SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
		
Letnik XV.	Novo mesto, 20. decembra 1979	St. 27
VSEBINA
OBČINA ČRNOMELJ
271. Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč
272. Odlok o prispevku za financiranje temeljnih in nujnih nalog na področju varstva pred požarom v občini Črnomelj za leto 1980
273. Odlok o osnovah in stopnjah prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Črnomelj za leto 1980
274. Odlok o soglasju k sklepu Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo kmetov in določenih kategorij občanov, ki uživajo posamezne pravice zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Črnomelj v letu 1980
275. Samoupravni sporazum o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomtice stanarine v občini Črnomelj
OBČINA KR S KO
276. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Krtico za leto 1979
277. Odlok o splošnih pogojih in vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki
QP.CMA NOVO MESTO, ,
278. Odlok o spremembah odloka o proračunu občine Novo mesto za leto 1979
279. Odlok o osnovah in stopnjah prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Novo mesto za obdobje januar - april 1980
280. Odlok o prenosu ustanoviteljskih pravic do Zavoda za požarno varnost Novo mesto na Samoupravno interesno skupnost za varstvo pred požarom občine Novo mesto
281. Sklep, da del lokalne ceste III. reda Brezovica (,jPri Beti”) - Obrh pri Šmaijeti - Šmarješke Toplice-Žaloviče-Gorenja vas-Šmaijeta preneha biti javna cesta
282. Sklep, da opuščena njivska pot na Srebmiških njivah preneha biti javna pot
283. Statutarni sklep o spremembi in dopolnitvi statutarnega sklepa o oblikovanju, nalogah in pristojnostih skupščine, izvršilnega odbora in drugih organov skupščine samoupravne stanovanjske ricupnosti občine Novo mesto
OBČINA TREBNJE
284. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Račje selo
285. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni' skupnosti Trebnje
286. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za financiranje modernizacije lokalnih in uajevnih cest, izgradnjo vodovoda za vasi Grmada-Vrhtrebnje-Repče, izgradnjo mrli tiče vežice, sofinanciranje programa gradnje kulturnega doma in doma družbene zaščite v Trebnjem
o^podelitvi priznanj občine Metlika za leto 1979
J
Občina Črnomelj
271.
Na podlagi 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SKS št. 26/75, 24/74 in 23/77 ter sprememb in dopolnitev v prečiščenem besedilu št. 1/79) in 176. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski Ust št. 20/74) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne
30.10.1979	sprejela
ODLOK o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč
1. člen
Zaradi zagotovitve sredstev za izvajanje nalog Kmetijske zemljiške skupnosti občine Črnomelj pri varstvu in urejanju kmetijskih zemljišč se s tem odloKom določa odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdnih zemljišč, katerih namembnost bo spremenjena tako, da se ne bodo več uprabijala za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo.
2. člen
Kmetijska zemljišča so vsa zemljišča, navedena v drugem členu zakona o kmetijskih zemljiščih in so v skladu z 10. členom tega zakona ali z urbanističnimi dokumenti določena za kmetijsko proizvodnjo, ter tudi zemljišča, ki so z dolgoroč-
nimi prostorskimi plani sicer namenjena za zidavo, dokler se na njih ne začne graditi, ter za katera do uveljavitve tega odloka ni bflo izdano pravnomočno lokacijsko dovoljenje oz. dovoljenje za koriščenje rudnin.
3. člen
Kmetijska obdelovalna zemljišča so neglede na rabo: njive, vrtovi, plantažni sadovnjaki, ekstenzivni sadovnjaki, vinogradi, hmeljišča in travniki. Kmetijska neobdelovalna zemljišča so: pašniki, barjanski travniki, plantaže gpzdnega drevja in trstičja. Za določanje kulture zemljišč veljajo podatki iz zemljiškega katastra, dokler se ne dokaže nasprotno.
4. člen
Kdor spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda
na podlagi lokacijskega dovoljenja ali drugega upravnega akta, ali če spremeni namembnost tega zemljišča brez akta zato, da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, plača odacodnino zaradi spremembe nemembnosti kmetijskega zemljišča.
5.	člen
Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča za nekmetijske namene se določi v znesku po m2 v odvisnosti od lege in kakovosti zemljišč, in sicer:
- po 4U din od kmetijskih obdelovalnih površin I. katastrskega razreda;
- po 30 din od kmetijskih obdelovalnih površin II. katastrskega razreda;
- po 25 din od kmetijskih
obdelovalnih površin III. katastrskega razreda;
- po 15 din od kmetijskih obdelovalnih površin IV. katastrskega razreda;
- po 10 din od kmetijskih obdelovalnih zemljišč VI., VII., in VIII. katastrskega razreda ter od vseh neobdelovalnih in gozdnih zemljišč
6. člen
Kdor izkorišča kamen, mivko, gramoz, pesek ali glino, plača poleg odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča še posebno odškodnino v višini 5 % prodajne cene za m3 izkopanih rudnin (Ur. 1. SRS št. 1/9). Ta odškodnina se odmeri na podlagi prijave, ki jo mora v roku 15 dni po preteku vsakega polletja dati fizična ali družbeno pravna oseba, ki izkorišča rudnine, pristojnemu občinskemu organu za rudarstvo.
7.	člen
Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča se plača od površine zemljišča, ki je po zazidalnem nvvčrtu ali lokacijskem dovoljenju določeno za gradnjo objekta in od površine, ki je z zazidalnim načrtom ali lokacijskim dovoljenjem namenjeno za rabo objekta, pri čemer se šteje, da je za redno rabo objekta določeno vse zemljišče, ki po zazidalnem načrtu pripada objektu (funkcionalno zemljišče).
Za gradnjo individualnih hiš, kakor tudi stanovanjskih hiš z obrtnimi delavnicami v urbanistično obdelanih območjih se odškodnina obračuna od celotne parcele kot jo izkazuje par-celacijski načrt.
Če v lokacijski dokumentaciji m izkazano zemljišče za redno in nemoteno rabo objekta, objekt pa se gradi na neodmer-jeni parceli, se površina za obračun odškodnine določi tako, da se tlorisna površina objekta pomnoži s številom 5.
Za postavitev visokonapetostnih elektrovodov skozi gozd se obračuna vsa površina kori-dorija in preko kmetijskih zemljišč za vsako stojno točko 25 m2, pri „A” drogovih nizke napetosti 10 m2 in pri ostalih nizkonapetostnih samostoječih drogovih 5 m2.
Za koriščenje kamna, mivke, gramoza, peska in gline se oba-čuna celotna površina, ki je določena z dovoljenjem za koriščenje rudnin.
8.	člen
Odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ne plačajo investitoiji, kadar grade:
- nadomestne stanovanjske, hiše, če gre za gradnjo na lokaciji podrte hiše;
- objekte za rejo govedi, konj, prašičev in drobnice s pripadajočimi objekti, gradnje gozdnih prometnih in obvoznih poti, gorskih in hribovitih pre delov ter gradnje rastlinjakov.
- pomožne objekte v sklopu že obstoječih stanovanjskih hiš (garaže, drvarnice in drugi pomožni objekti);
- če gre za gradnjo objektov za potrebe JLA in za potrebe vsesplošnega ljudskega odpora;
- objekte, ki se gradijo zaradi obrambe pred poplavami, za regulacijo vodotokov in za urejanje vodnega režima na kmetijskih in drugih zemljiščih z namenom zboljšave kmetijskih zemljišč in varstva zalog ter kakovosti voda.
9. člen
Zavezanec plačila odškodnine je lastnik oz. investitor gradbenega objekta in uporabnik koriščenja rudnin na kmetijskem zemljišču, katerega namembnost se spremeni.
10. člen
Odškodnino za spremembo
namembnosti kmetijskega zemljišča odmeri v upravnem postopku občinski organ, ki je pristojen za izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Odločbo o odmeri odškodnine se v enem izvodu dostavi Kmetijski zemljiški skupnosti.
11. člen
Odškodnino po tem odloku
mora plačati tudi tisti, ki je zgradil gradbeni objekt na kmetijskem zemljišču ali koristil rudnine, pa do dneva uveljavitve tega odloka ni dobil lokacijskega dovoljenja, čeprav je bilo takšno dovoljenje potrebno izdati (črna gradnja oziroma koriščenje rudnin brez dovoljenja).
Plačilo odškodnine po prejšnjem odstavku odmeri pristojni občinski upravni organ za lokacijske zadeve na prijavo Kmetijske zemljiške skupnosti in ga naloži v plačilo zavezancu odškodnine.
Odškodnina se plača v enkratnem znesku pred izdajo gradbenega dovoljenja oz. dovoljenja za koriščenje rudnin na zbirni žiro račun Kmetijske zemljiške skupnosti občine Črnomelj.
Kmetijska zemljiška skupnost odvaja 5 din po m2 Zvezi vodnih skupnosti SR Slovenije.
Zneski odškodnin za m2 zemljišča, določeni v 5. členu tega odloka, se valorizirajo vsaki 2 leti v skladu s splošnim gibanjem cen.
12. člen
Brez potrdila o plačani odškodnini ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja oz. dovoljenja za koriščenje rudnin, prav tako pa ne začeti gradnje na podlagi priglasitve.
13. člen Odškodnino po tem odloku
plačajo tudi investitoiji objektov regionalnega pomena, katerim izdaja lokacijska in gradbena dovoljenja pristojen republiški sekretariat.
14. člen Izvajanje določb tega odloka
nadzoruje občinski upravni organ, kije pristojen za kmetijsko inšpekcijo, kadar ni za to pristojen drug organ.
15. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 320-220/79 Datum: 30. 10. 1979
Predsednik skupščine občine Črnomelj: NIKO POŽEk, dipl. ing., 1. r.
272.
Na podlagi 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Ur. 1. SRS št. 2/76)_ in 176. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 20/74) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne
27.11.1979	sprejela
ODLOK
o prispevku za financiranje temeljnih in nujnih nalog na področju varstva pred požarom v občini Črnomelj za leto 1980.
1. člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah, delovnih skupnostih in občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in pri njih zaposleni delavci, ki se jim ugotavlja dohodek in niso podpisali dopolnila k samoupravnemu sporazumu o temljih plana sam. skupnosti za varstvo pred požarom za obdobje 1977-80 za leti ly79 in 1980, plačujejo prispevek za financiranje temeljnih in nujnih nalog s področja varstva pred požarom v občini Črnomelj.
2. člen
Prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij, iz sredstev delovnih skupnosti ter občanov, ki z
osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek. Osnova za obračun prispevka je bruto osebni dohodek. V letu 1980 se plačuje prispevek po stopnji
0,23 %.
3. člen
Temeljne organizacije združenega dela in dinge organizacije ter delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakemu dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov.
Občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in pri njih zaposleni delavci, ki se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek po postopku, predpisanem za plačevanje davkov občanov.
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in se uporablja od 1.1.1980 dalje.
Številka: 420-11/77
Datum: 27. U. 1979
Predsednik skupščine občine Črnomelj:
NIKO POŽEK, dipl. ing., 1. r.
273.
Na osnovi 7U. člena ustave SRS, v zvezi s 1. členom zakona o osnovah in načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Ur. 1. SRS št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76, 12/77, 7/78 in 30/78) ter na podlagi 29. člena zakona o izobraževalnih skupnosti (Ur. 1. SRS št. 38/74, 8. člena zakona
o	skupnostih socialnega varstva (Ur. 1. SRS št. 39/74), 21. člena zakona o kulturnin skupnostih (Ur. 1. SRS št. 38/74),
12.	člena zakona o telesnokul-turnih skupnostih (Ur. 1.. SRS št. 20/73) 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Ur. 1. iRS št. 38/74, 3/76) ter 176. člena statuta občine Črnomelj •je skupščina občine Črnomelj v soglasju z Občinsko izobraževalno skupnosljo, Občinsko skupnostjo otroškega varstva, Občinsko kulturno skupnostjo, Občinsko telesno kulturno skupnostjo ter Občinsko zdravstveno skupnostjo na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 11. 1979 sprejela
ODLOK
o	osnovah in stopnjah prispevkov za financiranje dejavnosti
samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Črnomelj za leto 1980
1. člen
Delavci v temeljnih 'organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in skupnostih ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gpspodarsko in negospodarsko dejavnost in pri njih zaposleni delavci, ki niso pristopili k dodatkom k samoupravnim sporazumom o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1976 — 80 za leti
1	979 in 1980 v občini Črnomelj, plačujejo prispevek za čas od 1. 1. 1980 do 31. 12. 1980 po naslednjih prispevnih stopnjah:
a) iz bruto OD
1	. občinska izobraževalna skupnost
- 6,56 %
2. občinska skupnost otroškega 'varstva
- 1,60%
3. občinska kulturna skupnost
- 0,93 %
4. občinska telesno-kultuma skupnost
-0,31%
5. občinska skupnost socialnega skrbstva
-1,22%
6. občinska zdravstvena skupnost
-7,34%
b) iz dohodka TOZD (osnova bruto OD)
1. občinska zdravstvena skupnost
- 2,03 %
2. občinska skupnost za zaposlovanje
- 0,28 %
2. člen
S stopnjami, navedenimi v 1. členu tega odloka, se zagotavlja načrtovani dohodek za leto 1980 za financiranje dogovorjenih programov samoupravnih interesnih skupnosti, za katere se je s pristopom opredelila večina delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah in delovnih skupnostih v občini Črnomelj.
3.,člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1.1.1980 dalje.
Številka: 402-10/78 Datum: 27. 11.1979
Predsednik ^skupščine občine Črnomelj: lUKO POZEK, dipl. ing., 1. r.
274.
Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Ur.
1. SRS št. 38/74, 1/75 in 31/76) in 176. ter 234. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski Ust št. 20/74) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. U. 1979 sprejela
ODLOK o soglasju k sklepu Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo kmetov in določenih kategorij občanov, ki uživajo posamezne pravice zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Črnomelj v letu 1980
1. člen
Skupščina občine Črnomelj soglaša s sklepom Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo kmetov in določenih kategorij občanov, ki uživajo posamezne pravice zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Črnomelj v letu 1980, kot gaje predložila skupščini občine skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj.
2. člen
Občinska zdravstvena skupnost objavi sklep iz 1. člena tega odloka v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. 1. 1980 dalje.
Številka: 420—26/78
Datum: 27.11.1979
Predsednik skupščine občine Črnomelj
NIKO POŽEK, dipl. ing., 1. r.
275.
Na podlagi III. poglavja Dogovora o enotni politiki uveljavljanja ekonomske stanarine v SR Sloveniji in v skladu z Resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SRS Slovenije za obdobje 1976 — 1980 v letu 1979 (Uradni list SRS št. 1/79),
sklepamo
stanovalci v zborih stanovalcev hiš (v krajevni skupnosti), delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti, delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: udeleženci)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O OBLIKOVANJU IN POSTOPNEM PREHODU NA EKONOMSKE STANARINE V OBČINIČRNOMELJ
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Temeljni cilji in naloge na področju uveljavljanja ekonomskih stanarin izhajajo iz uresničevanja sklepov VIII. kongresa ZKJ, 8. seje predsedstva ZK Slovenije, stališč, sklepov in priporočil Skupščine SR Slovenije za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, Dogovora o enotni politiki uveljavljanja ekonomskih stanarin v sR Sloveniji in Resolucije
o	politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976 — 1980 v letu' 1979 ter drugih dokumentov, ki obravnavajo področje gospodarjenja s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini.
2. člen
Temeljni družbeni cilji in naloge, ki jih določajo našteti in drugi dokumenti, so zlasti:
— ekonomska stanarina mora postati družbeno priznana cena za uporabo stanovanja in osnova za dejansko krepitev vpliva delovnih ljudi in občanov na določitve na tem področju ter materialna podlaga za samoupravno dogovarjanje in odločanje pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
— nadaljnje razvijanje samoupravnih socialističnih in produkcijskih sil na področju stanovanjskega gospodarstva;
— programiranje in izvajanje vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini na podlagi tehničnih normativov in standardov stanovanj in stanovanjskih hiš;
— usmerjanje in usklajevanje vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
— informiranje udeležencev o ukrepih, stanju in nalogah pri gospodaijenju s stanovanji m stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
3.	člen
Uresničevanje prednjih temeljnih ciljev, usmeritev in nalog bodo zagotivili:
— stanovalci v zborih stanovalcev hiš v krajevni skupnosti, delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti ter delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ot temeljni nosilci na področju gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
— samoupravna stanovanjska skupnost občine Črnomelj z izvajanjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v občini Črnomelj in z razvijanjem informacij na tem področju;
— skupščina občine Črnomelj s pravočasnim sprejemanjem normativnih aktov ter ukrepov za pospeševanje razvoja obrtnih in drugih dejavnosti, ki so potrebne za gospodarjenje s stanovanjskim skladom hiš v družbeni lastnini.
4. člen
S tem samoupravnim sporazumom sprejemamo udeleženci temeljne skupne cilje, usmeritve in naloge v zvezi z oblikovanjem ekonomskih stanarin in prehodom na ekonomske stanarine, določamo kriterije in prehod na ekonomske stanarine, določamo kriterije in merila za izračun, notranjo delitev in porabo stanarine ter ukrepe za zavarovanje življenskega standarda stanovalcev z nizkimi dohodki.
5. člen
Udeleženci sporazuma se obvezujejo, da bomo sodelovali pri uveljavljanju minimalnih standardov za gradnjo stanovanj, s čemer bomo pocenili in zmanjšali obremenjevanje stanovalcev z ekonomsko stanarino. To bomo dosegli predvsem z učinkovitim izvajanjem Družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji ter Družbenega dogovora o racionalizaciji v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji.
6. člen
Za oblikovanje in prehod na ekonomske stanarine sprejemamo udeleženci tega sporazuma naslednja skupna in enotna izhodišča ter kriterije:
— ekonomska stanarina bo določena na podlagi potrebnih sredstev za amortizacijo, vzdrževanje in upravljanje ter na podlagi revalorizirane vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na dan 31. 12.1978;
— ekonomska stanarina v občini Črnomelj bo uveljavljena najkasneje do 1985 leta;
— dogovorjeni višini stanarine bo vsako leto priračunano tudi potrebno povečanje zaradi nove vrednosti stanovanja in stanovanjske hiše ter povišanja stanarine zaradi višjih vzdrževalnih del in stroškov upravljanja;
— za porabo stanarine bo pripravljen srednjeročni program vzdrževanja stanovanjskih hiš in stanovanj;
— nosilci planiranja bodo skrbeli za izvajanje sprejetih planov na področju gospodarjenja s stanovanjskim skladom, dejavniki v občini pa bodo pospeševali razvoj obrtnih m dru-gih dejavnosti, ki so potrebne za gospodarjenje s stanovanjskim skladom;
— v letih prehoda na ekonomske stanarine bo povečanje
stanarine uveljavljeno vsako leto v juniju;
—	v okviru medobčinskega dogovarjanja bodo poenostavljeni kriteriji za določitev ekc nomske stanarine za stanovanja enake velikosti in kvalitete, pri čemer bodo upoštevani specifični pogoji v vsaki občini.
III.	PORAuA STANARINE
D. IZRAČUN IN NOTRANJA DELIlEV STANARINE
7.	člen
Osnovna merila za oblikovanje in prehod na ekonomske stanarine, ob upoštevanju skupnih enotnih izhodišč ter kriterijev, so:
1. revalorizirana vrednost točke, ki znaša
za 1*78:	din 26,22
1979:	din 37,85
1980:	din 49,48
1981:	din 61,11
1*82:	din 72,74
1983:	din 84,37
1984:	din 96,00
1985:	din 107,63
2. Letni odstotek vrednosti stanovanja za letno stanarino, ki znaša 3,05 %;
3. planirana gradnja družbenih najemnih stanovanj do leta 1985 ter s tem v zvezi povečanje stanovanjske površine in števila točk;
4. predvideno povišanje cen stanovanj za (12 %);
5. predvidena (14 %) rast osebnih dohodkov;
6. določila zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS št. 50/72) ter odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Črnomelj.
Letna stanarina se izračuna po obrazcu:
poprečna površina stanovanja x poprečno število točk x vrednost točke x 24,3o % x število stanovanj.
8.	člen
Udeleženci sporazuma sprejemamo mvslednjo notranjo delitev stanarine:
a) 1 % - (32,7* %) za amortizacijo,
b) 1,65 % - (54,10 %) za vzdrževanje iz združenih sredstev v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti,
c) 0,18 % - (5,90 %) za vzdrževanje hiš v okviru zborov stanovalcev,
d) 0,14 % - (4,59 %) za stroške upravljanja in delo strokovne službe,
e) 0,08 % - (2,62 %) za funkcionalne stroške.
9.	člen
Ekonomsko stanarino bomo dosegli najkasneje v letu 1985 z letnim povišanjem sedanje stanarine za 24,36 %.
10.	člen Za porabo stanarine bo izdelan srednjeročni program za obdobje 19sl — 1*85 in sprejeti samoupravni sporazumi o temeljih plana gospodarjenja s stanovanjskim skladom v občini Črnomelj. Za leti 1979 in 19s0 bomo uporabljali veljavni srednjeročni program za obdobje 1976 — 198U in vsakoletni program, ki ga bodo sprejeli zbori stanovalcev hiš in skupščin samoupravne stanovanjske skupnosti.	i
11.	člen
O	porabi amortizacije odločajo delovni ljudje in občani na podlagi samoupravno sprejetih planov v skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti in sicer za reprodukcijo stanovanj in stanovanjskih hiš, dotrajanih t. j. za gradnjo ali nakup nadomestnih stanovanj in za prenovo že dotrajanih ali že amortiziranih stanovanj in stanovanjskih hiš, starejših od 100 let in za stanovanjske hiše in stanovanja, katerih amortizacijska doba še ni pretekla.
Amortizacija se ne more uporabljati za odplačevanje kreditov in varčevanja lastne udeležbe, niti za tista dela, ki imajo značaj rednega vzdrževanja.
12.	člen Udeleženci sporazuma se obvezujemo, da bomo namenili poprečno 5,41 % stanarine, ki se združuje pri samoupravni stanovanjski skupnosti, za vzdrževalna dela, za katera se zahteva priglasitev, lokacijsko in gradbeno dovoljenje ter strokovni nadzor. u združevanju in porabi teh sredstev bomo odločali stanovalci na zborih stanovalcev ter delovni ljudje in občani na podlagi samoupravno sprejetih planov v zboru uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti.
13.	člen
Za gospodaijenje s hišo in stanovanjem v družbeni lastnini, bomo udeleženci tega sporazuma porabili poprečno
1	0,82 % stanarine. Sredstva bodo porabljena za vzdrževanje stanovanjske hiše, t. j. za zamenjavo dotrajanih elementov, instalacij in opreme v skupnih delih in na napravah v stanovanjski hiši, in sicer v skladu s sprejetimi normativi, standardi ter na zboru stanovalcev hise sprejetim programom vzdrževanja.
Udeleženci smo sporazumni, da bomo, glede na kategorijo stanovanjske hiše, porabili za
tekoče vzdrževanja naslednji % stanarine:
za I. kategorijo ly76:
0,55 % (5)
ll.	kategorijo 196o — 1975:
0,77 % (7) Iti. kategorijo 194t> — 1965:
1,10% (10) lV. kategorijo 1921 - 1945:
2,40% (22) v. kategorijo 1900 - 1920:
2,70% (25) Vi. in v II. kat. - 190u:
3,30% (30)
Hiše, starejše od 100 let, bodo zadržale tudi amortiza-
cijo.
14.	člen Za upravljanje s stanovanjskimi hišami m stanovanji ter za vsa tehnično administrativna in druga dela v hišnih svetih, zborih stanovalcev ter temeljnih samoupravnih enotah za gospodaijenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, bomo ude leženci tega sporazuma namenili 4,59 7o stanarine. S temi sredstvi bomo na podlagi svobodne menjave dela financirali tudi vsa strokovna opravila, ki jih bodo izvajale delovne skupnosti stanovanjskih skupnosti in specializirane organizacije za vzdrževanje in upravljanje stanovanjskega sklada.
15.	člen Za kritje funkcionalnih stroškov stanovanjskega sklada v družbeni lastnini, med katere sodijo zlasti: prispevek za zaklonišča, zavarovalne premije, provizije, bančne storitve, članarine in prispevki, odpisi neizterljivih stanarin, zamudne obresti, idr., bomo udeleženci tega sporazuma namenili 2,62 % stanarine.
16.	člen sredstva za upravljanje stanovanjskih hiš in stanovanj ter za funkcionalne stroške stano vanjskega sklada bomo določili na podlagi svobodne menjave dela.
1». člen Pravico do subvencije bo imel vsak občan, ki je imetnik stanovanjske pravice na družinskem ali zasebnem stanovanju in ki bo plačeval stanarino ter izpolnjeval dogovorjene kriterije.
19.	člen Ne glede na družinski doho dek bo vsak imetnik stanovanjske pravice dolžan prispevati 20 % stanarine.
10,82 (100)
20.	člen Imetnik stanovanjske pravice bo lahko prejemal subvencijo le za stanovanjsko površino oz. stanovanje, ki bo v skladu z dogovorom o standardnem stanovanju v občini Črnomelj lahko znašala za:
1 družinskega člana	30 m2
2 družinska člana	44 m2
3 družinske člane	60 m2
4 družinske člane	T2 m2
5 družinskih članov	84 m2
za vsakega nadaljnjega člana družine pa še 10 m2.
Odstopanje od standardne stanovanjske površine je možno do 10 % ali 3 — 8,5 m2.
21.	člen Višina subvencije bo odvisna od dohodka in števila družinskih članov, določena pa bo s posebno lestvico, ki jo sprejme skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti in skupnost socialnega varstva za vsako koledarsko leto posebej in je sestavni del tega sporazuma. O subvencioniranju stanarin mora poleg skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti odločati tudi skupnost socialnega varstva, kar je v skladu s politiko na področju socialnega varstva in s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samouprav ne stanovanjske skupnosti.
IV.	UrREPi ZA ZAVAROVANJE 2lV UENJSKEGA S i ANDaRDA aTANuVALUEV Z NIZKIMI DuHODkI
17.	člen Da bi zavarovali življenjski standard občanov z nizkimi družinskimi dohodki ter dograjevali sistem socialne varnosti, bomo udeleženci tega sporazuma uveljavljali sistem subven cioniranja ekonomske stanarine.
22.	člen
Do subvencije ne bo upravičen imetnik stanovanjske pravice, ki stanovanje ali del stanovanja oddaja podnajemnikom ali opravlja v njem poslovno ali obrtno dejavnost. Prav tako je ne bo mogel prejemati občan ali družina, kije lastnik drugega vseljivega stanovanja, stanovanjske hise, vikenda, motornega čolna, avtomobila ter ostalih nepremičnin večjih vrednosti od 50.000,00 din.
Podrobnješi kriteriji in merila za pridobivanje subvencije bodo urejeni s pravilnikom, ki ga bo sprejel zbor uporabnikov samoupravnih stanovanjskih skupnosti.
23.	člen O pravici do suovencije bo odločal 5-članski odbor za
družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu na predlog stalne Komisije. Odbor za subvencioniranje stanarin si do pred odobritvijo vsake subvencije pridobil mnenje komisije za socialno delo tiste krajevne skupnosti, kjer stanuje prosilec za subvencijo. Postopek za uveljavljanje pravice do subvencije bo moral biti usklajen s postopki za uveljavljanje drugih socialnih pravic.
Dokazni dokumenti in ostala merila bodo objavljena ob vsakokratnem razpisu subvencij.
Seznam upravičencev do subvencije se javno objavi.
24. čien
Ne glede na ostale kriterije lahko odbor za subvencioniranje stanarin prizna subvencijo tudi posameznikom aU družinam, ki živijo v težkih pogojih (.bolezen, invalidnost, druge nude obremenitve, kot npr. otroci s telesnimi in duševnimi motnjami in drugo), oziroma odkloni subvencijo posamezniku ali družini, ki formalno izpolnjuje kriterije, dejansko pa živi v ugodnejšem položaju.
25. člen Udeleženci sporazuma se
oovezujemo, da bomo redno mesečno plačevali stanarino oz. da si bomo zagotovili pravico do delnega nadomeščanja stanarine.
2t>. člen Udeleženci	sporazuma	si
bomo prizadevali, da bodo imele družine, ki ne bodo zmogle plačevati visoke obratovalne stroSce, možnost zamenjati stanovanja za taka standardna stanovanja, kjer bodo veljali manjši obratovalni stroški.
V.	PKEHOuNE In KONČNE DOLOČBE
27. člen Ta sporazum je veljaven, ko ga sprejme in podpise večina udeležencev, uporablja pa se od
l.januaija 198U dalje.
26.	člen Spremembe in dopolnitve sporazuma se sprejemajo po enakem postopku Kot sporazum. Predlog za spremembe in dopolnitve lahko vsak udeleženec, sprejete pa so, ko jih sprejme večina udeležencev.
29. člen Samoupravni sporazum se
objavi v skupščinskem Dolenjskem listu.
30. člen
Vsak udeleženec prejme en izvod tega sporazuma.
Štev.: 146/79 Datum: 1.9.1979
Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti oočine Črnomelj: Ing. JUSTIN ALOJZ, l.r.
Občina Kriko
276.
Na osnovi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št 39-461/74 in št 4-199/78) in 115. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št 20-207/78) je skupščina občine Krško na seji zbora združenega, dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. novembra 1979 sprejela
ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Krško za leto 1979
1. člen
Odlok o proračunu občine Krško za leto 1979 (Skupščin-&i Dolenjski Ust, št. 8—46/79) se v 2. členu spremeni tako, da se glasi:
»Proračun občine Krško za leto 1979 obsega:
- predvidene prihodke v znesku 66,760.000,00 din
- predvideno razporeditev pri-h o dk ov v znesku
65,993.000,00 din
- nerazporejene prihodke (te-kočo proračunsko rezervo) v znesku 767.000,00 din“
2. člen
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov ter razporeditev prihodkov v posebnem delu proračuna po izvršeni spremembi je sestavni del tega odloka.
3. člen
Ta odlok velja z dnem sprejetja in se otjjavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 1-402-55/79 Datum: 26. novembra 1979
Predsednik skupščine občine Krško: SILVO GORENC, 1. r.
277.
Na podlagi 18. člena zakona o pravicah na delih stavb (Uradni Ust SRS, št
19—912/76) in 116. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski Ust, št
20—207/78) je skupščina občine Krško na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. novembra
1979	sprejela
ODLOK o splošnih pogojih in vzajemnih razmeijih med etažnimi lastniki
1. člen
Na skupnih delih stavb v etažni lastnini, ki služijo stavbi kot celoti (temelji, glavne stene, podstrešje, pročelje, stopnice, hodniki, hišniško stanovanje, dvigala, električno, kanalizacijsko, vodovodno in telefonsko omrežje, vodnjaki, pralnice in sušilnice za perilo, streha, klet, naprave za ogrevanje, svetlobni jaški, dimniki ipd.) imajo vsi etažni lastniki skupno trajno pravico uporabe, če je taka stavba v družbeni lastnini. Ce pa stavba ni v družbeni lastnini, so ti deli njihova skupna lastnina.
2. člen
Na skupnih delih stavbe v etažni lastnini, ki služijo samo nekaterim, ne pa vsem posameznim delom stave (posebna vhodna vrata, stopnišča, dimniki, naprave za kuijavo in druge naprave, dvigala, podstrešni in kletni prostori, terase, vodnjaki, predelne stene med dvema stanovanjima ali prostoroma), imajo etažni lastniki teh posameznih delov stavbe skupno trajno pravico uporabe, če je taka stavba v družbeni lastnini, če pa stavba ni v družbeni lastnini, so ti deU njihova skupna lastnina.
3. člen
Etažni lastnik mora prispevati k stroškom za vzdrževanje skupnih delov stavbe v sorazmerju z vrednostjo njegovega posameznega dela glede na skupno vrednost vse stavbe. Ce služijo skupni deU samo nekaterim posameznim delom stavbe, ob sorazmerju z vrednostjo njegovega posameznega dela glede na skupno vrednost tistega dela stavbe, v katerem je ta posamezni del.
4. člen
Če stoji stavba v etažni lastnini na zemljišču v družbeni
lastnini, imajo etažni lastniki skupno trajno pravico uporabe na zemljišču, na katerem stoji stavba in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno raba
Če stoji stavba v etažni lastnini na zemljišču, na katerem je lastninska pravica, je zemljišče, na katerem stoji stavba in zemljišče, ki je potrebno za njeno redno uporabo,
skupna lastnina lastnikov posameznih delov stavbe.
5. člen
Če etažni lastnik sam uporablja stanovanje v etažni lastnini, mora plačevati stanovanjski skupnosti stroške za investicijsko vzdrževanje stanovanjske hiše, stroške za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši in stroške upravljanja sklada stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši.
Stroške obratovanja stanovanjske hiše plača etažni lastnik hišnemu svetu.
6. člen
Če etažni lastnik stanovanja ne uporablja sam, plačuje imetnik stanovanjske pravice na tem stanovanju celoten znesek stanarine stanovanjski skupnosti Ta izplača lastniku del stanarin, ki ostane po odbitku stroškov po prvem odstavku prejšnjega člena.
7. člen
Stroški za investicijsko vzdrževanje stanovanjske hiše, stroški za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, stroški za revitalizacijo skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši ter stroški upravljanja sklada stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši se določijo s pogodbo, ki jo etažni lastnik sklene s stanovanjsko skupnostjo.
8. člen
Če se etažni lastnik in stanovanjska skupnost oziroma hišni svet ne moreta sporazumeti o višini plačila stroškov, lahko vsaka prizadeta stranka zahteva, naj določi te stroške sodišče v nepravdnem postopku.
9. člen
Dokler nepravdni postopek ni pravnomočno končan, je dolžan etažni lastnik plačevati akontacije stroškov v višini, kot jo določi sodišče z začasno odredbo ob prejemu zahteve za določitev teh stroškov.
10. člen
Če je stavba v etažni lastnini v celoti skupna lastnina etažnih lastnikov in ni v upravljanju samoupravne stanovanjske skupnosti, uredijo etažni lastniki vzajemna razmeija s pogodbo v smsmislu določil tega odloka ter 19. člena zakona o pravicah na delih stavb ter dmgjh veljavnih predpisov.
11. člen
Etažni lastniki uresničujejo svoje pravice upravljanja nepo-
sredno na zboru stanovalcev ter 'v hišnem svetu ter prek delegatov zbora stanovalcev krajevnih skupnosti v zboru uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti.
12. člen
S pogodbo o vzajemnih razmerjih določijo etažni lastniki v mejah splošnih pogojev o vzajemnih razmerjih in v skladu z zakonom način uporabljanja stavbe, posameznih delov stavbe in delov stavbe, ki služijo stavbi kot celoti ali samo nekaterim njenim posameznim delom ter njihov obseg, način uporabe in vzdrževanje.
13. člen
Če stavba v etažni lastnini nima hišnega sveta, mora pogodba o vzajemnih razmerjih določiti tudi način porazdelitve obratnovalnih stroškov za komunalne storitve, kot so za dobavo vode, odvoz smeti, dimnikarske storitve, ogrevanje in podobnih stoškov, če se s posebnimi merilnimi napravami ne more določiti njihova višina za vsakega etažnega lastnika posebej.
(Skupščinski Dolenjski list štev. 10/79) se 2. člen spremeni in se glasi:
„Občinski proračun za leto
1979	obsega:
— prihodke v znesku 120.625.000 din
— razporejene prihodke v znesku 119.625.000 din
— nerazporejene prihodke (tekočo proračunsko rezervo) v znesku 1.000.000 din“
2. člen
Po prejšnjem členu tega odi jka spremenjena bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov ter razporeditev prihodkov v posebnem delu proračuna so sestavni del tega odloka.
3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 400-01/79 Datum: 5. 12. 1979
Predsednik občinske dcupščine Novo mesto: MARJAN SIMIČ, 1. r.
279.
1. člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dek in drugih delovnih organizacijah in skupnostih ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in niso pristopili k samoupravnim sporazumom o temeljih plana družbenih dejavnosti za obdobje 1976 — 1980 in za leto
1980	v občini Novo mesto, plačujejo prispevke od 1. 1.
1980	naprej po naslednjih prispevnih stopnjah: osnova bruto OD:
— zveza skupnosti otroškega varstva 2,07 j— za otroško varstvo 1,60
— za izobraževanje 6,78
— za kulturo 1,01
— za telesno kulturo 0,56
— za socialno skrbstvo 0,91
— za zdravstveno varstvo 7,42
iz dohodka TOZD (osnova bruto OD):
— za zdravstveno varstvo 2,48
— za zaposlovanje 0,26
2. člen
S stopnjami, navedenimi v 1. členu, se zagotavlja načrtovani dohodek za leto 1980 za financiranje dogovorjenih programov samoupravnih intresnih skupnosti, za katere se je s pristopom opredelila večina delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih v občini Novo mesta
3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1980 do 30. 4. 1980.
Številka: 402-01/79 Datum: 5. 12. 1979
Predsednik skupščine občine Novo mesto: MARJAN SIMIČ, 1. r.
280.
Na podlagi 50. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/ 76) in 240. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79) je občinska skupščina Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 5. decembra 1979 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 5. decembra 1979 sprejela
ODLOK o prenosu ustanoviteljskih pravic do Zavoda za požarno varnost Novo mesto na Samoupravno interesno skupnost za varstvo pred požarom občine Novo mesto
1. člen
Ustanoviteljske pravice, kijih ima občina Novo mesto do Zavoda za požarno varnost Novo mesto po odločbi o ustanovitvi Zavoda za požarno varnost Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 2/64), gasilski dom in ostala materialna sredstva, ki jih uporablja Zavod za požarno varnost Novo mesto, se prenesejo na Samoupravno interesno skupnost za varstvo pred požarom občine Novo mesto.
2. člen
Dokler ne bo konstituirana služba za varstvo pred požarom kot posebna delovna skupnost Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požar cm občine Novo mesto v skladu z zakonom o varstvu pred požarom in drugimi predpisi, ostanejo v veljavi dosedanji samoupravni splošni akti Zavoda za požarno varnost Novo mesto, vendar najdalj do 31.
12.	1979.
3. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odločba o ustanovitvi Zavoda za požarno varnost Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 2/64).
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 022-10/64-1 Datum: 5. 12. 1979
PREDSEDNIK občinske skupščine Novo mesto: MARJAN SIMIČ, 1. r.
281.
Na podlagi 6. člena zakona o javnih cestah /Uradni list SRS, št. 51/71) in 240. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št 5/79) je občinska skupščina Novo mesto na seji zbora krajevnih skupnosti dne 5. decembra 1979 sprejela naslednji
SKLEP
1.	člen
Del lokalne ceste III. skupine Brezovica („Pri Beti“) — Obrh pri Šmarje ti - Šmarješke T opli-ce — Žaloviče — Gorenja vas — Šmarjeta, to je del pare. št 1537, pot seznam I. k.o. Žaloviče, in sicer od pare. št 979/4 do pare. št. 991 k.o. Žaloviče, preneha biti javna cesta z dnem, ko bo postalo pravnomočno uporabno dovoljenje za nadomestni odsek ceste.
14. člen Določbe pogodbe o vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki imajo pravni učinek tudi nasproti poznejšim prido-biteljem posameznih delov stavbe.
15. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 1-36-6/79 Datum: 26. novembra 1979
Predsednik skupščine občine Krško: SILVO GORENC, 1. r.
Občina Novo mesto
278.
Na podlagi 9., 16., 18. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS štev. 39/74) in 222. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list štev. 5/79) je občinska skupščina Novo mesto na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne
5.	12. 1979 sprejela
ODLOK o spremembah odloka o proračunu občine Novo mesto za leto 1979
1.	člen
V	odloku o proračunu občine Novo mesto za leto 1979
V	zvezi s 1. členom zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni Ust SRS št. 39/74, 19/75, 10/76, 23/76, 31/76, 12/77, 7/78), na podlagi 29. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS št. 38/74), 21. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list št. 38/74),	12. člena
zakona o telesnokultumih skupnostih (Uradni Ust SRS št. 20/73), 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni •Ust SRS, št 38/74, 31/76) ter 255. člena statuta občine Novo mesto je skupščina občine Novo mesto na predlog Občinske izobraževalne skupnosti, Občinske skupnosti otroškega varstva, Občinske skupnosti socialnega skrbstva, Občinske kulturne skupnosti, Občinske telesnokultume skupnosti, Občinske zdravstvene skupnosti in Občinske skupnosti za zaposlovanje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnostih dne 5. decembra 79 sprejela
ODLOK o osnovah in stopnjah prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Novo mesto za obdobje januar — april 1980
2.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 464-11/79^1 Datum: 5. 12. 1979
PREDSEDNIK občinske skupščine Novo mesto: MARJAN SIMlC, 1. r.
282.
Na podlagi 6. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS št. 51/71) in 240. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št 5/79) je občinska skupščina Novo mesto na seji zbora krajevnih skupnosti dne 5. decembra 1979 sprejela naslednji
SKLEP
L
Pare. št 2094/1, pot v izmeri 190 m2 in pare. št. 2094/2, pot v izmeri 57 m2, obe seznam L k.o. Vel. Podlju-ben, to je opuščena njivska pot na srebrniških njivah, preneha biti javna pot z dnem uveljavitve tega sldepa.
II.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi y Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 464-10/79-1 Datum: 5. 12. 1979
Predsednik občinske skupščine Novo mesto: MARJAN SIMIČ, 1. r.
283.
Na podlagi 45. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Novo mesto je skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto v skladu z določili samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med samoupravnimi interesnimi skupnostmi in delovno skupnostjo sprejela na svoji seji dne 5. decembra 1979
STATUTARNI SKLEP o spremembi in dopolnitvi statutarnega sklepa o oblikovanju, nalogah in pristojnostih skupščine, izvršilnega odbora in drugih organov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št 14/78 in 7/79).
1.	člen
Spremeni se 18. a člen statutarnega sklepa, tako da se v prečiščenem besedilu glasi:
„Za sekretarja SIS je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
— da ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo;
— da ima najmanj sedem let delovnih izkušenj;
— da je moralno politično neoporečen;
— da je aktivni družbenopolitični delavec z organizacijskimi sposobnostmi.1*
2. člen
Spremeni se 18. b člen statutarnega sklepa tako, da se v prečiščenem besedilu glasi:
»Sekretarja SIS imenuje za dobo štirih let po javnem razpisu na predlog razpisne komisije, dehvski svet delovne skupnosti Pred imenovanjem se mora pridobiti soglasje od izvršilnih odborov samoupravnih interesnih skupnosti ustanoviteljic."
3. člen
Spremeni se 19.a člen statutarnega sklepa tako, da se v prečiščenem besedilu glasi:
„Za strokovnega tajnika je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
— da ima visoko ali višjo izobrazbo gradbene, komunalne, pravne, upravne ali ekonomske smeri in pet oziroma osem let delovnih izkušenj;
— da je moralno politično neoporečen;
— da je aktivni družbenopolitični delavec z organizacijskimi sposobnostmi.11
4. člen
Spremeni se 19. b člen statutarnega sklepa tako, da se v prečiščenem besedilu glasi:
»Strokovnega tajnika imenuje za dobo'štirih let po javnem razpisu na predlog razpisne komisije delavski svet delovne skupnosti. Pred imenovanjem si mora pridobiti soglasje izvršilnega odbora samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto.“
5. člen
Ta statutarni sklep velja osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in se uporablja do sprejetja novega statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto.
Številka: 122/101 Datum: 5. 12. 1979
Predsednik skupščine JOŽE ŽLOGAR, 1. r.
Občina Trebnje
284.
Na podlagi 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) in 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni Ust SRS, št. 3/73) ter
statuta Krajevne skupnosti Račje selo, je svet Krajevne skupnosti na seji dne 19. 11. 1979 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v Krajevni skupnosti Račje selo
1. člen
Razpiše se referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje modernizacije cest.
2. člen
S	samoprispevkom bo zbranih J,535.000 dinarjev sredstev, ki bodo v celoti porabljena za modernizacijo cest v krajevni skupnosti Račje selo po sprejetem programu.
3. člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo petih let, to je od 1. 1. 1980 do 31. 12. 1984.
4. člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Račje selo, od naslednjih osnov:
1. vsi zaposleni občani od svojih čistih osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov, od katerih se plačujejo prispevki iz osebnega dohodka po stopnji 3 % mesečno, razen tistih, ki prejemajo zajamčeni osebni dohodek;
2. vsi zavezanci za davek od kmetijske dejavnosti, razen tistih, katerih katastrski dohodek znaša manj kot 3.000 din in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja, v višini 6% od katastrskega dohodka letno;
3. vsi zasebni obrtniki, avtoprevozniki in drugi svobodni poklici v višini 3 % od čistih osebnih prejemkov in od presežka dohodka, zmanjšanega za davke in prispevke.
4. vsi upokojenci, razen tistih, ki prejemajo mesečno pokojnino z varstvenim dodatkom, po stopnji 3 % mesečno od pokojnine.
5. člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, priznavalnin,	otroškega	do-
datka, štipendij učencev in študentov, nagrad učencev v gospodarstvu in regresa za letni dopust
6. člen
Referendum bo v nedeljo,
6.	januarja 1980» Referendum bo na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija krajevne skupnosti Račje selo.
7. člen
Pravico do glasovanja na . referendumu imajo vsi občani, > ki so vpisani v splošni volilni imenik krajevne skupnosti Račje selo, in mladoletni zaposleni občani, stari nad 15 let, ki so v delovnem razmerju.
8. člen
Na referendumu glasujejo občani neposredno in tajno z • glasovnica Na glasovnici je napisano besedilo: Krajevna skupnost Račje seio. Glasovnica • za referendum dne 30. decembra 1979, o uvedbi krajevnega samoprispevka za petletno obdobje od 1. 1. 1980 do 31.
12.	1984, za območje krajevne skupnosti Račje selo za financiranje programa modernizacije cest.
Glasujem „ZA“	»PROTI	“
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka, besedo PROTI pa obkroži, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
9. člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem rar čunu krajevne skupnosti Račje selo. Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodka bo kontrolirala SDK, davčna uprava in krajevna skupnost.
10. člen
Postopek v zvezi z referendumom in izid ugotavlja volilna komisija krajevne skupnosti Račje selo po določilih zakona o volitvah in delegiranju v skupščine.
11. člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Račje selo.
12. člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Datum: 9. 12. 1979
Predsednik sveta krajevne skupnosti Račje selo: TONE ŽELJKO, Lr.
285.
Volilna komisija Krajevne skupnosti Trebnje daje na podlagi 11. člena zakona o referendumu in drugin oblikah osebnega izjavljanja (.Uradni list SRS, št. 23/77)
POROČILO o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v Krajevni skupnosti Trebnje
I.
Izid glasovanja na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka v Krajevni skupnosti Trebnje, ki je bil izveden dne
18.	novembra ly79, je bil naslednji:
- od 1.7a6 glasovalnih upravičencev, jih je glasovalo 1.6 /6 ali 93,84 %;
- za uvedoo krajevnega samoprispevka je glasovalo 1.091 upravičencev ali 61,09 %;•
- proti uvedbi krajevnega samoprispevka je glasovalo 522 upravičencev ali 29,23 %.
Glasovalo ni 11U glasovalnih upravičencev. Neveljavnih je bilo 63 glasovnic.
II.
Referendum je bil iznšen v skladu z zakonom o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja. Nepravilnosti, ki bi vplivale na izid glasovanja, ni
lil.
Na podlagi tako ugotovljene ga izida glasovanja volilna komisija ugotavlja, da ima skuplčina krajevne skupnosti Trebnje v smislu 21. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja in 2. člena zakona o samoprispevku zakonito podlago za sprejem sklepa
o	uvedbi krajevnega samo prispevka za čas od 1. 1. 198U do 31. 12. 1985 po stopnji 2 % od osnov, ki so navedene v sklepu o razpisu referenduma (Skupičinski Dolenjski list, $. 24/79 j.
V	Trebnjem, dne ly. 11.197y Predsednica: MILENA ZaLAR, 1. r.
Tajnica: DANICA AJDIČ, l.r.
Član:
JOŽE SEVER, 1. r.
286.
Skupščina krajevne skupnosti Trebnje je na podlagi 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list sRS štev. 23/77),
2.	in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS štev. 3/73), 37. in 38. člena statuta krajevne skupnosti Trebnje in izida referenduma dne ls. no-
vembra 1979 je na svojem zasedanju dne 26.11.1979 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za financiranje modernizacije lokalnih in krajevnih cest, izgradnjo vodovoda za vasi Grmada — Vrhtrebnje - Kepče, izgradnjo mrliške vežice, sofinanciranje programa gradnje kulturnega doma in doma družbene zaščite v Trebnjem.
1. člen
Na območju krajevne skupnosti Trebnje se uvede krajevni samoprispevek v denarju za financiranje v uvodu sklepa navede nega programa.
2. člen
Krajevni samoprispevek se uvede in plačuje za obdobje 5 let, in sicer od 1. 1. 1980 do
31.	12. 1984.
3. člen
Sredstva, zbrana s krajevnim samoprispevkom v predvideni višini 15,183.000 dinarjev, se bodo uporabila za izvršitev programa, ki so ga sprejeli zbori občanov in je sestavni del tega sklepa.
4. člen
Krajevni samoprispevek plačujejo zavezanci, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Trebnje po stopnji 2% od naslednjih osnov:
1. vsi zaposleni občani od svojih čistih osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov, od kkatenh se plačujejo prispevki iz osebnega dohodka, po stopnji 2 % mesečno, razen tistih, ki prejemajo zajamčeni osebni dohodek;
2. vsi zavezana za davek od kmetijske dejavnosti, dinarjev in jim je kmetijstvo edini vir dohodka, v višini 2 % od katastrskega dinarjev in jim je kmetijstvo edini vir dohodka, v višini 2 % od katasterskega donod-ka letno;
3. vsi upokojenci po stopnji,
2	%, če mesečni znesek pokoj nine presega 3.000,00 din, razen tistih, ki prejemajo mesečne pokojnine z varstvenim dodatkom;
4. vsi zasebni obrtniki, gostinci, avtoprevozniki in drugi svobodni poklic?po stopnji 2 % od čistih osebnih prejemkov in od presežka dohodka, zmanjšanega za davke in prispevke.
5. člen
Krajevni samoprispevek se ne plačuje od družbeno denarnih pomoči, invalidnin, priznavalnin, otroškega dodatka, štipen-,dij učencev in študentov, na-
grad učencev v gospodarstvu in od regresa za letni dopust.
6. člen
Krajevni samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov oziroma pokojnin. Obračunavajo ga delovne organizacije, oziroma skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Zavezancem iz 2. in 4. točke
4.	člena tega sklepa odmerja samoprispevek davčna uprava šO Trebnje v rokih in načinu, ki velja za davke po zakonu o davkin občanov.
7. člen
Krajevni samoprispevek se plačuje na račun samoprispevka krajevna skupnost Trebnje, številka 52100-842-056-794.
8. čien
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti v roku, se obveznosti od samoprispevka prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevka in davka občanov.
9. člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev krajevnega samoprispevka bo opravljal svet krajevne skupnosti Trebnje.
10. člen
Svet krajevne skupnosti Trebnje mora ob vsakoletnem zaključnem računu javno objaviti
Eodatke o višini samoprispev-ov, zbranih in porabljenih sredstev.
11.člen
Tolmačenje tega sklepa daje
po potrebi svet krajevne skupnosti Treonje.
12.	člen Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1980 dalje do izteka.
Številka: 1 /8/7y-SK uatum: 20.11.1979
Predsednik skupščine Kš: IVAN GOLE, 1. r.
Občina Metlika
287.
Na podlagi 233. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji vsen zborov dne 16. novembra 19^ sprejela
SKLEP
o podelitvi priznanj občine Metlika za leto 1979
I.
V	letu 19 /9 se podelijo tri priznanja občine Metlika — plaketa občine Metlika.
II.
Plaketo občine Metlika prejmejo:
1. delovna organizacija „BETI“ Metlika
2. osnovna šola „Ing. Janeza Marentiča'* Podzemelj
3. občinska gasilska zveza Metlika.
Številka: 02U-4/79 Datum: 16. li. 19/9
Predsednik skupščine občine Metlika: FKANC VRVIsCAR, 1. r.
£	ALPINA tovarna obutve
£	'g*	»j"»n 2iri, Stara vas 23, n. sol. o. J
£ A » ■ TOZD Prodaja 2iri
... !
£ Objavlja na podlagi sklepa razpisne komisije prosto 5 £ delovno opravilo	-	£
5 VODENJE PRODAJALNE
£ obutve ALPINA, Novo mesto,	*
£ Komandanta Staneta 6,
£ za dobo 4 leta.	§
£ Kandidati za razporeditev na navedeno delovno opravilo ^ £ morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje jj £ pogoje:
£ — VKV trgovski delavec	^
f — 5 let delovnih izkušenj v prodaji z obutvijo na drobno •
£ Pismene prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po dnevu J £ objave na naslov: ALPINA, tovarna obutve, Žiri, razpisna * * komisija, 64226 Žiri.	!|J