HocUWbl. k. k. HoltaMi^k, Wii,n St. 5. V Gorici, 1. februarja 1884. Tecaj XIV. „Snčau izhaja vsak petek in velja po pošti prejemana ali v Gorici na rtom poSiljann: Vse let<».....f. -t-•**) Pol leta.......v i" Čctvrt i<-t;i ......I i" Tri «'/.tt;wiilih m tau" tu«Ji . <. ¦¦ ]•>¦ g anicuh" ne plačuje za navadno iristop- iki vrsto; 8 kr. ce so tiska l krat 6 n « » » 3 " Zavr.V fr!»i> po i»r.i.sn»rii Posamozao Stcvilfce se dobivajo po 8 kr. v tobakaruic-oh v gosposki nisei Mizu ,.i!'cli luoji". na stnrem trgu in v nunsici ulici tor v Trstu, via Ca-sonna, ;;. l>oj-isi naj si* lilagovoljuo poSiljajo ui'.'tliiiiivii .,?nr«- \-florid na Travniku 16,1., naioiiihiu pa opravniatvu „SoSo" Via della Croce St. 4, II. Rokopisi so w vrflCnjo; ilopisn unj m Jilapovoljno frnukujejo. — Dolnlcom in drugim iioprrinoziiiiii ee nnrnfinina giiizu, ako kis uglaso pri opravuifctvu. Zupanski saodi. Iz politicnega okraja tolminskega, dne 27. jaa. 1884, Kdor i»rebira danaSuji Las tnailjivo slovcnske casnikc, usjdc v ujiU wiiko lepcga, poducljivvga, no-vega in kra'Hca^r.ega gradiva. Posebno taki caso-pisi mi dopadajo, ki iskreuo zagovaijajo »a§ niiU na-rod, v katerth se trudijo dopisovalci in urediiiki da bi uarod v vsakcm obzhu do boijs>ga staiija privcdli. Frva pouioc za narodno stvar so po mojem mnenji razna tlruStva, braina druStva in Citalnic-. Pri tej priloiiiusti moraui hvalo izrcci g. dopisniku o „Na-predku na Kanalakem", ki je v svojih dopisih to btvar tako kit-pko priporufial in dokazoval, kaki dobicki se pri tem pridobijo za naroduo probujenje in tudi v drugein oziru. Iz srea tad bi danes o tern kaj vee pisal, ktr vidira v tcj reCi velike pomanjkljivusti. Vidua v nasi dezeh velike obcim? in vasi, ki imajo za to stvar spretne moti j dosti je takib go.spoclov, ki bi to zadevo lahko prevzeii, da bi ljudstvo uapeljevali k dobrtmiu, ali ialibog, da vse pri miru pustijo, cc tudi bi jiin bila za di-io velilca cast. Ilvaio uioiam iz ivii te par zupanijam na Cerk-Ijauskeui, ki se je v tem obziru pretuklo lelo hvale vredao obua&alo. Tedaj pczor, kjer iinatt! dosti moti na deieli, btizu mciit in velikih ccst za uarodna druSt-vm. Vzgled naj vain bodo naSi brafje v zadujem kofu goriSke dezele, v visukih hribib, v mrzlein snegu, v trdem ledu, katerim pa vcadar sree gorko bije za narod sloveuski. Moj namen je pa danes, nekaj druzega pisati, ali bojuu se zaCeti sicer s pcresom drsati. Pa kar je nameujeuo, naj se izpelje, fie se tudi komu zauicrim. Govoril scm o citaluicah in bralnib druStvih in sem rekel, da teliko pripomorcjo k narodnemu napred-ku. Poznaiu pa se neko drugo druStvo, ki ima zelo odlicne ude, ali kaj pomaga, ko veliko teh udov Se edeu druzega ne pozna. Iz srea zelim, da bi tudi ti udi zaCeli svoje shode napravljati, cden z drugim se pogovarjati in eduu drugega poduficvati. Te ude misiim jaz vas, postcni zupani okraja tolminskega, iu zt>lim gorece m iz fcrta, da bi se v tem okiaji na-pravili zupau^k« shodi. YeKko to CuMiiki prioasali o sliodu zupanov okraja Ijubljanskt-ga tcr hvaiili njili pocctje in sklepe. Tudi ti, draga aSoca-, si proti koneu preteklega leta pisula o lickeui shodu vipavskih zupanov, pa je vse nekako ut»bu«i>; ue vem, ail so ti shodi vipavskih zupauov ze po^oluoma zairnli, ali kaj je z njimi, ker je vsc tiho in mrtvo. Rekel sem, da iz srea 2elim, da bi se napravili Zupanski skodi na Toimiuskem. Pa morebiti kdo po-rece, da tega skoro ni raogo&e. Jaz recem, da ta bi bila prav lahka stvar. Veliko krat se primed, da pri-dejo vsi 2upaai celega okraja v Tolmin po poiitienih opravkih, ki jih imajo pti e. k. okr. glavarstvu. IV krat vse svoje opravkc veeinoma do poldne opravijo; potem bi bila prav lepa priioznost imeti 2upauski shodi. Prav lepa taka priioznost se bliza doe 9. fe-bruarje t. IM ko bo v Tolminu zrebanje za prihodnje-mu uaboru podvriene mladenCe I. razreda in ko se raz-loii in pojasni ukaz e. kr. ininisterstva za de2elno bran od 3. oktobra 1883 stev. 1563 glede dol^nostij obciuskib ptedstojnikov v primerljaji mobiliziranja. Ta dan je ukazauo vsem zupauom, osebuo udek>2iti se in seboj pripeljati obfiinske tajnike; torej lepSe pri-loinosti ue more biti, da se ta stvar vpelje, kakor ta dan. Zato opozarjeiu 2apaae in obeinske tajnike, ki so kaj vaeti za stvar: povzdiguite ta dan svoj glas pred zbranimi zupani in gotovo se ne bo nikdo braail, da bi se shod vpeljal. Jaz bi rekel, da bi bilo treba najprej izvoliti si posebeo odbor, sestavijen vsaj iz treh udov, ki bi imel skib za shode. Ta odbor bi potem, kadar bi spozual, da je primercn 6as za to, razposlal vabila za k shodu vsem Supanom in bi pripravil za to prime-ren prostor. Prav prikladno bi bilo uapraviti shod v Tolminu ali pa pii Sveti Luciji, kjer je sredi§(Se tega okraja, k^er so tudi narbolj uieui id veljavni Zupani. Ako bi ta dva gg. zupatia hotela le nckoliko stvar podpirati, | sem gotov, da se zupanski shodi prav v kratkem | vpeljejo. Pa mi morebiti kdo poreco, da bi ti shodi malo ali celo uifi ne koristili. Jaz pa reiem: koristili bi v mnogih zadevah, in to ho&em nekoliko dokazati. PrviC bi koristili 2upanom samiin. Za taka opra-vila, ki so sedauji 6as Zupauom naloiena, bi bilo treba da bi bili zupani satni juristi ali doktori, Ce hoCejo, da se njih podiofije pravilna izpeljuje. AH v naScni okiaji je sedanji Gas §e le malo tako zelo uCe-uih moz in se ti se zupanstvu odtegnjejo ali pa jih obdina voliti uofie. Veliko krat se toraj primeri, da je za aupima i/.volj«n kak tak modi, ki po svoji ufie-nosti nikakor ni zmo2en 2apanova opravila pravilno izvrScvati in M\ da bi prisid kateri krat v dotiko b kakim izvndcniro zupanom, Misiim, da za take 2upnne bi ne inoglo biti boljSo Solcod ^npuuskih shodov. Za take jtapanu bi bilo dobro, da bi se pii vsakem taken* shodu napravil primeren govorza novo izvoljcne mlade i^upane, ki bi se podueevnli, kako bodo mogli pravilno uradovati. Potem bi se pogovorili, kako bi dopisovali, da bi bili vsi dopisi v enom pomenu cna-ko pravilno pisani, kar bi gotovo tudi c. k. okr. glavarstvu koristilo za laze uredovanje. Drugie bi koristili ti shodi obeinam in sploh eelemu okraju. Zupani so glava obftine in vsakemu zupanu so znano teznje njegovc soseske. Kako dobro bi tedaj bilo, ko bi se nai ravili taki shodi? Tukaj , bi se zupani pogovorili, kako§ne telave obfiine narbolj ! tarejo, in bi se posvetovali, kako bi bilo mogoce, te-inn v okom priti, da bi se stvar zboljSala, se primeri, da je treba proSnje pnSiljati za posebne va2ne stvari bodi si na dc2elni ali dr2avni zbor ali na druge visje oblasti. Pa to stvar prav malo obfiin stori, ne-katere celo nasprotujejo, zato so take pro§nje veliko krat ie glas vpijoccga v puseavi. Ako bi pa bili 2u-panbki shodi, da bi se tain zupani celega okraja pogovorili in prosnjo skupno podpisali, gotovo bi se de-set krat laze in hitreje kaj doseglo. Veliko imam §e namenjenega za to stvar, pa za danes naj neham; Se tako je dopis predolg in se bo kdo gotovo Se temu posmehoval. Ako bi pa dobil od katere straui za to stvar dober odmev, bi hotel o tem Se veliko pisati, ako bodes" ti draga „Socatt, hotela dopise v svoje predale sprejemati (prav radi, Ur.) K koncu prav lepo prosiin ta je §e kedo kaj vuet za to stvar, naj Intro v „Soeott sporofii. Tako spodbujujmo eden druzega in tako zna stvar gotova postati. Konec torej za danes, ker moram iti tudi k sosedu koleduike obiskat, katerim se posebno bojim zameriti. wmmmmmmmmm^mmmm Peticija sloveuskega narodoo - politifinega druStva »SlogaB v Gorici do visokega c. k. ministerstva za postavno vpeljavo dezVlnega kulturnega sveta na GoriSkem — sprejeta pri obCnera zboru 17. januarja t. 1. sprejeta pri Visoko ces. kr. kmetijsko ministerstvo! C3e dalje bolj resen postaja polozaj kme(5kega stanu; zato visoko c. k. ministerstvo samo po vsej mofii skrbi zboljSati polozaj kmetovalccv s tem, da po postavah, koristnih kmetijskemn gospodarstvu, sku§a odstraniti mnogovrstne ovire in skodc, katere so krive, da toliko kmetij propada. V naSi driavi velja na««*lo, da je ljudstvo za-stopano z ozirom na svoje koristi, ter vid\mo, da je posebno kupfiijski stan dobro in pravno zastopan po svojih kupCijskih zbornicah, katere imajo v vseh kup-dijstvo zadevajoCih praSanjih merodajno besedo. Te zbornice izvoljene so po vseh davkoplacujocih kupce-valeih, trgovcih in obrtnikih. Tega kmefiko ljudstvo nima; zanj imajo skrbeti kmotijske druiSbe, v katere more sleherni drzavljan, bodisi kmetovalec m k m e-tijski posestnik ali n e, vstopiti. Resmca je, da v takih kmet'jskih dru^bah se navadno krae-tovalcev primeroma malo, mo^ iz drugih mestoitt sta-nov na dokaj nahaja, Tudi za naSo degelo deluje tukajSnja c, k, kmo-tijsku druzba. Zal pa, da ima ta druiba tako^no osnovo, kakorSna more prav malo vstrezati potrebam in razmeram v de^eli 2ive6ih, z m a! i m kmetij-b t v o m se pcLajo6iU ljudij. Po pravilih tega kmetijskega druStva ima ud gtiri gold, letnine plaficvati, kar je za uboge mal« kmntovalee (velikih, tudi srudnjih kmetijakili posestni-kov po nekatcrih delih te de2ele ni skoro nifi) prevl-sok znesek; odfcod prihaja, da se mali kmotovalcl, katorih je v de2eli ogromna vefiina, oglbajo tega druStva, katoro j« toliko letnino postavilo, kakorSno ninmnobono kmetijsko drustvo v dr^avi nasi. Tako visoko letnino morejo pruiiaSati kmetoyalcl iz onih okrajev naSo deicle, kjor bo veginom veliko-pescstniki. Zakaj se pa pri dolo&svaiiji letnino nt jo-iiml ozir na rassioero malih kmetovalcev, no Vdino. Polegtega jo notranji opravilni jozlk pri obravnavah odborovih in zborovih izkljucljivo ita-lijanski, tako da kmetovatcu, ki «i m*U\\ tega jo-zika — in takih jo zopet prav volika v o 6 i u a — ni mogo2e udeiciSovati so razprav in po-svetovanj ter zagovarjati potrobe svojih krajnih razinor, V s o cast clol^ujejo kmetovalci s 1 a v n e m u predsedniStvu tega druStva, katoro po mogo-Costi sku§a ustredi potrebam vseh kmccTfih okrajev, av contralnem odboru, torej v pravem za-stopu, sedita za dve tretjini gorsko deiule 2 zastop-nika, za eno tretjino ravne de^elo pa ogromno sto-viio na«' 20 odbornikov, izmed katerih, smelo se more trditi, vefiina gorakih krajnih razmer niti no pozna; in te so pae silno razlifine od onih v ravuinskih krajih. , . t ... Naj navedemo le to, da v ravnim rastezito, niurba in trta; drugi okraji pa so ali hriboviti, kder je 2ivinoreja najglavuiSi del kmetijstva in kder, kakor na BolSkem celo ovca ali koza namestuje go-vedo, katero na strme planine ne more, ali gri&sti, kakor v Brd'di, kjer se prebivalci pefiajo z vinorejo, razlieno od one v ravani, ali kra§ke natore, kder se z 2uljavo roko bori ubogi kmetovalec za vsakdanji kruh, ali dolinasti, kakor .vipavski svet, kuma s Kra-sora prenaSati grozno burjo, katera skoro sloherno leto ugonobi nado sadjerejea in trtorejea. Visoko kmetijsko ministerstvo more iz teh na-vedeb razsoditi, da so koristi malih kuieto-valcev — in teh je v dezeli nad dve tretjini —rev-no zastopane v onem druStvu, katero ima sedaj po vladni naredbi slu2iti visokemu c. k. kmetijskemu ministeistvu kot posvetovalen in posredovalcn urad za vse kmetijske zadeve na§e deze'e. Le kdor krajne kmetijske razmcre natan6no pozna, more lahko sve-tovati in visokemu kmgtijskemu ministerstvu, katero ^eli zboljSati kmetijstvo v vseh okrajih naSe de^ele, temeljite in stvarnim razmeram primerne predlogo staviti. ' . Zarad take sestave centralnega odbora, v kate-rem v istini iz dobrih dveh tretjin de2ele ni nob e-uega kmetijskega praktidnega poses t-nika in je vedina okrajev, rekel bi, po-polnoma nezastopana, ima na§e kmetijsko Ijud-«tvo malo zaupanja v kmetijsko droitvo in vzhe pq: gostim vabilnim clankora, katere prinaSa takajSnji flGospodarski list* in tudi tukaj§nji politifioi list Sofia * ni mod prepriCati nasMh kmetovalcev, da bi vstopili v todruStvo, dasi so sicer vneti.za napredek v omiki. . Visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo samo po-kazalo je uz"e, da mu je dokaj le2eae na tem, da imajo kmetovalci pravilne ter uspeSne svoje zastope, in kder ie videlo, da ne zadostujejo potrebam kmetijskega stanu obstojeCe kmetijske druibe, je samo po postav-ni in ustavni poti vpeljalo za take de2ele posebne define kulturne svete, kakorSni delujejo sedaj z ve-likim pridora v kraljestvu ee§kem in v kronovim ti-rolski. Visoko ministerstvo je enako ustanovo po po-sebaem nafirtu priporoCalo tudi ua§i sosedm deZeh Istri. Zato trdno upamo, da pravo stonmo, ako pro-simo, da naj postavnim potom blagovoli visoko ministerstvo vpeljati ndo«elni kulturni svet« tudi V na§i goriSki de^elij ki bo in^?| zastonati kme-. tijske koristi kmetovalcev te dezele, v katerem bodo poleg udov imenovanih od visokega c. kr. kmetijskega ministerstva in od visokega dezelnega odbora z as t o-paai vsi okraji cele deztie po nafeelnikih (so-doijsko —) okrajnih kmetijskih sadrug. Le do take-ga zastopa, v kateremu bodo imeli mesto umni kmetijski veljaki, zlvefii raed narodom, med kmetovalc;, ki bodo imeli raznm za o;:rajne kmetijskc razmere in potrebe, bo naS mali kmetovalec imel zaupanje. Kakor hitro bo o dobri stwari prepriean, bo tudi ukaZeljen in vstrajen; tako naatopi resnicno novo iivahno zanimanje za novosti na obisirnein kmetij3kem poljimed naiimi kmetovaici, kateri bodo, odobrem prepricani, pridno zdroievali ee v prospeh in povzdigo kraetijstva, ka* terosrefino videti je gotovo najiraenitniai cilj visokega kmetijskega ministerstva. Preudano podpisano alovensko narodno politicno druStvo „SlogV prosi tedaj: „Visoko c. kr. kmetijako ministerstvo naj bla-gofoli po postavni poti vpeljati tudi za naSo deielo poaeben .deielni kulturni sveta in sicer po nacrln poatave za tirolski kulturni avet." SLOV. NAB. POI* DRUSTVO .SLOGA." V Gorici, IT. januarja 1884. Predsedoik: ________________ Tajnik: Nekoliko besedi o gnojitvi sadnih dreves. „KJor hoce i dobrira uspebom delati, mora tudi dobro jesti", pravi pregovor. — Ta izrek velja za vse Uvali in rastline, tedaj tudi za nase sadno drevje. Ako hofeemo, da nam bodo nasa sadna drevesa dobro spe-vala in mnogo dohodkov donasala, moramo jira toliko j Lime podajati, kolikor je za avojo rast zahtevajo. Za- -lostno je, da Se dandane* mnogi in mnogi kmetovaici nofeejo razumeti, da sadno drevo zahteva kot ziveCa Btvar hrano in postrefbo. Sadna drevtsa porabijo iz zemlje posebno veliko fosfora, kalija in dusca all gojilca; to so pa take tvarinej ki se v nasib zeraljah v prav majhnih merah nabajajo. Iz tega razvidirao, da moramo za nadome-Sfeeojt teh treh potrebnih hranilnih snovij skrbcti, ako hocemo, da naia drevesa zdrava ostanejo in da bodo dobro spevala. ? gospodarstvu imamo mnogo takih tvarin, za ktete se feestokrat nife ali pa prav malo zmenimo, fee tudi bi i njimi labko popravili naSa sadna drevesa. Cestokrat imamo dovolj gnojivoih tvarin, vkojihse na-haja mnogo duSca, kakor n.pr.krv, rogovje, odpadkiod volne, lasje itd. Druge refei imajo zopet dovolj kalija, fosfora, kakor gnojnica, trebei iz stianiSfe, pepel, zmle-te kosti, kokosjak itd. Prve gnojivne tvarine podajajo zemlji vefe gojilca ali du§ca, po feemer se rast dreves znatoo pospcSuje; zadnje pa, ker imajo obilno kalija in fosfora, vplivajo jako povoljno na narejaoje cvetnih popkov, na sad in na ies. Navadno se pa gnoji, ako se sploh gnoji, brez vaacega premisleka, ceravno moramo tudi tukaj, kakor povsod, dobro poprej premisliti, kaj hofeemo z delom Ako so bila nasa sadna drevesa po mrfeesih, to-fe), aJaoi* snegu, mofeBih vetrovih itd. poSkodovana, ali pa ako so zavoljo vefekratnega plodu (sadu) oslabela, moramo jim pognojiti z gnojem, ki ima obilno gojilca; drevesom pa, ki malo ali nife nerodfe, goojimo zguo-jem, ki ima obilno fosfora in kalija. Maogokrat pa pomaajkuje sadnim drevesom eno in drogo, namrefe mod za dobro rast in za plod; v tem slufeaji pome-samo gnoj, ki ima mnogo gojilca, z onim, ki ima obilno kalija in fosfora. Gnojenje se more prav dobro in, ako je za to povoljno vreme, morda §e bolje izvisiti, fee se drevesom pomladi pogaoji z gnojem, ki ima obilno duSca, meseca avgusta pa z onim, ki ima mnogo fosfoia in kalija, da se vec" cvetnih popkov za prihoduje Ieto oaredi. Gnoj pa sadnemu drevja narpopred in ospeSno pomaga, ako je tekofe ker ga more drevo precej po-rabiti; strjen gnoj potrebnje v*L casa, da se razkroji in da ga more drevo oiitL Umetne gnoje, kakor tudi pepel, krv, koSCeno moko itd., moramo v vodi razto-piti, predno & njimi gnojimo. Sako pa se s tekofeim gnojem sadnim drevesom najbolje gnoji? Navadno se to delo tako opravUa, da se gnoj samo po vrhn zemlje okolo drevesa razlije. Tako goo-jenje pa komaj na polovico izda. *« QrtNar^diti J*e treba okolo drevesa od debla kacih 60-80 centimetrovoddaljenjarekjamo (30-35), cm. giro? hi 50-60 cm. globok; v tojamo se potemgnojna tekofiioa vlye fa, ko jo zemlja popolnoma popjje, se jarek z zemljo zasuje. Pri jako gorkem vremenn se mora pa gnoj z vodo stanjSati, da se razne bolezni pn drevesu s tem gnojenjem ne prouzrofeijo. — Sohi gnoj naj se pa rabi le pri obfiutljivem koSfeicastem ?Ji n* pr* pri bre5**ah, marelicah itd. in naj se pod drevesno krono (do kamor drev se2e) dobro za-grel»e; ako bi rabili moCni tekoci gnoj. bi to labko jieaarocilo smoliko, - Ako pa rabimo friSen, t j. neobdelan gnoj, naj-bolji je govejek, moramo gnojiti v jeseni in ga ravno tako zagrebsti pod drevesom, kakor v prejinjih slu-feajib, da sc potem lepo Cez zimo polagoma razkroju-je in razpada. Mnofina gnoja se pa ravna po veHkosti dreves in po lastnoati zemlje. Slaba zemlja zahteva veg, nego maLnav visoka debelnata drevesa zahtevajo vefe, nego pritlicnsu Za visoka debelnata drevesa bi znalo zadost-no biti 80-100 litrov stanjsane gnojnice alt pa stanj-Sanega trebe2a iz straniSd, potem tudi 2 litra pepela, 150 gramov superfoslata in kakih 100-lSO gramov kalija; vse to v voii raztopi a. pr. v kakih 30-100 litnh in potem pusti nekaj casa, predno rnbis, da malo powe. Ne plaSimo se, dragi kmetovaici, tega dela pri nasem sadnem dnvjt, ampak izvriojmo je, kedarkoli vidimo, da j® potrebno, ter videli borao, da bodo trad in strciki desetero povernem, drogafee ne moretno zahtevati od naSih stidnib dreves pravega aada, kakor ne zahtevamo mnogo in dobrega mleka od krave, kateri komaj toliko pice podajemo, da se prelivi. Drevesa pa, ki so ostarela, je najbolje odstraniti in z drugimi mladimi nadomestiti. Dopisi. Z mojega praga, m. jan. — g. dopismkn iz K ana la v 2. St. „Soceu ni znan izrek nprijatelj o-sebe, neprijatelj refetK. Tudi na njem se leskece stara napaka, da, ker stvari, ki ma ne ngaja, nemo* re do zivega, i§ce o s e b o ter po njej bije. Kako se pa labko spece, ako prave nezadenet Gosp. doptsnik, ki ni Studiral v Kopru, naj prebere §ejedeokratstro-kovnjaski podlistek „Siov. Narodatf od 21. jan. t. 1., kjer najde debelo tiskano, da se ne sme popralevati „kdo je pisal?", ampak „kaj in kako je pi-sal?", kajti «prvo, kaj ncuiniio, navadno tndi zlobnouprasanje stavljajo le ne-izobra^eni in hudobai Ijudje......dopts- r.iki,....katere vest peLe..»* Po teh besetlab sloveoskega strokovnjaka ravnajte se, g. dopisnik, dru-gikrat, predno pomo&te i»er6, da bi oapisali vteme-Ijit" dopisi Vie bi bil mislil, da imajo Kanalci gluha usesa za vse lepe in koristoe opomine, a dopisa v 3. §tev. »Sofeett in v 7. St. „Ediiiosti" sta jasno povedak, da le nckaterim ni ugnjal niti spis RNapredek na Kanalskem", niti oseba, ki ga je pisala. To pa kaie, da prvi dopis v 0SoLitt ni bi! iz ljudstva, ampak le glas posameznika, kateri ni hotel pritrditi, da je morda tudi moj spis k temu pripomogel, da se je znc-vim odborom kanalska citalnica — Bog dal! — zdramila iz ialostnega spauja. Ako se to uresn&i, potem je moj spis glede kanalske Litalnice d e I o ra a dosegel svoj namen. Da bi se le tudi v d r u g i h okolisdinah^o katerih govori sNapredek na Kanalskem", obrnilo na bolje I Pa poglejmo nekoliko „temeijitost" dopisnikovo! Ristra glava, ki je v spisu iztuhtala tudi pisatelja, kateri je ni6 ne briga, bi vendar morala vedeti, ko-liko nbesed" je priredila Citalnica v onem kraji, kjer pisatelj biva in deluje za napredek svojega naroda, kajti to je bilo o svojera feasu v slovenskib Casopisih ravno tako popisano, kakor se popisajejo vse „bese-de* vsch ditalcic po Slovenskem. Jaz vein uatanCno, koliko BbesedK je priredila kauaiska ditalaica, tem bolj bi dopisnik, ki ni studiral v Koprut — moral vedeti, kako je delovala nasa, citalnica. Oua pra§aoja v dopisu so bila tedaj feisto uepotrebna, a bila so le zato, da se je sploh kaj napisalo. Koncem pa prnsim g. dopisnika, — ki ni Studiral v Kopru, ki zna tedaj mnogo ve(, ko hru§ke peci, — uaj mi na§teje vse neresniinosti, ka-tere sera napisal v svojem „Napredkaa; ako mi jih tudi dokaze, pripravijen sem koj preklicati jih. Do tedaj pa spominjam g. dopisnika na zgore navedeue besede. Spisatelj 8Kapredka na Kanalskem". S Krasa, 27. januarja. V* resnici koristno in duhn casa primerno je, da so prifieli rodoljubi na de-zeli od nekaj let sem snovati narodna drultva, Cital-nice ali bralna druStva. V teh srediSfiih shaja se prosti narod z domafeim razumniStvora, ter se po moci izobrazuje in krepi narodni pouos. Necera naStevati koristij, katere si pridobi drn-Stvenik v taksm druStvu; samo to recetu, da, ako prosti narod na dezeli uvidi obCo korist omenjenih druStev, se druStvo okrepi in upliva blagodejno na du-Sevui razvoj naroda, drugafie pa givotari ter se bli2a propadu. Mnogo feitalnic na Slovenskem seje2e uleglo iz tega nzroka k vefinemu pokoju. Citalnica na Go* riSkem, katera ima globoko in krepko koreoino v na-rodu, je ona v Cepovanu. Nje odboru, kateri se trudi io deluje ua povzdigo domacega ljudstva, gre vsa feast in hvala. Le takonaprej, dragi Cepovanci; videli bote cspeh, za kateri vain bodo va§i potomci hvale^ni. Tudi v Jfobrezini, skoro uaakrajni meji avstrij- ski, ustanovila se je pred leti Citalnica. Nekaj let je bila v dobrem glasu, a pozneje prifeela jo ^ivotariti in nazadnje je poginila. Uzrokov, zaradi katerih je pro-padla, ne povem, ker bi morda dregnil v srsenovo gnezdo. Tedaj je postalo ftvljenje v Nabrezini zalo-stno. Rodoljubi niso imeli svojega ognjiSca in so biti raztreseni sem in tja. Temu turobnemn zivljenjn so v okom pn'Slt s tem, da so si 13. januarja t. 1. zopet osnovali narodno feitalnico, katera ima uze 41 udov, in sicer najvefe kmefekih fantov. Pri obfenem zboru 20. t. m. seslo se je bilo muogo rodoljubov. Pofeastil nas je pri tej priliki tudi vrli rodoljub fe. g. F. Kodrife, kaplan devinski. Prefii-tala so se pravila in ukrenilo se je, da se napravi v predpustu par veselic, da si citalnica opomore v graot-nem oziru. V ta namen volil se je veselicoi odsek, obstojefe iz gg. R., C, S. io S. Prva veselica bo v nedeljo 3. februarja s petjem, tombolo, sviraojem na glasovir in domafeo zabavo, druga pa, t. j. velika be-seda 17. februarja, katere spared se pozneje objavi. Nabrezinci, vpisujte se marljivo v to dniitvo I Oboro^ujmo se »z uraa svitlim inefeem*, da nas ne bo mogel nasprotnik potojeiti. Kje se la2e oraikamo, nego v feitalnict? Zatorej naj bode aaSe zavetje — Citalnica. S St. Viifcegore, 28, jan. — NaSa fara je na hribu, vsa s snegom obsuta ali pokrita. V nji pre-biva do 1500 duS, ki so raztreseue 2 uri na daljavo, imamo pa vecjidel samo enega duhovnika. Poinocnika, kapiana, dobimo le matokdaj, odkar so nam vzeli g. Ant. Zaila, zdaj ^upuika Podbrdom. Oil tistega feasa nimamo ved stanovitnega pomoSnika. PriSel je bil g. And. ZmdarciC za inal feas,* pa tudi ta go.spod je od-§el, potem ko srao ga imeli samo 15 mesecev. rZ% njim nisino imeli vefe pomofeuika in trpirno veliko pomauj-kanje zatad sv. ma§e. Omeniti moram tudi, kako je postalo v naSi far* ni cerkvi zalostno glede cerkvenega pefja. Mo2ki zbor, ki je nekdaj pel v nasi cerkvi, je utihnil. Karn so zginili pevci, ki so dajali z najlep&imi glasovi v cerkvi feast Bogu in so navdihovalt ljudstvu i»obo2ne Cute? Ne morem dati bvale tistomu, ki je tega kriv, tudi ne feasti onmou, ki to zadrzuje. V pr«i vrsti je tukaj m\k\ feestita duhovSfeioa za to pokhcana; njenim rokam je i/.i'ocen ves narod ; ona naj skrbi za njegovo dusevoo in telesno dobro in za pesen. Rad bi g. ufeitelj pri petji pomagal, ako^bi imel glas za to; rad bi k petju pomagal in petje *u« feil, ako bi sam znal. Tedaj odprite kdaj roko pred-Btojuiki do fan to v. da si bodo sami pomagati. _______________ Gorjan. \Z Tolmina, 27, januarja 1884. — BCloveku ni dobro, da je sain/1 je U v zafeetku sveta rekel nag pravi gospodar. cloveku pa tudi ni dobro, da zivi eiiostransko. Vsi deli narave se trudijo za svoj obsta-nek, zalajejo in se vesele, sovra2ijo in ljubijo. Za-kaj pa bi ne bilo tudi feloveku dovoljeuo, pri svojem tradn za hrano, poleg resnosti in ^alosti imeti kako veselo uro, v kateri, pozabivsi na vsakdanje skrbi, se more pripustiti sam sebi. Kakor pri dela drug dru-zega po svojem stanu podjiiramo, tako tudi narava sama zahteva, da v radost drug drugemu pomagamo, ker nikjer in nikdar ni dobro, da je felovek sam. To dokazuje dosti jusno zadnja veselica, katero je v dan 26. januarja priredilo tukajSnje bralno drultvo. Stopiui v veliko, za pies urejeno sobo, — ue v6m, kam feem gledati, na kinfe zidov ali na krasne, zdrave obrazce, okinfeane z naravnimi lasmi, v katere so bile vpletene rozice. V trenutku zdeto se mi je, da sem prise! v bivaligfee tolminskih vil, katere so pred toliko sto letmi okolo Kozlovega roba stauovale. — Iz kotov v sobi vzrasel je brSljan ter je svoje mladike razSiril po zidu, na katerem so visela kra-sna zrcala in druge razne slike, kar je delalo popri-merui razsvetljavi lepo nasprotje med naravo iu ume-tnostjo. Na stropu je brsljan zrasel v simetrifene vence, iz katerih so gledale 2ive rudefee roie, kakor da bi feuvale radost. Da, tako radost, tako odkritosrfiao veselje bodeS redko kekaj vide!. Tu ni b*lo najti razlofeka raed sta-nom in Ietom, med bogatim in uhogim. Vsi ho bili enaki v feasts, v kateri iu za katero smo bili slvarje-ni. Tu smo bili Ijudje, kakor zahtevajo nafeela nrave, 0 katerih pa se v visjih iolah zastooj ufei, da bi po-stale z naSim Jaz* eno bitje. Kaj feudo, da ravno v vijSih solan izurjenim tako zdruienje ni po godu. Med to wselo drulbo — bolje: dm2ino — so se raeSale tri nje^ne Seme in uzrofeile kak pre^rfeeu smeh. Yeiiki kuhar, ki je veduo molfee kuharicam sledil in se vefikrat posmehnil, je vedno nekaj slad-kega kubal. Kaj pa je skubal, tega — ne vem. Drugi dan so tolminske vile pripoznale, da se ne spominjajo, kedaj bi se bile toliko ndivertirale,* da je bit ?en gu§t*. Marsikateri ostane 26. januar 1884. nepozabljiv. Toraj vo§feim tolminski godbi in bralnemu druStvu uspesno napiedovanje, ker je ofeividuo, da sti v dobrih rokah. Na svidenjel 2 deiele, 20. januafja, (^ganjarije — poboji I) Pred nedavnira easom je dopisnik z fiokkega sveto-val, kako bi se dalo zmanjsati stevilo krcero. — Jaz pa ne bom govoril od kreem sploh, nego odzganjarij posebej, — in posebno Se od slabih zganjarij, kjer ni gospodarja, ki bi mogel red in nrir vzdrzati v ftisj. Menim, da so iganjarije sploh pogubljjive. Moj uCitelj je navadno Zganje imeooval „sinrtuo vodo; meuda ne zastoiij. Drag mi je dejal: Zganje, |ganje nas mori (unifii)! Tudi ta ni govori! prevefi. Zganje uniCi eloveku duSno in telesno niofi. Rod pe§a in zdravje njegovo, — to vidirao; uzroki bo tu razltfni: a meuda iraa tudi Zganje pritem besedo. Premo2enje hira, pe§a, — pijaneevaoje ima tudi tu veliko „na vesti*. In koliko drugih nesrefc izhaja iz te dloveSfce strastit Kedor se hoce o tern bolje prepricati, naj prebere Maticuo knjtfieo: »Upliv upijanljivih pijaC na cloveski organizem*; onde izpozna bolje nasledke pi-janCevanja, Toliko bolj je trebe" Se grajati one z*ganjarije, kjer ni toliko gospodarja v hi Si, da bi vsaj mir vzdr-zid v biSi, da bi se pijanci ne niahali s poleni po glnvah. To je vrndar aramota za naL narod. Slovenec je sploh krotka, pohlevua dust; ace seSyirita nalije, onda mu mora krv zavrcti. Ravno tu cini sera slisal, da so bili v sosednji slovenski deceit spot boji inpo-boji; Se cel6 orozniki bo tnorali uteci. Kaj raenite, kak u/rok je tu ? popraSam nekoga.— Prevec* siti so, odvrne mot; manjka jint nicest ne, zato bo pa taki. Zalost, sramoia! Ali ne bo bolje ? Ne bo, ce oebodo doticue oblasti bolj ostro pazile na take neinirndte. Kakor je „Slovenec* dobro bil opazil, trebe, da se tudi spirttu cena povisa. Zuano je, da napravljajo (fabricirajo) dan dancs zganje doma — sami ljudje. Prazno je vse dtdo, Ce sumo Zganje podrazl, a Spirit ali gajst ne. Potlej bi trebalo, da bi se ostro pazilo na sumljive bajte in bezuice, sploh ua take links kjer se gostokrat neredi god6. Cc v hiSi ni gospodarja, ki bi si upul red postaviti ali vzdrzati, naj Be mu od-vzame pravieu toceuja. To bi bilo dobro zdravilo njemu iu lep nauk za dtuge. Popustljivost je vcasih — tlabost, pametna ostrosi pa lepo svojatvo — kre-post! ^ R—a, V Skrljevem, 30. jan. — V predzadtiji BSoaitt poroca nekdo, da je bil prvi dan luta boj v Urtdiiem, ko je tuuda zacuti popoldtuska sluZba bozja, tak<» da je bila skoro ttrkev on"C\'Sceiia, in pravi, da stvar je bila nicnda prod prazniki pogovurjeiia na zahodu. Tako! Ako bi go.spod porocVvalec itnel nckoliko vec vcbti iu ako bi mu bila resuica ljuba, porofial bi to zadevo — ki pa ui vrcdna, da se po dasopisih o-be5a na veliki zvou — tako, kakor se spodobi na ljubo reautci in, 'Je 2e mora govoriti, dostavil bi bil, da tepeil so zaL«>li ljudje z vzhoda ali nara^nost re-(euo iz Vi^iijfvka, ki so k temu tudi povod samidali. Sploh ne more b»ti ui naSa ni gospoda poroCevalca ]h\o>t obsojevati, kaj Li ta bluzba tiCe soduiku, ki stvar u2e preiskuje. To^ ^robim, sprejiaite re^nici na ljubo v cenjeni list. ___________ IZ Kopra, 20. jan. — V petefe, 25. jantrarja, je prcniinol po kratki, a hudi bolezni gospod Czastka v a.'dem in Sestdeactem letu svoje starosti. Bil je ta blag! gospod uestvlj godbe in petja na tukaj§njem c. k. uCiuljisch S .svojim nepopMjmm trudom v padu-Levanji v soli in v privatnih hi§«h je prc2i?il svojo obilno druiiuo; a nemtia smrt. ki ne pozna razlocka mod bogatim iu ubogim, med stariui in mladim, vzela je ubogg druzini zadnjo in ediao podporo. Pogreb je bil v nedeljo 27. jauuarja kljub delevnemu ?remeau zelo sijjjen. Spremljali so blagega startka k zadnjemu po-(itku ufenci tukar^njega u5itelji§ia in gimnazija ter profesorji obeh ^o!. Slovcnski in hrvaiki dijaki tu-kajsnjega uditelpsea poJeiriH so nepozabljivemu u5lte-Iju dva venea se sloveuskim in hrvaikim napisom. Siednjii je zapel slovenski dijaSki pevski zbor na gro-bu umrlega utiteija dve iepi nagrobnici. Tudi tega ne smein Tebi, cenjena BSo<5a", pri-kriti: koperski prebivalci so rekli, da, fie bodo dijaki slovenske pesmi peii, zaCnejo Ivi^gati. Pa to se ni zgodilo; tnorda jib je slovensko petje omecMlo, ali pa bo na obijubo pozabili. Rodoljub. Se spodnjega stajerja, 25. jan. — sioven- cem prijazca 98iidsteierische Post" in za njo nSloven-Bki Narod* prinesla sta zadnje dni cudno dogodbo iz Bodnijskega 2ivljenja, ki more le z Salostjo napolniti srce vsakega rahloCuteCega Cloveka. MeScan in posest-nik Janez Hauke iz SloTenjega Gradca je to&l mest-nega stra^meStra Jozefa Lcskovseka zaradi 2aljene iasti in je pripeljal pred sodnijo dve pridi, Jozefa Pura in Miho Puiuika, ki sta faljivo djanje s piisego potvdila. Leskov§ek je bil na to obsojen v globo 10 gl. Ta obsodba je LeskovSeka mo5no pekla; pokli* cal je k sebi JoMa Pura in mu je zafiel prigovariati, naj izrefie, da jc krivo prical in da ga je h kiivemu priCeyaDju J, Hauke zapeljal, J. Vwc se BlednjiC uda in izrefie pred pri5ami, da je bilo prvo njegovo pri-devanje krivifino in da ga je bil J. Hauke k temu i pregovoril. — LeskovSek je na to ovadii J. Hauka sodniji, 6e§ da jezapeljal prico h kriveinu prifievanju. wOpomniti je trebaB, pravi „Narod% . „daje Janez Hauke Slovenec in da ga kot tacega slovcnjegraSki nemskutarji, kakor tudi mestni straSineSter LieskovSek drt^/ Pred sodnijo je J. Pur izrekel, da Hauke ga ni nid pregovarjal, pad pa da ga je LeskovSek prisilil, da se je pred pricami tako izjavil, kakor Je zgore refieuo. Preiskava zoper Hauka se je raorala ustaviti. — Ali LeskovSek ni miroval; ovadii je Hauka v dru-g»6, in zdaj je J. Pur pred sodnijo izrekel, da J. Hauke ga je bil res premotil in napeljal h kriverou pri^evanju. Na to je bil Hauke obsojen 3. septembra 1881 pred c, k. okroino sodnijo v Celji na petlet-n o j e 6 o poostrcno s postom vsak ietrti dan in v povmitev strofikov. Prito2bo nifievosti je najviSje ao-AiUe odbilo in 20. aprila 1882 bi bil moral Hauke kazen natstopiti. Med tern je Haukova 2ena lalosti umrla, Hauke je pa tako nevarno zbolel, da se jo moral nastop kaz-ni odlosJiti. nTa galostni izid pravde", pravi BNaroda, Je razvnel prebivalstvo in od ve6 strani fiulo se je, da je Hauke po nedoUnem obsojen in da je Lcskov-§ek Pura zapeljal, da je krivo prical, Ve5 pilfi se je ponujalo to dokazati in jedna prica se je cclo izra-zila, da 2e vrabci na atrehah po Slovenjom Gittdci civkajo, da je Hauke politicen muftenik.'1 Haukov za-govornik prosil je pri e. k. okro&ii sodniii v Celji, naj se kazensko po^topanje z nova za^ne. S o d n i j a je proSnjo zavrnila brez nikakega »oz-vedovanja. — Haukov zagovornik se pritoii zo-per to pri nadsodniji v Gradci, ki je ukazala okrolni sodniji v Celji, naj stvar preifico in potera Se le naj odlofti, ali se ima kazensko pastopauje z nova pri^ti, ali ne. Okro2na soduija je tako storila in 15. maja 1883 je izrekla, da se prosnja »e more usIiSati. Soduija v odloku siecr potrjujo, „da je 3oM Pur", pravi „Narodtt, MvcLkrat in pred mnogimi pridami se izrekel, da je LeskovSek tako vaoj silil in inu prigovarjal, da je bil ves zmc§an. LeskovSek iu drug! gospoilje da so mu v obi'inski'j pis;, nii pretili z veliko kazuijo, na (Irugo sttau pa so mu obljubovali, da bode boljse zanj, Le izpove proti Hauku itd. A vse to ni moglo preveriti okrozne sodnije, da je Hauke nedolzeu. ~ Proti temu odloku napravila se je prito^ba in c. kr. iia(l:odtii|a v Gradci je in merito iz istih razlogov, po katenh je okro^na soduija v Celji proSnjo odbita, spoznala, da naj se kazensko postopanje na novo zaciii". Ob judnein pa jc nadsodnija v Gradci, akoiav-no Hauke tega niti prosil ni, odlocila, da iraa to kazensko stvar aamesto okro^ue sodniju celjske nada-ljevati c. kr. dc2clna sodnija v Cclovci. — C. kr. deielna sodnija v Cclovci je prevzeto preiskavo dala popolniti po okrajnej soduiji slovcnjegraskej in je na-posled Janezu Hauku dostavila dekret, da je proti njemu priceta preiskava zaradi zloftina goljufije ustav-ljena. — Tako je dezelna sodnija v Celovci popravila justiCni umor okroine sodnije v Ce}ji.u Politidni pregled. Velika bitka z besedatni v dunajskem dr-zavnom zboru je koncana. Skoraj osem dni so se posl&nci razlicnih strank bojcvali z uma svit-lim mefiem o znanem Wurmbrandovem predlogu, naj vlada predlo^i zbornici nafcrfc postave, po ka-teri se razglasi nemSki kot driavni jezik. Des-nica poslala je svoje n&jboljse govornike v ogenj: grofa Hohenwarta, katerega se Herbstovci naj-bolj boje, ker jira zna z redko mirnostjo dozi-vega priti, slavnoznanega Rieger-ja, prvega go-vornika Hausnerja, novega poslanca Gregra in druge. Tudi levica je poiskala svoje najboljSe govornike, da bi zagovarjali njen predlog. PrO-stor nam no dopu§6a, da bi te govore niti o-krajsane prinesli, omeniti pa nam je, da je go-vor 6eskega poslanca dr, Gregra napravil tak utis, da so mu celo nekateri levicarji Sestitali. TJstavoverni listi sami so Gregrovgovor pohval-no oraenjali, ^Deutsche Ztg.u ga prav resno hvali. Nasprotni govorniki so se resno trudili, da bi Ijttdstvo vznemirili in da bi kak aspeh dosegli. A iz vsake vrstice njih govorov se bere, da je te^ko zagovarjati slabo stvar. Predlogov v tej zadevi je bilo pet. Prvije bil Groholski-jcv, naj zboniica preide ua dnevni red navajajc dotidne razloge. Ta predlog je bil z vecino sedmih glasov zavrzen; isto tako predlog odsekove ve&ne, naj se preide na dnevni red brez navajanja razlogov. Na to je priSel na } vrsto ^redivjf poslanca ScWwrer*ja, kateri zali- teva, naj velja "Wurmbrandov predlog o dr^avnem jeziku le za nemSke deMe,za Ce§ko in za po-kr^ihe, kjer Slovettci prebivajo. Za ta predlog sta glasovala le dva poslanca. Wurmbrandov predlog je bil zavrSen s 186 glasovi proti 155. Nazadnje je priSel ria Vrsto pbstfedOvalni predlog grofa Coroniiiija, naj vlada piostavno liredi rabo dezelnih jezikov z ozirom na yeljavo hem-skega jezika. Za ta predlog so glasovali le po-slanci Coroninijevega kluba. Nasledek osemdnevnega govori^enja je bila tedaj velika nifila, vse ostane pri starem, le Cas se ne vrne nikdar veC, katerega je zbornica po-tratila, siljena po ustavovercih. Sedaj za6ne z nova borba o znanem Herbstovem predlogu, za-devajogem ministersko jezikovno naredbo za Ce-Sko. Na ta liacin silijo levifiarji desnico in celo zboruico k brezuspefenemu priCkanju. Vsa razprava kale pa prav jasno, kaj ko-6ejo takozvani ustavovernt Nemci. Schfinerer je s svojim predloiom to obelodanil in knez Car-toriski jo v zbornici Nemceni to na vsa ueta povedal, namred da ko&ejo za sedaj le Cehe in Slovence ponemiiti, ker niso vsein Sloyanom ie kos in bi se, ko bi hoteli vse na enkrat po-goltniti, najbr^e i aduSili. Za namt bi priili Po-Ijaki in Italijani na vrsto, potera Ogersko. Toda Bog, ki je vsem jednako pravifien, bo 2o skr-bel, da ne zrasejo ustavoverna drevesa do nebei, Med tent ko se na tak nacm v zbornici cas trati, trkajo vazna vpralanja veliko mo5ue-je na zbornigke duri. Porodali smo o zvorineki naravi, o Schcnku, katcri je atarejSo device s pretvezo, da jik noro&i, na led spravljal, jib moril in roptil; poroMi i w o roparskem na-padu na menjalca in kupu z denarji Eiserta na Dunaji in o umoru nekega politidncga komi-sarja. Banes imamo zopet porofiati o predrzhem napadu na onega poiicijskega stragnika, ki je morilca omenjenega komisarja prejel. Z dinami-tom noM in revolverji oboro2en moi je straL-nika ustrclil, druge, ki so ga hoteli ujeti, je ranil in na policijo pripeljan nb5e poveuati, kdo da je. Povedal je le, da je vse to uemil na povelje posebnega odbora. Kaj bo? Ministerstvo je razgiasilo odlok, ki omejuje delavnost porotnih sodnij na Dunaji in v Kor-neuburgd. tpeljalo je izjemuo stanje v sodttij-skih okrajih na Dunaji, v Korneuburgu in v Dunajskem Novem-Mestu. Vse to zarad navede-nih in drugih zlodinov. Domade in razne vesti, Vabilo k „Besedi" s plesno zabavo, katero pn-redi si ovens ka CitalnicavGorici due 2. iebruarja t. 1. PriCe.tek ob 7Y« uri zve.Cer. a) Besedn. Spored: 1. „Ouvertura po slovanskih napevih", vglas-bil A. Titl; svira vojaSka godba. 2. „Na boja, zlo^il B. TrnoVec, vglasbil A. Hajdrih; poje riioSfci zbor. 3. nSpomin na Ems4, vglasbil C. Umlauft; igra uajcitre. 4. ^Kislica sladka", zio2il Ratko firus, vglasbil A. Leban; pojB meSani zbor. 5. ^Sldvo od lastOvkea, zlo2ii V. Oroieu, vglasbil A. Hajdrih; Cveterospev. 6. „Pizzicatd Polka", vglasbila Job. in Jos. Strauss; svira vojaSka godba. 7. BEroja6 in Ceyljar", Saljiv dvospev. 8. Bpetelinfikofva 5ettit6v*, ndrodna, vglasbil A. Hajdrin, zbor z dvo&pevom; poje moSki zbor. b) Plesna zabava. c) Mej pocitKOm tombola. Opomba. Pri besedi iu niej plesom svira godba pesjioika St. 62. V Gorici, dne 28. janiiarja. Odbor. Menimofc da bi bi|oodv^$, ako bi hoteli rodo-Ijube se posebe vabiti k pr^'i besedi v iem lltu. JP§v-ci in sodelovalci se mnogotrudijo; naj pokaie ob5in-stvo svoje priznanje z obilno udele2bo. Vabilo k veselici s petjem, godbo in srecka-njem, katero priredi solkanska 6ita 1 nica v nedeljo 3. februarja ob 6. uri zveCer v Verdikonovi dvorani. Po veselici bo plesna zabava. Za pies plafiajo udje 80 kr. — ncudje 1 gl. Odbor. fetalnica Y Be^aai, priredi v spomin svoje d e s e 11 e t n i c e dpe 2. februarja .1884. v pros.tprih viteza Scaramanga veselico z naslednjim programom: 1. Betlioven: »No6ni mir*; 2. Sla^nOstrii govor; 3. A. Hajdrih: WV tihi hofii"; 4. Deklamacija; 5. K. Ma§ek: nLabko iib5tt; 6. „Gluh mora biti*, burka v jednem dejanji; 7. Pies. Zadetek ob 7. uri; vstopttina: 60 kr. za osebo, za ude CitaluiCue pa 40 kr. IfiT 5V«d«lc^ i. jebroirja % L, ob ?. uri aye- eer pp'redi ie 20 let obstojeca cltalnica v Vipavi veselico. Spored |e: Igra; „Bog Vas sprirai, kdaj pojdete nazaj% petje ia potem pies. K tej veseliei se tudi neudje najoljudneje vabijo. Odbor. NaS jjOomere", ki je pri neki priliki trdil, da „So5ott pazljtvo here, hodi po porocila o goiiskih Slovencih in njih delovanji v triaSke, gra§ke ia du-najske nein§ke liste, ki se odlikujejo po svojein so-vraStvu do Slovencev in po Ia«njivih dopisih, katere dobivajo od nekib tokajSnjih Nemccv(?), ki mislijo, da nam nenisttno s tern naredijo prijetno, da nas v svojem nemSkem jeziku pred svetom smeSijo, obreku-jejoT opravljajo in lazejo. Kar Je pisala BN. Fr. Pres-se" o delovanji gonsHh Sloveacey giede na otroSke vi te, bilo je pojasoeno kot neresmcno v ranjki J,Tribiuitu1 pa to »e brani, da gonSki temeljiti dopisnik isto rec V omenjenem Hstu ponavlja in da „ Come re" dotune vesti ii Djega zajeraa. Kar govori oni dopisuik o do-hodkih obstoieiega otroSkega vrta in o uameravaui napravi drugib po deieli, je vse ismisljeno, Prizade-vacja goriSkih Slovencev za zboljsanje njih gmoluega in narodnega stanja, mora vaak izobrazeo 61ovek pn-zoati kot hvalevredaa, le .Gorr." se tenia muzu in govori rugljivo o .sloveuskih Leljah.* Kako zanesljiv je drag vir, iz kateroga nas italijanskt bratec pogosto zajema modrost o Slovencih, nam roc graSka »Tages-post", pokazal je ta list ni davno, ko je objavii dopis iz Cclja, v katerem nekdo dokazaje, da beseda uem-Skutar je nastala iz madjarskih besedij; nemet in eu-tyar. „SIovenecu prasa: Zakaj ne rajSi iz „nemet be-thyar"? in dostavfja: ,Sploh se pa mora priznati, da ako se hoce kaka bedarija o Slovanih zvedeti, naj se le »Grazer Tagespost8 v roko vzame; s lakim bla-gom je ona vcdoo izvrstno preskrbljena.u Oestitamo ,0—n" na take vire I Pozar bil je pretekli torek zajntra na sol-kanski cesti v drzavnem skladisft za diva. Gorela je hisica, v kateri stanuje cuvaj. Bisa, je pc§kovana : Skode je 150 gl. Pogreb ranjkega knezogkofa ljubijanske-ga bil je pretekli pouedeljck, 28. Jan., jako dloveseu in dostojeu. Sneg, ki je bil prejsivjo nod Ljnblja&o pobelil, so na vse zgoda strebili z onih ulio in trgov, po katerih se je pomikal slovesni in tuztii sprevnd. Duhovnikov Ijubljanske Skofiju seilo se je bilo okolo 200; navzoft so bili ?si kraojskt dostojanstveniki vojaski in civilni in brezstevilna mnozica ljudstva. Sprevod je vodil goriski knezonadSkof dr. Alojzij Zorn; udeU-zila sta se lalostne svecanosti tudi kuezo^kof lavanttnskt (matiborski) mil. g. Jakop Stepischnegg in Skof tr-|a§ki dr. Janez Glavina z dvcma kanonikoma, dr. Sustotn in mons. Sierkom. Traplo ranjkega so nesli iz skofovske palaie po mestn in vstolno cerkev, kjer je goriski nadSkof sluzil sveto opraviio, mariboiski knezoSkof je pa imel govor v nem§kt»m jezika. Po maSi opravile so se navadoe raolitve in truplo ranjkega se je polo^ilo v globoko rakev v drugi kapelici na desni zraven trapla predzadnjega §kofa ljubljan-skega, dr. Antona Wolfa. Goriski knezooadSkof vmil se je §e tisti dan v Gorico. Za Pircev spomenik so darovali: osmiljeai bratje goiiSki 5 gl. — neimenovan gospod 1 gl. — Prenesek 38 g!.; vkup 44 gl. Rodoljube, ki naraeravajo v ta namen kaj po-deliti, prosimo, naj nam posljejo svoje darove do ko-nee febraarja, da bomo vodeit kak spomenik na-ro&ti. Ranjki je gotovo vreden, da se ga zavedni Slo-venci in hvalezni verniki spomiojajo. Lotoinje vojafienje bo: v T r s t u od 1. do 10. marca razen nedelj, v Tr^ifei (Monfalcoae) 11. in 12., rCerviujana 13.14. in 15. marca. —V be^ani 22. in 24., v Komuu 26. 27. in 28. marca, v Gra-diSii 31. marca in 1. aprila, v Korminu 3. 4. in 5. aprila. — V Bo lei 15., v Tolminu 17. 18. 20. 21. 22.j v Kanala 24. in 26., v Gorici mestn 28. in 29. marca, v Gorici za okolico 31. marca in 1. do 5. aprila, v Ajdovggini 7. 8. in 9. aprila. Letos imajo nabrati na vseia Primoiskem, to je na Gori§kem, v Trstn in v Istri 1529 mo2 za stojefio vojsko, 153 za namestno reservo in 294 za dozelno brambo. Grofinja Sambordova se v Gorici dobro po-coti. Goriske gospe, ki imajo pristop do nje, skuSajo olajSati ji tofcajsnje bivanje, kolikor mogofie. Nedav-na so ji izroCile v lepem okvirji nmetno vezeno delo, z zaCetnima drkama imena ranjkega soproga, s kra-Ijevo krono, smrtnim dnevom in cerkvijo na Kostanje-vici, kjer podiva raujki grof. — Mestnim in drugim ubogim podeljuje dobrote, kakor prej. Pred nekateii-mi dnevi je videla ubogo 2eno, ki je na nlici padla in skoro pod voz priSIa. Hitro je poslak sluzabaika, naj popraSa po zeni in kako jej je. Potem jo je bo gato obdarila in spravila na njen dom. StarSi, varujte otroke. Pogosto se priporoca roditeljem, kako naj pazijo na svoje otroke, in ven -dar se §e vedno godijo nesrefie vslcd nemarnosti ali , brezskrbnosti varuhov. Tako so pustili v Gorici Stiri-letnega otroka sautega v sooi, kjer je bila tudi hiSna macka. Ko je hinavka videla, da otrok se ne more braniti, zacela ga je praskati po obrazu ia iuu je eno oko tako razpraskaia, da po codbi zdravaikov otrok ne bo uikoli vec videl uauj. Macka se hliui, dokler se boji; ko ne vidi strahu, pokaze avojo divjo, ktto-locnu naravo. Slovanski kmet, ki ni drsal klopi po viaokih Solan, spisai je dana^uji vvodui dlanek o zupatiakih shodiii. Trza^ko podporao drn§tvo je bilo sklicalo za dau 27. t. m. oueui zbar Y go^tiluo sKe d* 0n-gheria*' z nasieslujim «luevniai redom: i. Precitanje drudtvenc krouikc iu letnega ta^uua. 2. Posameihi piedtogi. 3. Spremembe nekaterih toek druStveutb pra-vil. 4. Dopolmlna votitcv. BcuSlvo je inielo prt-tekio leto dohoakov 846 gl. 71 kr.s slro§ko\r 361 gl. 55 kr., konecktue gotoviae 484 gl. 92 kr. DruStveno premu-Zfcuje je iznaSalo 31. tlec. 1883. 685 gl. 28 kr. Pred-seduik iuu je bit g. Ivan Po&un. Bo^idar Raic, iztoljen je v Ptuji dtzuvai po-slanee uamesto nmrlega ii. Heimaua s 318 glasovi proti 42, katere je dobil iiein^kutar iue&ehiiigg. Siava gtajcrskun naroduau vottlcein! nZlata Pmha1* iraennje se iiustrovaa list, ki je zacel letos izbajati v Pragi v teSkeiu jeziku. Iznaja vsak teden v veiiki obliki in prinaSa uajiepSe ilustra-cije med slovauskimi iiati. Ozira se ttidi ua »a^o t>Io-veusko domovino in ze je piinesla v 1. Steviiki kra-sno podobo in popis kokerske dolsne na Kraaj^kem. List uioduje znani ecski pisatilj F. Scbuiz, & kot sodelavce pridobii si je najbolje ieske pisateije. Iiu-stracije so bogate mt kakor smo rekii, izvrstue. Slo-venceiu, ki usuejo h:ik\ all ki zelijo miuciti se jezik uaslh severnih bratov, Eoplo priporo&iuio to vse bvale vredno podjetje aZlata Pralia* staue ua leto 9 gi. 60 kr., pot leta 4 gl. 90 kr., cetrt leta 2 gl. 50 kr. Karoduje se pri administracijt: Pragat na Karlovo na-m&ti & 34. LiHtnicu urodnisEva. Brezimnili dopiaov n« mo-remo sprejeti. O. . » Priutorja; o torn smo govorilt v zadojeta vvodnem Ltunku in govorimo v dauaSnjeni politiLncm proglodu; aicor p» hvala. — iz Podbr*IJ. V imcuovauih zalogah dobi se tudi u a t a a katpaska v o d a Urolicliova, g o t o v a p o m o c zoper Taakowao boienjo zob, neobhoduo potrebna. da se ohraui njih lopota, izvrstuo sredatvo, da so ohrauijo in ci-stijo zobje, usta lit le^na, sedtavljena iz zdraviluih koronik moravskili Karpat; p r a v e stekleuice po 60 kr. Oznaiiilo. Podptsani naznanja p. n. ob&nstvu, da je odprl novo prodajalnico raznega kolonijalnega m jodilnega blaga na debelo in na drobno v Prva-c'ini v liisi g. V. Gregorica ter da ga prodaja po najnizjih goriskib cenah. Priporoca ae za obilno obiskovanje. Z odlicnim spostovanjem ANDREJ PAHOR. jzttajat^ to odiovprai uredoik; m. WWQ. — Tiska; tHUarijaiiska tiskaraa« Y Gonci, CTITIIMITlillJI