfrerence ZKS, Predsednik zbora delegatov KS, sekretar osnovne organizacije ZKS. Do upokojitve je aktivno delal v samoupravnih organih JZ, dolga leta pa je bil predsednik upravnega odbora prometne sekcije Postojna in predsednik delavskega sveta. Predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Brezovica . IVAN SKODLAR, roj. 1917, Cesta Dolomitskega odreda 54, (rrv- upokojenec. Je aktivni udeleženec NOB (Spomenica 1941) in ‘rua čin kapetana. Po vojni je opravljal pomembne in odgovorne naloge pri obnovi naše domovine. Kljub bolezni, zaradi katere je bil ■nvalidsko upokojen, je bil tudi zelo aktiven družbenopolitični delavec v krajevni skupnosti in občini. Tako je še vedno aktiven «an krajevnega in občinskega odbora ZZB NOV. 1 Predlagatelj: Občinski odbor ZZB NOV Ljubljana Vič-Rudnik. L MARJAN STANOVNIK, roj. 1932, Erbežnikova 15, graf. ‘ehnik, je že več let aktivni družbenopolitični delavec v krajevni °rgatiizacijig Kozarje, kakor tudi na delovnem mestu. Kot član ZK prizadeven, politično in moralno neoporečen ter si prizadeva, T® « čimveč doprinesel h graditvi našega družbenopolitičnega ostema. Predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Kozarje. 'Radi VOJ STEPIŠNIK, roj. 1912, Riharjeva 3, upokojenec. A«ivni udeleženec NOB in član ZK od leta 1943. V JLA je ostal J10 konca leta 1956 in bil upokojen kot kapetan I. klase. Po »Pokojitvi pa se je takoj vključil v terensko delo. Je predsednik KO £ZB NOV in član odborov drugih družbenopolitičnih organizacij "a terenu. Je tudi član občinskega odbora ZZB NOV in kot tak aelegat MO ZZB NOV v MK SZDL Ljubljane. Predlagatelj: Občinski odbor ZZB NOV Ljubljana Vič-Rudnik. DANICA TOMŠIČ, roj. 1926, Celovška 355, učiteljica. Je Tetivno sodelovala v NOB od marca 1942 pa do konca vojne. Leta , je bila sprejeta v članstvo ZKS. Poučevati je pričela leta 1944 °t partizanska učiteljica na OŠ Gornje jezero, kjer poučuje še S?®6*- Od leta 1966 dalje pa poučuje tudi na OŠ Vič. Vseskozi je !*uvna družbenopolitična delavka, predvsem pa deluje kot mentor a(lih članov RK in v krajevni samoupravi. Predlagatelj: 00 sindikata OŠ Vič in komisija za organiziranost, lca bistveno pri konceptu družbene samozaščite pLani je bilo za 13 odstotkov manj kaznivih dejanj kot leto Ja statistika je malce varljiva, ker so leto poprej odkrili j rcniki veliko bando, ki je povzročala tak nenaden skok kaznivih d®jan jj. "j- Kazniva dejanja klasičnega kriminala so sicer upadla, je ^ ° pa je število kaznivih dejanj v gospodarstvu. V občini sami kud^ifi-3 zabeležila za četrtino manj kaznivih dejanj, oddelka m Velike Lašče pa po nekaj odstotkov več kot leta 1974. veij. kaznivimi dejanji klasičnega kriminala prevladujejo navadne in pojj,6 tatvine ter tatvine koles in mopedov. Ubojev je bilo pet, se vsStev *n poskusov posilstev pa 13. Slednji, torej krvni delikti so HeVar^ zg°dili na območju postaje Vič. Torej je središče bolj So jj0'u So miličniki uspešno odkrili večjo skupino krivolovcev, k obravnZroČa*' ve*‘ko škodo in celo streljali na ljudi. Skupaj so lan; o Škode wal1 654 storilcev, ki so storili skupaj za preko 2,6 milijont < Če jjj’ Marsikdaj bi bilo škodo in kaznivo dejanje moč preprečiti • Podje, 5? ^ bolj uveljavila družbena samozaščita in če bi bila \ Im ustrezno organizirana čuvajska služba. 0bčan'j*rJavni red in mir se je lani prekršilo 819 občanov in frekrškt) evil0 teh kršitev je v porastu za približno šestino. Večina tu za „ tC VTSte je storjenih popoldne in zvečer. Največkrat gre pr®krškovreteu?’ drzno vedenje in nedostojno vedenje. Takih kdkrili . . kar 323. Pri opravljanju zadev s tega področja so Nmbe in lčn*ki tudi cela ..skladišča" orožja, saj so zaplenili celo Miličniki ,da °, Pu^kah in samokresih ne govorimo. Vsdj®valj1V(P3 j° *meli tudi težave z nekaj posamezniki, ki so PronlJ?ro drugim občanom. Tfi ^ ki 0(1 ?eta’iQV-?riost se v Primerjavi z letom poprej ni izboljšala in nT0 1430 /4 števil0 nesreč narašča letno za četrtino. Lani je ^teriaine ^ V teh nesrečah je bilo za 6,8 milijona dinarjev 8odaj zvečer C' Nesreče se največkrat dogajajo popoldne in [^‘rjanja j® lani naredila veliko na področju krepitve in 3ievnimi “/“b611® samozaščite, posebej z učvrščevanjem vezi s Uni *skuPnostmi. K^jih enC mil‘čniki PM Vič znašli nekajkrat v zelo nevarnih a bi i»{!ew i?01641 miličnikov so celo štirikrat ranili zlikovci. V®Č m?l> l. delovne P0g°je miličnikov na postaji, bi bilo Za*.'. več niiliV -i------ ■■‘■“Viur.uv ua pusiaji, Dl DUO .-^deno je “trnkov. Sedaj^ je od sistemiziranih delovnih mest DfJlnoviti tn^n /ftrtine. Za boljše delo milice bi bilo treba mntaji Pa hi kaddeIek na Dobrovi ali v Polhovem Gradcu. Viški °8o premajhni0 trebU preskrbeti novc prostore, saj so sedanji . M. DIMITRIC STRAN 5 KAKO HITREJE REŠEVATI PROBLEM VARSTVA OTROK NA VIČU WZ Malči Belič ima 640 odklonjenih otrok. Z izgradnjo sosesk na območju KS Malči Belič in KS Vič se dnevno razširjajo potrebe po varstvu otrok. Čeprav je VVZ Malči Belič v zadnjih dveh letih razširil zmogljivost za 350 novih mest, vendar potrebe mladih družip naraščajo, saj je med 640 odklonjenimi otroki kar 250 dojenčkov. V jeseni pa bo zavod lahko sprejel le 40 dojenčkov, torej problem ostaja nerešljiv za 210 dojenčkov. VVZ Malči Belič je že od nekdaj sprejemal dojenčke tudi iz bližnjih sosesk, to je iz KS Bičevje, Rožna dolina, Brdo, Vrhovci. V teh KS ni jasli to pa pomeni, da je zavod opravljal razširjeno vzgojnovarstveno nalogo kar za 6 krajevnih skupnosti. Glede na specifičnost in razširjenost problema je uprava VVZ sklicala v marcu razgovor, ki so se ga udeležili predsedniki oziroma tajniki 6 KS, predstavniki VVZ, družbenopolitičnih organizacij in patronažna sestra. Ob analizi problema otroškega varstva so udeleženci ponovno poudarili, da jc vzrok za tako stanje, enostransko planiranje sosesk, ki zagotavlja le stanovanje, pozablja pa se na otroške ustanove in šole. Skupnosti otroškega varstva bodo morale bolj akcijsko pristopiti k reševanju nastajajoče problematike, ob tem pa se ne bi smela zmanjšati prizadevnost KS, VVZ in drugih organizacij na terenu. Takoj pa je treba začeti z organizacijo varstva dojenčkov na domu. Udeleženci razgovorov so sprejeli naslednje zaključke: Skupnosti otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik (SOV) predlagajo, da takoj pripravi vse potrebno za razvoj varstva v družinah, v zvezi s tem naj bi SOV tudi z razpisom {»vabila varuhinje k sodelovanju. Udeleženci so imenovali posebno grupo, ki jo sestavljajo predstavniki iz vseh 6 KS. Naloga te skupine je, da v sodelovanju s SOV pripravi konkretno akcijo na terenu. Glede na to, da 4 KS (Milan Cesnik, Rožna dolina, Brdo in Vrhovci) še nimajo jasli, naj VVZ Malči Belič še v naprej sprejema v varstvo dojenčke iz socialno ogroženih družin iz teh KS. Ob tem pa je bilo poudarjeno, da se morajo le KS zavzemati za razširitev kapacitet za otroke vseh starosti. - Udeleženci razgovora so poudarili zahtevo, da se v perspektivnem programu ne sme dovoliti izdelave novih načrtov za otroške ustanove, namreč v zadnjih 5 letih je bilo zgrajenih več tipov VVZ, pridobljene pa so bile tudi dobre in slabe izkušnje nekaterih tipov Prav tako so kritično ocenili sodelovanje nekaterih institucij pri gradnji VVZ, namreč nesprejemljivo je dejstvo, da se je gradnja objekta Marles II. faza na Viču podaljšala za eno leto in to v glavnem zaradi enega hrasta, ki ga „RAST“ ni dovolila podreti. — Na koncu so udeleženci pozdravili pobudo za tako koordinirano sodelovanje med več KS in WŽ, saj se le s skupnim sodelovanjem lahko naloge hitreje razrešujejo. Udeleženci se bodo v najkrajšem času ponovno sestali, da bi ocenili uresničevanje sklepov in se še bolj konkretno poglobili v problem otroškega varstva v naši občini. Otroško varstvo prerašča zmogljivosti VVZ zato je zadnji čas, da se v tej akciji angažirajo poleg SOV krajevne skupnosti, saj ta naloga izstopa pred vsemi drugimi problemi zadovoljevanja potreb občanov. ANGELCA ŽIBERNA NA PODRUŽNIČNIH ŠOLAH BO ŠE DOVOLJ DOBREGA ZRAKA IN PROSTIH DELOVNIH MEST Stanje v gospodarstvu je tako, da se je treba tudi v negospodarstvu marsičemu odpovedati. Toda, ko je bilo za vse slabo, ni bilo nezadovoljstva, če se pa neupravičeno in nesorazmerno prikrajša samo nekaj ljudi in to tiste, ki so že tako za marsikaj prikrajšani, potem je nekaj narobe. Nerazumljivo je, da so po novih merilih o formiranju sredstev za vzgojo in izobraževanje najbolj prikrajšane podružnične šole. Prvič se učiteljem zniža OD za 10 %, ker so to oddaljene šole, drugič pa še za 5 %, ki so jih učitelji doslej prejemali zaradi težjega dela, ker poučujejo dva ali več razredov hkrati — kombinirano. Seveda so poleg tega še ob vse tiste dele dohodka kot ostale normalne šole. Tovarišica Mesesnelova iz Zavoda za šolstvo nas je na predavanju v Polhovem Gradcu seznanila z rezultati raziskave, ki kažejo, da ni razlike med uspehi dela v kombiniranih in normalnih oddelkih. S tem ni mislila pohvaliti kombiniranega pouka, kot nekaj, s čimer se že kar samo od sebe dosegajo dobri rezultati. Če bi bilo tako, potem lahko v enem dnevu skombiniramo celo Slovenijo. Uspeh je zaradi požrtvovalnega dela. Sploh ne mislimo, da smo učitelji na podružničnih šolah nekaj posebnega. Če bi tako mislili, bi bili že zaradi tega slabši. Vemo pa, da veliko delamo, da je delo težko in odgovorno, da se nimamo komu skriti za hrbet, če bi se slabo delalo in mishmo, da se tudi zaradi tega ne dela slabo. Ni nam treba upoštevati pedagoških in političnih stisk, v katere pridemo in iz katerih si moramo predvsem sami pomagati, ne dela po društvih in organizacijah, tega smo se navadili in delamo dovolj, ne da bi iskali priznanja. Toda - da se omalovažuje naše ozko poklicno delo — to je sramota. Kakšna pedagoška poteza, stimulans, pohvala, nagrada, priznanje - to deset plus petodstotno znižanje OD! To je siromašenje siromašnih krajev, ker v situaciji .kot je, učitelju ni treba, da je zadovoljen tudi z najslabšim delovnim mestom. Zato bodo vasice ostale brez šol, poglabljalo se bo socialno razlikovanje, ker ni dovolj upoštevano načelo nagrajevanja po delu, tega pa sindikat osnovne šole Polhov Gradec ne odobrava. JOŽE PRAPROTNIK 0 ZELENICAH V MURGLAH IN ŠE KJE Zelenica je zelena. Zelena od rastlin. Rastline so zračni filter. Rastline so prijetne za oko. Dobro se počutimo ob rastlinah. Zelenice so privatne in skupne. Prej so bile skupne kot privatne. Privatnih zelenic je malo. Skupnih je vedno več. Ni povsem jasno, kdo jih je dolžan urejati, a sčasoma bomo to odkrili s svojimi čutili. Vse več nas je, ki nas zanemarjene in nasmetene zelenice motijo. Tu in tam kdo že kaj ukrene za urejenost zelenic. Celo komisijo so že marsikje ustoličili. Murgelske predsednik hišnega sveta še ni nikoli sklical. Le zakaj ne? Zelenice so ob hišah. Na zelenicah se sklepajo otroška znanstva in prijateljstva. Spoznavanje narave in družbe v praksi. Tako se imamo odrasli kaj pogovarjati o življenju na zelenicah Gledamo jih tudi skozi okna. Opažamo spremembe letnih časov. Pogovarjamo se tudi o tem s sosedom, ko se srečamo. Največ imajo od zelenic psi Vse več jih je. Ni je zelenice, ki bi ne bila zaznamovana z njihovimi iztrebki. V deželah, ki niso več barbarske, je skrb za pasji iztrebek skrb gospodarja. Sicer kazen! Toda to je v Ljubljani še povsem nenačeto poglavje. Zelenice zasajamo z drevjem. To so domovi ptic. Ptice pojo. Pobirajo škodljivce. Čebele imajo na zelenicah mnogo dela. Kako bi brez zelenic? Precej stanovalcev je v zelenice zaljubljenih Na njih prežive večino prostega časa. Posledica je negovana zelenica. Sosedje smo veseli, če nekdo zelenico spremeni v park. To spoštujemo. Na moti nas niti simbolna ograjica. Le zakaj bi motila? Saj je dovolj pogled za veselje. Zelenica je nezazidan prostor. Takorekoč gradbena parcela brez stavbe. Plačali smo jo vsi. Toda marsikdo vidi v tej ..nezazidani parceli" povečano svojo hišico. Kajti zelenici v lastnem vrtu se ne želi odpovedati. Zato poizkuša dobiti dovoljenje za zidavo na skupni zelenici. Če s tem nikogar ne moti, zakaj ne? Povpraša sosede, če se strinjajo, sme graditi. Toda, če se ne strinjajo? Potem se s sosedi neha pogovarjati. Dogovori se le z upravnim odborom. Ta si domišlja, da sme dati dovoljenje v imenu vse soseske in sosedov, ki se morda ne strinjajo. Tako se pokvarijo sosedski odnosi. Zelenice postanejo predmet velikih privatnih apetitov, predmet spora med doslej dobrimi sosedi in vse več je tega ..kislega grozdja". Zelenice so skupna last. O njih lahko upravičeno razpravlja in določa način uporabe le krajevna skupnost. Tudi o murgelskih, ki spadajo v krajevno skupnost Kolezija. Komisija za zelenice hišnega sveta Murgle bi ji morala poročati. Toda predsednik hišnega sveta meni, da zmore vse delo sam. Škoda. Želimo sodelovati Vsi J. ZAGORC \___________________________________________________/ OBISKALI SMO ZAVOD ZA SLEPO IN SLABOVIDNO MLADINO Pri učni uri v zavodu za slepo in slabovidno mladino V vagon na zavodskem igrišču pa res ni treba hiteti, saj ne bo ušel, čeprav je pravi „vlak“, ki ga je podarilo ŽTP Ljubljana zavodskim otrokom ŽALOSTNI, CE ODPADE PIONIRSKA UR „Edina tema, ki obstaja, je neznanje." Ta Shakespearov izrek je z zlatimi črkami vklesan v marmorno ploščo že takoj na samem vhodu v poslopje Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Langusovi ulici v Ljubljani In tega izreka se očitno držijo v zavodu, saj gojence usposabljajo za samostojno življenje in jih skušajo naučiti čimveč, jih navaditi biti neodvisen in enakopraven z vrstniki, ki imajo dober vid. Diskriminacija, ki je bila včasih očitna, izginja. Poklicev, ki bi bili slepim že zaradi samega pojmovanja, da so slepi, nekako nedostopni in nedotakljivi, ni več. Zavod za slepo in slabovidno mladino nudi svojim gojencem toliko znanja, takega ki jim koristi v življenju in ki jih usposobi, želijo enakopravno vključiti v življenje." In tega se v zavodu držijo in uspevajo. S praktično šolo, s prakso, z učenjem v praksi dosegajo uspehe, marsikdaj bistveno boljše kot to uspejo v posameznih okostenelih osnovnošolskih sistemih. 30 let v Ljubljani Razvojno pot zavoda nam je prikazal njegov ravnatelj FRANCE ROŽANEC. „Naš zavod je začel z delom leta 1917, 30 let pa smo sedaj v Ljubljani. Pravi vzpon smo dosegli šele po osvoboditvi, šele tu na Mirju v Ljubljani. V začetku smo imeli dva objekta: sedanji deški in dekliški dom, kasneje smo zgradili novo šolsko stavbo. V teh letih je iz vica slabovidnih, od polovice, ki jih štejejo kot slepe, pa je le pet takih, ki so resnično popolnoma slepi. Razbijanje spon zastarele miselnosti Pri llas v zavodu in sploh v Jugoslaviji smo v povojnem času naredili veliko revolucijo v pojmovanju uporabe vida pri slabovidnih. Zapustili smo miselnost, da naj slaboviden ali skoraj slep ne uporablja vida. Nesmisel je vid pasivizirati, kot so to počeli včasih celo na silo s prevezovanjem različnih rutic itn. Vid, kolikor ga je še, je treba uporabljati Ta skrb in to načelo so nas pripeljali, to lahko rečemo, na svetovno raven. Svetovna zveza uči- Našim učencem oskrbimo pisalne stroje. Dolgo je trajala naša pot, da smo uspeli vsem učencem nabaviti pisalne stroje. Po vojni nismo imeli niti enega, počasi pa smo napredovali. Danes p imajo vsi. Po končanem šolanju pa lahko učenec odnese svoj pisalni stroj s seboj. To so posebni pisalni stroji za slepe. Učimo pa naše učence pisanja tudi na navadnem pisalnem stroju." Kakšen pa je predmetnik v zavodu? ,.Kakšnih izrecnih posebnosti v učnem programu ni. Učni načrt se ne razlikuje od tistega v osnovnih šolah, le da so učenci pri nas bolj obremenjeni, ker imajo še nekaj posebnih predmetov. nujnejše želje, vendar le želje. Vse bi veljalo okoli 8 milijonov, ki pa jih nimamo in ne vem če jih bomo imeli. Telovadnico z bazenom imamo v načrtu, vendar kaj nam to pomaga, če ni denarja. Imamo pa seveda tudi bolj neskromne želje, ki so pa neuresničljive, vsaj sedaj. Naš dom je podedovan in ni najbolj funkcionalen, najbolj primeren . .. Nov dom bi nam zelo prav prišel." ,,Ce se povrnemo k pedagoškemu delu moramo poudariti tudi posebno skrb, ki je nujna za duševno prizadete, ki jih imamo tudi nekaj med našimi učenci. Težave so tudi z razredi, ki imajo kombiniran pouk, vijanja v smeri idej našega san upravnega socializma. Obenem ne pozabljamo na naše dolžnosti kol je stabilizacija itn. V kar smo ^ vključili z vso resnostjo." MAJDA PEZDIRC je delegat teh; ničnega osebja v svetu zavoda. ..Zo' se mi, da smo lahko z odnosi pri nas j prav zadovoljni. Seveda smo za 1° poskrbeli sami, saj si lahko organi; ziramo marsikaj, pač specifično tud1 posamezne enote v okviru zavoda-Tako smo tudi v kuhinji uredili, da smo ob istem številu zaposlenih ved proste in da smo uspeli izboljšaj: jedilnik. Malce smo si podaljša® delovni čas, imamo pa potem pole*! več počitnic Vse smo sc kar sam1 zmenili." Angelca Poklič da se lahko potem šolajo na rednih šolah in fakultetah. S kvalitetnim usposabljanjem, predvsem za življenje, so v zavodu dosegli, daje iz njihovih vrst izšlo v teh letih mnogo strokovnjakov, med njimi pravniki, profesorji itn. Letos slavi Zavod za slepo in slabovidno mladino tudi svoj jubilej — 30 let delovanja v Ljubljani, delovanja na Viču oziroma Mirju in delovanja v osvobojeni domovini. V teh 30 letih je bilo doseženega veliko, izredno vleiko. Za to imajo zasluge požrtvovalni delavci tega zavoda. V tem času se ni spremenila le tehnika, ni napredovala le tehnološka plat, spremenila se je tudi miselnost. Se se spominjam, ko mi je pred leti rekla tedanja predstojnica zavoda Mira Dobovšek: „Slepi ne marajo in ne potrebujejo pomilovanja, potrebujejo pa znanje, ker se Roman Kavčič zavoda izšlo mnogo usposobljenih kadrov. Pri nas so se številni slepi izšolali za telefoniste, fizioterapevte, pravnike, profesoije, pa tudi ročne delavce. Struktura poklicev, ki jih lahko opravlja naš gojenec, se je temeljito spremenila, nič praktično ni več nedosegljivo. Naši gojenci so tudi trgovci, celo avtomehaniki, povsod jih je moč srečati." „V tem času 30 let pa se je tudi struktura naših gojencev precej menjala," pravi ravnatelj France Rožanec. „Po vojni so k nam prihajali v glavnem otroci, ki so se poškodovali z eksplozivom, ki ga po vojni ni nikjer manjkalo. Tedaj so prihajali številni popolnoma slepi, pa večkrat tudi brez rok. Z leti pa sc ta struktura spreminja. Danes je mnogo več slabovidnih in manj stoodstotno slepih. Od stotih otrok, kolikor jih imamo v zavodu, je polo- Danica Lipuš Cvetka Rožanec Stane Floijančič teljev slepe mladine nam je dala priznanje s tem, da je bila prva evropska, konferenca pedagogov, ki delajo s slepimi prav v našem zavodu v lanskem letu. Glede na vse to nas danes ni treba biti sram. Prišli smo dlje kot v marsikateri razviti in napredni državi zahoda. V zavodu smo dosegli, da danes pošiljamo slepe ne le v posebne šole, temveč povsod, da povsod prebijajo spone zastarele miselnosti. V gimnazijah je veliko naših gojencev, srečamo pa jih tudi med vrtnarji itn, To kar je bilo včasih videti nemogoče in si ljudje sploh ne bi mogli predstavljati ali pa bi imeli za norost, je danes resnica in v praksi potrjena tudi kot prava pot. Enostranskega razvoja le v posamezne smeri, tega ni več. Skrbimo pa za vse slabovidne, ne le za tiste, ki so v zavodu. Organizirano imamo pomoč po terenu za tiste slepe ali slabovidne, ki so doma in ki morda hodijo v redne šole. Spremljamo njihov razvoj in jim skušamo čim bolj pomagati. Tudi lažje prizadetim slepim skušamo pomagati," pravi France Rožanec In kako je organizirano šolanje v zavodu? Pisalni stroj v dar Franc Rožanec: ..Skupaj je 13 razredov. Oddelki so pri nas majhni, zaradi lažjega dela seveda pa tudi tako zelo številni nismo. Naši pedagogi morajo veliko svoje usposobljenosti in pozornosti posvečati učbenikom. Učbenike je treba namreč prirejati in ko je prirejen, ga tiskamo v večjih črkah oziroma pač priredimo primemo za naše učence. Z majhnimi sredstvi, ki jih dobi tifo-loška sekcija, skušamo gospodariti čim bolje. France Rožanec V zavodu imamo razširjene nekatere posebne navade, ki so se pokazale kot zelo uspešne. Tako poznamo samourejanje in učence učimo tudi mnogih veščin, ki jih v marsikateri osnovni šoli ne nauče. Tako se npr. učijo plesati, učimo jih pa tudi kuhati, nakupovati, likati, skratka vsa tista opravila, ki se jih sicer nauče otroci doma v družini s posnemanjem. Služba pomoči na domu Naša vzgoja bazira na delu. Učenci sami celo perejo s pralnim strojem. Slepi je namreč bolje usposobljen za življenje, če ga naučiš česa, kot pa če mu pomagaš," meni DANICA LIPUS, pedagoginja in mentorica podmaldka RK v zavodu. „V zavodu imamo šolo, dom, pa še službo pomoči na domu in tudi raziskovalno delo," nam je povedal ravnatelj France Rožanec. ..Prevzeli smo raziskave. Tako smo raziskovali profesionalno orientacijo slabovidnih in potrdili tudi z znanstvenega stališča, da je naša praksa usposabljanja pravilna. Danes lahko naše praktične skušnje potrdimo tudi znanstveno teoretično." Pedagoginja CVETKA ROŽANEC je prikazala finančni položaj zavoda. , Denarja imamo pravzaprav malo, vendar živimo. Premalo dobivamo, zato je treba poslovati skrajno ekonomično in dejavnost ni zavrta seveda za ceno maksimalnih naporov in reduciranj. Urediti bi morali okolico zavoda za kar bi bilo treba denarja. Potrebujemo telovadnico, saj smo brez nje, prav tako rekreacijske površine. Deški dom bi bilo treba obnoviti. Sanitarna inšpekcija je ugotovila, da je obednica neustrezna. To so naj- Jožica Klun toda drugega izhoda ni," je povedala pedagoginja ANGELCA POKLIC. Prosveta naj združuje denar In kako je poskrbljeno za delavce zavoda? „Prck sindikata bomo predlagali, naj bi prosveta združevala denar za stanovanja, saj so sedaj za nas praktično nedosegljiva, ker je cena prehuda za naše plače, obenem pa zaslužimo preveč, da bi lahko.dobili solidarnostna stanovanja," pravi predsednik organizacije sindikata v zavodu ROMAN KAVClC. „Mi ne moremo dobiti stanovanj. Zavod nima denarja in nam lahko daje le minimalne kredite, deset do dvajset tisočakov. Sami moramo varčevati, ker najemnega stanovanja ne dobimo, ‘ razlaga Angelca Poklič. ..Prodrli smo z novo miselnostjo, da nobeno gradivo, ne gre mimo zaposlenih, da res vsi odločamo," pravi Roman Kavčič. Močno smo povezani s samoupravnimi organi in z osnovno organizacijo ZK. Več pa bi morali narediti za rekreacijo, vendar ni denarja." „Naša osnovna organizacija ZK šteje 11 članov," nam je povedal STANE FLORJANČIČ, sekretar osnovne organizacije. ..Mislim, da se uspešno vključujemo v samoupravno dejavnost, saj ima vsak komunist vsaj eno ali dve funkciji. Kljub temu pa so naši člani ZK aktivni tu in na terenu, čeprav morda malce manj kot bi bili sicer. Veliko pozornosti pa naša OZK posveča vzgoji učencev in njih raz- I - i Majda Pezdirc Aktivni učenci Kako so pa samoupravno org®*’’, zirani učenci? Se tudi oni vlC^ čujejo v to? »j ,.Otroci so aktivni nenehno-nas imamo že sedaj praktično <* . dnevno šolo, le da je ne imenuj*^, tako. Iz nebogljenega narediin0 , mostojnega. Vsi so delavni in ^ j pionirskega odreda ima opravka koordinacijo," pravi predscdi® sveta Cveta Rožanec. Mentor pionirske organi*®,) JOŽICA KLUN: „18 dejavn^j. imamo. V vse občinske in rePye- , ške akcije smo vključeni, zujemo se z drugimi pioi'ifS odredi, imamo samoupravne> batne večere, prireditve, svečan jj vse skupaj z ZSMS. Izdajajn® otroški časopis „Naša misel.* Stane Florjančič, mentor * ^ in šolske skupnosti: „Že sedrn1 ^ red pritegnemo v ZSMS, zato da . je več. V šolski skupnosti pa 'n’ 0j vse samoupravno organiziran^ dežurstva do pošte in teg»M dilnik sestavljajo otroci sami- ^ Danica Lipuš, mentorica ^ ..Otroci delajo v RK v treh * nah. Imamo tudi tečaje in na » zaključne izpite. Sodelujemo* y limi šolami in se vključuj1'11 sosedsko pomoč, za kar s0 otroci zelo zainteresirani. Kot so povedali v zavodu, med otroki še neka posebno ' ....................-, pioiuj: veselijo sc, če odpade ura l jli skega sestanka ali samo urejanj ^ samoupravljanja, radi so nan’r|a tl teh urah. Veseli pa so scvC. odpa^ matematika, to p3 i mulnt 'rajne? ra*); Ri varjal se je in foto^tglC MILOVAN DIM" OBISKALI SMO KS BREZOVICA USPESNA PRIZADEVANJA ZA ENOTNOST Družbenopolitične organizacije in krajevna skupnost Brezovica dajejo precej poudarka integriranju in sodelovanju vseh prebivalcev Brezovice. Na Brezovici so bile pred NOB nekatere težave pri sodelovanju in v medsebojnih odnosih. Ker se je to prenašalo tudi na začetne čase po NOB, so se morale družbenopolitične organizacije posebej angažirati na integraciji prebivalcev, da bi nastopali kot homogena celota. V prejšnjih časih je bila za odnose Značilna napetost med prvotnimi prebivalci -kmeti in priseljenimi. Vse je šlo celo tako daleč, da pred vojno delavci niso smeli biti člani gasilskega društva, temveč le kmetje. Takšnih razprtij je bila vrsta in so se morale zato družbenopolitične organizacije v časih po vojni potruditi, da so zedinili kraj. To jim je tudi uspelo, vsaj v veliki meri, čeprav včasih pri posameznikih še vedno prodre miselnost, daje za Brezovico bolje če so sprti med seboj in se zato posamezniki skušajo držati bolj ob strani, niso pripravljeni sodelovati, radi bi delili Brezovico na gornje, spodnje, srednje in kdove kakšne konce. Do takih zelo lokalističnih gle-danj je prišlo tudi v primeru vodovoda, ki so ga zgradili nekateri graditelji novih hiš sami, sedaj pa nasprotujejo priključitvi vode za ostale hiše na njihovem območju. Vsa zadeva je že dolgo pred sodiščem in se še vedno vleče, nedvomno pa kali odnose na Brezovici. V tem položaju so ves čas po vojni odigravale družbenopolitične organizacije pomembno vlogo pri združevanju interesov in so v tem največkrat tudi uspevale. Tudi sedaj uspešno privlačijo k delovanju večino, razen tistih, kijih °dbija kler. Tako je danes za Brezovico značilna velika aktivnost vseh tistih, ki so pripravljeni delati in sodelovati. Zato so uspeli tudi že marsikaj narediti, družbenopoUtične organi-^cije in KS pa so znani kot prizadevni. Premalo udeležbe na občnih zborih Breme družbenopolitičnega delovanja nosijo na Brezovici SZDL in ZK. Kako deluje organi-Zacija SZDL? O tem pravi predsednik krajevne °rganizacije DUŠAN UŠTER: ..Tekoče naloge vse sproti uspešno rešujemo.. Kljub temu pa večkrat nismo zadovoljni z občani, saj menimo, da je udeležba na zborih občanov preslaba. Zbori občanov so stvar vseh, , ® pa le peščice. Tega bi se morali zavedati vsi! Včasih so tudi premalo aktivni tisti člani ZK, ki a našem terenu le stanujejo, organizirani pa so rfogje. Sedaj se že dalj časa maksimalno anga-ramo, in se bomo še, pri utrjevanju delegat-, |ga sistema. Želimo usposobiti čim boljše eiegate. Urejamo evidenco kadrov. Koordi-vacija med družbenopolitičnimi organizacijami okviru naše organizacije je dobra, posebej pa da razveseljivo, da smo oživili ZSMS v kraju in tudi marljivo delajo. Mladi se tudi v naše 0vanje uspešno vključujejo. Dobro sodeluje z 'm tudi osnovna šola.“ >*Na našem terenu je včlanjenih v ZK 4,2 stotka prebivalcev," je povedal sekretar OZK všt °Vica MARTIN SELAN. Vendar so tu eti tudi tisti, ki so organizirani v delovnih g Sanizacijah, medtem ko naša OZK šteje 16 Nov. Lani smo sprejeli dva nova člana, še ^Jtaj pa imamo evidentiranih. Računamo na MS, da nam bo predlagala svoje najboljše ^ce. Delovna organizacija ZSMS je lahko O^a šola in vir za naše članstvo. Bili smo kot Vn^večji, vendar nas je sedaj manj, ker so se SmanJe gorice organizirale v svojo OZK. Prej no bili namreč skupaj. Poudarek izobraževanju deua naše članstvo lahko ugotovimo, da je ^o. le bolj bi se morali v naše delo vključiti tisti komunisti, ki pri nas le stanujejo. Nekaterih namreč ni blizu. Škoda! Naši člani pa delajo v vseh organizacijah, posebej pa še v KS. Naše članstvo je tudi zelo aktivno v SZDL. Nismo pa žal doslej dovolj uspešni pri idejnopolitičnem usposabljanju. Na tem področju bomo v bodoče naredili več, več pa bomo naredili tudi na področju izobraževanja ostalih krajanov. Izboljšali bomo tudi informiranje. Sedaj delamo že na izobraževanju tako, da obravnavamo na sestankih OZK poročila o mednarodni in notranjepolitični situaciji. Sklenili smo, da bomo letos pregledali kader, ki je na našem terenu in naredili o tem posebno evidenco, da bomo videli koga lahko še bolj angažiramo. V ZRVS smo skupaj z organizacijo ZRVS ustanovili aktiv ZK.“ „Naša organizacija je stara, saj imamo šest članov, starih nad 80 let. No, to ni le naša značilnost," je poveal o organizaciji ZZB na Brezovici njen predsednik FRANC ALIČ. „Ne-kateri so seveda zaradi starosti neaktivni, saj ne zmorejo več dela, sicer pa se vključujemo, kjer le moremo. Delamo celo tudi pri gasilcih. Posebnih težav pravzaprav naši člani nimajo, saj imajo stanovanjske razmere urejene in je za borce dobro poskrbljeno. Na Brezovici pa pogrešamo še kakšno specifično delo za našo organizacijo. Z občine dobivamo premalo direktiv, kaj naj naredimo. Lahko bi nam poslali primere, kako sb organizirane in kaj delajo najboljše organizacije ZZB, da bi še mi dobili določene ideje. Seveda pa ne smemo pozabiti povedati, da vzdržujemo spomenike v naši KS." Nekateri se drže ob strani „Na Brezovici je po naših evidencah 145 mladih, vendar imamo le 30 članov ZSMS. Resnica je, da veliko mladih deluje v šolah in delovnih organizacijah, vendar veliko mladih noče sodelovati in se nam ne približajo. Tako je povedal predsednik mladinskega aktiva Brezovica BOŽO PAVLIN. „V začetku pa smo imeli tudi nekaj težav s finančnimi sredstvi, saj nismo imeh denarja. Potem pa nam je pomagala krajevna skupnost, tako da sedaj lahko delujemo. Skušamo sodelovati in sodelujemo v radičnih organizacijah." Referentka za obveščanje in propagando pri mladinskem aktivu MAJDA MAHNIČ: „Enkrat mesečno prirejamo mladinski ples odprtega tipa. Delujemo pa tudi na kulturnem področju. Trenutno pripravljamo igro Županova Micka. Delamo pa tudi na proslavljanju obletnice Cankarjevega rojstva." „Žal pa je večkrat na naših prireditvah in sploh prireditvah slaba udeležba," ugotavlja predstavnica mladinskega aktiva MARIJA TEKAVČIČ. „Na proslavi Prešernovega dne je bila zelo slaba udeležba. Delovanje bi sploh lahko bilo boljše, če bi bilo več povezanosti med mladimi. Vendar del mladih povezavo odklanja. Mladi tudi precej delamo na športnem področju." V krajevni skupnosti Brezovica so zelo pohvalili tudi organizacijo ZRVS, ki je zelo delavna in so nje člani marljivi in prisotni v številnih organizacijah. Brezovica ima bodočnost Krajevna skupnost Brezovica ima bodočnost. To ji zagotavlja njena lega ob ljubljanski vpadnici s Primorske. Preden so se začeli naseljevati novi prebivalci je bilo le kakih 80 hiš, danes pa je to naselje s 1500 prebivalci. Med temi je tudi okoli 30 kmečkih družin, medtem ko je takih, ki se ukvarjajo le s kmetijstvom, 10 družin. Vseh pet naselij v KS Brezovica (to so postaja, Radna, Mala vas. Bičevje in središče Brezovice) se nenehno širi. Doslej v glavnem dolgo naselje ob Tržaški cesti se širi in v bodočnosti bodo tu tudi vedno več gradili. Seveda pa bo to mogoče šele; ko bodo sprejeti zazidalni načrti. Že sedaj je veliko priseljenih, vendar so problemi z urbanizacijo, ki ni načrtna. Zaradi tega prihaja tudi do težav pri gradnji komunalne infrastrukture. Predsednik krajevne skupnosti Brezovica JOŽE PLESNIČAR. ,,Naša KS ima največ težav in zagat zaradi zazidalnega načrta. Ker je bila cela vrsta rezervatov zaradi obvoznice in avto ceste, zazidalnih načrtov ni bilo, ljudje pa so hoteli graditi. In so gradili! Seveda na črno. Posledica tega je, da imamo na Brezovici okoli 100 črnih gradenj. Ljudje so pripravljeni plačati tudi parcialno urbanistično obdelave; le da bi lahko zakonito gradili in vse formalnosti uredili. Sedaj je trasa obvoznic znana in bi res lahko že naredili ustrezne zazidalne načrte. Ne vemo,kaj še odlašajo s tem. Črnograditelji so seveda brez elektrike, ker jim je ne smejo priključiti. To rešujejo s »sposojanjem" elektrike pri sosedih in posledica tega je, da vsepovsod visijo žice. KS nima možnosti, da bi to sama uredila. Z vodo je tudi vrsta težav. KS je dovolila na svojo roko priključitev na vodovod, ker ne moremo pustiti otrok brez vode in tudi vrsta drugih socialnih problemov bi bila. Ojačali smo vodovod iz Podpeči in tako trenutno rešili probleme z vodo. Seveda pa to ni trajna rešitev in če se bo Brezovica širila še naprej, je vprašanje, če bodo lahko Podpečani dajali toliko vode, da je bo dovolj. Ostaja pa odprto vprašanje vodovoda za Zapadno Brezovico. Tam imajo tisti zasebni vodovod in ne dovolijo priključitve novogradi-teljev nanj. Letos želimo 930 tisočakov za investicije, ki bi bile nujne, vendar tega denarja verjetno ne bomo dobili. S kanalizacijo imamo vrsto težav. Sedaj ima kanalizacijo vsak sam zase, torej je praktično ni, imajo le jame. Morah bi speljati kanalizacijo mimo postaje. Za to nam bi občina morala dati denar. Treba je urediti tudi kanalizacijo od vrtca do ceste. Odprto je tudi vprašanje javne razsvetljave do šole. Kaj bo s trgovino? Veliko in že dolga leta odprto vprašanje je trgovina na Brezovici. Imamo jo, vendar je premajhna in preslabo založena. Čakati je treba v njej kot „čma živina". Ena tretjina Brezovčanov kupuje vse v Ljubljani. Seveda, ko pa ne dobijo v trgovini, kar bi želeli, pa še čakati je treba. Mercator pa se obenem pritožuje, da nima prometa. Nič čudnega v takih pogojih. S trgovino je sploh že poseben problem. Kaj se dogaja, nam ni jasno. Pred petimi leti je Mercator odkupil zemljišče za trgovino, vendar je do danes niso še niti začeli graditi, niti ne vemo kdaj jo bodo. Menda je prostor premajhen. Imamo zemljo pripravljeno tudi drugje pa ni nič. Če ne bo šlo drugače,se bomo obrnili na kako drugo delovno organizacijo, da bi pri nas uredila trgovino. Za to je že skrajni čas. Trgovina je „na tapeti" na vsakem sestanku, na vsakemu zboru občanov. Včasih so bile tu tri trgovine, pa so vse odlično poslovale, danes pa imamo eno premajhno, interesa za gradnjo pa Mercator očitno nima," pravi Jože Plesničar. Na Brezovici imajo težave tudi z elektriko. Naselje Radna je zvečer skoraj brez toka, niti radio ne igra, da bi kdo pomislil na kuhanje/pa ni govora. Potrebna je nova trafo postaja, ki je tudi že v načrtu. Elektro Ljubljana na tem načrtu že dela in občani so pripravljeni tudi sami primakniti določena sredstva le da bi imeli elektriko kot se spodobi. »Rabili bi tudi delovno organizacijo. Za vsaj nekaj deset zaposlenih, saj sedaj nimamo niti ene same delovne organizacije. Imamo nekaj obrtnikov, to pa je tudi vse. Ljudje se vozijo v službe v Ljubljano. Za povezavo v kraju pa bi bila delovna organizacija tudi zelo dobro sredstvo, saj bi bili ljudje vezani tudi preko tega," je povedal Dušan Ušter. Seznam nitinih potreb »Nujno bi rabili javno telefonsko govorilnico, saj sedaj ne moremo niti za nesreče sporočiti, ali pa če je požar ali če je treba klicati bolnico. Za telefon je pri nas tudi 140 neuslišanih prosilcev. Težave pa so tudi z avtobusom. Sedaj imamo Vrhničana, vendar čakamo na »šestico". Bili so o tem že dogovori, pa so zaradi zahtev Kozar-čanov propadli. Rabili bi tudi dve avtobusni postajališči," pravi Jože Plesničar. „K temu seznamu želja, naj dodam še jaz željo po slaščičarni in zelenjavni trgovin;" pravi Marija Tekavčič. »Imeli smo prodajalca z zelenjavo s stojnico, pa ga je občina odpodila. Škoda!" nam je povedal Dušan Ušter. Na Brezovici imajo tudi balinarski športni klub, ki skrbi za rekreacijo starejših. Njegovi člani so napravili lani več sto udarniških ur in zgradili bahnišče in klubski prostor, pa tudi v denarju so prispevali 6000 tisočakov. Za športno dejavnost v kraju pa skrbi sicer športno društvo na osnovni šoli. Iz tega društva načrtujejo tudi razviti krajevno športno društvo, le kader bo treba okrepiti. Predsednik gasilskega društva JANEZ CELARC. »Prostor nam manjka. Obnovili bi radi gasilski dom. Imamo prek milijon vredno opremo, ki je pa iz tega doma niti rešiti ne bi mogli, če bi prišlo do česa. Razširitev je nujna." ČLan gasilskega odbora CIRIL ROPRET pa je povedal: »Precej pozornosti posvečamo mladim. Radi bi še povečali aktivnost, čeprav je že sedaj precejšnja, vendar rabimo dom." Izobraževati delegate AVGUST KUŠAR, vodja delegacije KS: »Izobraževati bi bilo treba delegate. Občani se zanimajo predvsem za lokalne probleme in mi to posredujemo naprej. Povezava s KS je zelo dobra." EDVARD VELKAVRH, vodja delegacije v SIS: »Povratne informacije so možne le na zborih, druge možnosti zaenkrat ni. Imamo pa pripombo na prihajanje gradiva, saj je vedno prepozno." Na Brezovici pa imajo tudi marljive upokojence in uspešen poravnalni svet, skoraj vsak mesec uspe s kako poravnavo. Probleme pa imajo s šolo. Ravnatelj šole Edvard Velkavrh: »Šola je nova, a je že premajhna. Zaradi naše dobre organiziranosti prešolujejo starši otroke k nam in to tudi iz vrhniške občine in imamo zato prostorske težave. Treba bo graditi naprej. Na Brezovici pa imajo tudi aktivne kulturnike. O tem nam je povedala namestnica predsednika KS in predsednica DPM STANKA GERBEC: »Manjka nam ustrezen prostor. Ne moremo organizirati večjih predstav in smo vezani na šolo in njeno avlo in na prireditve, ki jih organizira šola. Imamo KUD, v okviru katerega dela komorni zbor, sicer pa se povezujemo s šolo na področju literarnih in raznih drugih krožkov. Knjižnica je sicer v premajhnih prostorih, vendar uspešno dela, saj ima veliko mladih bralcev. Če povem še nekaj o DPM, moram povedati, da smo že naredili več konkretnih stvari: proslave in praznovanja, pa tudi letovanje. Sedaj pa skušamo organizirati prostor za igrišče in prirejamo ure pravljic za najmlajše." Tekst in slike: MILOVAN DIMITRIČ naS> ok •.............................................................................. ................ mmmmm / i P,0,i lma Celarc' A,8"i,to Kui"' aril Ro',re,• Mar,in &lm' S'”** Majda Mahnii, Joia Ptenii.r, Marij. TekartiC, Franc 8. STRAN NASA KOMUNA XII/5 • 11 MAJ 1P r v. SPODBUDNI REZULTATI PREUSMERJANJA KMETIJ V minulem srednjeročnem programu razvoja kmetijstva (od leta 1971 do 1975) smo začrtali pomembno mesto prav preusmerjanju kmetij. Rezultati se vsakodnevno kažejo v povečani blagovni proizvodnji na trgu. Analizo preusmerjanja, je javnosti posredoval republiški center za pospeševanje kmetijstva pri Zadružni zvezi Slovenije. . • Osnovni cilji preusmerjanja kmetij v minulem obdobju, kakor tudi še sedaj, so med drugim; splošna modernizacija kmetij na vasi, ki naj zajame vsako kmečko gospodarstvo tako čiste kmetije kakor tudi mešana gospodarstva, Pod to nalogo naj bi zajeli; povečanje pridelkov na istih površinah v rastlinski proizvodnji z uvajanjem novih pridelovalnih postopkov, boljšim semenom, z večjo porabo mineralnih gnojil, uvajanjem intenzivnih kultur, sprememba pri izrabi travnatega sveta z večkratno košnjo, pašo in podobno. Mehanizacija delovnii postopkov Naše kmetije so bile do nedavnega zelo slabo opremljene z mehanizacijo. Tudi s sedanjo stopnjo opremljenosti še ne moremo biti zadovoljni. Majhna produktivnost kateri smo bili priča in je še prisotna, je naslednji vzrok, da se kmet ni vključeval v tržne zakonitosti, ki se vsak dan bolj sproščajo in prinašajo ekonomsko neodvisnost, čeprav to v naši družbi ne velja v celoti. Vendar razvoj mehanizacije v zasebnem Spodbuditi mlečno proizvodnjo kmetijstvu presegel vsa predvidevanja. Prisotna je skrb za nacionalno izrabo mehanizacije, ki vodi samo preko strojnih in podobnih skupnosti, ki se že v zadnjem času oblikujejo, kar je naloga tudi v naprej in edino pravilno. Uvajanje linijske mehanizacije n.pr. za koruzo bi posameznika strahotno obremenjevala, za strojno skupnost ni to noben problem. Razširitev in utrditev kooperacijske proizvodnje je naloga, ki r .oJjuje izvajanje gornjih nalog. Zagotovljena prodaja je osnovni pogoj za dolgoročne odločitve kmetov in za trajnejše pospeševalno delo. Nezadostna organizacija proizvodnje in trga sta zavora za hitrejši napredek. V minulem obdobju so se učvrstile in poglobile kooperacijske oblike. Tudi prehrambena industrija je pokazala večje zanimanje za domačo proizvodnjo, saj je bila v preteklosti orientirana na nakup surovin izven Slovenije. Na izhodiščih dolgoročnega programa družbeno ekonomskega razvoja so bili izdelani načrti za konkretne preusmeritvene akcije zasebnega kmetijstva. V načrtno tržno usmerjanje so bile vključene predvsem tiste kmetije, ki ne bodo podvržene razslojevanju, ter zagotavljajo racionalno izrabo kmetijskega prostora. Preusmerjanje zajema zlasti področja, kjer velika družbena kmetijska proizvodnja zaradi tehničnih ali drugih ovir ni. možna, obstaja pa širši družbeni interes, da je hriboviti prostor poseljen in gospodarsko urejen. Pripravljenost za preusmerjeno gospodarjenje Pri kmetih je povsod velika pripravljenost za preusmerjanje gospodarjenja. To je začetna ugotovitev pri analizi minulega obdobja. Obseg opravljenega dela in dinamika preusmerjanja v tržno proizvodnjo v preteklem obdobju nista bila povsod enaka. Razvoj je bil odvisen od programov kmetijskih organizacij, vključevanja občin v razvojne programe, od razpoložljivih kadrov, kreditov in posebej od stopnje razvitosti hranilno-kreditne službe, organiziranosti kooperacije oziroma njenih odnosov. V minulem srednjeročnem programu smo predvidevali, da se bo preusmerilo do konca 1975 leta 7345 kmetij. Po štiriletni analitični obdelavi programa je razvidno, da je usmeritev pravilna, saj seje povprečno letno preusmerilo 1577 kmetij. Čeravno so v začetku številke skromneje v zadnjem obdobju skok zavidljiv. Zaradi preglednosti in zanimivosti navajam podatke. Število kmetij, ki so gospodarile po preusmerjenem programu. Leto 1970 1971 1972 1973 1974 Št. kmetij 263 887 1541 3333 6301 Iz podatkov je razvidno, da je preusmerjanje že tako intenzivno na nekaterih področjih, da ji strokovna služba ni več zadovoljivo kos. Z velikimi problemi se srečujejo organizacije na nerazvitih področjih, kjer je zanimanje veliko, sredstev pa premalo, zlasti še za področje infrastrukture, ki naj bi vasi in zaselke povezala z večjimi centri in jih zbližala. Enako velja za vlaganja v skupne naložbe - strojne skupnosti, sušilni centri za koruzo itd. Do konca leta 1974 seje največ kmetij preusmerilo prav v ljubljansko zasavski regiji in to 1171, kar zgovorno kaže, da ne samo čiste temveč tudi mešane kmetije sprejemajo tržno proizvodnjo. Začetna smer preusmerjanja se je v teku razvoja marsikje spremenila zaradi naravnih in ekonomskih dejavnikov. Prvotna usmeritev v mlečno proizvodnjo se je razmahnila v kombinirano govedorejsko proizvodnjo. Specializiranih kmetij samo v mleko ali pitano govedo je manj. Vse te usmeritve so pogojene z tržnimi razmerami. Ekonomika proizvodnje mesa in mleka niha, kombinirana proizvodnja ublažuje nihanje in daje v prilikah nestabilnega trga večjo varnost. Kombinirana proizvodnja je tudi v skladu z dolgoročnim razvojem kmetijstva v Sloveniji. Preusmerjene kmetije gospodarijo na zemljiščih, ki predstavljajo 8 % obdelovalnih površin zasebnega sektorja. Velikost posestev se je le malo povečevala z nakupom zemljišč in jemanjem v zakup. Povprečna velikost usmerjene kmetije znaša le 10,1 ha, kar je malo za smotrno izrabo mehanizacije in uvajanje sodobne agrotehnike. Pospeševati je vsekakor potrebno zakupne procese in s tein omogočiti povečanje proizvodnje. S počasnim večanjem obdelovalnih enot sočasno prihaja do spreminjanja ornih in travniških površin v čredinske pašnike in vse večje podrejenosti rastlinske proizvodnje za potrebe živinoreje kot glavne panoge. Poraba mineralnih gnojil se je povečevala letno po stopnji 10%. Za preusmerjene kmetije kaže podatek skok na 43 % ali na 421 kg na ha, kar je brez dvoma lepa garancija za uspeh. Na številnih kmetijah so bili urejeni hlevi, napravljena ustrezna zajetja za gnoj in gnojevko. Večja raba mineralnih gnojil in boljše gospodarjenje z domačim gnojem močno dvigata rastlinske pridelke. Zelo veliko je bilo izgrajenih silosov za silažo. Podatek kaže, da ima v povprečju že vsaka preusmerjena kmetija 30 m3 silažnega prostora. Usmerjene kmetije so povečale število krav za 42 %, mlado plemensko čredo za 33 % in čreda v pitanju seje povečala za 55 %. Zal seje zmanjšala reja prašičev. To je le nekaj podatkov o uspehih, ki so jih dosegle preusmerjene kmetije, ki pa so velika spodbuda za nadaljnje delo. Ing. LOJZE HABJAN ----- - N OB ILOVŠKEM IN URŠIČEVEM ŠTRADONU JE S SLOŽNOSTJO KRAJANOV ZMANJŠANA NEVARNOST POPLAV Na območju med Ižansko cesto. Bovškim štradonom in Uršičevim štradonom je bilo v preteklih letih več poplav. Tu je 69 hiš in v nekatere, zlasti starejše, je nemalokrat vdrla voda na dvorišča ali celo v stanovanjske prostore. Poplav pa, kakršne so bile v letih 1973 in 1974, ne pomnimo že od leta 1933. Vzrok za poplave sta bila pravzaprav glavna odvodna jarka: Gornji Ga-Ijevec in jarek ob Bovškem štradonu. Bila sta namreč preplitka, cevni prepusti - mostovi pa preozki in postavljeni na nepravilni nivo. Na večkratno zahtevo občanov in krajevne skupnosti je območja vodna skupnost Ljubljanica - Sava izdelala projekt za regulacijo Gornjega Galjevca in jarka ob Bovškem štradonu. Po projektu je bilo treba oba jarka poglobiti za 40 cm, ob Bovškem štradonu pa poleg tega še ostraniti in na novo zgraditi 18 neustreznih cevnih propustov. Medtem ko bi poglobitvena dela napravila območna vodna skupnost, pa bi morali stroške za mostove plačati lastniki sami. Tu pašo nastaleitežave. Za nov most bi moral vsak lastnik plačati od 2.500,00 do 4.000,00 din, odvisno od premera cevi. To pa ni malo, če upoštevamo, da nekateri lastniki pridelajo na travniku le malovredno konjsko seno. Spet drugi so imeli pomisleke zato, ker so svoje mostove naredili šele pred kratkim. Resnici na ljubo je treba tudi povedati, da vsi lastniki parcel ob Bovškem štradonu niso bili prizadeti zaradi poplav, posebno tisti ne, ki imajo višje zemljišče in pa novi graditelji hiš, ki so z nasipanjem dvignili svoje parcele. Uspeh akcije za gradnjo novih mostov je bil odvisen zato od dobre volje lastnikov parcel. Seveda predvsem pa od tega, kako imajo razvit družbeni čut za skupne potrebe soseske, v kateri živijo, in od njihove obzirnosti do prizadetih sosedov. Pokazalo se je, da znajo krajani biti složni in solidarni. Posebno tisti, ki živijo na Barju že dlje časa in poznajo njegove posebnosti — jarke in poplave — so akcijo zavzeto podprli. Pa tudi drugi, na primer kmetje iz Posavja, ki imajo tu travnike, so se odzvali. Lastniki mostov so plačali vsak svoj delež za most. Nesebično so priskočili na pomoč z denarnimi prispevki tudi vsi tisti lastniki parcel ob Ižanski cesti in Uršičevem štradonu, od katerih se voda odteka v omenjeni jarek. V akciji je sodelovalo 76 lastnikov hiš ali parcel, pomagala pa je tudi skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik, KS Kri m-Rudnik pa je nudila organizacijsko in moralno •pomoč. Od 18 mostov, kolikor jih je bilo treba odstraniti, je nastala težava le pri enem mostu. Eden izmed solastnikov tega mostu je plačal svoj delež, trije pa ne, čeprav je tudi ta prepust imel premajhen premer cevi in je bil postavljen previsoko in je tako oviral pretok vode. Poleg tega se tudi iz njihovih parcel in dvorišč steka voda v ta jarek. Nič niso prispevali - Vlado Dobrota, Vinko Spelič in Milan Zupančič. Kljub temu je bil z zbranim denarjem zgrajen tudi ta njihov most. Celotna zamisel o izboljšanju vodnih razmer je uspela. Vrednost vseh opravljenih del pri gradnji novih mostov je znašala 67.570,00 din. Od tega so plačali lastniki mostov 33.810,00 din; 43 stanovanjskih lastnikov je zbralo 14.650,00 din; Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je prispevala 17.000,00 din in za stare cevi je bilo iztrženo 2.110,00 din. S tem denarjem je Vodna skupnost Ljubljanica-Sava odstranila stare mostove, nabavila in vgradila novih 18 propustov profila 1000 mm do 1400 mm. Pod cevmi so piloti in plohi. Poglobili so tudi propust na Uršičevem štradonu. Istočasno je Vodna skupnost iz svojega programa vzdrževalnih del poglobila Gornji Galjevec, jarek ob Bovškem štradonu in delno očistila jarek ob Uršičevem štradonu. Krajani so s prostovoljnim delom pomagali postavljati nove mostove. Naredili so betonske obrobe na propustu čez Bovški štradon in Uršičev štradon ter zamenjali nekaj cevi. Omenjena dela so bila opravljena v maju 1975 in že naslednje močno deževje in poplave so pokazale, da je bila gradnja večjih propustov in poglobitev jarka edino pravilna in uspešna. Ob deževju v juniju 1975, ko je ves dan padlo 100 1 padavin na kvadratni meter v 24 urah, ko je imela Ljubljanica izredno visok nivo in so bili mnogo predeli na Barju zaliti, omenjeno območje ni bilo ogroženo. Tako so s pomočjo občine in krajevne skupnosti krajani rešili problem, ki jih je pestil že več let. Pri tem so pokazali veliko družbenopolitično zrelost. Uspešno zaključena akcija je tudi dokaz več, da je vslogj moč, v solidarnosti krajanov pa ključ za rešitev marsikatere zadeve soseske. INICIATIVNI ODBOR Tako je voda zalila jeseni 1973 Zgončevo dv nepozabno štirinajstdnevno letovanje v Portorožu. Zadovoljni in hvaležni se tako za izk® zano pozornost najlepše zahvaljujemo. MESTNI ODBOB Na podlagi programa Sveta za ljudsko obramb0 skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik . Štab civilne zaščite skupščine občine Ljuv Ijana Vič-Rudnik in občinski odbor RK Ljutr Ijana Vič-Rudnik razpisujejo VI. TEKMOVANJE EKIP PRVE POMOČI CZ IN EKIP MLADIH ČLANOV RK Pokrovitelja tekmovanja: predsednik skupščine občine Ljubljsjj® Vic-Rudnik Vili Belič in kolektiv Tobačn tovarne. ,q76 VI. tekmovanje bo v soboto 29. maja tJ ob 9.00 uri v prostorih Doma gradbene sreum šole, Ljubljana, Gerbičeva Sla. rU Ekipe morajo biti na tekmovalnem proštu . eno uro pred pričetkom tekmovanja. Takoj u* se zglase pri verifikacijski komisiji. Ekipe'naj bodo enotno oblečene, ,v “-j ali v uniformah MC RK in v delo formah CZ obleki. CKl. Vsaka ekipa mora biti opremljena z 0 kompletnima' torbicama za prvo pomoč simo, da si torbice pravočasno zagotovite. Vsa ostala organizacijska in tehnična na dila prejmete pred pričetkom samega teKn varja na tekmovalnem prostoru. f Morebitna pojasnita dobite po teletu 23-381, interna 61, ali 20-116. Predsednik občinskega Poveljnik štaba odbora RK: Jože Lek*1 Friderik Polšak VEDETI ŠE NE POMENI RAZUMETI Samoupravljenje s temelji marksizma. Tako se imenu- nov nam predmet, ki pa ni več povsem nov. Srednješolska mladina je z njim dodobra seznanjena. Medtem ko so v prvem ter polovici drugega letnika *P°prijema mo z našo družbeno ureditvijo, je nadaljnje folanje namenjeno le marksizmu, njegovemu razvoju doma in po svetu, protislovjem sodobne družbe in Podobno. Dijaki se predmeta radi učijo, saj ni prcte-faven> poleg tega pa razgovori tečejo o problemih, s Katerimi se srečujemo iz dneva v dan. Ne srečujejo pa se 1 vprašanji, kot so na primer pojem razreda. Tedaj si *nov le zapomnijo, pri izpraševanju pa ..izbruhajo" iz svojih razgledanih glav obilico raznovrstnega znanja, od Začetka razvoja marksizma v začetku 19, stoletja do danes. Toda ali je to znanje res znanje? Na tokrat obravnavanem področju smo storili precej, toda lopato oo potrebno zastaviti še globje, kot dokaz za to naj služi oaslednji primer: . Profesor sprašuje dijaka o pojmu razreda. Slednji “tresa iz rokava definicije, fraze in parafraze, tujke in Sposojenke, vse seveda v skladu z napisanim v knjigi in *vezku. Profesor mu — zadovoljen sam nad seboj in sposobnim učencem zapiše blestečo petico. Toda, sošolec v klopi se ..spotakne" ob izrazu »mezda", ki jo je odgovarjajoči navedel kot razliko med fszredi. Saj res, kaj pa je, se začudeno ozre odgovar-JaJoči. Profesor je problem na prošnjo dijakov sicer Szrešil, toda ... ... toda, zakaj je do problema sploh prišlo? Odgovor je na dlani. Profesor je snov sicer razložil, pač v skladu z učnim načrtom, do poglobljenega razmišljanja *n kresanja mnenj pa ni prišlo. Nekdo bi rekel: »Razumevanje izraza več ali manj!" A ni vseeno. S pomočjo izrazov se sporazumevamo, zato J® poznavanje le teh nujno. Kot že rečeno, narejenega je Ps®®®], razrešitev primerov pa je ena od nadaljnjih točk dela. akcije občinske konference ZSMS V MESECU MLADOSTI 15. do 22. maja MAK-ov teden - kulturno in športno srečanje mladih iz krajevnih skupnosti in šol v organizaciji Osnovne organizacije ZSMS Krim— Rudnik 22. maja športno srečanje mladih delavcev v organizaciji Osnovne organizacije ZSMS Tovarne vijakov — T0VIL Ljubljana 22. maja Odhod mladinske delovne brigade na enotedensko delovno akcijo pri počitniškem domu ZPM v Pacugu 25. maja Šprejem pionirjev v Zvezo socialistične mladine 25. maja mladinskih pohodnih enot naše občine v Kozlarjevi gošči SEMINAR OBČINSKE konference ZSMS J® zabČ'nska konferenca ZSMS Ljubljana Vlč-,*tuPnosf>Je ^*ane osnovnih organizacij iz ki dvo ^ *’ delovnih organizacij in osnovnih šol p aPtila iet^ dnevni seminar v Portorožu, od 9. l8lnerj«?an .So Posvetili vso pozornost organizira toali, ZSMS. O tem sta spregovorila : Ulco s “ncek, sekretar medobčinskega sveti Jh^dinst, li ^“darili potrebo po čimvečji o 'f0,*ta vvm or®m'zac'je- Ta organizacija naj ^nizacii'i!nladih tudi ,istih> ki delujejo ^kanizari-, ' ®snova njihovega delovanja so d® i®-te »Jk se bodo morali še nadalje prir bolj usposobijo in idejnopolitično pn vse mlade, ki so vanje vključeni. Zagotoviti pa je potrebno tudi večji vpliv delavske mladine. Naslednji dan so se številni udeleženci posveta usmerili v razprave po skupinah. Najširša razprava se je razvila v skupini iz predstavnikov osnovnih organizacij iz krajevnih skupnosti, ki je bila tudi najštevilnejša. Med drugim so poudarili tudi uresničevanje in utrjevanje stalnih nalog teh organizacij, kot so npr. obujanje tradicij NOB, izboljševanje konkretnih akcij in del, idejna enotnost mladih v vseh KS, spremljanje in uresničevanje ustavnih sprememb, stalna skrb za kadre, stalno evidentiranje mladih za vstop v Zvezo komunistov, ustanavljanje krajevnih svetov ZSMS kot koordinacijsko telo med vsemi osnovnimi organizacijami na področju določene krajevne skupnosti ipd. Darko Perovšek, sekretar OK ZKS Ljubljana Vič— Rudnik pa je nato spregovoril o nalogah občinske konference ZSMS v smislu uresničevanja sklepov 5. seje CK ZKS. V programu seminarja pa je bila tudi tema o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. O tem je predavala Zora Tomič iz Zavoda za šolstvo SRS. Prav gotovo pa je največ pozornosti pritegnilo predavanje Hinka Bratuža-Okija, ki je spregovoril prisotnim o družbeni samozaščiti. Zadnji dan seminarja so mladinci pregledali še naloge OK ZSMS do konca mandata o katerih je spregovoril sekretar Mladen Sumina. Med drugim so si zadali nalogo vključevanja v uresničevanje zakona o združenem delu, nadalje se bodo skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami vključili tudi v ocenjevanje funkcioniranja delegatskega sistema in dela sploh v SIS, aktivno bodo sodelovali v procesu preobrazbe srednjega šolstva, še bolj izpopolnjevali sistem informiranja itd. Ob koncu lahko rečemo, da si spričo izredne udeležbe in prav tako velikega zanimanja za posamezna predavanja mladi želijo čim več takih oblik izobraževanja, ki v naši družbi predstavlja osnovo za uspešno opravljanje dela, tako v vlogi proizvajalca kot v vlogi samoupravljavca ANDREJA BERLAN OBISK V OSNOVNI ORGANIZACIJI ZSMS ŽIVETI POMENI »BITI« Krepko smo zakoračili v zadnje šolsko četrtletje. Pred durmi je konec šolskega leta, z njim pa tudi vsem dobro znane vičiade (na področju srednjih šol). V preteklem šolskem letu so bili najaktivnejši dijaki srednje tehniške šole za strojništvo. Kdo bo tokrat? Vprašanje je še odprto. V družbi najagilnejših soorga-nizacij pa strojniki tudi letos stojijo na vrhu piramide aktivnosti. Kako živijo, kaj delajo? Takšna in podobna vprašanja so nas gnala na obisk. Pogovorili smo se z'aktivnimi mladinci, krajši zapis pa si preberite v naslednjih vrsticah. Za prvega sogovornika sem si izbral predsednika 00 ZSMS na TSS Bojana Rakarja. Predvsem aktiven je marksistični krožek. Vodi ga Janez Tiršek. Prek dvajset mladih se je glede na predznanje odločilo za B program izobraževanja. V zadnjem času prehajajo na individualno delo, saj je bilo družbenopolitično usposabljanje na osnovi predavanj preveč enostransko. Dokaz sedanjega vsestranskega in globokega dela pa je nedvomno osvojeno prvo mesto na nedavnem quizu. Pripravil ga je mestni center marksističnih krožkov v Ljubljani, odgovarjali pa so na temo: Razvoj delavskega gibanja od leta 1918 do 1941. Poudariti gre, da so bili edini predstavniki naše občine, na mestnem centru pa uživajo vse priznanje najboljšega Mladinci oziroma dijaki srednje tehnične šole za strojništvo na dvodnevnem pohodu krožka v občini. Ne samo zaradi izrednega znanja, ki kažejo; prirejajo tudi posebne sestanke, kjer se zbert predstavniki vseh krožkov v občini. Ob prisotnosti čla mestnega centra debatirajo o perečih problemih in nazadnje o klasičnem marksizmu in akutalnih temah. ] gre pa seveda prezreti obveznih tem, ki jih obse sprejeti B program. Torej široko zastavljeno delo, vz ostalim krožkom in ponos naši družbi. Storjena pa bi bila krivica. Če bi spregledali pohe nike. Obujanje tradicij narodnoosvobodilnega boja, to parola, ki osemdeset mladincev nenehno žene na p< Imenujejo se po strojnikih bratih Pirc (MPE bratov Pirc). Od palete zahtevnih - tudi večdnevnih pohodov naj orišemo le slednjega. To je bil samostojni dvodnevni pohod na trasi: Ljubljana - Rakitna - Cerknica -Rakek. Na petdeset kilometrov dolgi poti so se seznanili s polpreteklo zgodovino prehojenih krajev, na političnih urah pa so debatirali o razvoju in vlogi neuvrščenih. Prespali so v osnovni šoli Cerknica, koder so izdali posebno številko »Strojnik", glasila dijakov TSS. Ker gre za eno najboljših pohodniških glasil, ga res ne gre prezreti. Prav tako pa tudi ne srečanja z mladinci iz Rakeka. (To je rojstni kraj bratov Pirc). Zavzeli so se za trajnejše sodelovanje, z vojaki tamkajšnje kasarne pa odigrali nogometno tekmo. Zmagala je kondicija z rezultatom 1: 0. To pa je bil tudi edini poraz pohodniško navdušenih strojnikov. Akcija, ki je bila kadrovskega pomena, je skratka uspela. »Osnovne organizacije se vse preveč zapirajo vase", je nadaljeval Bojan Rakar: »Zato smo na predsedstvu sklenili, da se povežemo z kako drugo srednjo šolo sorodne stroke izven naše občine. Nad predlogom je bila navdušena tudi naša mentorica, prof. Dobovišek Marija. Odločili smo se za povezavo s srednjo tehniško šolo za strojno, tekstilno in elektro stroko v Mariboru. Sestavili smo organizacijski odbor, nato pa dopis ter ga januarja odposlali. Kmalu smo dobili pritrdilni odgovor. Mariborčani so v pismu poudarili, da se združitve zelo veselijo, saj bi izmenjava mnenj in izkušenj prinesla nova spoznanja pri delu in organiziranju obeh osnovnih organizacij. Tudi obiskali smo jih, v začetku maja pa bomo gostitelji mi. Tedaj se bomo tudi dokončno domenili o poteku akcije, ki bo predvidoma 25 maja," je končal Bojan Rakar. To pa še ni vse delo strojnikov. Pomanjkanje prostora je odrinilo razrez dela Kluba OZN, auto moto kluba, Rdečega križa, foto kluba, informativno literarnega glasila »STROJNIK" in še in še. A naj bo dovolj — generaciji bodočih strojnikov v pohvalo in ostalim srednješolcem v spodbudo. Kolesje vičiade pa se vrti naprej. ANDREJ SELAN HODIMO PO NJIHOVIH STOPINJAH ...TUDI KOMANDANT DOLO- MITSKEGA ODREDA V mesecu marcu nas je obiskal narodni heroj Rado PEHAČEK - generalpolkovnik - član sveta federacije. Poslušah smo ga učenci iz osmega razreda in člani zgodovinskega krožka osnovne šole Dolomitski odred v Polhovem Gradcu. Ko je prišel v razred, smo mu vsi zaploskali. Začel je pripovedovati, da si ljudje navadno predstavljajo narodnega heroja velikega in močnega človeka in da smo zato mogoče malo razočarani, ker on ni ravno velik in močan človek. Govoril je z mehkim, toplim glasom, da ne bo pripovedoval o raketah in topovih, ker nam je to že znano, pač pa o človeku in narodu med drugo svetovno vojno. Posebej je poudaril da je enoten narod v boju za svobodo nepremagljiv. Nobena sila ga ne more premagati, pa tudi če ima najmodernejša orožja. To se je pokazalo že pri nas v Jugoslaviji med NOB, pa tudi v Vietnamu in drugod po svetu. Tega se v Jugoslaviji še vedno zavedamo, zato naše ljudi pripravljamo za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, kjer sodelujejo tudi pionirji. Rado Pehaček med učenci Začel sem razmišljati, kako bi bilo pri nas sedaj, če bi bila vojna. Ali bi ljudje v naši vasi potegnili skupaj in se skupno borili proti sovražniku? V miru vem, da se ljudje prepirajo za malenkosti. Tako je skoraj v vsaki vasi. Vem pa za primere, ko so si ljudje pomagali zlasti ob naravnih katastrofah in v vojni. Tako sem prišel do zaključka, da ljudje v veliki nevarnosti stopijo skupaj, ker vsi hočejo, da bi imeli mirno in svobodno življenje. Nenadoma sem se zdrznil. Premišljevati sem nehal ravno takrat, ko je tov. Pehaček končal in dejal, naj ga zdaj še kdo kaj vpraša. Učenci so ga spraševali mnogo stvari. Zapomnil pa sem si vprašanje, ko ga je nekdo vprašal, kje se je največ boril. Odgovoril je, da se je boril po mnogih krajih v Sloveniji, najbolj pa so mu ostaU v spominu boji v Dolomitih, kjer je bil tudi komandant I. Dolomitskega odreda. Pmč pa se je srečal s tovarišem Titom, ko je prišel v VS NOV in POJ 1944 na Visu. Iz vsep njegovega pripovedovanja sem spoznal to, da je v vojni pomembno ljudstvo, ne toliko orožje in da so heroji veliko prispevali k zmagi in svobodi in želim, da bi tudi mi stopali po njihovih stopinjah, saj se naša šola imenuje po Dolomitskem odredu in pionirski odred po narodnem heroju, ki je padel v Dolomitih. LEON PRAPROTNIK zgodovinski krožek osnovne šole »Dolomitski odred" Polhov Gradec ---------------- MLADINSKE DELOVNE BRIGADE Občinska konferenca ZSMS v naši občini je izdelala program delovnih akcij, na katerih bodo nosilci mladi Vičani. Tako se bomo udeležili zvezne akcije na Kozari, republiške v Suhi krajini, pa še na Aleji spominov in tovarištva. Lokalne akcije pa bodo na Golem, v Dobrovi in Pacugu (na sliki). Brigada OK ZSMS Vič bo nosila ime II SNOUB Ljubo Šercer, (foto: Andrej Selan) V---------------------------/ BIOLOŠKI KROŽEK Pred dnevi sva novinarja našega šolskega glasila obiskala biološki krožek, ki ga vodi tovarišica Mešl Breda. Biološki krožek šteje veliko članov, ki so po razredi’ razdeljeni v skupinah. Delo pri krožku je zelo zanimivo. Od pouka biologije v razredu se dosti ne razlikuje. Znanje, ki ga učenci dobijo v razredu, pri krožku še dopolnijo. Največja razlika je v tem, da tovarišica pri krožku ne sprašuje, kar pa je v razredu izredno pogosta stvar. Načrt dela pn biološkem krožku vsebuje zelo pester program. Skupina, v kateri so učenci šestih razredov, ima v načrtu ureditev akvarija in skrb ter nego zanj skozi vse leto. Zanj nameravajo kupiti še nekaj rib in rastlin, ki živijo v akvariju. Obiskati nameravajo tudi botanični vrt. Tako bodo imeli dosti dela skozi vse leto. Učenci sedmega razreda imajo v načrtu mikrosko-phanje. Obiskati nameravajo tudi biološki muzej v Ljubljani. Učenci osmih razredov pa imajo v načrtu delo s preparati in genetiki. V vseh treh skupinah pa lahko tudi člani krožka predlagajo, kaj naj bi delali pri svojih urah. Pri vsem tem delu kakšnih posebnih težav nimajo. Člani biološkega krožka imajo tudi svojo knjižnico. V njej je največ strokovne literature. Knjige so lepe, saj prikazujejo naravo kot celoto. Ob koncu pa so nama pokazali še nekaj mikroskopov in prepričala sva se, da je delo pri biološkem krožku res zelo zanimivo. SLAVKO STARIČ BORUT KOVAČ 7. c Osnovna šola Oskar Kovačič KLUB OZN Na naši šoli deluje že deset let klub OZN. Ima štirinajst članov. Delo v klubu je zanimivo in poučno. V začetku vsakega šolskega leta člani kluba sestavijo delovni načrt in izvolijo vodstvo kluba. Mentorica kluba je tovarišica Cvar Marija. V klubu poteka delo takole: vsak član kluba si je izbral neko državo. Na sestankih poroča o političnih dogodkih, ki pretresajo to državo v tistem času. Poročila dopolnjuje s članki in slikovnim materialom, ki ga dobi iz časopisov in revij. Po poročilu sledi razprava, kjer po potrebi drugi člani dopolnjujejo pomanjkljive informacije. Tako poteka delo v klubu OZN od tedna do tedna. Vsako leto pa za dan OZN pripravi klub na šoli tudi razstavo, kjer razkaže precej zbranega gradiva v zvezi z OZN. Za tridesetletnico OZN so člani našega kluba sodelovali z deklamacijami in pevskimi točkami na proslavi, ki je bila v klubu delegatov. Člani kluba so zelo pridni. Za konec leta pripravljajo zanimiv izlet. VLADKA MODIC 6. d DARJA KOŽELJ 7. c Osnovna šola Oskar Kovačič PO STOPINJAH PARTIZANSKIH KURIRJEV Pionirji osnovnih šol občine Ljubljana Vič-Rudnik bodo od 8. do 15. maja prenašali Kurirčkovo torbo s čestitkami tovarišu Titu ob njegovem rojstnem dnevu. S kakšnim navdušenjem so sprejeti to odgovorno nalogo nam potrjujejo priprave posameznih pionirskih odredov, ki skrbno pripravljajo traso in vsebino svojega prispevka za torbico. Pot kurirčkovi torbici, bodo tokrat v svobodi, presekale zasede predstavnikov ZB in vaške zaščite, zato je treba dobro premisliti kako prelisičiti te v borbi irekaljene partizane, borce in kurirje. Upajmo, da bo •ionirjem tudi to leto uspelo varno prenesti torbico in čestitke preko območja naše občine. Na mitingu, ki bo organiziran 10. maja ob 9.30 uri v Žirovnikovem grabnu, bodo sodelovali skupno s pionirji osnovnih šol Dobrova, Horjul in Polhov Gradec, še pohodne enote ZSMS ter predstavniki ZZB NOV, ki bodo obujali spomine na težko preživete dneve v NOV. Objavljamo enega izmed nagrajenih spisov naših pionirjev. 0F SE JE V RODILA TEŽKIH DNEH V težkih dneh narodnoosvobodilnega boja našega ljudstva, ko se je rodna zemlja zvijala v krčih in utapljala v krvi se je naš narod moral združiti v enotno organizacijo, saj je bila uspešnost osvobodilnega boja odvisna od čim-večje enotnosti slovenskega ljudstva, ki je bilo v stari Jugoslaviji družbeno in politično močno razcepljeno. 27. aprila 1941 so se v Vidmarjevi hiši na Večni poti zbrale vse stranke in se združile v organizacijo OF. OF je združila vse od kleri-kalca-preprostega, večkrat kmečkega človeka, z ozkimi nazori in močnimi verskim prepričanjem, do liberalca, katerega cilj je bila predvsem kultura in prosvetlitev, pa do člana socialdemokratske stranke in KPS, katerega mišljenje je bilo najnaprednejše. OF je bila tako najvišji organ oblasti v Sloveniji s sekretarjem Borisom Kidričem na čelu. V ponos nam je lahko, da se PO naše šole imenuje po tem velikem in zaslužnem možu. Ko danes gledam naše lepo Trnovo si kar ne morem misliti, da je tu pred okrog 30 leti divjal boj in naši pogumni ljudje so prelivali kri za svobodo. Moje misli se povrnejo v meni nedoživljeno preteklost. ... Zdi se mi da vidim obris pritajene postave, ki se plazi čez nekoč prikupne zelenjavne vrtiče. Je to ilegalec, lovec, aktivist? Nekje zareglja brzostrelka in postava s pritajenim krikom omahne ... Taka je bila neštetokrat usoda trnovskega zavednega človeka v boju proti okupatorju. Tudi najboljši so se borili proti fašistom. Z veseljem so pomagali partizanom. Zbirali so obleko, hrano in sanitetni material, trosili letake in pisali po zidovih. Prenašali so tudi pošto, kar je bilo zelo tvegano. S kar se da nedolžnimi obrazi so hodili od javke do javke mimo številnih nemških patrulj in jih slepili s svojo otroškostjo igrivostjo. V resnici pa so bili po svojem mišljenju zreli in odrasli, ter so mnogokrat predajali važna sporočila. Mnogo iznajdljivosti in še več poguma je bilo treba, da so neštete akcije uspele in tako prispevale tudi k temu, da je Ljubljana postala mesto-heroj. 1NA SUKLJE, 8. b Osnovna šola TRNOVO, LJUBLJANA SPOMINSKA PROSLAVA NA VRZDENCU V počastitev 100-letnice rojstva Ivana Cankarja je KS Horjul (25. aprila) skupaj z osnovno šolo, delovnimi ter družbenopolitičnimi organizacijami iz tega kraja pnre-tita pri rojstni hiši Cankarjeve matere na Vrzdcncu spominsko proslavo. Le-te se je udeležilo precejšnje število ljudi, med drugim tudi več znanih družbenopolitičnih in kulturnih delavcev. Slavnostni govornik je bil prof. Janez Logar, ki je zbranim v svojem govoru orisal življenjsko pot Cankarjeve matere in vlogo ter pomen Cankarjevega literarnega dela v slovenski kulturni dediščini Sledil je nastop mladinskega pevskega zbora iz OS Horjul pod vodstvom prof. Albina Weingerla, ki je poživil slavnostno vzdušje s staro, a še vedno zelo priljubljano narodno pesmijo ,,Po jezeru", tej zatem dodal še pesem s simboličnim nalsovom „Mi smo pomlad". V nadaljevanju kulturnega programa so mladi recitatoiji iz osnovne šole Horjul recitirali odlomke iz znanih Cankarjevih črtic kot so „Naš laz", „Vrzdenec“, „Njena podoba" in „Sveto obhajilo", ki jih je pisatelj poleg drugih del posvetil svoji materi. Te so ob interpretaciji mladih ljubiteljev književnosti, ki marljivo in predano spoznavajo naše literarne vrednote zadobile še posebno prepričljivo podobo, saj v njih pisatelj predstavlja predvsem svoja mladostna doživetja in plemenito otroško ljubezen do svoje matere. Proslavo je slednjič sklenil mešani pevski zbor PD Horjul pod vodstvom Albina Weingerla z znanima pesmima ..Zdravljica" in , Samo milijon nas je". - Spomin na Cankarja pa še naprej živi med nami; živi in živel pa bo tudi še dolgo spomin na plemenito življenje, ki ni trpelo krivice in ni poznalo sebičnosti -spomin na skromno slovensko mater, ki nam je poklonila človeka, čigar dela bodo spoštovali še bodoči rodovi. R VRHOVEC RAZMIŠLJANJE OB SPOMINU NA CANKARJA V eni zadnjih številk Naše komune sem z zadovoljstvom prebral več zapisov o tem, kako so po nekaterih krajih naše občine zaživeli kulturni nastopi in literarni večeri, tako v Podpeči, Horjulu, na Viču in še drugod. Spominjajo se slovenske besede, besede Ivana Cankarja. Kot upokojeni vzgojitelj in učitelj bi želel ob tej priložnosti svetovati oziroma podati nekaj misli v razmišljanje. Vrsto let sem služboval v Loki pri Zidanem mostu, kjer smo prirejali poleg kulturnih slavnosti tudi predavanja s pomočjo ljudske univerze in literarne večere. Prav o teh bi želel nekaj tudi spregovoriti. Znano je verjetno mnogim izmed vas, kako naši književniki in pesniki ter pisatelji prirejajo po naših šolah literarne večere za bralne značke. Ti so postali zadnja leta že tradicija in prav je tako. Solarji tako postavljajo književnikom številna vprašanja o razvoju naše literature, pesništvu in pisateljevanju. Zanimivo in koristno. Tovrstne literarne večere pa bi lahko prirejali tudi po naših kulturnih društvih na podeželju. Književniki se bodo radi odzvali povabilu. To vem iz izkušenj. Večkrat sem sc že zglasil na Društvu pisateljev, kjer so mi rekli; ..Ničesar niste dolžni našim književnikom, saj radi pridejo v stik z občani." Stroški so neznatni. Tovrstne literarne večere pa bi lahko popestrili tudi z nastopi zborov, to je z glasbo, ki jo predstavljajo člani umetniško kulturnih društev. Kulturo bomo lahko širili še bolj med naše ljudi, saj jo pogrešajo in so tako vedno veseli vsakovrstnih, še posebej pa kvalitetnih kulturnih užitkov. STANKO SKOČIR RAZSTAVA »BRATSTVO -ENOTNOST« MED NAMI Lansko leto so pregnanci iz Slovenije v Srbijo iz leta 1941 skupaj s tovariši iz Srbije v počastitev 20-letnice osvoboditve in vrnitve iz pregnanstva, izvedli več mani-festativnih akcij. Z željo, da za vedno utrdimo pridobitve teh resnično bratskih odnosov, smo v okviru že omenjenih manife- stacij, neposredno na področjih, kjer se je resnična enotnost tudi kovala postavili spominska obeležja, ki bodo še pozne rodove spominjala na dogajanja med drugo svetovno vojno. Razstava likovnih del ..Bratstvo -enotnost", ki so jo prvič odprli lani, je ena izmed njim Zbirko sestavlja: 24 slik, 2 viseči in 6 stoječih plastik 28 avtorjev iz Slovenije in Srbije, udeležencev solidarnostne likovne kolonije ..Bratstvo — enotnost 75“ iz Dudovice. Uspešno je bila ta zbirka predstavljena tudi občanom naše občine. Ob praznovanju letošnjega občinskega praznika jo je 26. aprila na krajši slovesnosti odprl predsednik občinske kulturne skupnosti Dore Klemenčič — Maj. MILAN STANISAVLJEVIC - umetnik naivec, iz Lajkovca.je ob priložnostnem obisku nekaj dni razstavljal svoje skulpture (iz naplavljenega lesa) v avli kina Vič. Z zanimanjem si jih je ogledalo precej naših občanov. REVIJA USPEŠNO ZAKLJUČENA ..Pohvalno je, da so gledališke skupine izbirale večji del med domačimi teksti, Raztrganci Mateja Bora v izvedbi kulturno umetniškega društva Polhov Gradec so doživeli že okrog deset ponovitev in povsod so bili toplo sprejeti, posebej pa smo lahko ponosni, da smo v gledališko revijo uvrstili izvirno Cankarjevo priredbo. Belinovo dramatizacijo Cankarjevega ..Kurenta'1 so nam zaigrali Horjulčani. „ Kultura ljudi in humanizem morata biti na ravni današnjih civUizatorjev, dosežkov v tehniki in znanosti, sicer lahko ti dosežki postanejo prekletstvo za človeka" je rekel tovariš Tito - naša kultura torej ne sme biti več ..krizantema siromakova, temveč bogastvo bogatega" kot pravi Cankar, začutiti moramo da kultura ni samo okras, nagelj v gumbnici, ampak potreba, resnična notranja poreba vsakega človeka. ‘ (S temi besedami je predsednica ZKPO občine Ljubljana Vič-Rudmk, Dragica Kregelj zaključila revijo) MARKSISTIČNI KROŽEK V KS IN TOZD Program tem za predavanje v marksističnih krožkih je sestavljen s predpostavko, da ni bilo predhodnega idejnopolitičnega izobraževanja. V TOZD imajo marksistični krožki cilj, da usposabljajo in informirajo mlade delavce, da se le-ti lahko vključijo v samoupravljanje in sploh družbeno dogajanje čim hitreje in čim bolj učinkovito. Seveda je nujno povezovanje nekaj osnovnih virov marksistične misli, ki se v TOZD lahko povežejo s spoznavanjem aktualne problematike. Vsekakor je nujno, da se člani krožka usposabljajo za praktično delo (preizkušajo teorijo v praksi), ter da se navajajo na individualno študijsko delo. Ugotovitve, zaključki in misli, do katerih posameznik pride ob tem študiju, pa se izmenjujejo, usklajujejo in tudi korigirajo na sestankih krožka. V delavskih okoljih je možnih več oblik dela. V prvi stopnji (ustanavljanje-seznanjanje z osnovami) naj bi bila v okviru organiziranega krožka predvsem predavanja. V kasnejšem delu, ko bi se že razvilo temeljitejše individualno delo, pa se lahko organizirajo javne tribune, s predhodnim posredovanjem tez udeležencem (okrogle mize - ustrezne predvsem za izmenjavo mnenj in izkušenj z drugimi krožki). Popestri se lahko tudi z ogledi filmov ali dramskih predstav, ki vsebinsko osvetljujejo aktualno problematiko. Krožki naj bi se med seboj povezali na več načinov; V delovnem smislu tako, da bi imeli skupne študijske sestanke še posebno, če so to manj številčni krožki; navezovati bi se morali tudi na idejnopolitična jedra v OO ZK in TOZD. Vsebinsko pa bi bili povezani tudi s klubom samoupravljavcev. Če smo uvodoma zapisali, da MK v TOZD usposabljajo in informirajo mlade delavce — samoupravljavce, naj sedaj navedemo le nekaj tez predavanji povzetih iz programa dela MK v TOZD. Program obsega deset predav anj, od katerih zaslužita poudarek predvsem: Neposredno samoupravljanje, kot vsebina in oblika diktature proletariata in temeljna organizadja združenega dela — oblika samoorganizacije delavskega razreda. Marksistični krožki v krajevnih skupnostih bodo sestavljeni iz mladih krajanov pod vodstvom sposobnega mentorja (komunista). Program predvideva predvsem spoznavanja načela komunistične in sodalistične družbe na smernicah, ki jih je začrtal že Marx. To timsko delo naj bi temeljilo na individualnem delu vseh posameznikov. Izhajalo pa naj bi predvsem iz klasikov marksizma oziroma kritičnih problemov sveta, gledano skozi prizmo marksizma. Krožki bodo odprta dejavnosti tako novim članom, kot v izmenjavi mnenj z ostalimi krožki v občini in občinskim centrom. Možno je več oblik dela, sprva naj bi temeljilo predvsem na predavanjih mentorjev oziroma predavateljev, kasneje pa bi prišlo do izraza individualno delo članov krožka v okviru okroglih miz, debat, ogledov kino predstav, ki osvetljujejo aktualno problematiko v svetu in podobno. Marksizem (leninizem), kot ena najpomembnejših komponent idejnopolitične^ dela se mora še razmahniti, predvsem v obliki marksističnih krožkov v TOZD in krajevnih skupnostih, ter znanstveno debatnih klubih v krajevnih skupnostih. Posebno pomemben j® sedanji korak, saj je znano: Kdor dela na določenem področju od mladih nog, se dala oprijema tudi v naprej. (Na sliki: razgovor o MK v KS in TOZD med sestankom mestnega centra) ANDREJ SELAN Mladinci iz osnovne organizacije ZSMS Knni'' Rudnik v prostem času s prostovoljnim delotij pomagajo pri ureditvi trim steze. Ta steza, ki BhJ bi bila kmalu predana svojemu namenu bo tak predstavljala del športno rekreacijskega paika krajevni skupnosti Krim—Rudnik. , /Rotha) ANKETA ZAKAJ V TERITORIALNO OBRAMBO Od 23. do 27. aprila so imeli tudi mladinci - teritorialci iz naše občine pohod. Na trasi Turjak, Krvava peč, Mokerc, Preserje, Notranje gorice, Dobrova so se seznanjali z našo polpreteklo zgodovino ter spoznavali način teritorialne obrambe. Večji del mladincev in mladink je bilo v tej smeri novink. Povprašali smo troje mladincev: zakaj v teritorialno obrambo? BOJAN RAKAR - Član teritorialne obrambe sem zato, ker sc tu kujejo trdne in trajne tovariške vezi. Samo med žulji in slabostjo *o solidarnostni občutki kar najboljši. BORIS BIZJAK - Tu obujamo in negujemo tradicije narodnoosvobodilnega boja. Na pot* nam domačini pripovedujejo o dogodkih po'" pretekle zgodovine v prehojenih krajih, tako da se o dogajanjih poučimo takorckoč iz prv® roke. IZTOK DERŽIČ - Prav v teritorialni obrambi si mlad človek pridobi največ življenjskih izkušenj. V bodoče bomo te izkušnje iskoriščali za nadaljnjo graditev naše družbe, predvsem v primeru sovražnikovega napada. ANDREJ SELAN STRAN 11 MNOŽIČEN JUBILEJNI POHOD Letošnja svečana prireditev je sodila v okvir proslavljanja 35-letnice ustanovitve OF, 100-Jetnice Cankarjevega rojstva in 30-ietnice mladinskih delovnih akcij. Organizatorju tokrat ni bil cilj doseči nove rekorde glede ude*e^encev, vendar je bilo na štartu XX. pohoda ..Po poteh partizanske Ljubljane" kakšnih 80 000 udeležencev. Poleg tradicionalnega pohoda je bilo še niz Jt^gih prireditev, posvečenih spominom na partizanske dnl' « 26. aprila je večina osnovnih šol naše občine Niko Nosan Matija Zupančič Popravila tradicionalen pohod za učence od prvega do trtega razreda. Obiskali so bližnja obeležja NOB, kjer preživeli borci obujali spomine. Vsi udeleženci so P”j)eli spominske značke, ki jih je podelil odbor za Pohod ob Ljubljani. Tudi rally SOLT v nedeljo 25. Pnia spada v okvir prireditev. Vsekakor so letošnje Prireditve važen pomnik, ki najmlajše generacije se-tu^z b°jem starejših generacij za našo zlato svobodo, npt * • miljenj in zapaženj so izrazili tudi teh V naS občani- NIKO NOSAN, 23 let, gradbeni PrirH' "dohoda sem se do nedavnega redno udeleževal. editev sama in njena spremljevalna tekmovanja se ^____ Branka Vrtačnik Janez Artič oblV* P°hvalij0 z odlično organizacijo in vzgojnostjo. Ta Uka obuditve spominov se mi zdi silno primerna za udeiv-k 5olarie’ ki se je tudi v največjem številu števil °' ^0t' 1,3 1116 Pr6**13113 žeU3 P° rekordnem “deJežcnccv, ki nemalo kvari celotno sliko. Vse nast^t v tisku zasledimo število prijavljenih, število telesna Prem3*° P3 se polaga pozornosti ni je tr.,L Pripravljenost sodelujočih in podobno. Vsekako: mr,..,03 lePO tradicijo ohranjevati in io zaščititi oret Horehif *eP° tradicijo ohranjevati in jo zaščititi pred Mati1™ nePravilnostmi. udeležili ZUPAnCiC. 13 let, učenec: ..Doslej sem se bodeče dveb spominskih pohodov. O pomenu šoli. kje 00 Ljubljane med vojno so me seznanili v Med ho'1 Sem se tud‘ prijavil za manifestativen pohod. pogo,J0' se mi zdi nekoliko predolga, se s prijatelji b°doče Spo,nn'mo na težke dni naših očetov. Tudi v Proslavi*-,mam namen s svoj° prisotnostjo na pohodu BRAxilP°min na težke dni nted NOB.“ TVD Part' VRTAČNIK, uslužbenka: „Kot članica Zaradi t'23/1 Trnovo, sem se večkrat udeležila pohoda, aktivno ° .ro^a’ ki zahteva vso skrb, se letos prireditev dt>raščaio^em udeležila. Prireditev je nadvse primerna za Značke* T ki je ob prejetju spominske preveč ,jf- Ponosna. Osebno menim, da nekoliko nekolik,, Ulm° k Zini večji številki udeležencev, kar Pohoda *n?ti.odrasle. Kljub temu, pa je sedanja obhka Nog .. naJPrimerncjša oblika obujanja spominov na 34 let’ uPravnik kopališča Kolezija: l*artiZan , 83 Pohoda sem se udeležil kot član TVD veznosti Toga te c in dvakrat s podjetjem. Zaradi ob-Se ^dnja"? bazenu’ kjer je v začetku maja največ dela, namen no ?ta Pohodov ne udeležujem. Letos sem imel trenutku i* 3'j ?voi0 Prijavo> vendar sem v poslednjem Nh^no rpVede ’ da nioram peljati s klubskim kombijem sP°nunske prczent3nco v Celovec. Vsekakor se mi take dine in Za ^reditve zde primerne za usmetjanje mla-svežitcv spominov na minule dni.“ PROBLEM PROFE- SIONALIZMA ^koji mladJ,n?,Vi -Jugoslaviji določeno važno mesto pri , hje bistven« ,^ka in se današnje športno udejstvo-j0 Važno vZor.i^a2Jlkuie °d predvojnega. Na žalost pa je raznimi r"0Sreds,V0 moeno okuženo z različnimi ”®njša. Nev,r„ katerimi profesionalizem ni ravno naj-S!0' ker J nost pndo bit niškega športa je tem večja S 0 težko od? v * V Silno razUčnih oblikah in jo je ?ofesionali7m, • ‘ In 'nndla "menja in stališča do nohialij pn tn? nl?0 Povsod enaka in pogosto pride do ^ofesionaij aČenju pojma. ^'edimo "i izum modeme dobe. Prvič ga izgubi lati ant,.ki> v dobi, ko je telesna kultura šport v * P°men- Vladajoči razred je pričel vabili “havne namene. Na tekmovanja so ohi Petičnih h«6 JtevU° 'judi in Jih na ta način odvrnili ^ko 5Po«a n •gaJanj- V modcrni dobi so PtiZeli s to ? 'vetu V Angliji’ od koder sc Je hitro širUa rjemto ^‘kapitalisti so si šport predstavljali kot °stitvi. u- k' jim pomaga pri razvedrilu in Jtavih poj.01 5port odtegnili delovnemu človeku, so Prež,tiianasPraV,la’ P° k3«®rih je amater le tisti, ki 'tr^al jn J svojim delom. Ta princip ni dolgo oge preprečiti številnemu proletariatu udejstvovanja v športu. Ljudje so se v prostem času zanimali za športne tekme, ki so privabljale na igrišča velike množice gledalcev. Polna igrišča so prinašala velike dobičke in možnost zaslužka so pridobitniki takoj začeli izkoriščati. Začeli so najemati igralce, ki so v potu svojega obraza služili svoj kruh. Dejstva, da mi ne gojimo športa zaradi športa, temveč zaradi cele vrste drugih vzrokov, ni treba posebej poudarjati. Pri nas igra šport važno vzgojno nalogo zlasti med doraščajočo mladino. Cela vrsta predpisov in določil natanko loči amaterski šport od profesionalnega In vendar se pogosto znajdemo na meji dovoljenega. Množičnost je pri nas osnova za razvoj kake športne discipline. Pri razvijanju vrhunskih športnikov pa pogosto zasledimo materialne ugodnosti, ki so jih le-ti deležni. Človek se vpraša: mar ne rabi vrhunski tekmo valeč svetovnega razreda za svoj vsakodnevni trud nekoliko več, kot samo trenirko in skromno hranarino? Mar vsakodnevni večurni trening ni delo? Mar doseženi rekordi in mednarodni uspehi niso dokaz vloženega dela? In vendar pogosto slišimo o športnikih, ki predstavljajo naš narod kako bedno životarijo s skromno štipendijo in hranarino. Drugod so take probleme rešili z različnimi prijemi. Veliko alpskih smučarjev, Id večino leta prežive na smučeh, je „carinikov“ in so v očeh javnosti amaterji. Enako se dogaja v SZ, kjer so najboljši športniki študentje tja do poznih tridesetih let. V svojem razmišljanju sem navedel le nlricaj razlogov, ki nazorno kažejo na problem profesionalizma pri nas. Načelno smo vsi proti njemu. Vendar načela pogosto zaobidemo in dobimo polprofesionalca, ki je v sedanjih pogojih naše} ugodno klimo za razvoj. Menim, da je treba tem v večji meri pristriči peruti in jih postaviti pred dejstvo: amaterski ali profesionalni šport. Polovičarstvo nikoli ni obrodilo bogatih sadov in zato moramo v največji meri odpraviti polprofesionalizem, ki je resnična rak rana našega športa. M. POTOČNIK V VELIKIH LAŠČAH IN OKOLICI ŠPORTNO ŽIVLJENJE ZAŽIVELO V Velikih Laščah in okolici je športno življenje zaživelo. Ustanovljeno je športno društvo „Partizan“ Velike Lašče. Društvo bo povezovalo posamezne sekcije, za katere so možnosti v kraju in okolici. Sprejeli so statut in izvolili izvršni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki gospodarskega in družbenega življenja. Čeprav društvo še ni sprejelo konkretnega programa, se že kažejo aktivnosti v nekaterih športnih dejavnostih. Nogometna sekcija ima največ možnosti na Karlovici. Mladi so si uredili primerno igrišče in sami kupili opremo. Njihov cilj pa je še - izbrati dobro ekipo in se vključiti v ligaško tekmovanje. V Dvorski vasi so zainteresirani za sniučarske skoke in balinanje. Letos so že organizirali smučarske skoke in se udeležili tekmovanje v Kompoljah, Stični, Ribnici in Loškem potoku. Skakalci Jaklič, Kožar in Virant so bili na teh tekmovanjih vedno med boljšimi. Za namizni tenis imajo največ možnosti Rob, Turjak in Dvorska vas predvsem zaradi prostih dvoran. Velike Lašče nimajo telovadnice oziroma ustreznega prostora za športno dejavnost. Prostor nad mesnico imajo v posesti strelci in mladinski aktiv. Igrišče na Cereji jja ne ustreza. Edino kar je, je asfaltno igrišče pri Osnovni šolL Za košarko in odbojko so torej možnosti, ni pa primernega treneija oziroma pedagoga telesne vzgoje. V bližnjem Podstrmcu naj bi že letos zgradili 50 in 15-metrski skakalnici. Za to so zainteresirani tudi inž. Gorišek in trener naših skakalcev Ludvik Zajc. Stroški za načrt in trasiranje ne bi bili veliki. Ostala dela pa bi naredila mladina udarniško. Novoustanovljeno društvo je brez denarja, tako, da bi morali priskočiti finančno na pomoč KS Velike Lašče in TKS Vič-Rudnik. Nekje se le mora zaorali ledina. M. ŽUŽEK NAPORI ZA »KRAUIC0 ŠPORTA« Atleti radi preverjajo svoje moči za spomladanske teke. Na enem izmed takih tekmovanj sem opazovala BRANKA GLAVANA in MAKSA SKUBICA, mlada reprezentanta SR Slovenije. Ko sta pretekla 800 m, se oblekla in odpočila, smo se nekoliko pogovorili. „Za atletiko me je navdušil profesor v srednji šoli in me nagovoril, da sem začel teči pri Olimpiji. Prej sem igral rokomet, dokler si nisem poškodoval roko, potem sem ga opustil." Tako je zapeljala kraljica športa 18 letnega Branka iz Iga, ki letos prvo leto študira VŠTK. Maks pa je začel že prej. Že v osnovni šoli je hodil na treninge, kadar ga je mama zaradi šole pustila. Sedaj pa preteče ta tudi 18 letni fant iz Pijave gorice vsak dan skoro 10 km. Tako naporni treningi so mu prinesli že celo vrsto zmag, o katerih zelo nerad govori, ker pravi, da se noče hvaliti. Vseeno mi je naštel nekaj lanskih zmagovitih tekov. „Zmagal sem na 800 m in 1500 m na slovenskem prvenstvu, na krosu Dela ter na 800 m na troboju mladincev Slovenije, Koroške in Železne Županije." Poleg tega je dobil nekaj zlatih in srebrnih medalj s štafeto 4x400 m AK Olimpija, kjer tečeta skupaj z Brankom. V štafeti sicer ne tečeta drug ob drugem, tako kot na ostalih tekih, kjer sta stalna konkurenta. Maks preteče 800 m v 1.57,9, Branko pa v 1.56,1 minute. Prvi porabi za 1500 m 3.59,8, drugi 4.04,4 minute. Branku, ki je slovenski prvak v krosu za mladince, na progi pa večkrat drugi in tretji, ni žal, da se je odločil za atletiko, „60 km dolgi tedenski treningi so me pripeljali do teh rezultatov, ki me vzpodbujajo, da vedno bolj treniram. S trudom pridobljeni rezultati mi pomenijo veliko zadovoljstvo. Poleg športa je tu še prijateljstvo med samimi atleti. V njihovi družbi bi želel ostati tudi po končanem aktivnem tekmovanju, s tem namenom sem se vpisal na VŠTK‘ Poleg tedenskega treninga imata fanta preko poletja tudi skoro vsako soboto ali nedeljo tekmovanje. S slovensko reprezentanco in teki po različnih mestnih stadionih sta spoznala vsa atletska središča naše države od Raven na Koroškem do Skopja. Trd, naporen vsakodnevni trening in pa veliko veselja ter ljubezni do tega športa, jima dajejo več poleta, ki ni boj za denar, ampak užitek v sprostitvi in koristno izrabljen prosti čas. MINKA SKUBIC SLOVESNA NESL0VESN0ST V veliki dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je bila 21. aprila svečana podelitev priznanj športnikom in zaslužnim telesnokulturnim delavcem za dosežene uspehe v letu 1975. Od velikega števila povabljenih se je slovesnosti udeležilo le manjše število športnikov, ki so bili priče nevsakdanje svečanosti. Po uvodnem pozdravnem govoru je tovariš Dobrovoljc skupaj s predstavnikom TKS Ljubljana Vič-Rudnik pričel pred slavnostni oder klicati zaslužne športnike. Ker se jih več kot polovica ni odzvala, je na trenutke postalo vzdušje prav mučno. Višek vsega pa je bila napaka organizatorja, ki je bil primoran slovesnost prekiniti, ker niso imeli pripravljenih zadostno število priznanj. Nekateri slavljenci so prejeli samo simbolične značke in kovance — dodatno ploščico z vgraviranim imenom in posvetilom pa bodo dobili po pošti na dom. Prisotni so se ob koncu spraševali, komu je bila namenjena slovesnost; njim ali je bila to le nujna formalnost. SAH NA OSNOVNIH ŠOLAH Pod pokroviteljstvom ZPM naše občine je bilo dne 29.3.1976 organizirano občinsko prvenstvo osnovnih šol naše občine v šahu. Tekmovanje se je odvijalo na OŠ Bičevje, kjer se je zbralo veliko število mladih šahistov. Zaradi številne udeležbe bo prihodnje leto poteklo tekmovanje v dveh dnevih. Otroci so lahko dobili malico, prvouvrščene ekipe in posamezniki pa tudi praktična priznanja. Prvoplasirane ekipe bodo občino Vič-Rudnik predstavljale na področnem tekmovanju. Organizator se je posebno razveselil udeležbe ekipe iz Zavoda za slepo mladino, ki se je enakovredno kosala z OBVESTILA Komisija za rekreacijo pri TKS Ljubljana Vič-Rudnik vabi vse občane na rekreativni kros, ki bo 22. maja ob 10. uri na Golovcu. Zbirališče vseh prijavljenih je ob igrišču NK Krim, Pot k ribniku 20. Organizatorska dela so prevzeli športniki SK Krim. Prijave sprejemajo do srede 19.5. 1976 na TKS Ljubljana Vič-Rudnik, trg MDB 14. Komisija za rekreacijo vabi vse osnovne organizacije sindikata in krajevne skupnosti na občinsko šahovsko prvenstvo. Tekmovanje bo 24. maja 1976 ob 15,30 v prostorih Komunalnega podjetja Vič, ki je tudi izvajalec organizatorskih del. Prijave sprejemajo na TKS Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 14 do 20. maja. V bazenu kopališča Tivoli se bodo 13. 5. 1976 študentje pomerili v plavanju. Pod pokroviteljstvom TKS naše občine bo Fakulteta za elektrotehniko organizirala Prvenstvo Univerze v Ljubljani v plavanju. Prijave sprejema prof. Gašperin, ki tudi vodi organizacijska dela. V začetku maja se bo pričela TRIM nogometna liga naše občine za vse krajevne skupnosti in OOS. Prijavilo sc je 24 ekip, ki bodo pokazale svoje znanje na igrišču Svobode na Gerbičevi cesti. Organizator tekmovanja je TKS Ljubljana Vič-Rudnik. Za najboljše ekipe so pripravili posebna priznanja. V----------------------------------- ostalim ekipami. Vrstni red: Mlajši pionirji: 1. OŠ Vič, 2- OŠ Velike Lašče, 3. OŠ Škofljica,; Starejši pionirji: 1. OŠ Bičevje, 2. Zavod za slepo mladino, 3. OŠ Velike Lašče; Mlajše pionirke: 1. OS Škofljica, 2. OŠ Cmi vrh, 3. OŠ Preserje; Starejše pionirke: 1. OŠ Bičevje, 2. OŠ Škofljica, 3. OS Trnovo ŠPORTNE DROBTINICE Na študentsko svetovno prvenstvo v namiznem tenisu v Izraelu sta odpotovala tudi igralca Olimpije in naša občana E. Jeler in U. Rak. S svojim športnim znanjem zagotovo častno branita barve naše države. Želimo jima čim večji uspeh! Gradbena dela na kopališču Kolezija, kjer grade naprave za ogrevano vodo, naglo napredujejo. Uprava kopališča in plavalci PK Ljubljane pričakujejo prve litre tople vode v začetku poletja. Vsekakor bomo imeli v naši občini znatno podaljšano kopalno sezono. Na srečanju gozdarskih fakultet Jugoslavije v športnih disciplinah v Kranjski gori, so predstavniki Ljubi Ijane, ki imajo svojo fakulteto v naši občini, zasedli solidno tretje mesto. Nekoliko so razočarali nogometaši, ki so bili za razred slabši od kolegov iz drugih republik. Organizacijo so ljubljanski študentje brezhibno izpeljali. Navijači viškega Mercatoija so bili v zadnjih kolih večkrat močno presenečeni. Že nekajkrat zapored so njihovi igralci po slabi in medli igri doma osvojili točke na tujem terenu. Nekaj zaporednih zmag jim je pomagalo pri vzpenjanju na ligaški lestvici. Mogoče bi bilo najbolje, če bi vse tekme igrali kot gostje. Strokovna predavanja, ki so jih za obiskovalce plavalne rekreacije v bazenu Tivoli pripravili organizatorji, posluša le peščica poslušalcev. Po zanimanju sodeč so vsi rekreativni plavalci odlični poznavalci tega vodnega športa in dodatnih nasvetov ne rabijo. Pogled z roba bazena tega resnično ne kaže. TEDEN ŠPORTA V počastitev 35-letnice ustanovitve OF in 30-letnice mladinskih delovnih brigad, se je preko 800 učencev in učenk naše občine pomerilo v športnem boju. TTKS Ljubljana Vič-Rudnik je organizirala v tednu pred praznikom občinsko prvenstvo osnovnih šol v petih športnih disciplinah, šolarji 12 osnovnih šol naše občine so se tekmovanja v veliki meri udeležili. Največ prijavljenih je bilo za igro med dvema ognjema za deklice. Organizacijo posameznih tekmovanj‘so prevzela ŠŠD na različnih šolah in so zastavljeno nalogo odlično izvršila. Če ovrednotimo ekipno prvo mesto v posamezni disciplini s tremi točkami, drugo z dvema in tretje z eno, dobimo pri pregledu vseh disciplin naslednjo sliko. Največ točk in s tem najboljše uvrstitve sta zbrali OŠ Trnovo in OŠ Vič. Ti dve šoli sta zbrali 8 točk. Njima sledijo OŠ Bičevje, OŠ O. Kovačič, OŠ Polhov Gradec in tako naprej. V posameznih disciplinah pa so bili doseženi naslednji rezultati: Rokomet - igrišče OŠ Škofljica, DEČKI: 1. Škofljica, 2. Vrhovci, 3. Ig. Dekleta so igrala rokomet na igrišču pri OŠ Trnovo: 1. Bičevje, 2. Trnovo, 3. O. Kovačič. Na istem igrišču so se dečki pomerili tudi v nogometu: 1. Vič 2. Vrhovci, 3. Trnovo. V Polhovem Gradcu so se PIONIRJI pomerili v košarki: 1. Trnovo, 2. Oskar Kovačič, 3. Bičevje. V istem kraju so PIONIRKE igrale med dvema ognjema: 1. Oskar Kovačič, 2. Vič, 3. Polhov Gradec. V namiznem tenisu so se pionirji pomerili v prostorih OŠ Polhov Gradec in dosegli naslednje rezultate: 1. Polhov Gradec 2. Trnovo, 3. Bičevje. Posamezniki si sledijo: Jarc, Podlogar in Zibelnik. PIONIRKE so igrale na Bičevju: 1. Vič, 2. Bičevje, 3. Velike Lašče. Posameznice pa se vrste: Marjanovič, Arko, Lebes. Pionirji in pionirke so na plemenit način proslavili praznovanje občinskega praznika in s tem ponovno dokazali svojo napredno usmerjenost. Zato vse sodelujoče ekipe zaslužijo priznanje za na tekmovanju vložen trud. ZMAJI NAD HORJULOM Čeravno so poleti z zmaji še sorazmerno mlad šport, sodijo vendarle med najbolj zanimive in atraktivne športe, kar se jih je pojavilo v športnem svetu. Tako smo bili pred kratkim tudi Horjulci priča zanimivi ..predstavi", ko so se trije drzni fantje Stane, Homar, Andrej Kos in Janez Vipotnik iz Ljubljaife spustili s 720 m visoke Korene in zajadrali preko korenških gozdov in Loparča nad Horjul. Srečno so pristali kraj horjulskega pokopališča, le zadnji (šesti) polet se je žal končal na neki hruški malo pod Koreno. Vendar pa na srečo tudi pri tem „poletu“ ni prišlo do nobenih poškodb. Čeprav nenapovedani, so mladi jadralci z zmaji privabili veliko število radovednih domačinov, posebno mladih, ki so se takoj ogreli za novi Šport in že tudi sam' napovedujejo podobne polete nad hoijulsko dolino. BRANKO VRHOVEC LAHKO VAM POSREDUJEMO ODGOVOR VPRAŠANJA SO TU V tej številki objavljamo nekaj odgovorov na vprašanja, ki so nam jih posredovali naši občani. Vsem ostalim pa bomo skušali posredovati odgovore v eni naslednjih številk. Mnoge pa opozarjamo, da naj prebirajo tudi delegatsko prilogo, v kateri delegati postavljajo ista, če ne vsaj podobna vprašanja o istih problemih in so odgovori tako podani na tistem mestu. Vprašanje: Kdaj bo asfaltirana Kogejeva ulica in zadnji del Postojnske ulice na Viču? To vprašanje je postavil občan Ivan Zajic iz Postojnske ulice 68. Odgovarja načelnik za komunalne in gradbene zadeve Jože Lekšan: „V planu za leto 1976 ni predvidena modernizacija navedenih ulic. Obe ulici sta v predelu VS—106/1, ki je po urbanističnem načrtu predviden za izgradnjo centra za stanovanjsko sosesko ob Tržaški cesti. Ker v srednjeročnem obdobju do leta 1980 še ni predvidena rekonstrukcija tega območja, ni moč pričakovati, da bosta navedeni ulici v tem obdobju modernizirani." Vprašanje: Kocenova ulica v Rožni dolini je dolga le dobrih 100 m in še ni asfaltirana. To pa zato ne, ker bi morali položiti debelejše kanalizacijske cevi. Že pred štirimi leti je občinska skupščina odobrila potrebna finančna sredstva, vendar še do danes ni ničesar napravljenega. Žalostno je tudi, da tudi Skapinova ulica, kjer so krajevna skupnost in vse družbene organizacije, še ni asfaltirana. Odgovarja načelnik za komunalne in gradbene zadeve Jože Lekšan: „Kocenova ulica je mestna ulica po kateri poteka le lokalni promet. Ker so v programu rekonstrukcijskih del na cestah v Rožni dolini v preteklem obdobju ter tudi v prihodnjem obdobju važnejši objekti (podvoz Jadranska, cesta III, Svetčeva cesta V, Cesta IX, Cesta VIII, Cesta VI, Cesta XV, Večna pot), ki poleg lokalnega prometa nosijo tranzitni promet, Kocenova ulica pa ima le lokalni značaj. Zato ni prišlo do urejanja Kocenove ulice, pa tudi v srednjeročnem načrtu 1976 - 1980 ni predvideno urejevanje te ulice. Pripominjamo, da urejanje Kocenove ulice do sedaj še ni bilo v nobenem planu, kot to potrjuje bralec. Ureditev Skapinove ulice je v pogramu krajevne skupnosti ter se za urejanje te ulice pravkar izdeluje projektna dokumentacija. To vprašanje je postavil občan Vlado Močnik st. Ljubljana, Kocenova 8. Vprašanje: V programu družbeno ekonomskega razvoja občine Ljubljana Vič — Rudnik za leto 1976 ..Gradbeništvo*1 je pod točko 7 predvidena rekonstrukcija Škrabčeve in Ceste VI v Rožni dolini, ni pa predvidena konstrukcija c. XV po kateri prav tako vozi avtobus mestnega prometa in čeprav je stanje ceste XV v veliko bolj slabem stanju kot predvideni cesti. V planu KS Rožna dolina je med cestami predvidenimi za rekonstrukcijo tudi c. XV. Vprašam se, zakaj je upravni organ SOB Vič—Rudnik samovoljno izpustil iz rekonstrukcije c. XI. čeprav mu je dobro poznanj v kakšnem stanju je sporna cesta. Prav tako je poznano Komunalnemu podjetju Vič, ki skrbi za vzdrževanje cest, stanje te ceste. Z ozirom na navedeno predlagam, da se formira komisija iz neprizadetih krajanov, ki naj na kraju samem ugotovi dejansko stanje in predlaga prioritetni red rekonstrukcije navedenih cest. To vprašanje je postavil občan Viktor Belič, Rožna dolina cesta XV/5. Odgovarja Načelnik za komunalne in gradbene zadeve Jože Lekšan: ..Dejansko je v programu družbenoekonomskega razvoja občine predvidena rekonstrukcija Škrabčeve in Ceste VI v Rožni dolini ne pa tudi rekonstrukcije Ceste XV. Tako odločitev je narekovalo stanje Škrabčeve ulice in Ceste VI, ki sta sedaj v primerjavi s stanjem ceste XV še v znosnem stanju, bosta pa tudi dočakali podobno usodo, če se čimprej ne pristopi k sanaciji. S programom predvidena finančna sredstva lahko zadostujejo le za sanacijo ceste VI in Škrabčeve, ne pa tudi za ureditev Ceste XV, kjer je potrebna temeljita rekonstrukcija ceste (zamenjati bo potrebno tudi spodnji ustroj ceste), pri Cesti VI in Skrabčevi pa gre le za obnovo zgornjega ustroja, ki jo bo potrebno še projektivno obdelati. Rekonstrukcijska dela na Cesti XV pričakujemo v letu 1977, do takrat pa bo moralo Komunalno podjetje Vič intenzivneje vzdrževati cesto." VARSTVO OTROK IN MLADINE Posebna skrb sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu S sprejetjem novega zakona o varnosti cestnega prometa v letu 1975 je bila tudi formalno potrjena organizacija in vloga občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na področju družbene samozaščite za zagotavljanje varnosti občana v cestnem prometu. Vzgoja na področju prometne varnostne kulture je s preventivnega vidika del družbene samozaščite, z vzgojnoizobraževalnega pa sestavni del kompleksne vzgoje za celovito osebnost po načelih socialistične etike in zahteva uporabo in aplikacijo vseh sodobnih oblik in metod delovanja posebno ob najbolj ogroženih kategorijah med udeleženci v cestnem prometu, to pa so mladina, pešci in kolesarji. Vse večja udeležba otrok in mladine v prometnih nesrečah v letu 1975 je povzročila povečano število tistih nesreč, ki so jih povzročili otroci in mladoletniki - kar za 23,7 %, kar je zahtevalo še intenzivnejšo skrb, tako republiškega kot občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, pri čemer pa je bila zelo pomembna vloga tistih institucij, ki izobražujejo in vzgajajo otroke in mladino. Med otroki od 3. - 7. leta starosti je bilo udeleženih prometne vzgoje po statističnih podatkih le 50 % otrok, kar pomeni, da je bila le polovica te populacije zajeta v organiziranem varstvu. Da bi zapolnili to vrzel, je republiški svet organiziral za osveščanje staršev in vzgojiteljev izdelavo filmov, pripravljeno je bilo vzgojno propagandno gradivo, lepaki in obešanke, ki naj bi opozarjali predvsem motorizirane prometne udeležence na posebno varstvo otrok in mladine. Prometna vzgoja v osnovni šoli je kot posebno vzgojno področje sicer našla svoje mesto v učnem načrtu že leta 1966/67 in je bila pri razrednem pouku vključena v program spoznavanja prirode in družbe s smotrom, da se mora učenec usposobiti tako, da se bo varno vključeval kot pešec in kolesar, v višjih razredih pa je bila razporejena v več predmetih (spoznavanje družbe, tehnična vzgoja, temelji socialistične morale, obrambna vzgoja, biologija) s smotrom, da si mora učenec razširiti znanje na raven, ki se zahteva za voznika motornega vozila, pri čemer je bila Glasilo občinske konference SZDL Ljubljana Vič Rudnik. Urejata izdajateljski svet - častni predsednik dr. Josip Vidmar in uredniški odbor: ing. Janez Čcmažar, Milovan Dimitrič, Janja Domitrovič, (odgovorna urednica), ing. Alojz Habjan, Janez Jagodic, Bine Lenaršič. Tehnični urednik I rance Anžcl. Uredništvo in uprava Ljubljana Trg MDB 7/1, tel. 23-381 int. 26, tekoči račun SDK 50103-678-51173. Rokopisov ne vračamo. l iska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Glasilo dobijo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. posebej poudarjena humanizacija odnosov med ljudmi v prometu. Težave, ki so nastale že tedaj, da učitelji niso bili dovolj usposobljeni za to delo mentoiji pa preveč osamljeni, so ostale navzoče še povsod tam, kjer ni bilo dovolj sodelovanja med šolami in občinskim organom za preventivo in vzgojo. Razen v šolskih oblikah je potekala prometna vzgoja na osnovnih šolah tudi v okviru svobodnih dejavnosti. Najbolj uspešne oblike obšolske prometne vzgojne dejavnosti so bile ure prometne vzgoje na cesti, v križiščih, šolska prometna tekmovanja , Kaj veš o prometu", srečanje pionirjev prometnikov, prometna tekmovanja, pisanje prostih spisov in risanje risb na temo prometne varnosti, srečanje s prometnimi miličniki, kolesarski krožki, predavanja in ogledi prometno vzgojnih filmov kot stalna oblika prometnovzgojne dejavnosti. Kot zelo aktiven je pri šolskih prometnih tekmovanjih občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kot nosilec družbene samozaščite za varnost človeka v prometu, ki usklajuje prometno preventivno aktivnost vseh dejavnikov preko napotkov republiškega sveta, prav tako pa materialno omogoča šolam nabavo ustreznih učnih pripomočkov ter dostavlja propagandna gradiva in ostala obvestila, ki zadevajo prometnovzgojne dejavnost. V letu 1975 je bilo v organizaciji občinskega sveta izvršeno predavanje prometno vzgojnih filmov po vseh matičnih in podružničnih osnovnih šolah in VVZ na našem območju. Z zadovoljstvom si je izbrane filme ogledalo skupaj 8751 učencev, predšolskih otrok in vzgojiteljev. Nagrajeni šolarji V okviru občinskega ocenjevanja spisov in risb na temo o prometu v letu 1976 so bili preko posebne komisije izbrani in nagrajeni poslani spisi in risbe naslednjih učencev: 1. Martine Perhaj in Dušana Tekavca, 3 a razred podružnične šole Turjak 2. Andreja Urbančiča in Andreja Ciuhe, 4 a razred OŠ Dobrova 3. Alenke Daglin iz 6 b razreda OŠ Dobrova 4. Alenke Erjavec iz 6 a razreda, OŠ Trnovo 5. Zlate Babnik iz 4 b razreda, OŠ Velike Lašče 6. Mateja Kobilica iz 6 a razreda, OŠ Trnovo 7. Petra Velkavrha iz 7 b razreda OŠ Horjul 8. Helene Čepon, Milana Dolinarja in Metke Raztresen iz 4. razreda OŠ Polhov Gradec 9. Vlaste Kos iz 4. razreda podružnične šole Turjak Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SOb Ljubljana Vič-Rudnik organizira vsako leto tudi občinska tekmovanja osnovnošolske mladine „Kaj veš o prometu'. Letošnjega tekmovanja, ki je bilo dne 10. aprila 1976 na igrišču Oš Vrhovci seje udeležilo devet ekip osnovnih šol na našem območju. Posebno kritiko zaslužita OŠ Preserje in OS Brezovica, ki se tekmovanja nista udeležili. Dobro organizirano tekmovanje Tekmovanje, ki je obsegalo spretnostno vožnjo na poligonu, ocenjevalno vožnjo in testiranje kolesarjev, je potekalo in bilo zaključeno na izredno zadovoljivi organizacijski ravni, za kar zaslužijo pohvalo vsi člani sveta, podpredsednik skupščine občine tov Krumberger in vsi, ki so sodelovali pri organizaciji tekmovanja. Kakor vsako leto, smo tudi letos vsem sodelujočim tekmovalcem priskrbeli darilne pakete ter značke SPV z sodelovanjem: tovarne Ilirija-Vedrog, Mercator TOZD Grosist, Kolinske TOZD Vinocet, CGP Delo - Dom tiska. Mladinske knjige - tiskarne in Gorenjskega tiska Kranj. Pri organizaciji tekmovanja pa so nudili pomoč Komunalno podjetje Vič, OŠ Vrhovci ter Postaja milice Vič in oddelek milice Rudnik, Posamezni izidi tekmovanja so bili naslednji: I. Ekipno - nižja skupina (5. in 6. razred) I. Oš Vrhovci 2 OŠ Velike Lašče 3. OŠ Ljubo Šercer Ig 4. OŠ Trnovo II. Ekipno višja skupina (7. in 8. razred) 1. OŠ Vrhovci 2. OŠ Polhov Gradec 3. Oš Velike Lašče 4. OŠ Ljubo Šercer, Ig Posamezniki: L Nižja skupina 1. Heberle Slavko, OS Vrhovci 2. Pečaver Darja, OŠ Polhov Gradec 3. Modic Tone, OŠ Ig 4. Lavrič Andreja, OS Bičevje II. Višja skupina 1. Zibelnik Franc, OŠ Polhov Gradec 2. Žužek Miloš, OŠ Velike Lašče 3. Černigoj Milena, OŠ Dobrova 4. Jurca Tomaž, Oš Vrhovci Prvi ekipi iz višje in nižje skupine sta prejeli za nagrado po eno poni kolo, posamezniki pa zlata odličja. Drugouvrščeni ekipi v obeh skupinah je bila podeljena diploma in posameznikom srebrna odličja, trejeuvrščeni ekipi diploma in bronasta odličja posameznikom. Vsi navedeni posamezniki iz višjih in nižjih ekip so prejeli odličja, hkrati pa dobili pravico za sodelovanje na Vlil. medobčinskem tekmovanju „Kaj veš o prometu", ki je bilo aprila v Logatcu. Pod nadzorstvom mentorja tov. Batiča so se udeležili tega tekmovanja vendar se razen učenca Franca Zibelnika, ki je dosegel 4. mesto, niso uvrstili med najboljše, ki so sodelovali na Vlil. republiškem zaključnem tekmovanju „Kaj veš o prometu" dne 25. aprila 1976 na Jesenicah. Ker je bilo istočasno na Jesenicah tudi Vlil. republiško srečanje pionirjev prometnikov sta bili v organizaciji občinske Zveze prijateljev mladine sestavljeni dve ekipi pionirjev prometnikov iz osnovnih šol Polhov Gradec in Škofljice, ki sta se srečanja udeležili. Ekipe, sestavljene iz po treh učencev, so se med seboj pomerile v orientacijskem pohodu, streljanju z zračno puško, poznavanju osnov iz prve pomoči in poznavanju zgodovine in znamenitosti mesta Jesenic. V izredno slabih vremenskih pogojih pa naši ekipi nista dosegli boljšega rezultata. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik bo letos tud-organizator 2. kola medobčinskega tekmovanja „Kaj veš o prometu" za mladino srednjih šol. Po razpisu, ki je bil poslan 16 občinam iz ljubljanske regije, bo tekmovanje dne 15. maja 1976 na igrišču Osnovne šole Trnovo. LOJZE ČEPON NEVAREN DEL POTI V ŠOLO Vračala sva sc iz šole po cesti Ljubljana - Kočevje. Imela sva veliko srečo. Velikokrat sva hodila po napačni strani ceste. Tedaj sva šele spoznala, da ne upoštevava prometnih pravil. Od Ljubljane je vozil tovornjak s prikolico. Za njim pa je pridrvela siva stoenka, ki jo je vozil mlad voznik. Z veliko hitrostjo je prehiteval tovornjak. Vozniku premlevanje ni uspelo. Ko se je hotel vključiti na desno stran ceste, ga je vrglo v telefonski drog. Drog se je zlomil in strgala se je žica. Stoenki se je odprl prtljažnik in vrata. Iz prtljažnika so zleteli razni predmeti. Ta nesreča sc je zgodila zraven naju in sva se zelo prestrašila. Hitro sva jo pobrala domov. Imela sva veliko srečo, da nisva bila poškodovana. Nesreča se je zgodila zaradi neprevidnosti in prevelike hitrosti. Ce bi šla po desni strani ceste, bi naju gotovo poškodovalo. Od tedaj vedno hodiva po pravi strani ceste. Nesreče še nisva pozabila, čeprav je od tedaj že več kot pol leta. Najina pot v kilo in domov, pa je nevarna tudi zato, ker morava glavno cesto prečkati na nezaznamovanem mestu. Tudi vidiva ne dovolj daleč ne na levo in ne na desno stran. Veliko že znava o prometu, a vseeno se vsak dan bojiva ceste. Najbolj srečna sva, kadar greva skupaj. Bojiva se vseh vozil. Nama se zdi, da vsi vozniki preveč drvijo. PERHAJ MARTINA IN TEKAVEC DUŠAN, 3. RAZRED, PODRUŽNIČNA ŠOLA TURJAK IZPITI ZA KOLESARJE ; Ena izmed novosti republiškega zakona o varnosti cestnega prometa, h; velja od 19. novembra 1975 dalje je tudi starostna omejitev za samostojno vožnjo otrok v cestnem prometu. Ta meja je 7 let, pri čemer je postavlja11 pogoj, da so se v šolah ali v drugih vzgojno-izobraževalnih organizacijali usposobili za vožnjo. Sicer lahko vozijo otroci kolo v cestnem prometu let spremstvu odrasle osebe. Dokazilo o usposobljenosti otrok za vožnjo v cestnem prometu ni j predpisano, vsekakor pa je nadaljevati s prakso, ki je že ustaljena, da bodO| šole in druge vzgojnoizobraževalne organizacije nadaljevale z intenzivno prometno vzgojo otrok in jim izdajale izkaznice, če so se usposobili z2! vožnjo v cestnem prometu. V tej smeri pomaga vsem šolam tudi občinski svet za preventivo in vzgojoj v cestnem prometu, saj jim je poleg splošnih navodil pravočasno dostav« j kolesarske izkaznice, vzorce testnih pol in izpitno snov za kolesarje. V postopku je tudi sprejem pravilnika o programu in načinu opravljanj* izpita za kolesarje osnovnih šol, ki ga predpisuje občinska izobraževalni skupnost in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občin* Ljubljana Vič-Rudnik. Pravilnik obsega izpitni program iz poznavanja predpisov o varnost1 cestnega prometa in praktično vožnjo s kolesom po prometnih ulicah poligonih. LOJZE ČEPON VZOREN VOZNIK -DOBER VOZNIK Z namenom, da bi z vzgojo voznikov motornih vozil, tako amaterjev k«'j poklicnih voznikov, zagotovili še večjo varnost in prometno disciplino itd’’ je Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu izdal plaket® ..Vzorni voznik." Plaketa ima namen, da poleg ostalih vzgojnih ukrepov pomaga razril*11 prometno varnost in utrjevati pri voznikih motornih vozil smisel ** spoštovanje prometne discipline na javnih cestah v duhu načel etike 1 morale udeležencev v prometu. Plaketo „Vzomi voznik" lahko prejme voznik motornega vozila: a) ki vozi motorno vozilo v javnem cestnem prometu STALNO najmal* 7 let, kot voznik B, C, D, E ali F kategorije (poklicni), b) ki vozi motorno vozilo v javnem cestnem prometu STALNO najin31’ 10 let in je prevozil v zadnjih treh letih najmanj 20.000 km kot voznik A3 B kategorije (amater), c) ki od opravljenega vozniškega izpita dalje ni povzročil prome*” nesreče po lastni krivdi in ni bil kaznovan zaradi kakšnega drugega huj^r. prekrška ali kaznivega dejanja v prometu, J č) ki dosledno vozi popolnoma trezen, je znan kot obziren vozniki ima čut odgovornosti in spoštuje prometno disciplino, se dosledno ravna p^l -•» • ' —■— — ■*« • ■ «--- -------- — • *—0seM etičnih in moralnih načelih udeleženca v cestnem prometu, je še po1 tovariški do drugih udeležencev v javnem cestnem prometu in je tudi neoporečen. d) ki vzorno urejuje svoje vozilo oziroma vozilo, ki mu je zaupano P0 dolžnosti delovnega razmerja. jj Kdor ne izpolnjuje vseh pogojev iz prejšnjih odstavkov, ne more doW plakete. Plaketo podeljuje Svet SR Slovenije za preventivo in vzgojo v cestn« prometu na lastno pobudo, praviloma pa na predlog občinskih svetov, preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Občinski svet za preventivo in vzpoin v »mmotii predla? za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Prc . |( podelitev plakete na posebnem obrazcu na lastno pobudo ali na prip°ioč#j posameznih občanov, delovnih organizacij ali krajevnih skupnosti. Ti obI**J so na razpolago pri tajniku sveta ing. Pečonu na občini (tel. 23-381) ali t<^ Rusu na Komunalnem podjetju Vič (61-621). Seveda mora občinski 3ve*.(ll.! podatke o vozniku, predlaganem za plaketo, preveriti pri ustreznih 111*“ j ci*ak‘ .-Jill Pozivamo voznike, občane, delovne organizacije in ostale, da izmedsV® delavcev prijavljajo voznike, ki izpolnjujejo pogoje navedene v točkah , sodelavcev prijavljajo voznike, ki izpolnjujejo pogoje navedene do d) za pridobitev ,.plakete vzornega voznika." „c VIKTOR Ru I SE VEDNO DIVJA ODLAGAUŠčA Večletno prizadevanje komunalne inšpekcije za odpravo številnih odlagališč na ureditvenem območju mesta Ljubljane seje obrestovalo, s3fj(, je z intenzivnim delom in doslednim ukrepanjem že skoraj v celoti odpu ^ Vendar stanje še vedno ni zadovoljivo, čeprav so nekatere MdcV , sistemsko urejene, kot na primer redno, občasno odvažanje kosovi™ j materiala. vsri’ Ugotavljamo da še vedno ni povsem urejeno redno odstranjevanje^ ^ odpadnega materiala, predvsem z začasnimi odlagališči oziroma zbiral^,, večje kose odpadnega materiala, zaradi česar bi se lahko ponovno zac ^ večjem številu pojavljati divja odlagališča. Programsko bi bilo pou* ^ poskrbeti tudi za večje število javnih odlagališč za odpadni material j obstoječe odlagališče ob Cesti dveh cesarjev ter odlagališče v Šmartnem Šmarno goro, ki bo kmalu zapolnjeno, ne zadostujeta potrebam celo ureditvenega območja mesta. a Vsaj toliko, kot navedeni predlogi za bodočo rešitev odvažanj* odlaganja večjega odpadnega materiala pa je pomembna tozadevna osveščanje občanov, za kar naj bi poskrbele krajevne skupnosti, turi3 ^ hortikulturna in druga podobna društva ter šole in druge vzgojne usta jj * Zavedati se moramo, da imaio občani uravico do življenja in n... s Zavedati se moramo, da imajo občani pravico do življenja -:0 zdravem in lepem okolju, hkrati pa dolžnost, da smotrno gospod®1^®, prostorom ter urejajo prostor z namenom, da uskladijo potrebe za ^ stanovanjc, počitek in kulturo, ustvarijo pogoje za smotrni rdl'1 L* zagotovijo skladnost skupnih in posebnih intereso. Skupne javne smatramo kot odločilen delež osebnega standarda, zato jih je treba 36 £.1 zavestno urejati. VJ JIH Ing. LOJZE CEP( EKOLOŠKE TEŽAVE !F Ni prvič, da občani KS Horjul javno opozarjamo na „impr0.n zirano" smetišče v Lipalici. Vendar, kot da bi bila vsa opozorila, pritožbe zgolj same sebi v namen; razsežna gomila vsakovovrs"1^. odpadkov še naprej nezadržno raste in prav nič še ne kaže, da premnogi občani, ki jih tu odlagajo, uvideli svoje nerazumno poi® Med odpadki je zlasti veliko odvrženih delov avtomobilov pa hc in drugih vozil, ne manjka pa tudi raznoraznih ..presežkov" plasfic kozmetične in gumarske industrije, ki so odslužili vsakdanji rabi- ^ Da pa je stvar še bolj žalostna, se odlagališče razteza ravno ob c*-Vrhnika Horjul, ki ima vse večji pomen ne le za tukajšnje t!01'« darstvo, ampak tudi za razvoj turizma v kraju. sivo, ampaK tuut za razvoj turizma v Kraju. . Prav zategadelj lipalško smetišče predstavlja vse resnejši probb ^ i •—•■■■i— i.i ..aii™i« ......jn prej sjej pristop1* nad katerim bi se veljalo zamisliti konkretnim rešitvam. B. VRHO iV1-("