St. 6.
V Trstu, v sredo 21. januvarja 1885.
>A/ \ * A vf V
■j •• tL*
Teiaj
EDINOST
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
it
»EDINOST« izhaja 2krat Ha teden vsako sredo in saboto o poludne. Cena za vse leto je <> rKI., za polu leta 3 gld., za četrt leta 4 gld. SO kr. — Posamezne številke se
ivičlnl po tiskarna*.
toni/ je	|(iu.f Aii |iu4u tebn u ^lUif t- <* umi h iciio m piu-	ivi* —- i unMiiictur a L
dobivajo t>ri uoravnižtvu in v trafikah v Trst« po S kr., v Gortol in v Ajdoi <5 kr. — fcaročhtnt, reklamacij« in inaerate prejema Opravniitvo, via Torrests, »Nova t
Vsi dopisi ta pošiljajo Uredništva »via Torreatif. »Nuova Tipografia;« vsak mora biti frankiran. Rokopisi o'ez posebi it* vrudnostl se ne vračajo. — Inscruti (razno vrste naznanila in poalaniise) se zaraSunijo po pogodbi — prav smio; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami so plačuje za vsako besedo 2 kr
Narodnost in država,
(Drugi del dalje).
Kar je pred vsem treba državi in človeškemu društvu, da postane mogoča odstranitev od vseh strani pretečih nevarnosti, tn je stroga disciplina, samosvestno, požrtvovalno spolno-vanje svojih dolžnosti, posebno od strani drž. služabnikov od prvoga do zadnjega; temeljito izruvanje vsega staro-Segnega «Slendrijana»; država namreč se ne upira le na človeške slabosti, ona se mora naslanjati pred vsem na udanost, na vzajemnost, na kreposti svojih državljanov in svojih služabnikov.
Največa nevarnost ne prihaja od nadrožanih delalcev, Se manj pa od ponosuih socijalistov, ki svoja načela pridigajo iz kateder in vidijo v nekej Cisto novej definiciji pravice do posestva in lastništva edino reSitev države, katera rešitev pa bi le človeško društvo potisnola v pravo pogubo; prava in velika nevarnost državi preti temveč od onih ljudi in strank, katere hočejo državo izkoristovati v svoje umazane namene, in kateri se žalibože množe od dneva do dneva.
Gneist, odon prvih nemških učenjakov državstva je mej drugnn pisal tudi te pomenljive stavke: «tIn komaj se je z državno mogočnostjo in veljavo v kot potisnola prekucijska propaganda, uže se vidi, da se mej posestnimi in imovitimi razredi društva giri neko omenjenej propagandi sorodno menonje, katero po nekakem opravičuje pomnoženje lastnih dohodkov na troške občnega dobrobitja in tako po-čenjanje celo oklicuje za domoljubno
PODLISTEK.
Gol - I^ocLvelib.
J. TrtU.
(Nadaljevanje vidi St. 76 od 1. 1884.) Denašnjega oddelka skromnega svojega delca ne morem nikako imenovati posebnim samo ta Cul in njegovo okolico. Namenil sem se, da podani tu nekaj črtic o narodnem bogatstvu nafiega ljudstva v tem kraji. Komu je količkaj poznat veliki tradicijooalui iinetek našega naroda, lahko sklepa, da se ne more govoriti o tradicljonaluej literaturi jedne sume vasi ali okolice. Kadi tega vsklikne marsikoji bralec, čitaje moje vrstice: Saj to ni eolsko, take pesni, tak« pravljice imamo tudi pri nas mej ljudstvom. Dragi roječe, pomni, da ko nekatere pravljice in pripovedke lastnina vaega našega naroda, druge zopet vel icejga dela našeg* ljudstva in le redko ltoja je Isoliruna v jednej samej vasi, v jed ne j samej okolici.
Da začnem najprej o poganskih ostankih mej našim ljudstvom I Milo stvari več priča na mitično dobo našega naroda, ali vendar to malo, kar je, dovelj je znamenito. Po vsem Slovenskem so več ali manj poznate pravljice in prioovedke o Rojoni-J» i ,P "divjih ženah«, kakor pravijo na Colu. ludi pri na* so ostale še precej zanimive vegtl o „jih
Vaščan a« spominja onih srečnih in zlatih časov, ko so mu Rojenice velevale, kedaj je duhu, čas za delo. kedaj zopet ne. Nek star mož ml je pripovedoval:
Z Nanosa sem so ukazovale Rojenice
realno politiko, katera iz novega iz-buja nevošljivost zarad posestva mej meščani in deželani in na idealistična prizadevanja zadnje generacije uže zre nazaj z nekim porailovanskim namerdo-vanjem*.
Od kar je Gneist to pisal, minolo je uže nekoliko let, ali te stvari so se v tem času bolj razjasnile in na mesto socijalnih prekucevalcev prišli so socijalni nazadnjaki. Namen enih in drugih pa je čisto enak: pospeševanje lastnih stanovskih koristi na troško drugih.
Dinamitovec in socijalni demokrat se surovo silo nič ne opravita nasproti dobro urejenej državi; ako se pa po zdražbi mej strankami, mej stanovi, mej narodi, celo mej raznoverniki in konečno po vedno množečej se korupciji politična in socijalna stavba tako zmaje, da z vsakim dnevom bolj luknjasta postane, potem zadoščuje drzni poskus peščice besnih fanatikov, da napravi največo zmešnjavo in škodo. To je uprav ona nevarnost, katera tudi nam v Avstriji preti.
Nek arabski pesnik popisuje v lepih stihih propad kulture svoje dobe in konča svojo jeremijado z vsklikom, da bi bilo treba iskati skoraj se sve-tilnico v temnej noči le majhnega prostorčka na zemlji, kateri bi bil posvečen pravici. Do tega, pravi pisatelj, pri nas še nismo prišli.
Pri vsem tem pa se kaže, da ni težavnejšega dela, nego najti v sebi moči in poguma za pobijanje in konečno prem ago bolestnih razmer, kajti onim, ki živ6 v okuženem političnem zraku, godi se prav tako, kakor onim, ki omamljeni po slabih nezdravih, nevarnih plinovih, polagoma po-
nufiim pradedom; delaj, deluj, hip je dober! Će je bil pa slab čas, kar so one dobro poznale, rekle ro: jenjaj, jenj ij, hip je slabi Tistikrat je bilo dobro na svetu.
Nek mladenii se je seznanil z Roje nicami in si mej njimi izbral svojo nevesto. Predno Rta šla preti oltar, rekla mu je ona: Kar češ mi reci, samo Luna ne. Če ml rečeš Luna, ne bo vel dobro. Živela sta srečno nekaj let. Rojenica kot gospo, dinja je dobro vedela, kedaj je pravi čas sa kako delo. Povila je svojemu človeškemu možu dve deklici.
Neke jeBeni, ko je lito zorelo in gospodarja ni bilo doma, ukaže Rojenica, da se mora njihovo i to požeti. In resi Najme žnjiee in požanje žito.
Gospodar pride domov in ker je b lo vreme l-po, začne se jeziti in togotiti na svojo leno. Ona je rekla, da je lito požela radi tega, ker pride kmalu slabo vreme, nevihta in toča, da jim ga ne po-maudra in oklestl. Molu ni šlo to nikakor
v glavo, ker je bilo vreme dobro.
Ves jezen reče: TI ai prav Lunal
V istem hipu Rojen ca izgine iu nik dar več je ni videl.
DrugI dan pride slabo verne, sosedom je toia žito oklestiia, a nje.-ovo je bilo v kozolci. Tedaj Re Se le spomnil, k j je naredil. Oh. kaj sem pa jaz naredil, dejal j« sam pri sebi in ostal žalosten vse svoje i venje.
Vsako soboto zvečer sta bili oni dv-dekletci lepo počesani in uiniti. Ko so je vprašali, kdo je je počesal, rekli sta: M >ti naju jel Ljudje so ju vprašal: Kum je pa Sla? D'kletei sta pokazali na dvorišč • kder je bila velika luža, rekoč: V ono le luio ne je izgubila. Tako pravljica ali prav za prav pripovedka.
stajejo vedno mlahovejši in nečinnejši, dokler se ne zazibajo v sladko span e, iz katerega se nikoli več ne zdramijo.
Navadno gre s to stvarjo tako, da najprej nekateri razredi človeškega društva postanejo žrtva nenravnosti: cinizem, lehkomišljcnost, frivolnost se širijo, z njimi pa tudi preziranje in nespoštovanje vsacega idealnega cilja človeškega društva; v takej državi postane ura in sploh vsak viši čut smešna stvar, in strašni otrov se širi izmej boljših krogov tudi v ljudstvo.
Temeljna zaloga nravstvenega kapitala vsacega ljudstva in naroda je ispostavljena močnim spreraenbam; kakor temeljna voda lemalo pade, kmalo vzraste, prav tako omenjeni nravstveni kapital. Ali eno in drugo ima svojo največo visočino in svojo največo nižino, katero ne bi imelo prekoračiti. V vsakem času, in v vsakej kulturnej dobi se nahaajo ljudje, kateri, kakor Heine prav dobro pravi, spoznavajo menenje, da se lehko vsak peča z vsako stvarjo, da le nategne na roko k temu potrebne rokavice.
Ali pri vsem tem ni treba obupati pred časom in naj nravost še tako nizko kaže, kajti k poboljšanju in dotičnemu prizadevanju ni nikoli prekesno, pa tudi nikoli prehitro ne.
Na Jutrovem (Turškem) navadno pozdravljajo imenovanje novega namestnika v provincijah, ako je uže vbogatel v popreišnili službah, z besedami: «H vala Alahu, sit je!», kar pomenja toliko, kakor, da je dotični uže zadosti kradel, v čemer vidi Arabec neko sigurnost glede zlorabe državnih sredstev v bodoče.
Ali tudi tam so poleg črnih peg vse hvale vredne ivsjeme,* tudi tam se
Mnogo sklepov bi se moclo izeimiti od t* pripovedke. Da pravim pripovedke, imam povoda, ker ko mi je mož pripovedoval, pravil mije kotondotnemu vuščanu. kateremu j« poznan vsak kotiček, in mi tudi povedal ime one hiše, kder bi se bilo to golilo. Hiša sicer ni na Colu, ampak h v bližini, a pripovedka živi mej ljudstvom.
Da more potrpežljivi bralec predo-čevati, kak je jezik na Colu, napisati hočem p avljico v tem nareč|i.
«A.n u:»če je jemu dva sina. Adn od t^h je biu priden jen je dejlou. drugi je pa le pohajau jen simo jou. Ankrat reče u a če tlst-mu sini, k' je rad dejlou, naj gre knp't mesa, da se bosta a m ln pogostila, ai' naj se ahta, de mu uni lenuh ne pojej mesu. Sin gre in kupi mena jen ga dene kuhat. Ko je ž* imejlu bet kuhanu, gre •siti ven po drv. U tem cajti pride drugi sin, k' je pohajuu, vzame lonc z mesom jen zbeii.
Drugi krat je uiče spejt reku tist-mu sini, nej skutja mesa, pa na smej od uogna, d<>ker na bo kuhanu. Sin gre jen kuha. Ko je Ž*1 mejlu b<t kuha ni, prime ga telesna potrebi jen gre proč, U tem cajti pi prteč* drugi Rin, vzam° Ione z meson j"U jo pobere. Uače pri le dotnou jsn ker nej dobiu mo-a, ukaže jet ta lejn'ga sina lovit.
Ta se je bau, de h' ga zasačila uače jen pa brat; gre jen Re skrije ti lojn'eo «'na. Uon ie je ostou c*jlo nouč. Po nouči pride M-igu po sna za soje kojne, ig'abi s sroji> veliko ru il(o za tisto lojn'eo j*Mi ira ne^e naprej. Pršu je do an'ea hriba jo i reku: g'ić imdpri sal Jtn seje tudi 'loipru. M iu'it je Šou poutle u grič, djenu s'uu na štalo jen o<lšu spat. Ta sin se
nahaja dosti lepega in dobrega, ako-prem potnanjkuje v orijentu onega pravnega in dolžnostnega čuta, katerega opazujemo pri narodih zapadne Evrope. Sveti zubelj je mogoče na videz uže pri kraju, ali zopet se uname in sveti v najlepšem sijaju.
Uprav v tem prepričanju vidi lehko vsak prijatelj napredka in kulture neko jamstvo za lepšo bodočnost. S temi besedami sklepa pisatelj svojo na vsak način pomenljivo in obzira vredno knjigo, o katerej hočemo dodati še zadnje svoje opazke.
Tendenca vso knjige je očevidno ta, da se dokaže, da Avstrija tudi zdaj ni v pravih rokah, kajti pisateljevo glavno menenje je, da bi pomenil federalizem razpad Avstrije.
Pri vsem tem pa pisatelj pripo-znava dovršeni čin dualizma; on noče Ogrom odrekati pravice, da si osnujejo svojo Madjarsko državo, temveč gre pisatelj še dalje, ker cel6 pripo -roČa odrsko državniško umetnost tudi državnikom takrat Litave.
Njegovo glavno menenje pa je, da se osnujeti v obeh polovicah države dve državni narodnosti, da namreč takraj Litave prav tako nadkri-ljuje in gospodari nemška narodnost vsem drugim, kakor se to uže zdaj godi v ogerskej polovici, kder je Ogerski jezik edini državni jezik. V knjigi bivšega ministra nahajamo torej lepše in treznejše razložene državne teorije Suessov, Wurmbrand-tov, s kratka naših Velikonemcev. Mož je v mirnejšej lepšej obliki vse to izrazil, kur smo uže večkrat od drugih nemških državnikov slišali. Vendar pa kaže pisatelj nekoliko veČ takta in zmerznosti v izrazih. On ne
po nuoči prebedi jen gleda, ki de je. Ustane jen ure ven. Pride u kuh'no. Tam je b'la ana sama dejkla doma, k' mu je reklu, de uospud še spi jen de če ga dobi Up, ga huo ubou prou za gvišnu. Ta upraša, ki de je gospad jen dejkla mu pokafe. (Jan gre, uzame sablo, ki je vebejia ua zldi jen mu uodsejČe glavo. Kadar je ta padla na tla, je rekla: Blagor ti, de s' mi odsejkou s ta prvim mahum glavo, če ne bi te biu samlu, kakor mal'u moko.
Vse, kar je biu u gradi kej urejdnu, je uzeu subo jen tudi tisto dejklo, k' je bla grofovske rodovine jen prou prou lejpa. Puotle je bla negova ženu. Uan nej tou jet nazaj domou, če tu ti je biu an go-spud. Uohrnu se |e k soulatom.
Tain so'in^jli ankrat jebuuge jen tud' csar je biu zravnu. Ta sin je pa jerau take kojne, de je skuoču k tr čez tri vrste <oudatu. Jemu je še zrniram tiste kojne, ki jih je biu uscu u gradi. Cesar ga |e an cjt le gledou jen strmu, puotle ga je pa )poklicou h sebi jen poharou, kuko je kej.
1 Ka<iur mu je ta vse povejdou, povzdigne ga ce^ar Z i mujurja. Poutle je pa šou ta dainou jen kadar je pršu h uočeti jen brati, k1 sta bila oba še doma, ga mata poznala. Uače mu je driou kojne, kadar je šou gledat, ki je brat. Ker ga nejat.* posnala, ie šou jen se preblejku u ulih tist' gvant, k' ga je jemu tist' bat, k' jema je mesu krou. Poutle sta ga posmda.
IN i -te uače, je reku inajur, t'-le imate pet goldinarju, k' ste mi dtžou kojne jen 7.a tiatu tnesu Vam dam t'-le an bankov'c za deset. Poutle je pa šou jen ga nej biu več nazaj. Jest sam ga vidu, kadar je jahau Č z Cou v Hrušco jen še nnprej kje na Dunej,«	_ fivonec prih)
EDINOST
trdi naravnost, da Slovanom je odre-čena vsaka sijajna prihodnjost, toliko bolj pa dajo to razumeti mej vrstami tam, kder pravi, da Slovani niso nikoli mogli dospeti do trajne trdne organizacije, da je bil propad po njih osnovanih držav navadno združen s propadom ali izumrtjem vladarske hiše itd.
Mož sicer ne trdi, kakor druge slavne? osobe, da so Slovani manj nadarjen narod, on jih stavi glede zmožnosti in intelektualne moči v eno vrsto z Germani in Romani; ali pri vsem tem jim kmalo odivka zmožnost, da bi se kde spojili v trajne in močne države, kmalo pa sopet straši Ogre, da bodo najbrže morali potoniti v valovih Slovanstva. V tem obziru nahajamo v vsej knjigi več prav velikih protislovij.
Avstrijskim Slovanom on daje ulogo narodov druge vrste; on jim stavi v tem obziru v izgled Belgijske Flaminge in pravi, daje v Švici uže lože bilo uvesti narodno enakopravnost, ker so vsi trije tam živeči narodi v kulturi na enej in istej stopinji. S tem hoče reči, da mi avstrijski Slovani se ne moremo meriti z Nemci, in da vsled tega moramo sprejeti njihovo supremacijo, kakor jo v Belgiji francoski jezik uradni jezik, tako mora biti v Avstriji nemški jezik. Kaj pa madjarščina? Ali so tudi Madjari na veliko višej stopinji kulture, nego Slovani v obče? Znano je, da temu ni tako, ali oportuniteta pisatelju narekuje pravilo, da so Madjari v Avstriji poleg Nemcev državna narodnost.
Pri vsem tem pa pisatelj Hrvatom dopušča radovoljno popolno svojo avtonomijo in Ogrom celo prerokuje nesrečo, ako no bodo te avtonomije spofetovali. — Bivši minister se torej prav na lehko sprijazni z nekim dualizmom v dualizmu onkraj Litave. Ako pa to njegovo pripoznanje dosledno razvija dalje, ali ne pride mogoče do opravičenja enakih razmer tudi takraj Litave V Vse te zmeSnjave državnih pojmov in načel so pač le nasledek napačne premire, da namreč Avstrija ne sme postati federalistična država.
(Konec prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
V noirtnjtj jnhttkt je oilo zadnje dni skoraj vse tiho, in govorilo ee je manj o njej, nego o veselicah in balib, katere bo prirejali visoki gospodje. Zdaj, ko copet zboruje državni zbor. bode politično ži-venje nekoliko živahniše.
Nai cesar je španskemu kralju izjavil svoje sožaljene zarad nesreče vsled potresov in za cnesrečene podaril dvajset tisoč frankov.
Grof Hokenmarth je imenovan načelnikom najvišjemu računstvu.
No* rihiki takon se neki Se v tem zasedanji predloži državnemu zboru, v katerem se bode priznavalo avtomistov načelo, da ta zadeva pripada t področje de-Jelnib zborov, ker j« deielna kulturna zadeva.
Polj tko druite§ tZgoda• misli ustanoviti na Dunaji poljsko Solo za poljsko tam bivajočo deeo. Dunajski liberalci uie zoper to kriči In razsajajo, kakor bi atul sovražnik pred mestom.
Driaineg« zbora pet lun tka »bornica se je včeraj zopet odprla. To je zadnje zasedanje te sbomlce. Po zaklj učenji se t»koj razpišejo nove volitve. Volilni boj bo v mnogih krajih srdit, ker liberalna nemška stranku napne skrajne moči ter porubi vsa mogoča, poštena i nepoštena sred sira. da spravi v zbor kolikor mogoče svojih pristašev. Trdno pa se nadejamo, da po volitvah stopi oslabljena na politično terišče.
Hrvatski sabor je bil lq. t. m zaključen. V tej zadnej seji je bila pročitana iziava poslanca Pavloviča in drugov, v katerej prosijo deželni zbor odpuščanja zarad njihovega vedenja, in ga dalje prosijo tudi, naj načelnika pregevorć da umakne predlog glede njihovega izklju-čenja, kar se je tudi zgodilo. — Buren je bil hrvatski sabor, stranke so se hudo nasprotovale i nič še ne kaže na po-mirjenje. Čuditi se temu ni, ker madjarski vpliv neti ogenj, da toliko laž.,e klin za-saja v hrvatski narod. Zato pa je dolžnost vsacega hrvatskega radcl.,uba, posebno pa hrvatskih poslancev, da delajo za pemirjenje narodnih strank in za slogo mej njimi, ker le tedaj, ako bodo vse stranke združeno delale za narodno blagost, mogle bodo Hrvatsko b aniti tujemu zaseganju v njihove pravice.
Iz Bos Ki dohajajo v zadnjih tednih j^ko ugodna poročila. Begunov se veduo več vrača iz Ćmegore. Šolske razmere se zelo boljšajo; v Mostaru se itna osnovati druga deželua gimnazija.
Vnanje dežele.
Propaganda je poslala vsem škofom na svetu okrožnico, v katerej vnovič protestira zoper ropanje nepremakljivih posestev ter naglaša, da mora zdaj bolj, nego kda) poprej skrbeti za potrebe zunanjih misi-jonov, posebno ker je kolonijalna politika Evrope odprla misijonarjem novo polje delavnosti. Okrožnica obžaluj«, da odprava samostanov v Italiji in vojna službena dolžnost bogoslovcev propagando sili, celo za italijanske misijone tuje misijonarje gojiti. OkroŽuica priporoča delo propagande ter zahteva o i katoličanov, naj podpirajo podi uznice, katere je ona ustanovila v raznih deželah zunaj Italije.
V Italjansktj poilansktj tbornišije bila 16. t. m. na dvevnem redu železniška pogodba. Ministerstvo je izjavilo, da odstopi, ako se pogodba ne sprejme, ali poslancev je bilo v zborniei tako malo, da jih je za Bkiepčnost še nad 100 manjkalo. Vsled tega se je morata razprava odložiti. Lep parlament to! Drugi dan sc je pogodba sprejela z veliko večino.
Italija ima tudi svoje bankine tatove, le Mortare je pohegnol nek d'Cotta, upravni svetovalec društva «Banka d'Altssan-dria,» in odnesel poludrugi milijon frankov v škodo te in drugih bank.
Bismark dela na to, da se carina na uvažano žito potroji, da bi se s Um kmetom zlajialo stanje. Tudi francoska viada si prizadeva za poviSanje carine na uvažano Žito in me?6. S tem pa zopet delavci niso zadovoljni. 18. t. m. je bil v Parizu shod zaveznikov zoper podraŽenje mesa io kruha. Zastopana so bila na njem vsa velika francoska mesta. Več senatorjev in poslaucev vseh strank je živo govorilo zoper povišanje carine na žito In živino. Zbor je sprejel resolvcijo zoper povišanje.
Kongoktnftrtnca se je 10. t. m. pečala s pogoji zasedanja primorskih dežel v Afriki. Italija in Angleška ste podali posebne predloge, zadnja je svetovala, naj se pogoji ruztegno tudi na notranje dežele.
Francoska vlada poda parlamentu zakonski načert zastran omejene mobilizacije, da se more dopolniti vojaštvo v Tonkingu. Vojna s Kitajci zelo gonobi francoske vojake.
ffgiphviko praiamjt je vsak dan bolj zarnotauo. Zdaj si prizadeva Še turški sul tan, da se sedanji namestni kralj odstavi i na njegov sedež posadi Halim paša. O tej zadevi je bil poslan turški minister Hasan Fehmi v Berolin in Pariz.
/« Sudana se 17 t. m. v časnik Times poroča: Egiptovski kralj je dobil telegram mudirja iz Dongole, v katerem je Mahdi Gordona pismeno prosil, naj mu dovoli, da pride v Kartura. Gordon je to dovolil ter Mahdiju z štirimi parni ki šel naproti do Amhumana, tu pa so ga urabili mnogoštevilni uporniki in unel se je trd boj. Uporniki so en parnik potopili, drugi trije pa so se oteli. N »posled so upornike raz pršili. Slatin heja in več drugih je Milili ujel.
/• Sudanu se poroča: Vsa vojska generala Stew.irta je 12. t. m. prišla na gak-
dnlske vire; na potu je našla egiptovske vojake, ki so vodo peljali iz hovejatskih virov, ali ti vojaki nemajo nobene discipline, vo Io rabijo le za se in so se branili, dati je drugitn.
Kitajci so v Fučevu vkrcali na dvanajst ladij vojake, katere mislijo prepeljati na otok Formosn, da tam napadejo Francoze.
DOPISI.
Iz Tržaške okolico 18. januv. (Vttelica v Dolin t in drugih Čitalnicah). Draga »Edinost«, dovoli mi prostorček v svojih predalih, da ti poročim napredek pri vrlih brežanskih kmetib. Če tudi smo imeli v novem letu večidel slabo vreme, dež, vetrove in le nekoliko snega, vendar mi je 6. t. m. to je na dan sv. treh kraljev vreme kakor nalašč prav vgodilo.
Precej zjutraj je kazalo, da bode danes lep zimski dan. Uže proti večeru se napravim na pot proti bregu v Dolino, kder je imela omenjeni dan tamošnja »čitalnica« veselico. Ali da nehi sam ponoči tja Šel, poprosim svojega prijatelja, naj gre z mano, in res udariva oba proti Dolini v breg. Proti 7. uri sva bila v Dolini in stopiva v gostilno g. Pan^erca, da si želodec potolaživa, tam pa se je bilo nabralo uŽe mnogo došlih gostov iz raznih kr;ijev, koji so prišli na veseli večer, mej kojimi sta bila tudi pevska zbora iz Ćr-negakala in Dekani. Mej gosli sem našel tudi več prijateljev in znancev.
Potem pa smo Šli vsi k malu v občinsko dvorano, kder se je vršila veselica, Ljudstva pa je bilo toliko, da se je vse tilo. UŽe pri prvem poglelu po dvorani mi je srce od radosti igralo, ker tukaj sem videl gospoda, pri njem je sedel kmet v kratkih hlačah, tam ti je sedela gospa ali žena v brežanskej obleki. Mislil sem si, kako daleč sem moral priti iz naše okolice, ker ako pridtfi na veselico kakšne »Čitalnice« v okolici, zagledaš le m:ilo kmetskih obrazov, ali še tisti mora biti bolj elegantno oblečen, ker drugače mu ni vstop dovoljen.
Prvo točko veselice, pozdrav, govor, mislel sem si, gotovo bo kak omikani gospod govoril,ko pa se zagriujaio vzdigne, zagledam vrlega kmetskega mladeniča in sicer v plavih hlačah, koji je pozdravljal došle goste s prav ganljivim govorom tako, da sem se skoraj čud 1.
Za tem pa nastopi vrli Dolinski pevski zbor, v kojem so skoraj sami kmetski mladeniči in možj-«, itt zapojo dobro mi znano Jen kotovo »O Vidovem« pod vod »tvom tamošnjega vrlega pevovodje J. Pangerc-:i. 3. točka je bila deklamacija, tudi tukaj stopi na oder neu^trašljivo kmetsko dekle v heržanskej obleki, katera je oeklamovali »V kmetskej hiši« in sicer v tako zadovoljnost, da od kmetiške de* klice se boljšega nt moalo nadejati. Zatem pa je bilo še petje in igra »Srečno novo leto«. Ali tudi tukaj ni bilo brez kmetskih hlač na odru, igra se je igrala v občo zadovoijnost, igralci so vsi rešili dobro svoj" naloge, posebno pa se ja odlikoval nek prosti kmet kot stari stric.
Čudno se mi je zdelo, ker so pri tuk. veselici sodelovale skoraj same kmetske moči, kar se pri drugotnih veselicah ne vidi. Iz tega se vili. kako tukaj kmetje narodni čut goje. Će kak omikani gospod ali eospodičina dobro igra ali deklam nje, ali pa govori, to ni kaj posebnega, ker oni so več izšolani za take reči, nepo prosto kmet*ko dekle, ali mladenič. Vidite, to j« lepo in posnemanja vredno. K'ier se na vaških veselicah, ali prav za prav kmetskih, vidi toliko napredku pri kmetskim ljudstvu, kakor se vidi to v Dolini, tam se mora potem reči, da napredujemo, ali ne tako, kakor v nekih krajih naše okolice in tuli drugih bližnjih vaseh, kder v čitalnicah skoraj ne vidiB družeča, nego samo gospodo. Potem pa še očtam" kmetu, da je svojeglaven, nko pravi, da so »čitalnice« samo za gospodo.
Zatoraj gorko polairam na srce, posebno okoličanskim odbornikom »čitalnic« in »bralnih društev« da bi posnemali Do lin«ko »č tilnieo«, posebno kadar prirede kakšno veselico, da bi gledali na to, da se privald mnosro kmetskeca ljudstva, in da bi se napravile razn" večine zabave, n mreč s petjem, igrami, prHučljivimi eovori io t. d. in to ob nndelj ih. kadar tmaio kmetje in rokolelci počitek, da se 1 bko udelež* večernih zabav. In tako je t-eha t. 'ruženlmi močmi delovati, in kmetsko Ijndstvo zmiraj bolj izobraževat«. Še le p^tem lahko porečeme, da nan' edujemn. kadar se bodo videli tudi v okolici, pri večernih zabavah sodelovale' . kmetski Ijudj". Zitoraj okolčani, vas Še enkrat opominam, da polnem i te Dolin^k** kmete In njih čitalnico. Ako pa hoče Ht*)ir»ne>t po svojem stanu kako veselico posebe Imeti, lahko si jo napravi, kalar se jej| ljubi, ali na steber se ne sme pozabiti,j ker kmet je steber domovine.	1
Vrnimo se zopet k veselici v Dolini. Po dokončanej igTi so nam zapeli pevci še nekoliko slovanskih pesmi in potem se je začelo srečkanje, pri katerem je bilo 5 dobitkov. In sicer prvi je bil 10 klobas, 2. en svečnik. 3. en dežnik, 4. sodček vina, 5. peršut. Predno pa se je potegnola s- ečka na peršut. oglasi se na odru šaljiv kmet ter reče: Z laj je 5. in zadnji dobitek, ta le peršut! zatoraj obrnimo vse svoje misli ua pršut.
Po dokončanej veselici smo se vrnoli zopet v gostilno g. Pangerca, kder nas je čakala dobra večerja In smo se prav dobro imeli mej tremi pevskimi zbori, mej raznimi govori in napitnicami skora dojutra. Ker pa je bilo vse židane volje, zaigrali so nam še nekateri na klavir in tudi smo se še vsak en parkrat zavrteli.' Ure pa so tekle in nobenemu nič niso rekle I dokler si nismo voščili dobro jutro iu sa razšli vsak po svojtj poti. Jaz in moj *premljavec pa sva udarila črez hrib na Kras, kder nas je začel kmalu mrzli veter briti. Mej petjo sva se pogovarjala, da bi se tudi pri nas v okol!ci, posebno v zgor-njej lahko kij več napredovalo nego se, le preveč nasprotnikov imamo in ti so skoraj sami magistratovci." Okoličani I ne-dajte se zapeljati onim, koji se vam kažejo kakor pobebeljeni grobi. Vzlasti opominam pa one, koji ro uže sprevideli svoje napake, naj bi tudi svoje bližnje nekoliko podučili, posebno oni, koji so naročeni na »Edinost«, da bi jim jo vej-krat ponudili in tako omiko in narodni čut mej kmetsko ljudstvo bolj vkorenili, da nam ne bodo naši nasprotniki očital), da smo neomikani »ščavi«, kakor jo to izustil nek omikani gospod v nušej okolici. —
Zatoraj na delo, ker skrajni je čas, časi so se spremenili, zdaj je treba tudi kmetskemu ljudstvu liste čitati. Delajmo pa vsi skupno, da bode mej nami vladala edinost, mir i ljubezen.
Okoličan kmetom prijatelj.
Goric«, 17. januvarija 1885.— Občni zbor društva »Sloge« dne 15. t. m. je bil prav zanimiv in plodovit. Zbralo se je ne ravno preveliko, a kaj lepo in odlično Število prvih io najbolj zdatnib mož ne le iz mesta, temuČ tudi z dežele.
Sklenolo se je, da ee slov. otroški vrt še na dalje izdržnje, da se 1. oktobrom t. I. odpre privatna ljudska Šola za deklice v nafiem mestu in sicer z slovenskim po-duČnim jezikom, da se odpošlje peticija do visocega c. k. ministerstva, naj bi sezidalo primerno poslopje za c. k. učiteljsko izobraževaiiŠče v Gorici in za dekliško vadnlcoi ki je ž njim združena, ker so dosedanji prostori nesposobni, nezadostni, nezdravi, nikakor ne pripravni in se z denarjem, ki se izdaja za zavod, nikakor ne ugaia niti potrebam mesta, niti dežele, niti provincije Primorske.
Na dalje se odpošljf: a) peticija do vi-soke c. k. vlade ta premeščanje učilnice pri Vrtovjnskem mostu bj peticija za oproš-Čenje učilnice onih voznikov, ki skozi Pevmo iz Brd ali ki odhajajo po tistej poti v Brda, pri mitnici poleg soikega mosta; c.) peticija, naj bi se dodal obsto-ječej kmetijakej ioli tudi Živino-zdravnilki in podkovski tečaj itd.
Dopadal se sam je tudi govor g. G., ki je dvakratno povdarjal, naj društvo od vlade zahteva, da se primora nače mesto v ustanovitev slovenskih ljudskih Sol. Govornik je obžaloval, da se do sedaj v ovej zadevi pe izgledu Tržačanov ni napredo-valo.On je obžaloval, da se lansko leto predlagano in sprejeto nabiranje nodatkov gleoe števila za iolo sposobnih otrok slovenske narodnosti v Gorici ni nadaljevalo, ni pevsem »zgotovilo in izvršilo. On je ob enem še enkrat poudarjal, naj bi se započeto delo nadaljevalo in naj bi se potem na podlogi dodatkov vložila v prvej vrsti nrosnja do mestnega šolskega sveta, da ust movi Slrvenceui potrebne Aole v mestu. Mestni šolski svet^bi sicer to odbil, a potem se obrnemo do višje instance.
Predlog njegov se vendar ni sprejel in ostanemo za zdaj pri privatnej dekliš-kej šoli. katero je občni zbor sklenol in za katero se uže prostovoljni doneski z lepim vepebotu nabirajo.
Tudi mi smo v soglasji z ovim sklepom — a vendar bi se morali mej tem časom nabirati statistični dodatki, podpisi Htaniev za šolo Kolnih otrok slovenske narodnosti In ee obrnotl s prošnjo do mestnega Šolskega sveta, od katerega se zahteva. naj na podlogi doličnega šolakega zakona za mesto ustanovi slovenske ljudske Šole in sicer v prvej vrsti za ženski ■»pol.
Z Gorlikeff«. (Nikofiko o naitj ilovtnskij malici). O v« oni smo tudi mi z veseljem sprejeli lepe knjige »Slovenske matic*1« in se posebno radujemo pri branji izvrstnega dr. Jože Pajkovega dela »Črtice iz duševnega žitka štajerskih Slo-| vencev«, to je knjiga, ki se mora vsem j Slovencem prikupiti, kajti nastala je izmej I naroda, kateremu so zopet povrača. Hva •
EDINOST
ležni moramo biti slavnemu odboru, da nam je preskrbel jednako delo in hvaležni ob enem naftemu sorojaku g. doktorju, ki tako natančno pozna živenje, mišlienje in gibanje naroda našega. Več nego več bi nam ustregla matica, ko bi uie jedenkrat pričela priobčevj»njem občeslovenskega narodnega blagu. O izdavanji so se uže pisali komentari, vreditev se je uže večkrat podala teinu in onemu — a do danes še nemamo nič!
Jednako nas tuli zanimajo »Lovčevi zapiski« v resnici izvirnega spisatelja ruskega, Rlavnega J. S. Turgenjeva, kakor tudi nekateri spisi v »Letopisu*.
Nikakor se pa nam ne dopada, da še ni opustilo društvo obširnega imeniki, za kateri je Še letos prav po nepotrebno porabilo 35 strani, ter še dodalo vsaeemu udu če le mogoče po dva, tri častne Daslove. Mnogo se je uže pitalo, da bi se opustila ova zla navada in bi se za vsak okraj le navedel poverjenik in b: se pridelo število letnikov, ustavnikov in naročnikov a vse zastonj, kajti vedno več se za to papirja porabi. Mej tem, ko se je leta 1875., ko je društvo Štelo 2194 udov, porabilo za imenik samo 40 strani, se je letos, ko Šteje društvo za 738 udov manje, potra-tilo blizo 35 strani.
Ob enem ae nam nedopada, da odbor še sedaj ne ve za pravo itevilo udov, kajti na etrani 330 »Letopisa« pravi: »Imeniku so za letos tudi še dodana imena onib gg. lanskih druStvenlkov, kateri ali sami ali pa po poverjenikih še niao po* ravnali letošnje udnine . . .« Ali res ni mogoče, da pridemo jedenkrat v pravi red? Ali je to samo mogoče maloštevilnemu celovškemu odboru »Mohorjeve družbe, ki šteje blizo 29.000 udov, za kojega vsacega se natančno ve, da je ud in ne da j» morda, a morda tudi da nit
Mimo tega pravi zapisnik 65. odborov« seje dne 12. novembra 1884 nastrani 322: »za letos je plačalo do sedaj 942 (v pregledu na strani 361 je naštetih 1125, toraj morda 183dvomljivih letnikom) letnikov svojo udnino. V imenik se sprejmo tudi oni bivši udje, ki do Bedaj le niso plačali . . . ,»
Sprejemali so se torej lopet tudi oni v imenik in v pregled, ki udnine plačali niso — a na robe so se izpuščali oni, ki so mnogoletni, vedno vestni udje in imajo zakonite pobotnice za leto 1884 v i-pu. Tako u. pr. pisatelj teh vrstic, koji z svojo pobomico radostno vsakemu postreže a ga vendar ni v imeniku, v katerem so po besedah »matice« same, celo oni, ki plačali niso. Dva goliinarja je malo — a navajeni smo, da nam celovški št. Mohorci tudi za sto krajcarjev V9e v redu drže. Čemu toraj jednak, 35 strani obsegajoč, oompezen imenik? Komu naj služi, v kako svrho je? Na 36 straneh nam je g. Navratil krasno opisal »Janša Lovro in Valentina« in nam v tem zelo ustregel a gotovne, nepopolen imenik 35 strani?!
Koncem praŠamo, zakaj se vsaj jedenkrat v nekako provstrojitev ovega našega ljubljenega društva ne skliče zbor na čas počitnic, ko bi bila udeležitev mnogobrojna in bi se po nekakej agitaciji zadobilo lepo Število zbornikov, ki bi se spioh posvetovali, kaj je krivo, da naša »Slovenska matica ne napreduje tako, kakor naša na. rodna društva sploh. Od leta do leta imamo' Slovenci več inteligencije in manje ulov naše »matice«. Žalostno a resnično, kar svedoiijo ove številke.
Leta 187213 je bilo udov 2123 in na Goriškem 220. i.JS74 2291 in na G. 219, 1.1875. 2194 na 6. SOO, I. 1876. 2144 na G. 196. I. 1877. 2096 -a G. 197. I. 1878 1977 na G. 184, 1. 1879. 1844 na Gor. 178. J. 1880. 1584 na G. 125, I. 1881. 1288 na G. 95, leta 188213. 1517 na G. 109 m leta 1884. skupno samo 1456 udov in mej njimi na Goriškem 126; teduj od leta 1871 sem blizo 835 ali več negojedna tretjina manje. Številk" naj govore o potrebi prave, resne reforme I Ne »kdo j« rekel, temveč kaj je rekel« in rešimo, podpirajmo in prevstro-jimo po potrebi naš prvi in vrlečastni duševni zavod, ki ima pospeševati in je v nekoliko letih dejansko pospeševal više znanje in višo slovesnost. Poprimimo se dela in skrbimo, da bo »matica« bolj ia bolj postajala središče slovstvenega delovanja vseh rodoljubov, kojim je mar za
blagost in čast slovenskeg« naroda _ a
tudi slavni odbor naj se ozira na prošnje naše in naj ob pravem času skliče izredni občni zbor, h kojemu pridejo tudi Ne-Ijubljanci.	J.
Domače in razne vesti.
Ce«arlca je sinoči cb 7 uri min, odpotovala z Dunaja. Spremi al jo je višji dvornik baron Nopcsa. dvorjanka pl. Majluth. dvorni svetnik Claudy i n e telesni zdravnik. Tudi princesinja Aglae Auersperg je mej spremstvom. Cesar ,10 jc spremil na kolodvor, kder se e cd nje prav srčno poslovil. V Miramar je dospela danes zjutraj ob 9. uri in 45 osmešiTu
min. mej hudo burjo. Na Dunaj se vrne zopet 26- t. m. Mej bivanjem v Miramari napravi nekoliko izletov na mcr.e na ladij i «Miramar» in tudi pesnih izletov na Kras.
Cesarjev dar. Cesar je iz lastnega premoženja podaril samostanu ini-noritov v Piranu 250 gld. za popravo slike sv. Frančiška, katero je naslikal v letu 1519 beneški slikar Carpuccio.
Imenovanje Kontreadmiral Carl Schaffer, rojen S- Iinec je postal poveljnik c. kr. mornarske akademije na Beki.
Odlikovanje. Hi o larstvenemu vodji avstrij>ko-ogerskega Ll< yda g. Ljudevitu Ptaku je cesar podelil red železne krone tretje vrste.
Predsednlštvo pol. društva Edino.*! vabi v>t» odbornike in po^c-j^nike društva v sejo, ki bode v nedeljo, 25. t. m. ob 10 i pol uri dopoludne v dei. podp. društvu A« quedottu št. 11.
Odbor polil, druživa Edlno«t naznanja vsem družabnikom, na bo ie redni občni zbor društva dne 1.februvuij 1 in prosi vse poverjenike društva, da delajo na to, da bode zbor tako obiskan, k^kor je uostojno tako važne mu društvu. Zbor bode v dvorani vrta »Rossetti«. Začetek ob 10 i pol uri dopolunne. Dnevni red priobčimo prihodnjič.
Xovo pevsko društvo. V nedeljo 18. t. m. osnovali so v Trstu nekateri pe\ci novo pevsko društvo »Preširen», izbran je bil precej začasni odbor, kateri ima nalogo sestaviti pravila in skrbeti za po spešenje tega društva, dokler se okliče občni zbor, kateri izvoli stalni odbor. Nadejati se je, da se če na poziv, katerega misli sedašnji odbor razposlati mej rodoljube, da po mogočnosti to društvo podpre, vsak dragovoljno odazvati.
Slavnetinl koncert priredi o priliki otvorjen a pevsko društvo «Zora» na Vrdeli v 31. dan januarja v dvorani Ros setti. Spored, ki ie jako obširen priobčimo prihodn iČ. Opomniti nam je z veseljem, da pri tem koncertu nastopi nad 3o oko-IiČank v narednej noši. kar je do denes prvikrat v tržaškej okolici.
I*lea» ženskega oddelka del. podp* društvu, v »Fenice« je bil še precej obiskan, bilo je v.-eh skup nad 600 oseb; ali to je za to društvo še vedno ptemalo. Plesalo se je pa toliko boljše in sicer do ran«ga jutra. — V narodnih oblekah so se v prvej vrsti odlikovale nekatere okoličanke, potem ena gospodična v franco>kej narolnej kmet^kej obleki. Bile so tudi nekatere Kranjire s pečo, in nekatere jako simpatične gospica prišle so celo v elegantne) rokoko-obleki.
Tudi nekateri odlični gostje so obiskali lepo veselico, mg rjtmi državna poslanca gg. dr. Vitržičin Nabergoj, pot-111 nekateri hrvatski brodovlastnikiinpomorski kapitani. — Mej plesnimi odmori je pevski zbor del. društva piepeval in žel obilo polivale za izvrstno petje. Precej po prlu noči delili so se darovi, in ker je go^po-diiina Zaveršnik po urila krasno pibalko. bili so trije darovi. Prvi dar, zlati rneda-lijon, dobila je gospica Frančiška Naber-gojeva (okoličanska obleka); drugi dar zlat prstan dobila je gospica M. Požar i-". R> jana (okoličanska obleka); tretji dar j» dobila gospica M. Germ (francoska narodna noša).
Nekatere druge gospice, akopremjako elegantne, niso mogle konkurirati, ker da rila so bila razp sana za strego narodne noše, z namenom, da se te ooŠe vsaj na narodnih plesih vdomaČijo. Dohodki veselice so obilno pokrili troške, in moremo torej zadovoljni biti z izidom plesa, kateremu je konkuriralo tisti večer še 6 drugih plesov, pa delal kvar tuli silno slabo vreme, burja z naletavanjem snega. — Vse se 1 iaj pripravlj t na veliki ples del. podp. društvo, 7. februvarja, na katerega se bodo vabile tu li vse tržaške honora-cije in vsa Tržaška patriiotiina društva.
Ivan Marija l.avrenčlč. kateri je dal znamenito poslano o Cikoriji v zadnjo številko našega lista, je pisal ali si dal pisati, ker satn pisiti nežna, neko piRino gospodu Poidetu Mauronerju. v katerem naznanj:., da ni res, kar objavil v Eiiriosti, da on se ne vjema z Na-bergoji in ter da je Šp vedno ivest voi*k • Cikorije«, za katero hoče živeti in umreti.
Gospod Poldo so na to pismo odgovorili bhzo tako le:
Moj dnifi Livrenčičl Milostljivo te zopet sprejmemo v svoje zveličavno naročje, to je ▼ naročje Cikorije, iz kater, ga naročja si za h p pobegnol. Z veseljem vidim ' iz Tvojega pisma, da si apoi iai svojo zmoto, da boš, kakor si nekdaj pod mojim povrIjein s puško boril se prot Ire-dentarjein, tudi odslej boril se, kakor pri*' vojŠČali v vrstah »C'kouje«, katera im.i namen, »i.i širi Iredentizam po okolici m sploh mej takimi Slovenci, kate-i prou j jo svoje prepričanje po grofij. V ostalem ostanem ti v milosti naklonjen P0M0.
To naj rilo res lucljo so gospod Poldo objavili v It tu »Cittadiuo« hi so s tem ne b Lavrenčiča, temuč tudi samega sebe
Lavrenčiča nismo mi nikoli klicali pred sebe, da se spokori, on sam je pričel v naše uredništvo in je našega urednika v pričo č. g. MandiČa in g. F. Stelet-a p av ponižno prosil, da ga operemo pred javDostjo, ker ga »si okoličani gledajo kakor uacega Judeža, da njemu ni prebiti, ako mi ne sprejmemo od njega poslano, v katerem naj bode rečeno, da on r i nikdar delal za Cikorijo, da ni pri zl>e:u tega društva niti ust odprl, da je vedno bil in ostane zvest Slovenec in Avstrijec, kateii se je na strani Nabergoia od nekdaj poležal za narodne pravice i t. d. Ker sam nežna dobro pisati, prosil je našega urednika, da mu sp:še poslano v tem zmi«lu, katero je tudi pripravljen plaćati. Naš urednik mu je odgovoril, da on noče nobenemu krivice delati ter da rad prevzame vsak enak popravek, da zato niti ne ter|a nobenega plačila. Ves ganjen se na to zahvaljuje ta vojak Cikorije.
Drugi dan pride zopet moledovati in naŠ urednik mu prečita v pričo gosp. F. Poliča in J. pl. Masneca in še par drugih vlagarjev poslano, katero je bilo tiskano v Edinosti. Lavrenčič je obseiek poslanega v nazočnosti 4 prič 7, veseljem odobraval,
Ako je torej res on pisal ono pismo g. Poidetu, večnemu kandidatu v okolic, potem mu moremo po vsej pravici v obraz reči, da ni mož, ampak prava pravcata bubura, da sploh ne ve kaj dela in da je torej zdaj Še manj vreden, da nosi kako c. k. uniformo, nego je bil tega vte-den poprej. Vojaka prva lastnost je po štenje, moštvo, moška beseda, laž pa je morda le znak vojakov Pobietove »Ci o-rije«. Kar smo tukaj iztekli, pripravljeni smo tudi vsaki čas predsodmjo dokazati. Zatorej pa tudi srčno radi privoščimo Cikoriji takih vojakov, habeant sib< 1 Tržaške novosti:
Kožice se še vedno širijo. Te dni so zaprli Dreherjevo pivovarno, ker so se tudi tam vgnjezdile kožice.
Nisrf.Hu. Fakin Jakop N. je pijan p;i-del včeraj o poludne v uiorje; usmiljeni mornarji so ga poteguoli iz morja in peljali na dom.
Tepeži. — V nedeljo so se zopet v več krajih pretepali in bili so, kolikor se zna, ranjeni trije z nožem.
Burja od nedelje sem hudo brije v Trstu iti je v nedeljo in pomielek v noči nekatere dimnike podrla, nekatere ljudi poškodovala in clo Llojdov parnik «He-li0s» od mola «Giusepptna» odtrgala ter dah i v morje zarinola; trebalo je 8 ur vstrajnega ueia, dokler se je posrečilo patnik zopet zatrditi. Tako hudega mraza pa tudi še nismo imeli uže več let, kakor tedni, podnevna temperatura je bila 1—2 stopnji pod ničlo, kar je v Tratu le redka prikazen. Sicer pa dohajajo poročila z Notranjskega, da tam sueg v nekaterih krajih po 3 metre in več visoko leži in zima je posebno na Koroškem tako huda, da se iz Trbiža poroča o Sibirskem mrazu in o tak:h zametih, da so skoraj vse ceste zaprte, posebno pa ona čez Predil. Huda zima dobra letina.
Utonil je mestni stražnik užitnine Jurij Zorman, 64 letni rnož, rodoma Slovenec; n>šli so ga včeraj zjutraj ob 3 uri nekateri mornarji mrtvoga poleg brega Sauil& ter so ga iz morja potegnoli. — Ne zna se, ali je stari mož iz obupa v morje Skočil, ali pa je iz neprevidnosti v morje padel.
»Trie »ter-Ztitung«je prinesla mej drugim tuai vest, da bode presvitla cesarica /.a nje bivanje v Miramaru delala tudi izlete na Kras. Kraševc.i bi bili tega sicer veseli, ali izleti v tej b^-rji ne bodo za uaj-Vlšo gospo.
Policijsko. V nemškej kavarni je 19letui trgovski pomočnik po imenu Artur Hriurich iz Karlovca ukradel zimsko suknjo iz obešala, kder je visela. Sukno so dobil: pri nekem Židu, tata pa v starem mestu. — Fakina Jožefa JI. j« poliejska straža zasledila, ko je ravno hotel ukrasti izpred neke pro tajalnice v ulici sv. Antona dve gorki jopici. — Neko Marijo D. iz Tolmina je policija zaprla, ker je kradla in se vruola v Trst, akoprem je bila izgnana. — Nekemu faktnu je na kavalkini v gie ijšču Pobteama Kosseiti, neki fiema 'ukradla uro vredno 24gld. Na kavalkinah i sploh kra iejo, oa je veselje. — Drugemu f .kinu je tu ii v uekej »peteŠarlji« zmanjkala ura. — 2-letuega tata I"ana H. iz Repentabra je policija zaprla, ker je po »enno pridno kiauel po lr*tu. — Policija je zapna še par drugih potepuhov m dve lepoti stareg« mesta zarad razsajanja.
12 kopra se nam piše: S 1. fe-bruvarjem se preseli posojilnica in hranilnici v hišo B.sseggiovo N. 329 nasproti cerkve sv. Bl-Ža.
Valili« k besedi, katero priredi »rokodelsko bralno društvo« v Tolminu dne 21. januarja lf^85. v G. Podsolar jevij dvorani spored: 1. Petje: «Sokolska,» A. Foertser. Moški zbor. 2. Petje.* «Bled,» F. Carli. Mešani zbor. 3 Petje: »Hrvaticam.« J. Zajec. Moški zbe:* z bariton solo. 4. »Gospod Čapek,» vesela igra v
enem dejanji. 5. Pctie: »Venček narodnih pesmi.» H Volarič. Mešani in moški zbor. 6. Petje: »Kislicu sladka.« A. Leban. Me-ani zbor. 7. Tombola s tremi debili. 8. Petje. tOd železne cesten II. Volarič. Dvospev in zbor spremljanjem kla\: .1 Po besedi presta zabava.
Vstopnina k besedi je 20 kr. listki za tombolo po 10 kr. Hadcdarncsti sc ne stavijo meje, ker je Čisti dohodek namenjen napravi novega odra. K cbilni udeležbi vabi vljudno.
Odbor.
laopel na otoku ILakreuil. Dr.
Suess in dr. \V1ntern1tz z Dunaja, ki st v popotovala po Dalmaciji, namerjavata napraviti na otoku Lakrcmi kopel, ki ima tekmovati z Nico, k.-r je podnebje tam j iko'ugodno. Voditelj tej kopeli ima biti ur. VVinternitz. Oba gospoda takoj, kose vrneta na Dunaj, vložita prošnjo za to podjetje.
Trzalki pevci piiredijo prihodnjo nedeljo izlet v Hoiati k g. M. Boletu. O lhoJ iz Trsta ob 3 uri popoludne.
Potres v Italiji. Iz Palerma se je 14. I. m. brzojaviio: Po vsej S ciliji se potresi ponavljajo." V Partenico se je zopet več hiš posulo ter pokopalo p ebivaice pod razvalinami. Več o^oii je bilo usmrtenih, veliko ranjenih, strah je velik.
Žrebanje dobitkov za Narodni dom v Ljubljaiii. ^a.u-le 80 nadalje d uitke našle-dnie Številne: 63.538, 86.760, ij,620. 41.456 81.116. 80,301, 18.257, 13.761,11 158, 48.248. 56 588, 80,426, 41.215, 27.770. 08.642, 10.112, 5.933, 14,816. 65.031. 82.270, 50 354,84.193, 77.435, 03.239, 54.378, 35.108. } 5.846,17.969, 58.714, 42.069, 38,617,96 453 3 >.6JI, 40 076, 13.664, 90.061,81.662. 36.279, 80 522 72.360, 84.131, 6 », 117, 82,403. 47156,75.157,25.919, 72.064 30.057, 25 481, 54.872, 7.225, 58,593, 40.0510, 90.207 29.151, 33.177,80,601, 56.^09, 7.413. 75.616, 64.028, 75.504, 92.058,22 079, 49.340, 14.904, 41.29«, 60.005. 52 404, 43.245, 13 844, 73.469, 59.264. 10.671,23 721,82.712, 26.325, 82.637, 72.496, 72.107, 66.781, 93.787. 34.653, 32342,15.072. 28.277. 61,852,14.201, 76.127. 30.640 23.444,21.330, 13830. 5S.305, 74.005, 76.455. 63.841, 33.890,90.343,15.554, 45.892, 91 901, 22.217. 62.058. 77.209, 42.972, 98,6fc6. 78.750. x4 060. 38.000, 71:925, 40.475, 80,981, 58.757, 26 917, 70.936, 24,471, 44 494, 55,578, 12.697, 10.817, 59.935. 79.026. 93.087, 25.057, 50 479, 48,2^4, 89 «16, 99.297,76.820, 37.295, 94.949, 76.765. 57.446,28.490, 60,363, 1-4,23, 73,323, 2224, 55.207, 14.513, 68,071, 94,709, 47,005, 66 720. 77.042,39.136,61.639, 4704 , 70 365, 34 798 , 59.435, 43,389. 28.162. 64.813, 89.642. 43 823. 27 410, 94.051, 98.979; 3184, 25.9-10, 4051. 74 646, 14,093 32 033, 44.026, 60.293, 97.506, 62.349, 84.135, 46.838, 5387, 24.713, 14.679. 19 807, 22,005, 49.928, 55.610. 88.443, 33.767. 91 585, 43.486, 90.548, 92.783, 44.558, 62.311, 26.504, 55.026, 73.767, 24.414, 65.391. 36 864, 59.011, 74.858. 80.474. 90 907, 42 429, 9762, 89.291, 36.524, 90.386.. 21.479, 72.628, 80.894, 81.923, 82.985, 48.457, 33.966, 20.181, 81.923, 82.985, 48.457, 38.916, 20181, 81223, 69774, 16591.
Za titočlelnico sv. Metoda je izdal olumuški vrhovni vladika pastirski list, v katerem v kratkem omenja delovanje slovanskih hlagovestnikov sv. Ciril i in Metoda,
nagluša, s kakim v« seljeni so siaii Slovani sprejeti sveto evangelije iu kako sospoštovali iti ljubili sveta moža mej tem, ko so di ngod ozuanovalce Božje besede proganjali in so prejemali mučeniško krono. Pastirski list poudarja, kako dobro sta sveta brata znala, da poduk še le potem prav sad rodi, ako se resnice odrešenja sveta razlagajo ljudstvu v mateiinskem jeziku; kder se je slovanski jezik glasil, tam gledamo sledi apostolskega dela sv. M> toda, pravi pastirski list, ki pa tudi obžaluje, ca je onn grozno načele, ki vero zlorabi z 1 politišk* namene, rodilo strupen sad: zavriljivo sovraštvo neprijateljev je napalo pravovero apostolskega mož> ter zasadilo i j"govemu sicu najglohoke|šo rano. Potem pastirski list polaga vernikom na arce.uaj na dostojin način s k* žejo hvaležnost sv. slovanskemu apostolu ter daje poduk, kaKo naj s^ to zgodi kličoč: D'žite ie trdno i neotuahljivo starih izročil; branite, branite krepko, da vaše literature — rekel bi še deviške — ne oskruni nevredno suuiničenje sv. stolice, in iz tujih jezikov prekladi, ki vsacega kristijana arce globoko žalijo; ne podpirajte prevzetneiev ni nravno ni gmotno. Pioti konci opominja pastirski list: Milujte svoj narod in svojo zemljo iu hvo|o besedo, ali ne zabite, da je vsa zemlja Gospodova, da ae v vseh jezikih k Njemu vsak dan moli: Oie naš, odpusti nam naše dolge, kakor mi odpuščamo svojim dolžnikom. Nazadnje priporoča pastirski list obiskovanj« Velehrada tak > le: Obiščete pa — in za to vas prosi vaš ve-lepastir — ono mesto, v katerem po izročilih počivajo posvetni ostanki vašega apostola, obiščite v letu 1885 Velehrad, pokleknite v tem svetišči, k.terega kraljeva sij ijnost |e vaše delo, pokleknite, zahvalite se m dobrote, podeljene našim prednikom, storite dobre sklepe in držite se jih zvesto.
I D I N O S T
Glejte, miljeni moji dieceeani, svet i stolioa j-i nam odprla zakla le nebeških milosti: na Velehradu morete biti deležni teli darov. V.iŠi duSni pastirji vas poduče po mojem rankazu o odpustkih, kiko" tudi o alavno*tih, ki se bodo vrnile v letu 1S85. poslušajte njihov ylas in ravnajte se po njem.
Tržno poročilo.
Katay— dobro ebrajtinn, cene jako trdne. — Sladkor — v boljšem obrajtu. — Sadje, olje, pelrolje — se p-odaj a po nespremenjenih cenah. — Kupčiji v obče miruje, ker mnogi trgovci zdaj delajo tudi svoje letne bilance. — Lansko b*to ni dala kupčija TiŽačanom posebnih dobičkov; p'i vsem tem pi se je tukaj eta bliralo la *ko leto kakih 25 novih večih trgovcev, večinoma Nemcev.
Borzno poročilo.
Borsa mlahova. dritvni papirji pri vsem tem jako trdni z najboljšo tendenco,
Dunajftka Uor*a
dne 20. jantarja
Enotni drž. dolg v bankovcih 82 gld 90 kr
Enotni drž. dolg v srebru	8« » 70 »
Zlata renti......10G » 40 »
5°/0 avst. renta ....	9* » 30 •
Delnice narodne banke . .	864 » — »
Kreditne delnice ....	290 • 75 •
London 10 lir sterlin . .	123 • 75 »
Napoleon..............9 » 77,|* »
G. kr. cekini............5 » "/8 •
100 državnih mark ...	60 » 35 •
Službo
knjigovodje, koresnondenta itd, iš2c mladenič z zvrstnimi svedoČbami, zmožen slovenskega, hrvatskega, nemškega in italijanskega jeziku. Blagovoljne ponudbe pod Šifro C S S na upravništvo »Edlnosli«.
Tehtnice
Vsled naznanila mugisiratovega zade-vajočega pregledovanje in potrjenje tehtnic in uteSev vsake baž« se podpisan;
PETER TOMA0ESSO
tebtničar
priporoča p n. gospodi imenovanih tehtnic in utežev po najnižih cenah inje pripravljen 2 o poprave posoditi eno ali več drugih tehtnic v delulnlci F*. Tomadesso, Via delli! Beccherie nasproti starej proda-jalnici v Trvtu.	10—1
gf2SiSZ5ZSZn5ZSZSZniSZSiSi!5ZSZnS2Si«
Agencija za posredovanje
u službah i kod stanovanja
E. GEROMINUA
priskibuje službe svake vrste u Austriji i inozemstvu. Kupnje i prodava kuč*. po najugodn jimi pogodbami, Piazza Pontorosso br. 2. I. kat. •25Z5252525E5£5E525l2525Z5i!5Z525Z5252S«
HecLjunarodna linija
N
<
H M
as
H
Iz Trsta t Novi-M
Veliki prvorazredni pamlki le linija vozijo redno v Novi-Jork in vspretnajo blago in popotnike po najnižjih cenah in •/. najboljšo p .strežbo.	9—13
V NOVI-JOKk. Odhod iz TRSTA.
I'arnik • Germanla-, d.i00 ton, v 15. dan jena^a » »Anglia«,	v 313. dan januvarja.
Popotniki naj se o brnijo na
JT. Terkuile,
peneralnega pasažnega agenta. Via (leU'Arsnnalo 13. Toatro Comunalo
v T RSTU.
Kajuta za potnike 200 gld Vmesni krov 60 gld.
Zaradi vožnje Magu obrne naj se na Emlliano «1* /Vnt. Po^Iaj-^n,
generalnega agentu.
1^0009900003903330000000
LA
FIL IALE
<lell m
BANCA UNION i
TRIES7E a' oecnpa di tutte le operazionl dl Banca • di Camblo valute.
a) Accetta ver namen t i in conto corrente : Abbuonando l'interesse aunuo per Banconote 37. °/o con preavviso di 5 giortii 4 ,	„ » 12 >
4'/« a s«! mesi fisso per Napoleoni °/o co" preavviso di 20 giornl 3'/ „	„ , 40
3'lf >, t	,« ,3 meti
4......O .
ftoilraniio dell'intrreiso autnftntato le UtUr* in ctroolft/ion« c >n fi Kinrni di prear i i*o dal f> n>vombre n. c. qiiPll»enn lj ginviii dal 13 giorni e qu«U* »on 84 giorni d;il 2'i iiovrrnhrn !k. <*.
BIV »ANCt> GIllO
abbuonando II 3% intere.sse annuo sluo fjuftlurinti« sonunu; prelevazloni sino a (ioriui 20.000 a vista verso chinue; importi magglori preavviso avanti la Borsa — Conferma dei versamenti in apposito libretto,
Contesf;in pertuttii versamenti
U
U
o
u «3 U 43 U U U u V
o u u u u u u u o u u o o o
fatti a qualsiasi ora d'ullicio Ja vabita del gj
medesimo giomo
AMMtimo pol propri cor- q rontlMti l' inc.asso di Cambiati per q Trieste, Vitina e Bvdapest, rilascia lom assegni per queste nit ime pume cd accorda loro lejacolt'a rf« domloilinre » presso la sua cassa franeo d' ogni Jj wposa per eaai.	»
b; S' incartca delVacquisto di effetti pubblici,
della rendita
______ _______, valute e divi se, g
nonehć dell' jncasso d'asseani, cam-binli t conpons, verso '/,°/0 dl provig-gione.	g

nccnrda ai suoi committenti la faeoUa d i depo,ti/are efetti d i qualstast i}>er.ie e ne cura gratis l'inceisso di conpons alla scadenia.
La Filiale della Banca Union
o o u o o o
iSezlono Hlerci) s'incaricap
deli' acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni cd apre crediti sopra mercanzie ad esaa consegnate, oppure polizze di carico o Warrants.
OOOOOOOOOOBOOOOOOOOOOOO
Zdravilni plašter
(cerot).
Ozdravi temeljito va.iko rano, bodisi Se
tako^znstarana in kronična in tudi (a':e, kt So uže spr.Miienilo v raka, ustavlja že tako mo-i'at> glavobol, vse bolečine Živcev in revma-tiztia v /globah, eu-lelno pomnga v bole5iti:ih materinskih i. t, d. 50 lettm sklanja z izvrst-ij m uspehom, kakor razvidno po ikŠtevilnih spriSalih, katere se morejo pokazati vaakcinu — dobita se le v lekarni
10—G
Rovlm, Corso
Dr. EMIL FAD1ANI
zriravnik-ranocelnik-porodoslovec
j'-rrilj * in ordmuja v^aki dan od 2. do pol 4. ure po- oludne Nahaja se tudi
v lekarni UOVIS Corso 47. Via degli artilti Uro 8 II nadstropja
Spričevalo.
Polpismi potrjujo s li n, da so po natinčnej preiskavi naftli. da je cigaretni papir „LE HOUBLON" iz francoske tovarn« za cigaretni papir gospodov C»\vley & IIonry v Parizu izvrstne kakovosti, popolnem l>rez tujih sestavin, zlasti pa zdravju Škodljivih snovij.
Dunaj, v dan 24. maja 1884. Dr. J. J. Pohl, red.jav. prof. kem. tehnologije na c. kr. tehnifinej visokej šoli. Dr. E. Ludvvig, c. kr. red. prof. medic.
kemije na Dunajskem vseučilišči. Dr. E. Lipmann, Izred. prof. kemije
na Dunajskem vseučilišči. (Pristnost teh podpisov potrdil j« dr. •I.. Iloiliavin. c. kr. notar na Du liaji. Zgornje spričevalo potrjeno in podpisano od c. kr. ministarstva vnanjih zadev in francoskega poslaništva na Dunaji v 28. dan maja 1884.)
V	Plazža della Stadione	«
V TRSTU,
Priporoča i« p»MkbnoNli: Katiamova voda f^^rke^rgaC'.1 Hlebčki Havasini
Ijti in lioleml v tfriii,
DjLjp /|lio "nravnn 1 rnonore hiir»c, ki vonja "*.)*•' prav malo po ribi, jrlitni, brca vaa-kesa slabega okusa. NajholjBi lek proli Jetii, trpanju, Izpohom, slabu U itd.
Rillip nllP Tnufllin,> L j^dom in lelszniro, Ink po ecni in gotov, priporoSljiv dmllnam, iati re imajo otroke z dvojnimi udi in ne morejo shodili.
Adontina Ravasini
t ri precej ostitvi boUSine ^iiilllh zob.
Eliksir in zoboeistni prah
vzdrlavanje zobovja in dobre vonjave v istih.
Dišeča glicerina S^TV^!'- pri"
r>. „ . o^Jf*1 ,T,edno P° tch r°sebno«il na ime MARKA RAVASINI, lekarna „Alla aiutMtta", Piazza dell.i Sta«ione. /.»lojta mineralnih vi>i, posebnosti dumaSe in inostranske, kemifni i/delki in mirodije, izdelki iz ela-slifine
gume, ranoetlniiko orodja, difleco aiilo in druiri jzdelki lekarne itd.
Vsaka naročba se precej izvrši.
Tržaška hranilnica
Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opolu d ne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 3°f0 Plačuje v torek, petek, soboto od 9. 12. ure opoludne. Zneske do HO gld. prav precej, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprfj, zneske od 100 do 1000 gld. 7. odpovedjo ii dni, čez 1000 j.'ld. z odpovedjo 5 dni. Eskomptuje menjice, domicilirane na
tržaškem trgu po ....... 3*1/1,
Posojtlje na državne papirje avstrij-
sko-ogrske do 1000 gl. po . . . 4VA više zneske v tekočem računu po .............4'1/f.
Daje denar tuli proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru.
Trst, 24. mnrcija 1883.
ma
Najvećega zanimanja za perice je
......V-
kuriri nudomoatujd pri pranju porlla na
uli žge nujruanjt) titunlus, katere s« Ž nji *«
Občinstvo sumo se bode lehko mog. trošku perila, ako se poslužuje tega lupa, Wa i
Jedina zaloga v
• ■ > ■ 3 ^. pepel, ter ne poškoduje
J®*
?i)fi5iti ;; ^iiUej koristi in majhnem trljtelild časa in denara.
C. G-UAR

\
ulica S. Sebastiano Kt. ">'4 Na drobno pa se prodaja ta lug v drugih mla 'i>iil3«. inlnieula |eft*tvlii, in povsod H3 dobi tudi navo> i<s-
n proda-
l omenjeni lili*.
immmmtmimmBBBm
Riunione Adriatica di Sicurta
v Trdili
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti loči, na živenie v vsili kombinacijah
Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1883
Glavnica društvo	gld. 3,300.000' -
Reservni fond oi, dooiftkov » 536.G'22 02 Po>ebn.i reserva doblŠkov oil
zavarovanja na Živi en>e » 150.000' — Reserveni fond za pokritje
premikanja vrednostih efektov lfil.500' — 1'remijna reserva vseh oddelkov » 7..'II2.780-30 Reserva za škode	• 2ii7GUl - i
V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati
v prihodnjih letih ..... 16,954.118 57 Skupni znesek v: h škod plačanih odi. 1S38 do 1883 gld, 111,9-19.847 01
Urad ravnateljstva 13—1?4 Via Valdirivo, fit. 2 (v lastnej hiSi)
VELIKA PARTIJA
ost.axi.kov sukna
(3—4 metie), v vseli ba'-vah za cole moike obleke, pošilja proti povzetju po 5 gld. ostanek.
L. STORCH v Brnu
tvarina (sukno), knja se nebi dopadala, more se zame* j iti.
VELIKA PARTIJA
ostankov preprog
(10—1*2 metiov) t'osiiia p-oii povz^iui komad po for. 3 80.
L. STORCH v Brnu
tvari na koja se ne bi dopadala, more 12—3	se zameniti.

NOVOST!!!
P«j»;at „TRST" najprikladnejše darilo, jako koriiten, zadržujoč vse, kur jo potrebno v pisarni, kakor : pečat it kavčuku, x avtomatičnim barvilom, pero in »vinčnlk, vse v nujeb-jjantnejšej obliki it niala in preglbljivo, da se mor« hraniti v žepu. Nadalje okusuo izdeluni pečati v obliki medaljonov,ur, škntlj ce za žvepljenke in ruani druftinržnlpečatl.
Pri odiikovauem grafičnem zavodu
HEN. FREISINGER-JA
Lloydova palača ulica „Mercato vecchio" št. 4
V TRSTU.
Urstm*, «wufttvo .k:i)INC)ST€, ~ Izdatelj in odgovorniureunU: VIKTOU DOLBN .
Not • tUKarn« V. DOLENC v 'Irr.tu