uosDoaarstvo, BODOCNOST KMETIJSTVA. F. Rudl. Človek je vzvišen član svetovnega organičnega življenja in se razločuje od živalskega, da ne živi samo notranjo za svoje truplo, ampak tudi zunanjo, kakor pravijo: v abstraktnem duhu. On si v duhu predstavlja reči in na potu uresničenja svojih misli se čuti srečnega. To velja najbolj za kmetski stan, ki si more predstavljati svojo bodočnost in poprijeti vseh pripomočkov, da ohrani svojo ravnotežje in zdravo življenjsko silo. Konkurenca uniči slabega protivnika in kmetskemu stanu na slovenski zemlji grozijo v bodočnosti od notranjih (Banat) in zunanjih krajev mogočni protivniki v obliki konkurence in sicer je to najzdravejši boj v brezvojnem času. To je prva zdrava pot pobijanja draginje, da se dvigne mogočnost domače produkcije živil in sicer do stališča, da zdrži konkurenco protivnika. Pride pa slovenski kmet do stališča, da za produkcijo rastlinskih in živalskib živil v občnem premeru gmotno več žrtvuje, kakor pa če bi si kupil tuji kruh, recimo: uvožen iz Amreike, Rumunije, Rusije itd., potem bode življenje slovenskega kmeta ena žalostna igra. Poglejte vinogradnike! Med časom avstrijske vlade so imeli slovenski vino gradniki v Avstriji proslo konkurenco in poleg tega ščit proti italijanskemu vinu. S tem je bila zasigurana naša vinarska panoga. Po ustanovitvi Jugoslavije pa so prav neumno zabranili — ne vem zakaj — izvoz našega vina. Potem je vlada spet dovolila izvoz proti visoki carini in posledica je, da so siloma in nesrečno uničili svoj večstoletni trg. Sedaj, če bi tudi bil carine prosti izvoz vina, nc moremo več zdržati konkurence tujih držav z našim navadnim vinom. Doživeli smo do sedaj v Jugoslaviji brž za nesrečo vinogradnikov povprečno samo dobre letnike, pa pravi vinogradnik računi tudi s kiseljakom, kam in po kakšni ceni da bo dotičnega prodal. Vsega vina doma spiti, to ni nikdar narodno gospodarstvo! Če imamo jugoslovanskega ministra za poljedelstvo, naj prodaja poleg vsakega vagona jugoslovanskega mesa, masti, pšenice, razmeroma tudi zavezno toliko in toliko vina pri izvozni in uvozni pogodbi, drugače gre naše vinarstvo rakom žvižgati. Kar se tiče našega poljedelstva, pa moramo v prvi vrsti poboljšati naše njive in travnike, izbirati seme, katero daje najvišjo žetev, poleg dobro preudarjene menjave setve. Stroši ostanejo enaki, če sadimo slabe, ne izbrane, nerodovitne in slaboplemenske sadike, oziroma sejemo slabo seme, morebiti še plevel poleg. Žetev pa je v obliki količine in dobrote lahko dva do trikrat boljša, če prav previdiy> izbiramo seme sadike in skrbi o in trajno, kakor tudi pre mišljeno obdelujemo zemljo in ta značaj velja ravno tako pri živinoreji. Ni vse eno, ali imam zdravo ali bolno kravo, daje li ena 5 ali 8 litrov mleka na dan, požre dosti ali malo sena, je zadovoljna s tem ali z onim krmilom in daje lepa ali slaba teleta. Na oko se ne vidi vse, kmet tudi more pisati in računiti. Če ne zna on sam, potem naj njegov prijatelj to stori. Poskusil bom podati nekaj računov javnosti in za popravek sem hvaležen, ker vsaka občina ima druge razmere, kaj še pa kraji in dežele. Naslikajmo račun za 1 ha (10.000 kv. ro) pšcnice. Stroški: Izčrpanje gnojilnih snovi iz zemlje 5240 K, seme 200 kg a 18.40 je 3680 K, davki in dohodnina 960 K, delo z živino 82 dni a 480 K je 4080 K, ročno delo na njivi 16 dni a 80 K je 1280 K, stroši za mlatev 24 dni a 120 K je 2880 K, skladilni stroški (posebni račun) 2620 K, stroški skupaj 20.740 K. Dohodki: a) Slaba produkcija daje 1000 kg zrna a 14 K je 14.000 K, 2000 kg slame a 4 K je 8000 K. Svota 22.000 K. b) Dobra produkcija daje: 2500 kg zrna a 14 K je 35.000 K, 5000 kg slame a 4 K je 20.000 K. Svota 55.000 K. Pri slabem obdelovanju smo dosegli samo 1260 K letnega dobička od 1 ha, to se pravi 1.26 vinarja od 1 kv. rn zemlje, pri uglednem gospodarstvu pa 34.260 K, oziroma 3.42 K na 1 kv. m. Temu je pripomniti, da na Angleškem, v Nemčiji in drugih državah dosežejo do 4500 kg, torej skoro pol vagona pšemce na 1 ha zemlje. Dotičnim producentom naš slovenski kmet nikakor ne more držati uspešno konkurence. Račun za 1 ha krompirja. Stroški: Izčrpanje gnojilnih snovi 7498 K, semenski krompir 1600 kg je 11.200 K, davek in dohodnina 1000 K, delo z živino 15 dni a 480 K je 7200 K, delo s težaki 70 dni a 80 K je 5600 K, delo z mašinami (osipanje) 400 K, skupaj 32.898 K. Dohodki: a) slaba trgatev 7000 kg a 5 K je 35.000 K, b) dobra trgatev 15.000 kg a 5 K je 75.000 K, c) najboljša trgatev 35.000 kg a 5 K je 175.000 K. Torej dobička od 1 kv m zemlje pri a) K 0.21, pri b) K 4.21 in pri c) K 14.21. Pri krompirju se kažejo prav posebne razlike, oziroma važnost plemenskega izbora pri semenu. Če kmet računi in opazuje, potem vidi uspeh pri tej ali pri oni rastlini in sicer na svojem posestvu, kakor na sosednem, posebno naj opazuje poedine posamezne rastline dotične vrste in videl bo, da so rastline, kakor ljudje: Ena bolj nemama, druga bolj marljiva, ena bolj okusna, druga bolj odporna proti bolezni in drugim nezgodam. Držimo se, kakor Sv. pismo pravi: kateri bo iskal, dotični bo našel! KRVAVA UŠ. Izmed vseh škodljivcev sadnega drevja zavzema krvava uš po svoji škodljivosti pri nas prvo mesto. Kakor razne druge nadloge je tudi ta škodljivec prišel k nam iz tujine in sicer iz Severne Amerike, kjer je njegova prvotna domovina. Zato še tam mnogo hujše gospodari, nego pri nas. V naši domovini ima sadjereja poleg vino- in živinoreje odlično bodočnost. Vsled tega je potrebno, da posvetimo zatiranju tega škodlijvca naj večjo pozomost. Krvava uš živi na lubu ali skorji mladih jablan; najti pa jo je tudi na starejših v posameznih skupinah. Opazhno jo Iahko že od daleč po belih kosmičih, ki jih izločajo posamezne živalice. Pod temi kosmiči se skrivajo cele družine krvavih uši ter imajo na ta način varno streho pred zunanjimi vplivi in neprijatelji. Če te kosmiče zmečkamo, se pokažejo krvavi sledovi, odtod iine krvava uš. Krvava uš se zdržuje najraje v senčnatem prostoru, torej v bolj gostem sadovnjaku. Svoj dolgi rilec zabode v skorjo in sesa sok, ki se pretaka pod skorjo in katerega drevo potrebuje za rast in proizvajanje plodu. Vsled rane, ki jo povzroči uš na skorji, nastane na dotičnem mestu nabreklina. Če je mnogo uši, nastane mnogo brazgotin in skorja izgleda, kakor bi bila rakova. Kjer nastane takšna rana, tja dohaja tudi več soka v svrho celitve rane. Na ta način dobijo uši čedalje več hrane na dotičnih mestih ter se jih vsled tega nakopiči cele kupe. Na podlagi povedanega bo pa vsakomur jasno, da je uspešna rast od uši močno napadenega drevja nemogoča in je takšno drevje izročeno počasnemu hiranju in naposled popolnemu poginu. Način življenja in razplojevanja krvave uši je sledeči: V spomladi se pojavijo brezkrile samice, ki so nastale od prezimljenih ličink. Te samice store brez oplodbe samca žive brezkrile mladiče-samice, ki po pre teku 14 dni skotijo druge mladiče. Tako gre razmnoževanje skozi 8—12 pokolenj v enem letu. Vsaka brezkrila samica skoti 30 do 40 mladih, za razplojevanje sposobnih samic. Proti koncu poletja se prikažejo med drugimi tudi krilate samice. Le-te imajo nalogo, prenesti svoj zarod dalje po svetu na druga debla in poslali matere novih družin. Ko je takšna krilata samica dospela na ugodno mesto, skoti 6—7 mladičev, ki so v početku oviti s tankim omotom; od teb so nekateri sam ci, druge pa samice. Po oploditvi v jeseni odloži vsaka samica po eno jajce, takozvano zimsko jajce. Navadno se še v jeseni izleže iz jajčeca ličinka, ki prezimi v zavetišču pod skorjo in nadaljuje v spomladi tek svojega razvoja. Kdor se zanima za tega škodljivca, bode izprevidel, koliko zla more učiniti ena sama ušica, n. pr. spomladanska ušica v teku enega leta. Jasno je kot beli dan, da je pokončevanje vsled rapidne množitve in neznatne velikosti mrčesa zelo težavno. Uspešno zatiranje je mogoče samo z vstrajnim in složnim delom vseh sadjarjev celega okoliša. Najpoprej je potrebno odvzeti uši vse pogoje za razmnaževanje s strganjem stare skorje, lišajev in mahu raz debel ter vse te strgotine takoj sežgati. Močno napadene veje je previdno odrezati in cele sežgati. Pri nakupu mladih dreves se je treba prepričati, ali niso napadene od uši. Uši, katere najdemo na deblu, zmastimo najbolje z leseno trsko, cunjo ali prsti, ako jih z roko dosežemo. Na višjih mestih pa je uporabljati druga sredstva, kakor raztopino tobačnega izvlečka in mazljivega mila (vsakterega po 5%), s katero mažemo po brazgotinah. Enako uporabljamo mešanico od 3 kg mazljivega mila in 1 1 petroleja na 20 1 vode. Med zelenimi vejami škropimo z raztopino od 1 kg mazljivega mila in 1 kg mrčesnega praška na 100 1 vode, kakor tudi z raztopino od 4 petink 1 petroleja, 1 petinke 1 vode in 50 g modre galice. Ogljikov žveplec (CS2) se priporoča proti ušem na koreninah in na vejevju, kadar ni listja. Slednji deluje kot zelo oster strup. Dobra je tudi mešanica od %. kg kalijevega mila, ki se skuha na 3 1 vode in razredči s 100 1 vode ter končno še doda % kg čistega dalmatinskega bolhača. Druga mešanica je: 50 g kalijevega mila raztopiti v 650 g lople^ode in dodati 100 g amylalkohola in 200 g 96odstotnega špirita. S to mešanico mažemo po napadenih mestih. Omeniti je še dvoje sredstev, ki so se obnesla in sicer: lizol v Kodstotni raztopini vode in slednjič mešanica od 20 g nitrobenzola, 10 g xantogen-kislega kalija, 400 g kalijevega mila, 600 g amylalkohola in 60 1 vode. Učinek vseh navedenih preparatov je le tedaj povoljen, če smo jih priredili pravilno in uporabljali tako, da je prišlo sredstvo do vseh mest, kjer so se naselile uši. Vekoslav Štampar. Mnenje živinorejcev kozjanskega okraja k dopisu v zadnjem «Slov. Gospodarju« od dne 3. maja t. 1. pod naslovom «Kmetske pritožbe proti nesmiselnemu izvozu.« Vsekakor se nam čudno vidi, da se pritožuje kmet in živinorejec proti izvozu živine in da je živina predraga, kajti v splošnem se misli, da dopisnik izraža željo le nekaterih živinorejcev, nikakor pa ne želje ia zahteve splošnosti. Zahteve in želje kmetov-živinorejcev so zmiraj bile, da se živina lahko in drago proda, nikoli pa še ne tako, kakor ravno sedaj in sicer iz naslednib razlogov: 1. Nikoli še nista bila kmet in bajtar tako navezana na izkupiček živine, kakor sedaj, kajti sedaj imata edini dohodek od živine, katero prodata. 2. Vina, katerega imajo kmetje, ne morejo prodati, ker ni kupcev, če ga pa kateri proda, izkupi komaj toliko, da pokrije pridelovalne stroške, ker ga mora zelo po ceni prodati. 3. Denarja si pa že tudi v posojilnicah ni mogoče izposoditi, ker ga že tudi v posojilnicah močno primanjkuje, če še ga pa dobi, ga dobi le manjše svote. Vprašam: Kje naj kmet dobi denar, da plača neznosne davke, si kupi potrebno obleko ter drugo, kar neobhodno potrebuje, če bi nam se še ta dohodek odbil, tedaj bi bili popolnoma navezani na razne oderuhe, ki posojujejo denar za oderuške obresti. Vsekakor pa sedanje cene živine v primeri cenam raznim industrijskim izdelkom še niso tako visoke, kakor so bile pred vojno. Pomislite moramo, da kmet in bajtar v glavnem živino prodajata in ne kupujeta, če sta pa zadnjo jesen radi premalo knne nekaj več živine prodala, sta prodala starejšo ali manj vredno živino, kajti po večini je bil vsak živinorejec tako pameten, da si je pridržal vsaj boljše plemenske krave, če je tudi moral krmo drago kupiti, in od kalerih zaroda pričakuje, da si spet hleve napolni. Zelo malo je pa pri nas takih živinorejcev, kateri si hočejo s kupljeno živino napolniti hleve, oni pa, ki to stori, ta je gotovo bolj založen z denarjem. Ni pa tudi tako nevarno za narodno gospodarstvo, kakor si dopisnik misli, kajti plemenskih krav in druge mlade živine je skoraj v istem številu, kakor je je bilo v lanskem letu, edino vole in za pleme manj vredne živine se je izvozilo v večjem številu. Gotovo pa tudi je, da bodc vsak pameten živinorejec sedaj, ko ima dosti krme, držal to živino, katero še ima in je ne bo prodajal za nobeno ceno brez največje denarne stiske. Želeti bi bilo, da se o tem važnem vprašanju izrazijo živinorejci iz raznih krajev. — J. P., živinorejec iz Imenega pri Podčetrtku. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejm dne 4. maja se je pripeljalo 328 svinj, 1 koza in 1 kozliček. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 600—1100 K, 7—9 tednov stari 1200—1600 K, 3—4 mesce stari 2000—2400 K, 5—7 mescev 3500—4600 kron, 8—10 mcscev stari 4800—5600 K, 1 leto stari 6500—7000 K, 1 kg žive teže polpitane 90—100 K, 1 kg mrtve teže polpitane 115—120 K, koze komad 1300 K. Tržne cene v Mariboru. Goveje meso I. 1 kg 22.50 do 24 din., II. 22—22.50, III. 21. 1 kg teletine I. 24 D, II. 23. 1 kg prašičjega mesa 35—40 D. 1 komad konjske kože 175 D. 1 kg goveje kože 15 D, 1 kg telečje kože 22.50, 1 kg svinjski kože 7.50 do 9, 1 kg gomjega usnja 105 do 160, 1 kg podplatov 100—140. Perutnina: 1 piščanec, majhen 40 D, večji 45, kokoši 50—60 D. Mleko, maslo, sir, jajca: 1 lit. mleka 4.50 D, 1 lit. smetane 15—16, 1 kg surovega masla 56. Žito: 1 kg pšenice 4.50 D, 1 kg rži 4 D, 1 kg ječmena 4, 1 kg ovsa 3.50, 1 kg koruze 4, 1 kg prosa 4, 1 kg ajde 2.50, 1 kg fižola navadnega 4—5, 1 kg leče 16—17. Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke št. 0 8 D, št. 1 7.50, 1 kg št. 4 6.75 D, 1 kg št. 6 6.25, 1 kg prosene kaše 7.50, 1 kg ješprenja 6—7, 1 kg otrobov 2.75, 1 kg koruzne moke 4.50, 1 kg koruznega zdroba 5—7, 1 kg ajdove moke št. 1 9, št. 2 8, 1 kg sladkega sena 175—225 D, ovsene slame 150. 1 kub. meter trdih drv stane 170 D, mehkih 110 D. žitni trg. V trgovini z žitom vlada že nekaj časa zastoj radi dviganja vrednosti dinarja, ter se pričakuje padanje cen pri raznih žitnih vrstah. Iz države izvažajo samo trgovci iz Vojvodine, dočim se hrvtaski trgovci bavijo z obskrbo gladujočih krajev. Na izvoz vpliva pomanjkanje denarja, ki se zlasti pozna pri hrvatskih trgovcih. Vojvodinski trgovci so na boljšem, ker delajo večinoma z avstrijskim in madžarskim denarjem. Ker je promet z Madžarsko odprt, gre večina izvoza v Avstrijo in češko preko Madžarske. Cene posameznih vrst žita so še precej stalne, vendar se opaža vsled slabega povpraševanja počasno padanje cen. Za pšenico je bilo zanimanje zelo neznatno. Cena je za 100 kg 450—460 D, postavljeno na vagon. — Rž. Trgovanje zelo slabo. Cena za 100 kg 375—380 D. — Ječmen so kupovale najvcč pivovarne, pa še te jako malo, ker čakajo rajši na novo žetev. Prodajali so ga po 325—350 D. Večje zanimanje je bilo za ječmen za krmljenje, ki se je prodajal po 300—310 D. — Za oves sploh ni nikdo povpraševal, dasi so bile ponudbe ugodne. — Največje zanimanje je vladalo za koruzo. Cena je bila po kakovosti od 260 do 285 D. Stara komza se je plačevala po 300—315 D. — Moka. Zanimanje precej živo, zlasti za bele sorte. Cene za nulerico po kakovosli 6.75—7 D 1 kg. Mlini delajo samo za domačo vporabo, ker je izvozna carina na molco prevrsoka in ne pride v poštev za izvoz. — Za otrobe povpraševanje slabo. Ponudbe so bile precej velike, ter je cena padla na 150—175 D. — Fižola se je istotako malo prodalo, dasi je bila cena nizka. Vsi pričakujejo še nadaljnega padanja cen, ter kupujcjo samo za najnujnejšo vporabo. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 92—93 D, francoski frank stane 6.35—6.40 D. Za 100 avstrijskih kron je plačati 0.1327 do 0.1328, za 100 čehoslovaških kron 275—277, za 100 nemških mark 0.26—0.27 in pol in za 100 laških lir 455—457 dinarjev. V Curihu znaša vrednost dinarja 5.85 cent. (1 centim je 1 para). Od zadnjega poročila je vrednost dinarja poskočila za 10 točk. M. Humek «Praktični sadjar«, zbirka najvažnejšib sadjarskih naukov pojasnjena s 25. barvnimi prilogami in 92 slikami v tekstu. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Ta knjiga obsega 409 strani. Nje zeld okusna in smotrena oprema je za današnje razmere naravnbst sijajna. Slike v tekstu pa pojasnjujejo tako izrazito zlate trebno poznavanje sadnih vrst in škodljivcev sadnega dravja. Slike v tekstu pa pojasnjujejo tako izrazito zlate nauke, da se že kar na pogled razumejo. Vsebina obsega vse, kar je treba vedeti za umno pridelovanje sadja; torej je to popolna knjiga v tej zadevi. Strokovni list «Slovenski sadjar« ima že od početka sem več tisočev prijateljev med sadjarji. Oni dobro poznajo njega idejalne namene in praktično vrednost in pravilno cenijo zasluženega ustanovitelja in urednika, ki je obenem izdajatelj te knjige. Tem ni treba hvaliti nje, tega njegovega najnovejšega dela, ker vsebuje že opazka, da vsebuje ona srečno v celoto sestavljeno od izdajatelja izpolnjeno zbirko člankov omenjenega lista. Po teh tisočih poznavalcev se naj knjiga priporoča, da služi svojemu lepemu namenu za splošno povzdigo sadjarstva v Sloveniji. Na čim višjo stopnjo se to spravi, toliko bolj bode zaslovelo, toliko več koristi bi imel posameznik in celota našega narodnega gospodarstva. Dobri nauki na svojih tleh s svojo plodnostjo so visoka, zdrava valuta, ti nauki so več vredni kot mrtva kovina, čisto zlato.