Št. 125.
V Ljubljani, sreda dne 6. julija 1910
Leto I
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob '/«6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1’-, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K 18—, polletno K 9 —, četrtletno K4'50, mesečno K l-50. Za inozemstvo celoletno K 28 —.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
da neče neverifikovaiiega mandata. L. 1907. je vodja demokratske stranke, dr. Smodlaka, pri ožjih volitvah podlegel protikandidatu hrvatske stranke proštu Franu Buliču s tristo glasovi. Sedaj pa sta hrvatska in demokratska stranka sklenili kompromis in postavili za kandidata dr. Smodlako, kateremu je zmaga zagotovljena. V zadnjem hipu so posegli sicer tudi starčevičanci v volilno borbo, čeprav smejo računati v najboljšem slučaju komaj na 200 glasov v mestu, a tudi selske občine jim ne bodo dosti pomagale. To vedo sicer splitski starčevičanci prav dobro in pričeli so volilno kampanjo šele ljudje iz Šibenika. Zato pa tudi „Naše Jedinstvo“, ki je bilo v začetku nevtralno sedaj navdušuje v člankih „Na boj proti starčevičancem!“ Vsa duhovščina pa je izstopila iz hrvatske stranke in strastno deluje proti dr. Smodlaki, znanemu svobodomislecu. Za starčevičanskega kandidata dr. Mladinova delujejo pred vsem dr. Drinkovič in njegova garda.
Na višku!
Prepričani smo, da je oni, ki je čital ponedeljkov podlistek v „Slovencu“, gnjeva prekipeval in pri čitanju onemagoval. Saj pa je tudi neverjetno, kaj je vse nakopičila klerikalna nesramnost v devet stolpičev podlistka „Ciril-Metodova slavnost v nebesih", ki jih je zagrešil perverzni in v dno pokvarjeni Osip Jefimovič Belorukij. Kaj takega že nismo davno čitali in upati je, da nam v doglednem času ne bode nikdo nudil nič enakega, kamoli česa, ki bi to pisavo še prekašalo. Če moremo prav soditi in če smo dovolj vestno zasledovali vse „Slovenčeve“ hudobije in klerikalne poštenosti, pač rečemo po svojem prepričanju, d*- t.vori podlistek, ki ga je objavil »Slovenec?'' naja 1907. po izvolitvi župana Hribarja poslancem, potem članek z dne 7. februarja 1910. o »Cirilmetodariji" in sedaj ta podlistek pravo troperesno deteljico, po katere zaužitvi mora poginiti slednja zverina. In ko ne bi vedeli, da so slovenski klerikalci res najbolj zlobne, nesramne in brezčutne stvari v človeški obliki in ko bi nam ne bilo znano, da so naši klerikalci kot taki že davno prekosili svoje mednarodne tovariše drugih dežel, bi tuhtali in si prizadevali dognati, kje so iztek-nili podlo dušo, ki jim je napisala vse to in zlasti tretji članek. Ni pa mogoče verjeti, da bi bil to res original in ne prevod iz kakega drugega jezika, ki ga govorijo morda že docela poživinjeni ljudje.
Razpravljati o podrobnostih in posameznostih Jefimovičevega pamfleta pač ne gre. Čemu treba komentarja, če povemo, da je to na višku vsega, kar nam je nudil prokleti klerikalizem! Iz prva smo mislili objaviti vse v celoti, ali ker smo misli, da se ne sme ljudstvu kvariti okusa, smo opustili nakano, zlasti, ker bi bili v veliki meri sokrivi, da smo razburjali slovensko kri proti — prej bi bili rekli — »Slovencem*. Ne bodemo se dosti motili, da je ta podlistek zagrešil duhovnik, kak črn gavran, ki .krokota tudi na one bore vzorne slovenske duhovnike, ki so se slavlja udeležili. Žalostno je gotovo, da morajo nositi vsi duhovniki že po pravici osovraženo črno haljo, žalostno, ker ni mogoče več ločiti zlobnega od blagega. Prišli smo pač tako daleč, da nosijo eni črno haljo, da že na zunaj javljajo črnoto svojih misli in čutov, drugi pa za to, da kažejo svojo žalost nad propadlimi svojimi tovariši.
»Slovenec" se je zaletel v omenjenem spisu v vse, kar je bilo navzoče na slavju. Pri skromnih posetnikih je začel, se priril do župana samega, potem pa je zopet začel postopoma padati, dokler se ni zadnja beseda zagreznila v njegovo blato. Resnično nam srce krvavi, da delajo ti ljudje že tako, ko bi pač lahko vedeli, da bodejo drugo-rodni protivniki vsako njihovo besedo izigravali proti celemu njihovemu narodu. Pa
kaj je kreaturam, ki se jatijo krog »Slovenca", na tem? Da le oni preživijo in pregrešijo svojo odmerjeno dobo pri polnem koritu, za njimi pa pridi potop!
Slovenci, ki držimo prapor G. M. D., imamo nov nauk. Skleniti se moramo še čvrstejše v vrste in se okleniti svoje družbe, tolažnice in rešiteljice zatiranih in zapuščenih. Mi nismo tega nameravali, oni so hoteli, da pojdemo odločno vproti njim v boj tudi v imenu družbe. Črnim ga-vranom in krokarjem, vsem rujavim srako-perjem in roparjem, ki trgajo narodu iz srca zadnjo troho spoštovanja do samega sebe, je le svetovati, da nadaljujejo s svojim za celoto strašnim delom; le tako naprej, saj se bodo vašim zaslepljenim, a še ne pokvarjenim pristašem začele otvarjati oči in oni bodo izpregledali. Ločiti se moramo na dvoje in za se imamo geslo: ali propasti ali zmagati! Žal nam je res za oni del naroda, ki bode po vaši krivdi z vatni propadel, ali bolje je, da žrtvujemo del, kot da premine ves narod. Na pogubonosno delo torej; zaženite še pogosteje krik, rjujte in tulite, bodete vsaj preje ohripeli in omolk-nili za slovenski narod — na veke!
Mi pa, ki še mislimo pošteno, pa si stavimo ponovno nalogo, razgnati na Slovenskem morečo temo in strupeni klerikalizem. Podpiraj nas vsakdo, tako ali tako in kdor more, naj zada pogubnemu klerikalizmu kako občutno rano. Te zasluge ne odvaga nobena cena!
Iz slovenskih krajev.
Dolsko.
Ogenj. V nedeljo zjutraj je začela goreti hiša posestnika Matevža Prelovšek v Kamnici št. 28 pri Dolskem. Ogenj je še pravočasno zapazila gospodinja, ki se jej je s pomočjo gospodarja in soseda posrečilo ogenj pogasiti. Kako je ogenj nastal, še ni znano. Sodi se pa, da je zlobna roka imela tu svoj posel. Prelovšek je zavarovan.
Toplice na Dolenjskem.
Klerikal no konsumno društvo je na robu propada in vsa stvar se je že izročila sodišču. Primanjkljaja je baje okrog 34.000 K, katere bodo morali plačati člani-kmetje. Kako so nekoč agitirali in zbirali člane, celo s prižnice so vabili kmete, naj pristopijo k društvu! Za agitacijo so prav pridno skrbeli, a nikogar niso postavili, ki bi imel strokovno izobrazbo, da bi mogel uspešno voditi društvo. In zato je moral nastati polom, katerega bodo člani še prav bridko občutili. Glavni agitatorji so se pravočasno umaknili na varno, a drugi člani bodo morali sedaj odšteti svoje trdo prislužene kronice. Naš kmet je sploh zelo nezaupljiv in ga je le težko pridobiti za zadružno misel. A taki žalostni dogodki naše stran-
karske gospodarske politike bodo še mnogo bolj otežkočili zadružno delo med narodom.
Proti pokopališču se razprostira drevored in nekak majhen park, ki je menda namenjen kopališčnim gostom. Ob poti leže že nad mesec dni kupi peska. Dobro bi bilo, ko bi dala zdraviliščna komisija posuti razdrapana pota z dotičnim peskom že sedaj, ker popravljanje in posipanje potov koncem kopališčne sezone bo najbrž prepozno in nepotrebno.
Trst.
Dobrota j už ne železni ce. Vsak dan se čuje kako brezvestno ravna uprava južne železnice s svojimi uslužbenci, ki jih naravnost zatira. Vdove skladiščnih delavcev, ki so službovali od 30 do 40 let, in ki so pomrli malo pred vpokojenjem, ne dobijo nič podpore od južne železnice. Znanih nam je več slučajev, da so vdove teh zatiranih uslužbencev bile prisiljene po smrti svojih mož-prehraniteljev iti beračit, ne da bi jim južna železnica pomagala vsaj z majhno vsotico v slabem gmotnem položaju; in vendar je južna železnica tako veliko podjetje, da bi to prav lahko storila. Zadnji čas je pač že, da bi nam naši poslanci v tej stvari kaj izposlovali.
Slovanski Jug.
Bosanski sabor.
Sarajevo, 4. julija 1910.
Naše mohamedance sta presenetila dva važna dogodka. Po dolgem presledku so dobili zopet vrhovnega verskega glavarja reis-ul-ulemo in sicer v osebi Sulejman Effendi Šarca. Šarac je že v prejšnjih časih kot vrhovni šerijatski sodnik igral važno vlogo. Zlasti težko bodo pa moha-medanci in posebno njihovi saborski poslanci občutili smrt njihovega vodje, saborskega predsednika Alibeg Firdusa. Že nasledstvo mu bo težko izbrati. Največ se imenuje za najzmožnejšega Šerif Arnavtovič, ki pa kot virilist ne more postati predsednik. Zato zna doleteti ta čast Mahmud-bega Fadilpašiča, ki je tudi designirani sarajevski župan. To bi bilo posebno Srbom zelo po godu, ker bi se Mahmud-beg Fa-dilpašič vsled svojega neznanja latinice vsaj v začetku absentiral od predsedstva v saboru in bi ga nadomestoval prvi podpredsednik^ ki je Srb.
Čujejo se pa tudi glasovi, da bi 12 moslimanskih poslancev odložilo mandate v korist moslinske napredne stranke. Potem bi imel upanje na saborsko predsedstvo vodja naprednih moslimov Ademaga Mišič. Vendar se bo to težko zgodilo, ker je prepad med mohamedansko inteligenco in maso prevelik.	N.
Nadomestne volitve v Splitu.
Včeraj so se vršile v Splitu volitve v državni zbor, ker je don Bulič odstopil, češ,
LISTEK.
MICHEL ZŽVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[27J
Na dnu kleti — bil je to ogromen vozel podzemeljskih prostorov — je odprl na tleh nekakšna vrata in se spustil še niže. In zdaj je dospel v okroglo votlino.
Tu se je uprl z obema rokama v neki kamen, ki se
V	u^mer ni ločil od drugih — in zid se je odprl ter dal prehod za enega posameznega človeka. Na tem mestu se je začenjal tesen hodnik, ves temen in vlažen. Cezar je stopil vanj brez luči.	.	1
v ... hodnik je bil sloveči podzemeljski rov, ki je vezal vatiKan s i>vetoangeljskim gradom. Tiste čase je vedelo za ta podzemeljski hodnik samo troje ljudi.
In ti trije ljudje so bili: papež, Cezar in Lukrecija.
VIII.
Menih na delu.
■ Ločili smo se od viteza de Ragastens, ko je stopil v častno dvorano, ki je ležala pred zasebnimi prostori Cezarja Borgia v Svetoangeljskem gradu. Po obširnem in za-stnehljivem predstavljanju barona Astorra se je bila vsa množica dvorjanov obrnila proti novodošlecu. Vitez jih je pozdravil s tisto predrzno spretnostjo, ki je ni znal pokazati nihče razen njega.
»Gospoda," je dejal s skromnostjo, ki se je zdela več nego nesramna, »preveč ljubeznivo je od gospoda barona
Astorra, če vas spominja, da mi je bila dana sreča, zadeti ga šestkrat po vrsti."
Astorra je prebledel ter se ozrl naokoli, kakor da prosi svoje prijatelje pomoči. Očividno je bilo, da na polju jezika ne zmore borbe z vitezom. Mlad človek je stopil naprej in pozdravil Ragastensa rekoč:
»Torej, gospod vitez je prišel... kako si že rekel, Astorra? — da bi nas učil borenja?"
»Na vašo razpolago sem, gospod," je dejal Ragastens s svojo neomadeževano vljudnostjo.
»Pazi, dragi Rinaldo," je dejal Astorra s smehom. »Gospod ima strašno ime: njemu je ime vitez Ragastens.
Krohot je izbruhnil okrog Ragastensa.
»Bogme!„ je vzkliknil Rinaldo, »srečen bi bil, da poizkusim, koliko je opravičenega v tem imenu . . ."
»To vam bo težavno," je odgovoril Ragastens.
»Kako to, izvolite?"
»Zato, ker vas nočem biti."
»Recite rajši, ker se ne marate biti."
»To ni res . . . Ničesar si bolj ne želim, kakor dati vam tisto skromno lekcijo, ki se mi vidi, da je ne potrebujete nič manj kot najin prijatelj baron Astorra."
Vsi naokrog so bili umolknili, čakajoči, kakšne posledice bo imel izziv. Vitez je nadaljeval:
»Nesreča je hotela, da sem se včeraj zaprisegel . . .*
»Ali ste prisegli, da se ne boste več izpostavljali nevarnosti ?"
»Tega ne; a ker sem videl, kako lahko je zadeti vas Rimljane ..."
Začulo se je preteče mrmranje.
»Takrat," je nadaljeval Ragastens s svojim večnim smehljajem, »se me je polastilo kesanje in sočutje . .
Splošni pregled.
Splošni položaj na Dunaju.
Na Dunaju gre sedaj vse narobe. Vlada in Nemci uvidevajo, da slovanske sile vendar ni tako lahko streti, zlasti še, če se pridružijo ostalim tudi Poljaki. Bie-nerth je v velikanski zadregi in nemška glasila pišejo sedaj že vse drugače, kakor v trenotkih, ko čutijo za seboj nezlomljivo nemško moč in vladin bič, ki žvižga po slovanskih hrbtih. Poljaki, ki so jeziček na tehtnici, so preskočili in odločno izrazili, da ne priznavajo več vladine nezmotljivosti. Vlada je potrta, brez moči. Poljake bi Bie-nerth eventuelno lahko zase pridobil, če bi jih mogel utolažiti, ali oni zahtevajo za to, da opustijo kanalsko predlogo 250 milijonov. Na to noče pristati ministrski predsednik, pač pa bi jim dal 112 milijonov, za katere še pa tudi ne ve, kje bi jih vzel. Škripci so hudi, in voz ne more naprej. Zgodilo se bo pač, da bode vladna večina razpadla, a predno bode Bienerth to dopustil, bode poslal zbornico domov. Pri nas na Avstrijskem je že pač taka manira, da ne gre vlada, če se ne more pobotati z zbornico, ampak od ljudstva voljeni poslanci. Drugod v konstitucijonalnih državah je ravno nasprotno. Kakor vse kaže, bode zbornica do petka že odgodena. Kloniti se ne smemo!
Nemška pomorska šola.
Z gotovostjo se govori, da je Bienerth ponudil Nemcem kot kompenzacijo za italijansko pravno fakulteto, katera bi imela priti na Dunaja mornarsko šolo v Trstu. Posebno med Čehi se trdovratno vzdržuje ta novica, ki je pripravna, da zopet vse do dna razburi. V času, ko Nemci Jugoslovanom ne priznavajo nobene pra-
»In potem?" je kriknil Rinaldo, bled od gneva.
»In potem sem prisegel, da ne sprejmem v Rimu nobenega dvoboja več, razen z dvema nasprotnikoma . . . Zapomnite si ... . za moj rapir je treba dveh nasprotnikov — najmanj!"
»Krist in Madona! . . . Tisoč satanov! Smrt božja! Grom in peklo!"
Takšni in enaki vzkliki so bruhnili iz raznih ust, iz-pačenih od jeze. V istem hipu se je zabliskalo troje mečev, med njimi tudi Rinaldov.
»Zahteval sem dva, ponujajo se mi trije . .. Sprejemam jih, ker se mi ponujajo!"
Nemudoma je potegnil svoj rapir ter se postavil v nastop, ves ožarjen od ponosne smelosti svojega poguma.
Velik krog se je napravil okrog njega. In že je naskočila vsa trojica obenem. Meči so švigali po zraku; dolgi rapir Ragastensa se je obdajal z bliski . . .
»Gospodje," se jim je posmehoval, »za danes bo navadna lekcija . . . Videli boste, kako se požene troje mečev v elegantnih lokih po zraku . . . Pazite . . . ena! . . ."
Eden izmed trojice sabljačev je srdito vzkliknil: meč mu je odletel iz rok.
»Dve!" je nadaljeval vitez nenadoma.
Zdaj je odletel Rinaldov meč.
»Moj meč! Moj meč! je kriknil Rinaldo, bled od sramu in od srda.
In prodrl je krog gledalcev ter skočil za mečem. A meč je bil skrivljen . . ,
V	tistem hipu, ko se je sklonil, da bi ga pobral, je pristopil k njemu menih, ki je stal v temnem kotu in opazoval razvoj tega prizora. Razgrnil je svoj plašč in pomolel Rinaldu gol rapir:	(Dalje.)
vice do kake višje šole, v dobi, ko se italijanskemu poslancu zdi, da italijanska pravna fakulteta Slovencev popolnoma nič ne tan-gira, se upa Bienerth tako kruto norčevati iz Slovanov. Naše jugoslovansko stališče je in ostane neomajano, pa pridi nad nas karkoli. Geslo nam ostane vedno tisto: boj 1 Voljo pa imamo trdno, da ne dovolimo Italijanom nič, kar bi nam škodovalo in Nemcem ne tega, česar ne rabijo. Raje kot bi se z nami igrali brezvestni diplomati, naj gre vse v šibre.
Protiklerikalni boj na Španskem.
Na Španskem se približujejo resni časi. Brezbožni republikanci so začeli kazati rožičke in klerikalce je strah. Ne motimo se dosti, če slutimo prihajati na Španskem kulturni boj, katerega je Francoska že pred leti dovojevala. Demonstracije proti klerikalizmu se vršijo v velikem obsegu in demonstrirati se vidi ljudi, od katerih bi pač prej tega nikdo ne bil pričakoval. V ponedeljek so se zopet nudili prizori dolgih iz-prevodov, v katerih so stopali razvrščeni vsi sloji in zlasti ženstvo. Na čelu so korakali voditelji raznih protiklerikalnih strank. Najbolj impozantno se je demonstriralo v Madridu, ali tudi po deželi so lahko videli klerikalci, kako se jim siplje sicer polno klasje. Španija torej, najbolj katoliška dežela, ona je prišla pred Avstrijo na vrsto, no in ta še ne bode sledila tako kmalu.
Dnevne vesti.
Nova lumparija deželnega odbora.
Deželni odbor je zopet enkrat nesramno prekršil pravice ljubljanskega občinskega sveta. Razveljavil je sklep občinskega sveta ljubljanskega glede oddaje mizarskih del za novo obrtno šolo. Klerikalnemu deželnemu odboru nikakor ni po godu, da niso dela dobili klerikalni petelini, ampak soci-jalni demokrati. Največja lumparija pa je to, da se je deželni odbor šele sedaj spomnil na baje nepravilno postopanje ljubljanskega občinskega sveta pri oddaji mizarskih del. Zadruga je namreč že pričela z delom in bo imela radi teh klerikalnih lumparij občutno škodo. Seveda je klerikalnemu odboru dobro znano, da ne bo dosegel popolnoma ničesar razven zopetno grozovito blamažo, toda samo, da pokaže svoje »absolutno" gospodstvo nad ljubljanskim občinskim svetom. Mi bi slednjemu svetovali, naj v prihodnjič, da ne bo imel zopet kakih sitnostij, vsa dela odda v izvršitev naravnost Štefetu in Kregarju.
Češčenje sv. Cirila in Metoda in klerikalci. Naši klerikalci so pričeli s svojima svetnikoma uganjati velik humbug. Pred par leti že pregnana iz naših cerkva, prepovedane njune pesni in himne, kakor pridige njima na slavo, sta sedaj v veliki milosti in v ponedeljek je na njuno proslavo zletelo v zrak za tisoče kron raket in bengaličnega ognja, mesto, da bi se ta denar porabil za obrambne meje. Zakaj so se klerikalci tako prestvarili? Ne zato, da bi častili svetnika, ki sta ustvarila slovansko službo božjo, katero klerikalci in njihovi rimski škofje tako strastno preganjajo, ampak, da bi zmotili preproste ljudi in bi jih preslepili, da je njihova »Slovenska Straža" isto, kar do zadnje koče popularna družba Cirila in Metoda. Š tem, da spravljajo sv. Cirila in Metoda v zvezo z njihovo »Slov. Stražo", hočejo slepariti preprosto javnost, kakor da bi bile zasluge Cirila in Metoda njihove zasluge. Tako je pri klerikalcih celo češčenje svetnikov sleparstvo po jezuitski maksimi: Namen posvečuje sredstva 1
Slovanski časnikarski kongres. Vseslovanski časnikarski kongres je bil v ponedeljek ob prisotnosti justičnega ministra, mestnega župana in drugih odličnih oseb otvorjen. Predsednik vseslovanskega časnikarskega društva Holeček, je z navdušenim govorom otvoril zborovanje in predložil odbor kongresne pisarne. Predsednikom je bil izvoljen Bobčev, častnim predsednikom pa Holeček. Med mnogimi govorniki sta bila tudi justični minister in mestni župan. Prvi je pozdravil zborovalce v imenu vlade, drugi pa v imenu meščanstva. Po zborovanju je bil slavnosten banket, katerega je priredila mestna občina na čast slovanskim časnikarjem. Na banketu so bili zastopani časnikarji skoro vseh slovanskih narodov, govorili so zastopniki Čehov, Slovencev, Rusov, Srbov, Bulgarov, Hrvatov in Poljakov. Zborovanje se je včeraj 5. julija nadaljevalo.
Dober dovtip, o slovenski lojalnosti in patrijotizmu. Še vsem nam je v spominu, s kako navdušenostjo se je svoje-časno sprejelo v Ljubljani nadvojvodo Evgena, ki je po njem nazval celo občinski svet eno novih ulic. In v zahvalo prinaša nemški satirični list Simplicissimus sledeči dovtip, ki ga prinašamo v dobesednem prevodu: Nadvojvoda pride v Ljubljano: na kolodvoru govori pri svečanem sprejemu župan pozdravni govor v slovenskem jeziku. Nadvojvoda, ki ne razume niti besedice slovensko, posluša nekaj časa, a nato se molče obrne in gre dalje. Dva tedna po
tem dogodku sprejme isti nadvojvoda župana v avdijenci. Nadvojvoda stopi k njemu in začne govoriti — angleški, ker se je poprej informiral, da ljubljanski župan ne zna angleški; govori dve, pet. deset minut in na ta način izkomplementira župana skozi vrata. — Ne vemo sicer, kaj je v tem dovtipu resničnega, samo to se nam zdi, da prevelika lojalnost in patrijotičnost tudi nadvojvodi nasproti ni vedno brez humorja.
Izzivanje trgovca Schneiderja. Trgovcu Schneiderju na Dunajski cesti nikakor ni bilo po godu, da je njegov sodrug Verovšek raz svojo hišo povodom Ciril Metodovih slavnosti razobesil slovensko zastavo. Zato je s celo rodbino odpotoval, doma pa na svojih oknih nastavil velike šopke plavic, tako, da se je vsak mimoidoči človek zgražal nad to nemškutarsko predrznostjo. To je tisti Schneider, ki živi od samih slovenskih grošev in je za zahvalo zato eden najbolj zagrizenih kazi-notov.
Nemškutarjenje v lovskem društvu.
Prvo slovensko lovsko društvo s sedežem v Ljubljani je bilo, ko je bilo ustanovljeno res slovensko, ali polagoma so razni nem-škutarski člani pričeli nemškutariti in to društvo konečno prekrstiti v Jager-Verein Hubertus. Prav zato pa, ker je društvo spremenilo svoje prvotno slovensko ime in ker se je nemškutarilo v njem, je tudi društvo zelo nazadovalo, ker dokazuje to, da ima danes samo še 3 člane (reci: tri). Pozor torej slovenski lovci, le tako krepko naprej, da se počasi zopet spremeni v lovsko društvo »Krim", katero ime je nosilo društvo ob svoji ustanovitvi. Več slov. lovcev.
V	Katoliški tiskarni je nastal med tiskarskim osobjem zaradi klerikalnega terorizma prav čuten odpor. Organizirano osobje se ne da komandirati k procesijam, klerikalnim društvom in veselicam in neče igrati hinavcev. In moškim se pridružuje žensko osobje, ki drži kaj na svojo čast. Smolnikar, Lampe, Terseglav in Štefe sikajo jeze, pa ni nobene žavbe, ki bi jim pomagala. Zanimive so scene, ki se vrše zadnji čas v tej tiskarni, a odpor je v takem stadiju, da se klerikalci kar tresejo. Dobro znamenje!
Ljubljanska jezuvltska posadka in šentpeterska fara. Jezuvitje prično graditi v kratkem ob Elizabetni cesti svojo cerkev sv. Jožefa. Kakor znano, spada poljanski del mesta v šentpetersko faro. Vsled te namere jezuvitov vlada v šentpeterskem fa-rovžu hud nahod. Ko bo ta cerkev dozidana, bodo »ta icig tercijalke" in drugi neumni ljudje, ki so v jezuvite kar zamaknjeni, drli v cerkev sv. Jožefa in nosili bodo mesto k sv. Petru v pušico in za »sv. maše" denar k — jezuvitom. To boli 1 Pokojni župnik Malenšek se je svojčas odločno uprl, da bi se v njegovi fari zidala še ena cerkev in je dosegel, da se ni, pri škofu Tonetu se pa Pavlič ne upira, jezi se pa, da je nahoden. Jezuviti se že zdaj smejejo po svojem vrtu, ker bo denar zopet vkup letel iz moških in ženskih mošenj. In tudi »ljubezen o Kristusu" bo igrala svojo ulogo, ker v jezuvite so babnice že od nekdaj v Ljubljani zaljubljene, da kar .brenče". Ubogi Pavlič in Petrič!
Gospa Čuček, vdova sod. pristava in hišna posestnica v Florijanski ulici, je postala na stare dni huda klerikalka. Ko je v nedeljo razobesil iz svojega stanovanja pekovski mojster g. Mole slovensko trobojnico, jo je ukazala gospa Čuček takoj odstraniti. — Škoda, da ni njen soprog več živ!...
Klerikalno narodnjaštvo. Nemškutar je kot izdajica strasten sovražnik sloveni skega življa. Nič manj strastni nasprotniki vsega, kar količkaj diši po slovenski narodnosti, so pa že naši klerikalci, tudi napram tem ne smeš pokazati svojega narodnega prepričanja in če imajo moč nad teboj, ti jo dado takoj občutiti, ker to'ni pogansko, ampak, ker nas uči tako krščanska vera. Tako je n. pr. s klerikalnim fanatizmom prepojena posestnica hiše v Florijanski ulici štev. 21 odpovedala sodnijskim potom stanovanje tamkaj stanujočemu črevljarskemu mojstru, ker je ta razobesil na svoji napisni tabli slovensko trobojnico. Posestnica je dala nedolžni trak sneti s table in ga vreči v stanovanje narodnega grešnika. Kdo je hujši: pangerman ali slovenski klerikalec?! (To je gotovo tudi g. Čuček? Op. ured.)
Nered in skrajna predrznost v deželni bolnišnici. Piše se nam: Primorana sem tem potom javnost opozoriti, da se mi je pripetil ob sprejemu v deželno bolnišnico slučaj, ki ni v nobenem oziru do-pustljiv. Neki plešasti mladosten pisač v črnem plašču je surovo zahteval v sprejemni pisarni, da naj mu pokažem oboleli del telesa in jaz sem mu tov storila, ker sem mislila da je to zdravnik. Šele pozneje sem izvedela, da je ta predrzni človek navaden pomožni uradnik in da imajo zdravniki le bele plašče a ne črnih. Tudi druge ljudi se surovo sprejema, ali celo zapodi, kakor bi bil kdo zastonj v bolnišnici. Za vsakega najslabšega berača dobi vodstvo bolnišnice plačano, če ne od občine, pa od
deželne blagajne. Prosi se radi reda za zanesljivega starega gospoda v sprejemni urad, ki bo nadzoroval mlade surove uradnike, kateri mislijo, da smejo delati kar hočejo s strankami. Na pisalni mizi pa naj bo vidna tablica, na kateri bodi napisano ime in značaj službujočega uradnika, da se ne bo nezdravnik za zdravnika izdajal nevednim ženskam.
Nov serum. Kakor se čuje, je neki nemški Učenjak na Švabskem našel neko snov, s katero se more vsakemu na lahek način nemški jezik in nemško mišlenje vcepiti. Snov se imenuje »švabolin" ali bolj splošno »grmanolin". Ta snov se vcepi na jezik, na kar nastane več tedenska kriza, med katero hočejo okuženi samo črno-rdeče-žolto videti, oziroma se jim predstavljajo vsi predmeti le v teh barvah. Ko mine ta duševna nenormalnost, spregovorijo dotični v najlepšem nemškem jeziku ter dvigajo kakor zbesneli roke, če čujejo kako nemško-nacionalno pesem, na pr. »Die Wacht am Rhein". Poleg te napake ima pa »germa-nolin" še to, da uniči infekciranim vid za druge kot nemške barve. Zato se ni bati, da bi nas Nemci tem potom potujčili, kajti mi hočemo videti nebo vedno le modro, livade vedno le zelene in snežnike vedno le bele in sploh vse le v naravnih barvah.
Kresov na čast sv. Cirilu In Metodu je bilo v ponedeljek večer zažganih na hribih in gorah nenavadno mnogo. Na Golovcu so goreli trije. Občinstva je bilo polno zunaj, ki jih je opazovalo. V obližju Ljubljane so pokali možnarji in se je spuščal umetalni ogenj.
Veliki Clrll-Metodov kres, ki se je žgal na predvečer naših blagovestnikov na posesti gosp. Frana Babiča se je kar najsijajnejše obnesel. Točno ob 8. uri so zagrmeli raz Golovca topiči in ob 9. uri se je zažgal kres, katerega je občudovalo mnogobrojno zbrano občinstvo. Med grmenjem topičev in spuščanjem krasnih raket je zabaval zbrano občinstvo tamburaški in ad hoc sestavljeni pevski zbor. Po kresu se je razvila zelo animirana zabava v restavraciji gosp. F. Babiča, kjer je zbrane goste zabaval že imenovani pevski in tamburaški zbor. Za krasno uspeli kres gre v prvi vrsti zasluga gosp. F. Babiču, ki je največ pripomogel, da se je predvečer godu naših blagovestnikov tako slovesno obnesel. Dalje nam je pohvalno omeniti tudi gosp. M. Šubica, za spretno vodstvo cele prireditve ter gosp. Ivanu Urbančiču za izborno streljanje. Pri tej priliki se je tudi nabralo za našo preljubljeno družbo sv. Ciril-Metoda 11 kron, katero svoto hrani upravništvo »Jutra".
Dr. Jaclmerskl, docent na peterbur-škem vseučilišču, ki je izdal lani veliko delo o poljski umetnosti v ruskem jeziku, pripravlja sedaj enako delo o slovenski književnosti in kulturi sploh.
Pravila hrvatskega društva „Lju-devit Gaj“ potrjena. Pravila hrvatskega društva »Ljudevit Gaj" na Sušaku so konečno vendar vkljub vsem mahinacijam potrjena. Vlada je sicer izpremenila, oziroma črtala nekaj točk, ki pa niso posebne važnosti. Društvo ima namen, v svrho sezidanja hrvatske ljudske šole na Reki, nabirati javne prispevke.
Slovensko deželno gledališče. Ker
se v kratkem otvori dramatična šola slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani, naj se nemudoma oglasijo v pisarni ravnateljstva vsi oni gospodje in dame, ki se hočejo posvetiti slovenski dramski umetnosti. Dramatična šola obsega teoretski in praktičen pouk, ki ga dajejo brezplačno ravnatelj ter prvi slovenski igralci in igralke v gledališki dvorani meseca julija, avgusta in septembra. Koncem pouka se priredi javna gledališka predstava. Priglasila sprejema ravnateljstvo vsak dan dopoldne od 9. do pol 1. ure in popoldne od 5. do pol 7. ure v gledališki pisarni. Za lanske gojence dramatične šole je letos pouk obvezen, ako reflektujejo na gažo v prihodnji sezoni.
Slovenskega korepetitorja za zbo-rovo petje išče ravnateljstvo slovenskega deželnega gledališča za dobo od 15. septembra t. 1. do 31. marca 1911. Priglasila ustna ali pismena.
Za operni In operetni zbor išče ravnateljstvo slovenskega deželnega gledališča pevk in pevcev za vse glasove za dobo od 15. septembra t. 1. do 31. marca 1911. Priglasila sprejema ravnateljstvo takoj.
Po nemirih v Lvovu je še ostalo mnogo sledov. Na visoki šoli se še najdejo po tleh steklene šibre, preko katerih se pomikajo žalostno dostojanstveno sluge, oblečeni v črno. Pa še neki sled je ostal: barikade. Stena pri rektorjevi pisarni nosi utise revolverskih krogelj. Vidijo se razbiti stoli, pulti in drugo pohištvo, vse delo razjarjenih Rusinov, ki se nočejo dati več tlačiti.
Zrelostni Izpiti na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici so končali v soboto 2. julija 1910. s sledečim uspehom. In sicer so napravile z odliko gdč.: Ambrožič, Dugar, Krebelj, Lutman, Marušič, (s slov. in nem. uč. jez.) Mlekuž istotako. Dalje gdč.: Požar, Soban, Stegu (s slov., hrv. in nem. uč. jez.) Škarpa (s slov., hrv. in nem. uč. jez.) Strauss,
Trdan, Večaj, vse tri z nem. in slov. uč. jez. Z dobrim uspehom so napravile gdč.: Birsa. Cej, Cigoj Delkot, Hrast, Ivančič, Fiegl, Jerman, Kaucler, Kratki, Lah (s slov in
^er?'xUČ;, jeZ'l ^0lar,’ Lavrenčič, Lenarčič, Malič, Miserit (s slov. in nem uč jez) Pagon, istotako. Dalje gdč.: Pahor, Petrič Pečar, Rukli, Štih, Turko.
Samomor. Iz Mirne peči nam poročajo, da je dne 5. t. m. okoli šeste ure zjutraj pri mlinu v Biški vasi skočil v Temenico rešetar Martin Ambrožič, roj. 1. 1851 doma iz Jurjeviče pri Kočevju. Ljudje, ki so ves prizor videli, so prihiteli takoj na kraj nesreče in samomorilca potegnili že mrtvega iz vode. Pri sebi je imel usnjato listnico in denarnico, obe popolnoma brez denarja, nekaj perila in usnjato torbo, napolnjeno z orodjem, katerega je rabil za rešetarsko obrt. Na lice mesta došli zdravnik je mogel konštatirati le smrt. Utopljenca so potem takoj naložili na voz in ga odpeljali v mrtvašnico v Mirnopeč, kjer ga bodo tudi zakopali. Vzrok samomora je bilo skoro gotovo pomanjkanje sredstev in živila.
Občni zbor združenih čevljarjev se
je vršil dne 3. julija v verandi pri »Novem svetu" pri obilni udeležbi ljubljanskih in zunanjih članov. Navzoč je bil tudi g. ravnatelj Rožman Zveze slov. zadrug, kakor tudi načelnik kuratorija za pospeševanje obrti na Kranjskem, g. J. Kregar. Gospod načelnik Breskvar otvori občni zbor ob 9. uri in konštatira sklepčnost in pravilni razpis občnega zbora ter poda obširno poročilo o preteklem letu. G. ravnatelj Rožman obširno razpravlja o rač. zaključku in pravilih. Dalje povdarja, kakega pomena je danes zadružništvo in da je nemogoče malemu obrtu se vzdržati brez gospodarske organizacije napram industriji in velekapitalu. G. načelnik kuratorija Iv. Kregar se zahvali za povabilo k občnemu zboru in zagotovi, da bode pospeševalni urad vse storil, kar bode v njegovi moči, zlasti ker obstoji kuratorij skoro iz samih obrtnikov. Poživlja člane, naj se organizirajo na gospodarskem polju, ker to je edina rešitev malega obrta. Vdeležili so se debate g. Tuma, Kordelič in Šestak. Prometa v 1. 1909. je bilo za K 244.377-23, čisti dobiček pa znaša K 516-50. Članom se da 3% dividende po razmerju njihovih nakupov. V nadzorovalni odsek so bili izvoljeni sledeči člani: Josip Černe, Spodnja Šiška, T. Meschik, Spodnja Šiška, L. Jenko, Sterniša, V. Jerina, F. Kukman, vsi v Ljubljani. Nanovo so vpisani trije člani, ki jih g. načelnik presrčno pozdravi in jim želi, da bi postali boritelji te svoje lastne gospodarske organizacije. Po jedrnatem zaključnem govoru g. načelnika, da naj člani za društvo dobro agitirajo in naj sami sebi bolj zaupajo kakor tistim,ki so nasprotniki te potrebne organizacijo," se zbor zaključi ob 12. uri opoldne.
Deževje in vode. Vedna moča dela škodo na poljih. Žita ne morejo zoreti. Vode so narasle.
Čuden okus pri izbiri prostora za svoje opoldanske odpočitke imajo Italjani; zadnjič smo poročali o nekem možakarju, ki se je šel od počivat v javno stranišče, včeraj popoldne je pa sedel drug Italjan nekaj časa v Zvezdi na klopi, a otroci mu niso dali miru. Nekaj časa je prenašal njih sitnosti, nato se mu je pa zdelo vsega preveč, sezul si je čevlje in hajd! trenotno je bil na visokem kostanju, kjer si je čisto na vrhu izbral primerne kobale, in tam nadaljeval svoj počitek. Seveda se je takoj zbrala pod kostanjem velika množica ljudi, ki je opazovala nenavadnega gosta, ki se je zaničljivo oziral doli in udihoval sveži zrak! Prišla je policija, a stražnikov trud, da bi privabil Italjana doli, je bil zastonj. Prišla sta dva mestna delavca z lestvo in vrvjo, no in nazadnje so vendarle privabili Italjana doli. Obul si je zopet svoje čevlje, a že ga je držala roka pravice! V spremstvu dveh stražnikov je odkorakal v zapor!
Kolo je bilo prodano v nedeljo popoldne o priliki velike veselice v Tivoli od nekega nekemu, kakor je sam trdil, obrtniškemu pomočniku, za šest kron. Ker do-tičnik ni bil opravičen kolesa prodati, se prosi kupec, da se javi v našem uredništvu; sorodniki prodajalca so pripravljeni škodo poravnati in denar vrniti. Ako bi kdo vedel kaj o kupcu, naj ga blagovoli javiti. Kolo je že dokaj obrabljeno, postave zelene in črne, na držalih pa ima utisnjeno »Gorica".
Izgubljeno. Gospa Matilda Kosec, brivčeva soproga je izgubila dne 3. julija v hotelu »Tivoli" volneno ogrinjačo. — Istotam in sicer v celjskem paviljonu, je nekdo pomotoma odnesel dragoceno železno palico s koščenim ročajem, last gosp. prof. Steblovnika. Kdor jo je vzel, se poživlja, da jo nemudoma prinese v upravništvo »Jutra".
Našla se je včeraj popoldne v promenadnem paviljonu denarnica s srednjo svoto denarja. Natančnejša pojasnila na upravništvo »Jutra".
Društvene vesti.
I. slov. pevsko društvo „Llra“ v Kamniku priredi v nedeljo, dne 10. t. m. v društvenem domu pevski koncert. Na
vsporedu so pristne narodne pesmi, šaljiva pošta in ples. Zvezdoznancem javljamo, da se bo videl ta dan v Kamniku pri belem dnevu Halyjev komet v vsi svoji krasoti. Pri plesu svira pristna narodna godba. Posebno vabimo na ta koncert ljubljanske izletnike in ljubitelje petja iz okolice naj prihite ta dan med nas. Začetek koncerta ob 3. uri popoldne.
Slov. telovadno društvo „Sokol“ v Radovljici priredi dne 10. t. m. javno telovadbo; nastopi poleg rednih telovadcev tudi obrtni naraščaj. Prireditev se vrši pri bratu R. Kunstlju. Začetek ob 4. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor.
Slovenska Filharmonija koncertira danes od 8. do 12. ure zvečer na vrtu hotela Tratnik („Zlata kaplja") sv. Petra cesta št. 27. — Vstop prost.
Izlet pevskega društva „Slavec“ na Češko.
V poslednjih letih se slovanski narodi vedno bolj zbližujemo drug drugemu in s temi osebnimi stiki vstvarjamo dejansko slovansko vzajemnost. Tudi narod slovenski, oziroma njega zastopniki, narodna društva, vpoštevajo vsako priliko, da posvedočijo to bratsko skupno delovanje. Dve leti je minulo odkar je posetilo pevsko društvo „Slavec“ brate Čehe povodom jubilejne razstave v Pragi. Kako velikega pomena je bil ta izlet, pokazala je lani slavnost „Slavčeve“ društvene 25 letnice, katera nam je dovedla nad 200 čeških bratov pevcev v belo Ljubljano. In gostoljubnost, s katero je sprejemal slovenski narod svoje drage goste, osobito še slovenska Ljubljana, je ostala bratom Čehom v neizbrisnem spominu, ki se je posebno živo posvedočilo ob ravnokar zopetnem izletu „Slavca" na Češko, v prvi vrsti k slavnosti 50 letnice bratskega društva „Hlahol* v Taboru in nadalje v Prago in Kolin. Povsodi so bili slovenski pevci predmet najiskrenejših in odkritosrčnih ovarij.
V petek popoldne se je odpeljalo 22 članov pevskega društva „Slavec“ pod vodstvom društvenega predsednika Ivana Dražila z društveno zastavo preko Dunaja do Tabora. Že na poti po češkem ozemlju so vihrale raz poslopij zastave v pozdrav slovenskim pevcem. Prispevši na postajo Veseli-Mezimosti so bili gostje naravnost razočarani. Poslopja vsa v zastavah, katere so vihrale še celo raz cerkvenih stolpov, na kolodvoru pa je pričakovala cela množica dam in gospodov ter priprostega naroda, slovenske pevce. Do tu je prispela tudi deputacija „Hlahola“ taborskega in vinohradskega, katero je vodil naš dobri prijatelj inž. g. Jos. Bašta, ki je „Slavca“ spremljal do Kolina.
V Sobeslavi pričakovali so slovenske goste zastopniki mestne občine in „Sokola". V Roudni in Plani pa razni odposlanci. Na vseh postajah so vihrale zastave, nekatere vile pa so bile naravnost krasno ozaljšane v pozdrav gostom. Po vseh teh krasnih ovacijah dospeli smo v Tabor, kjer so nam že oddaleč prihajali pozdravi »živeli Slovenci". Tu je »Slavca" pričakoval »Hlahol" taborski s predsednikom g. Tutterjem in nepregledna množica občinstva. Po srčnih pozdravih, pri katerih so dame pripele zastavi lipov venec, a pevcem nebroj šopkov, se je »Slavec" z razvito zastavo podal v mesto.
Pri koncertu »Hlahola" taborskega v soboto zvečer izvajal se je Dvorakov oratorij »Svatbeni košile", pri katerem je nastopilo čez 160 pevcev in pevk ter do 60 godcev v orkestru. Med prvim odmorom je izročila deputacija »Slavca* srebrn venec „Hlaholu", kar je izzvalo veliko navdušenje mnogobrojnega občinstva.
Po koncertu je bil komerz v krasnih prostorih hotela „Novi“, kjer je v pevskih točkah nastopal pod vodstvom Albina Sajovica le »Slavec11 in moral vsaki pesmi dodati še po eno, osobito so ugajale naše narodne pesmi. Vmes pa so bili navdušeni govori dr. Motjela iz Prage Slovencem in slovenski gostoljubnosti, predsednika Dražila iz Ljubljane češkemu ženstvu, ravnatelja Schuberta iz Kralj. Vinohradov »Hlaholu taborskemu", predsednika Tutter iz Tabora »Slavcu" in dr.
V nedeljo dopoldne je „Slavec" zapel skupno s »Hlaholom" vinohradskim dva zbora pred Žižkovim spomenikom, a »Hla-hol" vinohradski povabil je »Slavca" naj bode, ko pride v Prago njihov gost. Pri slavnostnem zborovanju je pozdravil vse goste župan taborski dr. Alojzij Kotrbelec, ter posebno obširno govoril o Slovencih.
Med govori je osobito izzval viharno ploskanje in ovacije govor predsednika »Slavca", kateri je končal: »Ljubimo se, krepimo se, ne vdajmo se". (Dalje.)
Najnovojša telefonska in brzojavna poročila.
Vlada na celi črti poražena.
Dunaj, 5. julija. Danes so izjavile vse vladne stranke, da slovenske obstruk-
cije na noben način ne bo mogoče streti. Vlada namerava parlament odgoditi, toda k večjemu do jeseni, kajti predloga o italijanski pravni fakulteti mora priti še letos do zaključka. Vlada se nahaja v strašnih stiskah in zadregah. Pričakovati je velike ministrske krize še tekom današnjega dne.
Dunaj, 5. julila. Danes zvečer je bil državni zbor na nedoločen čas odgoden.
Dunaj, 5. julija. Med tukajšnjimi krščansko-socijalnimi in socijalno-demokra-tičnimi poslanci vlada radi odgoditve drž. zbora velika pobitost.
Dunaj, 5. julija. Danes popoldne se je sešel obrambeni odsek pod predsedstvom poslanca Pogačnika k seji, ki pa je bila nesklepčna in radi tega takoj zaključena.
Dunaj, 5. julija. Avstrijski minister vnanjih zadev grof Aerenthal je danes odpotoval v Marijine toplice na daljši dopust.
Zborovanje avstrijsko-ogrsklh delegacij.
Budimpešta, 5. julija. Delegatje avstrijskega in ogrskega državnega zbora se snidejo letos šele meseca novembra in sicer na Dunaju.
Nadomestna volitev v Dalmaciji.
Split, 5. julija. Pri današnji nadomestni državnozborski volitvi v Dalmaciji je zmagal z veliko večino hrvaški svobodomislec dr. Smodlaka. Dobil je okolu 4550 glasov; njegov protikandidat dr. Mladina je propadel. Socijalno-demokraški kandidat je dobil 181, italijanski 183 glasov.
Lvovsko vseučilišče ostane zaprto.
Dunaj, 5. julija. Danes so dobili rusinski poslanci brzojavko, da je vlada prepovedala zopetno otvoritev lvovskega vseučilišča. Vlada je zapovedala, da se morajo vsi lokali, kjer so se vršili pretepi zapreti in zapečatiti, da se ja ne izbriše nobena krvava sled. Iz Dunaja pride posebna preiskovalna komisija, ki bo natanko preiskala, kdo je pravi provzročitelj krvavih izgredov na lvovskem vseučilišču, Poljaki ali Rusini. Med Poljaki vlada raditega veliko razburjenje.
Kraljevina Črnagora.
Rim, 5. julija. Kakor poročajo laški listi, ne v nameravajo evropske velevlasti težnjam Crne gore, da postane ob priliki petdesetletnega jubileja kneza Nikite kraljestvo, popolnoma nič nasprotovati. Najbolj se zavzema zato črnogorski prestolonaslednik Danilo.
Carjevo potovanje.
Petrograd, 5. julija. Iz Rige poročajo, da pripravljajo za letošnje carjevo potovanje najobsežnejše priprave. Mestni guverner je zaukazal, da morajo biti vsa okna zaprta.
Afera barona Ungern-Sternberga.
Petrograd, 5. julija. Položaj se obrača za barona Ungern-Sternberga vedno na boljše. Vse kaže na to, da se je proti Sternbergu vložila tožba radi veleizdaje le zaradi prevelikih pretiravanj ruskih časopisov in da je bila gonja proti baronu naperjena v neki tajni seji ruske gospodarske dume.
Cesar Viljem dobi Noblovo nagrado.
Kodanj, 5. julija. Kakor poročajo norveški listi, dobi nemški cesar Viljem prihodnje leto Noblovo mirovno nagrado. (Mi mu iz srca privoščimo. Opomb, ured.)
Zdravje rumunske kraljice.
Bukarest, 5. julija. Zdravje rumunske kraljice se obrača na bolje. Zdravniki so izjavili, da bo lahko že v par tednih zapustila postelj.
Bolgarski minister na povratku.
Pariz, 5. julija. Bolgarski minister za vnanje zadeve Malinov je danes s svojimi tovariši odpotoval iz Pariza proti Dunaju v svojo domovino.
Železniška nesreča v Ameriki.
Cleveland, 5. julija. Danes popoldne je 25 milj južno od mesta Daytona trčil brzovlak s tovornim vlakom. Več vozov tovornega vlaka je popolnoma razbitih, Dosedaj je znano, da je 35 ljudi mrtvih, 87 težko ranjenih.
Protlgrški bojkot.
Pariz, 5. julija. Po poročilih Agence Havas iz Kaneje so krečanski poslanci odklonili posredovalne predloge evropskih velevlastij. Poslanec Penetelos je ostal pri glasovanju v veliki manjšini.
Odgovor Porte.
Pariz, 5. julija. Danes je turška vlada odgovorila na posredovalni predlog francoske vlade radi krečanskega vprašanja. Odgovor je bil povsod zelo živahno komentiran. Turška vlada še vedno upa, da se bo velevlastim končno vendar posrečilo krečanske poslance pomiriti in pripraviti do tega, da ne bodo nasprotovali predlogom velevlastij.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi.
Fotografičnl aparat 13X18 z vsemi potrebami se po jako nizki ceni proda I. Langus, Radovljica. 113/3-3
Kontorlstinja vešča slovenskega, laškega in nemškega jezika v govoru in pisavi, dalje strojepisja in stenografije se sprejme v neko tukajšnjo veletrgovino. Plača po dogovoru. Ponudbe sprejema upravništvo .Jutra* pod šifro .Laška kontoristinja". 115/2—2
Fotograf lini aparat (9X 12) se proda oziroma zamenja s kolesom. Več pove upravništvo .Jutra*. ___________________________________ 114/2-2
Inarjeni mizarski pomočniki se sprejmejo takoj proti dobri plači pri P. Majdiču, valjčni miin v Jaršah-Mengšu. Prednost imajo oni, ki so vajeni mizarskega dela v mlinih._______________________93/31
Sprejme se osem gospodoT na boljšo domačo hrano do 17. t. m. ali do 1. avgusta. Vprašanja na inseratni biro .Jutra*. __________ 119/5—1
Proda se oralna, raztezna miza iz trdega lesa za 12 oseb. Poizvedbe na inseratni biro .Jutra*.    117/3—1
Deklica, ki je dovršila šest razredov ljudske šole vstopi takoj kot učenka v kako trgovino z ma-nufakturnim ali mešanim blagom. Ponudbe na upravništvo .Jutra" pod .Deklica*.	118/3—1
in harmonije
prvovrstnih tvornic izposoja in prodaja najceneje učitelj »Glasb. Matice" in zapriseženi strokovnjak
Alfonz Šreznik
v Ljubljani, Gradišče št. 11
(poleg restavracije pri »Kroni"). Prevzema vsakovrstna popravila in uglaševanja ceno.
Vajenec
s primerno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovino z mešanim blagom.
Kje, pove upravništvo »Jutra".
Klavirje
K
0
0
nj@is
iščem do 10.000 kron, ali zalagatelja proti gotovini do 10 o/0. Podjetje napreduje kar najbolje. — Več pove upravništvo »Jutra".
^ 'Vsak dan svež Q
sladoled
v kavarni, slaščičarni in pekarni
J. Zalaznik
Stari trg štev. 21. 40_2,
-AJS>
Dr. Ivan Oražen
Wolfova ulica št. 12
ne ordinira od 6. do 23. julija.
Več predmetov ženske konfekcije, obleke za gospode ter slamnike in :	panama	klobuke	=
601» ceneje
v »Angleškem skladišču oblek“
O. Bernatovič
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
d
?
■d
o
H
Pi
N
d
Pi
Razprodaja I
zoroda
vKH
;fe: 'a
tvrdke Karl Recknagel v Ljubljani, Mestni trg št. 24.
Kadi opustitve trgovine se prodaja pod lastno ceno vse blago kakor: šivalne potrebščine, trakove, volnene in svilene baržune, svilenino, steznike, vsakovrstne rokavice, predpasnike, jopiče, nogavice, pletenine in razno perilo za gospode, dame in otroke, zavratnice, čepice, žepne robce i. t. d. i. t. d.
Karl Recknagel
v Ljubljani, Mestni trg 24.
9
p
N
■d
H
O
P-
&
P
OMlegiH
Razprodajal
^ Vi' •
Fo «-■:;> %
'O'	iv	v,s*v.	■>
II
n
»ZLATA KAPLJA"
. Petra cesta štev. 27
^22? koncert.
SLOVIISII FIL1A1I0IIJ1 Začetek ob 0.
TJ"ilnovo olje
„SANITAS“
razkuževalno pleskanje za stranišča, pisoarje itd. itd. — Posebne važnosti za šole, urade, bolnice, kavarne, restavracije, javne in privatne pisoarje v zaprtih oddelkih in na vrtovih. — Higijensko „Urinovo olje" je najcenejšo sredstvo za razkuževalno pleskanje, ki preprečuje vsak duh v straniščih in pisoarjih. — Pošilja se v vsaki množini. Prazna zaračunjena posoda se v teku 30 dni, franko poslana, nazaj vzame. — Samoprodaja: Avgust Pust, Ljubljana, Poljanska cesta 7.
Fr. Jerala
Ljubljana, Florijanska ulica.
se priporoča slavnemu občinstvu za Izdelovanje, popravila in pletenje vsakovrstnih stolov. Sprejema dela, ki jih pošteno po najnižji ceni dovrši, s tem prosi domačine za obilno naročbo.
Ljllji
so zopet odprte.
Slav. občinstvu se vljudno priporoča
Kavarna „Prešeren“.
Stopnice, balkoni, spomeniki, stavbeni okraski i. t. d.
Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp.
• I..IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII.IIMI...H..I
• IMIIIIIMIMIItMlllltllllllllllllMIIIIIIIIIMMIIIIIIII
• iiliiilliMlimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHi aauNMM	■■■	■>	j	■■	a	n	iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiaiiiiiiiiiiilllliiiiiitiiiiiiiiliiiiil
iiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiu mn	v	MadJ	FwbL	I	CvaLaLaLat   minili .................................................................................................
Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče i. t. d.
DTtoog“: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. *7Zimd:
301—46	Stritarjeva	ulica	ste	v-
    »»••••••••i i umi i  	Pr>r|p]17yiiipa ir	Oa	TJtni	~i	nmi	  •••••■•m.......................
  Illllllllllllllllllll   JL V/ vil.	V	L-/	JLI U ^ W v?l\/ V	JL 1 OUUl lil kil€«X O J V ULl  .»..lil iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4,|2°|o.
Tovarna vozov
Peter Keršič v Sp. Šiški
pnporoca
svojo bogato zalogo različnih vozov.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah.
===== Sprejema se tudi les v žaganje na parni žagi. =====
P. KERSIC
Za točno in solidno delo se jamči. Že rabljeni vozovi se jem-  ljejo v račun. —
Brzojavni naslov: Bončar, Ljubljana.
Valjčni mlin v Domžalah
J. BONČAR. LJUBLJANA
Pisarna in skladišče: Vegova ulica št. 6.
Sporočam, da so vsa rekonstrukcijska dela pri mojem valjčnem mlinu v Domžalah končana, in se nahaja mlin v polnem obratu. Vsled tega mi je mogoče postreči cenj. odjemalce točno in z najboljšimi izdelki.
• •
• w*
Interurban telefon št. 129.