Poštnina plačana v gotovini. DEMOKRACIJA Leto I. - Štev. 8 Gorica - Trst, 13. junija 1947 Sped>z. irf abb. post. II. gr Uredništvo in uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 10.— Naročnina: Mesečna L. 45,— PoSt. Cek. ra«. St. 9-18127 Izhaja vsak petek Smisel naše dobe Kakor v naravi, tako velja tudi v političnem življenju zakon pritiska in odpora, akcije in reakcije. Po tem pravilu dobi leva skrajnost neizbežno svojo protiutež v odgovarjajoči desni skrajnosti in narobe. Skrajnostna, totalitarna in na-silniška politična naziranja in gibanja se vzajemno izzivajo, kličejo v življenje, pogojujejo in opravičujejo. Čim večja je skrajnost na eno stran, tem večji enakovredni odmev dobi na nasprotni strani, čim bolj prekorači levo krilo demokratični okvir, tem bolj ga zapusti tudi desno in in obratno. To pravilo o političnem ravnotežju velja tudi za pojav in razmerje med komunizmom in fašizmom, čeprav skušajo zanikati, da bi bil fašizem nasprotni odmev komunizma, marveč trdijo, da je naravna naj višja razvojna oblika kapitalističnega imperializma. Ker je komunizem zgodovinsko slučajno starejši, je bil fašizem reakcija nanj, kakor bi bil komunizem ali njemu slična leva skrajnost odgovor na fašizem, ie bi bil ta slučajno prvotnejši. V kolikor so politične skrajnosti nezdružljive z demokracijo, gredo seveda vedno na rovaš najosnovnejših človeških pravic in državljanskih svo-boščin, ker so v bistvu vse enake in se dotikajo. Mi si leve in desne skrajnosti namreč ne predstavljamo kot končni, najbolj oddaljeni točki ravne črte, marveč kot zaključni stični točki kroga. Pred drugo svetovno vojno smo imeli politično ravnotežje: na levi komunizem, v sredini demokracije in na desni fašizem. Demokracija in komunizem sta v slučajnem vojaškem zavezništvu, ki ga je ustvaril Hitler s svojim napadom proti Zapadu in Vzhodu, porazila in izločila desne skrajnosti. To zavezništvo je bilo izrazito vojnega značaja in ni izviralo iz kakega morebitnega idejnega sorodstva ali trajnejših skupnih interesov To so potrdila tudi globoka nasprotja, ki so počivala le za čas vojne, a so neizbežno izbila na površje takoj po zmagi in na mirovnih konferencah. Med demokracijami in komunizmom je bilo samo vojaško sodelovanje, ni pa bilo, kljub nekaterim svečanim listinam, iskrenega ustvarjalnega soglasja o enotnem moralnem, duhovnem, političnem, socialnem in gospodarskem temelju zgradbe bodočega boljšega in popolnejšega miru. Razlike so načelne in globoke, a svet je spričo ne-slutenega revolucionarnega tehničnega napredka postal premajhen, da bi jih mogel še dopuščati in prenašati. V tem smislu je druga svetovna vojna z izločitvijo samo desne skrajnosti porušila prvotno razmerje in ravnotežje sil. Svetovni položaj se nam zdi podoben letalu z enim krilom ali enostransko obteženi tehtnici. Demokracije so se nastanka tega trajno nevzdržnega položaja gotovo globoko zavedale, ko so se odločile, da kljub očitnim nasprotjem med njimi in komunizmom -na katere je Hitler zastonj polagal svoje zadnje nade -izločijo s šahovnice nacizem in fašizem. S tem pa so naravno prevzele neposredno na svoja ramena vso težo komunizma. Danes si stoje demokracije in komunizem prsa na prsa in si gledajo iz oči v oči. Ce ima zgodovinski razvoj tega stoletja in zlasti obe svetovni vojni v sebi kako zakonitost in dosledni smisel, tedaj morajo demokracije prevzeti nase zgodovinsko breme rešitve vprašanja s komunizmom ali pa ga prisiliti, da se stvarno podemokrati s tem, da izvrši globoko in iskreno revolucijo proti samemu sebi. Če demokracije ne bodo ostale zveste svojim načelom, če bodo zagrešile izdajstvo nad seboj in svojimi dosedanjimi napori in žrtvami, tedaj bodo postale bodisi plen levega totalitarizma ali pa se bo ponovila tragična polpretekla zgodovina s ponov- nim neizogibnim pojavom novih desnih skrajnosti, kar bi vzelo vsak smisel drugi svetovni vojni. V tem oziru nam je veliki zgodovinski govor predsednika Trumana utrdil vero, da ima zgodovina naših dni j svoj trden moralni in duhovni zakoniti pomen, ki je: vse. desne in leve skrajnosti je treba brezpogojno skrčiti v okvir demokratičnih svobodnih ustanov in načel. Vse politične i razlike med posamezniki, strankami in narodi se morajo gibati le v mejah demokratične dopustnosti. Le če bodo demokracije sledile temu idealu, bodo uresničile Rooseveltovo oporoko: Totalna vojna - totalni mir. V tem vidimo smiselni zakon naše dobe. Žaloigra se ponavlja (Ali je Koroška tudi zgubljena?) Kakor smo že poročali,! sprejema slovensko ljudstvo te je maršal Tito izjavil bol'j poraze kot neizbežnost neopra-| ganskim novinarjem, da je vičljivih zgodovinskih zmot in malo verjetnosti, da bi ju= j prevar nasilne manjšine, zato I goslovanisike zahteve po Ko=! pa obrača proti njej vse svoje roški uspele. Tako se dru= nerazptloženje. Neuspehi glede gič ponavlja narodna ne=, smotrov, zaradi katerih je še! j sreča, kakršno smo doživeli naš narod v drugo svetovno že glede 'Primorja. Vsi trije 1 vojno in zanje prispeval tako Župančičevi vogelni kamni neizmerne žrtve, ne bodo ostali Slovenske domovine bodo brez najtežjih notranje politič-ostali izven nje. n'h posledic. Sedanji jugo- Znova se z narodno nesre- slovanski režim je doživel naj oo potrjuje, da je bila vsa tako imenovana »narodno težji poraz prav v vprašanjih, katerih uspešna rešitev bi mu osvobodilna borba« pravilna 1 mogla biti do neke mere edina le z vidikov komunistične odveza za številne druge poli-revolucije, a pogubna za re= tične grehe. Tako pa so se s nične narodno osvobodilne opustošenj domovini in najkru-cjjje tejši diktaturi pridružile še naj- Naš narod sprejema iz* težje narodne nesreče, jave, kakršno je dal maršal Iz tega bodo odgovorni či-Tito, že z neko obupano ra= nitdji morali spoznati, da za vnodušnostjo, globoko se j zgodovinske uspehe ni dovolj zavedajoč, da leže vzroki i izdajati obširne in lepe zbor-vseh naših Ineuspehov in ne« j nike o Primorski in Koroški, sreč v osnovnih usodnih marveč da je za njih dosego zmotah celokupne jugoslo* j treba voditi zares široko in slovanske notrahje in zunas nesebično narodno in demo-nje politike Nesamostojna j kratično politiko. Znaki so, da politika sedanjega jugoslo*!se krivci nagih narodnih nesreč, vansikega režima je vse prej,j spričo pritiska od znotraj in kakor pa politika našega re* zaradi. težkega mednarodnega s ni enega narodnega interes, položaja, v zaupnih krogih vesa Tega prepričanja ne mo-' dno bo|i zavedajo nevzdržnosti re ljudstvu vzeti zvračanje dosedanjega notranjega in zu-krivde’ na zunanje čini- nanjega političnega pravca. telje, kakor vse diktature , Sedanji nasilniški jugoslovanski navadno opravičujejo vsak re^',T1 manjšine ima na sebi težak izvirni greh, pod katerim bo prej ali slej moral kloniti. Bolje bo, če to potrebo pra- Hrvatska mladina »»Demokraciji«« Pozdravljena bodi draga nam „ Demokracija “! Pozdravljeni bodite neustrašni narodni borci, ki ste imeli v sebi toliko narodne in politične zavesti, da ste se odločili pokreniti „Demokracijo “. Pozdravljeni bodite odločni poborniki za narodne pravice in politične ideale svobode, ki sodelujete v naši „£)e-mokraciji “! Pozdravljeni bodite vsi, ki v teh težkih in za naš narod nepojmljivih časih nudite nam istrskim Hrvatom in primorskim Slovencem pravo besedo o pravem času. Pozdravljeni bodite vsi istrski Hrvati in primorski Slovenci, ki ste občutili potrebo po „Demokraciji" in ste jo objeli kot svojo; širite njeno resnico in pravo narodno besedo ter podprite njena stremljenja z besedo in delom. Po nepojmljivi in sramotni izdaji komunizma nad Jugoslovani, po težki nesreči za goriške Slovence, po nameravani kupčiji z nami tržaškimi Hrvati in Slovenci in po vseh drugih odvratnih izdajah nad našim trpečim in onemoglim narodom, je bilo potrebno, da si pričela izhajati „ Demokracija “. Istrski Hrvat in primorski Slovenec te danes bolj potrebujeta kot kdaj prej. Naš narod rabi danes resno in resnično besedo od ljudi, ki se niso omadeževali, ki ne bodo nikdar z nami in našimi narodnimi koristmi trgovali kakor z blagom. Komunisti so s svojim delom v Jugoslaviji skozi dve leti dokazali, da jim ni do narodnosti niti do demokracije, marveč da so jim ti ideali le sredstvo za duhovno in gmotno zasuž-njenje naroda. Mar niso nas istrske Hrvate in primorske Slovence gnali v smrt, da nas na kraju ponudijo kot kos blaga? Naš narod, „Demokracija", je sedaj bogatejši za izkušnjo. Uvidel je vzroke svoje nesreče. Do danes je molčal, toda pričel se je že dvigati in ni več daleč dan,.ko bo odločno spregovoril. Glej, zato je potrebno „Demokracija", da si začela izhajati. Ti moraš biti granitni steber, okoli katerega se bomo zbirali istrski Hrvati in primorski Slovenci na Svobodnem tržaškem ozemlju. Ta zemlja je naša svetinja in nikomur več ne bomo dovolili, da bi se z njo brezvestno igral in trgoval. Zato na delo, draga nam „ Demokracija “! Hrvatski in slovenski narod na Svobodnem tržaškem ozemlju je ob tvoji strani in proti vsakemu nazadnjaškemu nasilju. Bodi nam pozdravljena luč v temi in pobornica za narodne pravice in politične svobodoljubne ideale Hrvatov in Slovencev Svobodnega tržaškega ozemlja! Te pozdrave ti pošiljajo hrvatski omladinci s svojega prvega sestanka v Trstu, ki se je vršil prvo nedeljo meseca junija 1947. Hrvatski omladinci (sledi 53 podpisov) Neozdravljena miselnost („MessaggeroVeneto“ žali načela demokracije, mirovne pogodbe in italijanske ustave.) svoj poraz. Dobro vedoč, kdo so krivci in kje so vzroki za vse neuspehe na mirovnih konferencah, vočasno sam uvidi, kakor pa, če bi čakal, da ga narod k temu prisili. Spričo takih ne- Polkovniku Bowma-1 usP,ehov in v odgovornosti bi i vsaka resnično demokratična nu V pozdrav vlada izročila oblast v roke Gospod polkovnik A. Bowman, j naroda in se podredila njego-višji častnik za civilne zadeve Za- 1 V1 sodbi. vezniške vojaške uprave, se poslav- \ __________ !ja od nas. Naš list mu v imenu demokratičnega slovenskega prebivalstva s j področja, ki ga je upravljal, tolmači čustva hvaležnosti za vse, kar je dobrega za Slovence storil. Na svoje bivanje in delovanje med nami ne zapušča samo na zunaj vidnih znakov naklonjenosti in zaslug, s katerimi nas je zadolžil, marveč zapušča tudi trajen spomin v hvaležnih srcih. Naše pošteno in kulturno ljudstvo se bo ob obnovljenih domovih in prometnih napravah, obnovitvi slovenskega šolstva, razmahu Načelna nepoštenost Tajnik SIAU g. Babič je v „Primorskem dnevniku" z dne 12. junija t. 1. odkril slovenski javnosti, da so se med SIAU in italijanskimi strankami v Trstu vršila že več mesecev pogajanja za sestavo Začasne- V četrtek 5. junija popoldne se je vršila v Gorici procesija sv. Rešnjega telesa, ob veliki u-deležbi slovenskih in italijanskih vernikov, ki so vsak v svojem jeziku molili in peli nabožne pesmi. To pa je šlo tako na živce listu,, Messaggero Veneto", da je 7. t. m. ogorčeno izbruhnil proti gorlškim Slovencem in žalil njih narodni, politični in verski čut, trgovine, socialnem skrbstvu, rešitvi ga Vladnega Sveta za Tržaško vprašanja prehrane in drugih št e- ozemlje in za določitev skup- vilnih sadovih delovnosti Zavezni ške vojaške uprave, trajno spominjalo moža, ki ji je načeloval. t Ko nas g. polkovnik zapušča, ga prosimo, da pozabi na vse ovire, ki nega minimalnega programa. Ta pogajanja so se sedaj razbila. Po zatrdilih g. Babiča naj j bi bil vzrok nesporazuma v sta mu jih pri težavni nalogi pov-1 odklanjanju kvalunkvistov od £SLr5 «™>( SIAU, da bi neposredno: njegova dobra volja in prizadevnost , podpisali sporazum m sodelo-lahko rodili še večje sadove v naš ' vali v Začasnem Vladnem Svetu, | prid, če bi pri vseh našel razsoden! po zatrdilih z italijanske strani 0dZNa novih potih življenja želimo \ Pf "Jj . bi bi!i 8lavnj ,0<^ g. polkovniku vso srečo z željo, da, nesoglasja popolna dvojezi bi nam ostal trajen prijatelj. čnost in razširitev v Trstu se- daj veljavnih zakonov na istrsko področje, ki bo priključeno k Trstu. Ob zaključku redakcije se ne moremo obširnejše ustaviti pri vsebini teh razgovorov, pač pa ob tej priliki pribijamo: 1) „Primorski dnevnik" nas je predrzno napadel zaradi nedolžnega dostojnega pozdrava, ki ga je ..Demokraciji" naslovil list Akcijske stranke „L’Eman-cipazione", istočasno, ko se je SIAU tajno pogajala s to in vsemi drugimi italijanskimi strankami. Znano je, s kako težkimi očitki so tedaj obdolžili to stranko, katere sam pozdrav naj bi že bil za nas sramoten. 2) Pri vsem tem se g. Babič ne pomišlja nasloviti prav na Akcijsko stranko še tale poseben poziv: „Ob tej priliki čutimo dolžnost, da vprašamo socialiste, ali bodo tudi oni šli po tej poti, ali bodo tudi ostale stranke iz bivšega CLN - a, ki tvorijo tako zvano levico (Republikanska stranka in Partito d’azione) sledile tistim silam, ki jim ni na tem, da bi pri nas prišlo do resničnega po-mirjenja. ..“ češ da so vsi skupaj, komuni-i sti in „beli“, „najhujši sovraž-' niki Italije", in da so nalašč priredili demonstrativno procesijo, da so imeli priliko poudariti slovenstvo itd. itd. Proti takim izpadom bomo ! odločno branili našo narodno pravico in čast, ker živimo Slovenci v Gorici od vekov, in si ne bomo pustili motiti in kratiti svojih osnovnih pravic prav od nikogar. I Obžalujemo ta napad, ki je ] izraz neozdravljene miselnosti, ki je Italijanom v polpretekli dobi bolj škodovala kakor pa nam. Tak napad je izraz slabega pojmovanja lastnih koristi, ozke razgledanosti ter nasproten načelom demokracije, določilom mirovne pogodbe in same italijanske ustave. Odločno zavračamo istovetenje vseh Slovencev s komunizmom in obsojamo, da se pod naslovom napadov na komunizem dejansko napadajo vsi Slovenci brez razlike. Na srečo so taki napadi o-samljeni in med italijanskim narodom je dovolj treznih ljudi, mimo katerih niso šle brez upliva tragične izkušnje iz preteklosti. Tak nerazumljiv napad proti slovenskemu narodu si je zaslepljeno dovolil samo list „Messaggero Veneto". V zadoščenje nam je, da so mnogi ugledni goriški Italijani izrazili Slovencem odkritosrčno obžalovanje in obsodbo takega ozkega gledanja in zastrupljevanja medsebojnih odnošajev. Od srede do srede _ 5. junija ; Združene države so ponovile svojo zahtevo, da mora Jugoslavija plačati za obe ameriški letali, ki so ju preteklo leto sestrelili jugoslovanski lovci, odškodnino v znesku 400 tisoč dolarjev. — Ameriški zastopnik v Varnostnem svetu je zahteval, da bi pospešili ustanovitev mednarodne policijske sile. — Konferenco namestnikov zunanjih ministrov, ki naj bi sklepala o bodočnosti bivših italijanskih kolonij, so odložili za nedoločeni čas. — Predsednik Truman je označil komunistični državni u-dar na Madžarskem kot „strašno nesramnost." — Velika Britanija in Združene države sta predložili v Budimpešti energični noti, s katerimi sta zahtevati vpogleu v diplomatsko korespondenco med Sovjetsko zvezo in Madžarsko. -- Mednarodni kongres društva pisateljev »Pen kluba“ je sprejel skoraj soglasno v svoja pravila ameriško resolucijo, ki poudarja načelo prostega tiska in svobodne izmenjave misli. — Grško vojsko so sklenili povečati za 50.000 mož, ki jih bodo izbraili iz mlajšh letnikov. — Ameriški senat je odobril ratifikacijo mirovne pogodbe z Italijo. — Razni britanski politiki so prejeli eksplozivna pisma, ki so jih odposlali židovski teroristi iz Italije. 6. junija 8 Ameriška vojaška misija je začela s podrobnim pregledom strateškega področja ožin. — V Bolgariji so aretirali voditelja Bolgarske kmetske stranke in opozicije Nikola Petkova. — Marshall je v nekem govoru predložil docela novo rešitev evropske gospodarske krize; njegov predlog spominja po svoji zamisli na načrt nekdanjega ameriškega zakona o najemu in posoji. — Ameriška vlada je tonu, ki ne priznavajo nove vlade, gostoljubje. — Ker niso sprejeli njihovih zahtev, so nemški po-kraj nskl ministri iz sovjetskega zasedbenega področja zapustili konferenco v Monakovem, ki naj bi določila dnevni red za konferenco pokrajinskih ministrov iz vseh nemških držav. — V Pragi je začel zasedati Izvršni odbor Svetovne sindikalne zveze. — Madžarski poslaniki v Bernu, Londonu in Washingtonu so odklonili vrnitev v domovino. — Poročajo, da nameravajo Združene države prekiniti diplomatske odnošaje z novo madžarsko vlado. — Britanski zunanji minister je vložil pri bolgarski vladi protest zaradi ukinitve o-pozicijskega časnika .Svoboden narod'; britanska vlada ima dejanje za kršitev mirovne pogodbe. — Bolgarski krogi v Londonu potrjuiejo, da pomeni aretacija vodje bolgarske opozicije Nikola Petkova začetek hude ofenzive režima, ki ga vodijo komunisti. 7. junija: Združene države in Velika Britanija sta v stalnih in tesnih stikih zaradi madžarske krize; Združene države bodo predlagale preiskavo treh velesil o madžarskih dogodkih. — V Franciji so začeli stavkati francoski železničarji. — Madžarski poslanik v Washingtonu je Izjavil, da je bil Nagy prisiljen odstopiti, ker so Sovjeti imeli njegovega štiriletnega sina kot talca. - Preiskovalna podkomisija za Balkan se je pri Varnostnem svetu pritožila, ker ji bolgarske oblasti niso dovolile vstopa na bolgarsko ozemlje dne 3. junija, da bi izvedla preiskavo glede prijavljenih incidentov. — General Einsenhovver je izjavil, da morajo Združene države voditi svet, če hočejo, da bo dan zavezništvega izkrcanja v Franciji nesel sadove. — Francoski zmerni levičarji so ustanovili novo politično stranko z imenom ^Francoska delovna skupnost.** — Bivši predsednik madžarske vlade Nagy je izjavil, da so v Budimpešti objavili njegov odstop en dan prej, preden ]e dejansko odstopil. — V Ziirichu je začel zasedati Mednarodni socialistični kongres, na katerem so zastopn ki tz 19 držav; Jugoslavije niso povabili, ker položaj socialistične stranke v tej državi ni urejen. 8. junija« PredsednikJTruman je na zborovanju 35 ameriške divizije javil, da morejo Združene države ohraniti ameriško vojsko, mornarico in letalske sile za kakršno koli nujnost. — V Nadaljevanje na strani 2 Stran 2. DEMOKRACIJA Leto I. - Stev. 8 Od srede do srede (Nadaljevanje s prve strani) zaključni Izjavi nemških pokrajinskih ministrov so objavil', da so se predstavniki sporazumeli o raznih predlogih, ki jih bodo predložili vojaškim vladam treh zahodnih področij. — Na konferenci v Senulu na Koreji se je ameriško - sovjetska komisija sporazumela o metodah za posvetovanje s političnimi strankami glede ustanovitve začasne korejske vlade. — Bolgarski časniki sploh niso omenili aretacije vodje bolgarske opozicije Nikola Petkova. — Francoska vlada je objavila, da zahteva kot pogoj za obnovo mezdnih pogajanj, da se stavkujoči železničarji vrnejo na delo. 9. junija: Albansko obrambno ministrstvo je določilo štiri področja ob grški meji, na katerih bo najstrožje prepovedan prelet tujih letal. — Soproga argentinskega predsednika Perona je prispela v Madrid, kjer so jo sprejeli z največjimi častmi. — Poljske oblasti so aretirale večje število članov organizacije „Gibanje za svobodo in neodvisnost." — Dne 6. julija bo v Španiji referendum o novem zakonu glede nasledstva na Španskem. — Italijanski ministrski predsednik De Gasperi je na zasedanju narodne skupščine izjavil, da bo prva dolžnost nove vlade obramba italijanske lire. — Romunska kmetska stranka je objavila nov proglas, v katerem sporoča svetovnemu javnemu mnenju, da se romunska vlada drži na oblasti z diktaturo manjšine. — V Novih Delhih je Svet indijske Muslimanske zveze odobril britanski načrt za razdelitev Indije. — V Pragi se je končal prvi povojni kongres Mednarodne novinarske organizacije s pritožbo ameriškega in britanskega delegata, da je „or-ganizacija prišla popolnoma pod sovjetski upliv in da dvomijo, če bo mogla v bodoče dovolj uspešno omogočiti svobodo tiska. 10. junija; Britanski zastopnik v komisiji štirih sil za sklenitev avstrijske mirovne pogodbe na Dunaju je poročal Bevinu o razlogih, ki onemogočajo sestavo pogodbe; glavni spor med sovjetskim predstavnikom ter predstavniki zahodnih sil je nastal glede pooblastil preiskovalnega odbora, ki mora preučiti sporno vprašanje nemške imo-vine v Avstriji. — Maršal Tito je ob priliki kosila na čast romunskemu predsedniku Petru Grozi izjavil, da je prišel čas za tesnejše sodelovanje med Jugoslavijo in Madžarsko. — Na Madžarskem je nova madžerska vlada i/dala nov votivni zakon, na podlagi katerega bo na tisoče volivcev 'zgubilo votivno pravico. — Bivši ameriški veleposlanik v Avstriji je pozval Združene države in Veliko Britanijo, naj ustanovijo evropsko federacijo demokratskih držav, preden se Sovjetska zveza ne bo polastila vse Evrope. Predsednik Truman je prišel v kanadsko prestolnico, k!er ho razpravljal med drugim o mednarodnih vprašanjih in o pomanjkanju v Evropi. 11. junija. Romunski ministrski predsedn k Petru Groza je odpotoval iz Beograda, kjer so se sporazumeli o kulturnem sodelovanju med obema državama. — V duhu odkrivanja .zarot" demokratičnih sil v vseh državah pod sovjetskim uplivom, so prišli na Poljskem na sled novi Andersovi protisovjetski organizaciji. — Britanski veleposlanik v Moskvi je od Molotova zahteval pojasnila o sovjetskih namenih na Madžarskem. — Zpružene države so poslale sovjetskemu poveljniku na Madžarskem oster protest proti komunističnemu državnemu udaru, — Predsednik avstrijske narodne zbornice je izjavil, da je Avstrija komaj ušla us di Madžarska. — Kancelar Figi je zanikal pogajanja s komunističnim voditeljem Fischerjem. — Mongolske sile so ob podpori sovjetskih letal vdrle na Kitajsko; Kitajska vlada je poslala svojemu veleposlaniku v Moskvi navodilo, naj zaradi tega odločno protestira pri sovjetski vladi. — Britanski zunanji minister Bevin je v spodnji zbornici izjavil, da se je bati, da ima bolgarska vlada namen zatreti zadnje ostanke svobode v državi. — V Franciji se je končala stavka želežničarjev. Ratifikacija mirovnih pogodb. London 12. maja. — Tiskovna agencija „United Press“ poroča, da bo britanska vlada podvzela pobudo za skorajšnjo svečano položitev ratificiranih mirovnih pogodb z Italijo in drugimi bivšimi zavezniki Nemčije. ŠIRITE .DEMOKRACIJO" Sovjetska zveza politično »»utrjuje«« Podonavje in Balkan Ko se je pred enim mesecem (13. maja) v budimpeštanskih političnih krogih razširila vest, da bo ministrski predsednik Ferenc Nagy naslednjega dne odpotoval na tritedenski dopust v Švico in Francijo, kjer naj bi obiskal študiraiočo hčerko in se sestal z 22 letnim sinom, ki je dodeljen madžarskemu poslaništvu v Washingtonu, je vest vzbudila veliko pozornost predvsem zaradi tega, ker je bila na Madžarskem zaradi komunistične zahteve po podržav-ljenju narodne banke ter drugih velikih bančnih podjetij spet na vidiku vladna kriza. Nihče pa ni pričakoval, da bo razvoj dogodkov v kratkem zavzel obseg, ki bo Madžarsko in vprašanje vsega tako imenovanega vzhodno-srednjeevropsko- balkanskega prostora v kratkem postavil v središče svetovnega zanimanja. Pač: vsi tisti, ki so zadnje čase zasledovali dogajanja na tem prostoru, so vedeli, da se nekaj pripravlja. Petru Groza v Budimpešti Dne 2. maja je doživela madžarska prestolnica pomemben političen obisk. Za posebnim vlakom, ki je v tem tednu pripeljal iž kleti frankfurtske državne banke madžarski srebrni državni zaklad, za skupino ameriških in jugoslovanskih novinarjev, za obiskom predsednika švedskega Rdečega križa grofom Bernadotteom, katerega ime je znano iz zadnjih dni Nemčije, ko je vršil posredovalno vlogo, je prispel za skupino okoli sto romunskih novinarjev, pisateljev in umetnikov romunski ministrski predsednik Petru Groza. To je bil prvi obisk, ki ga je Madžarski po vojni napravil tuj vladni šef in po več desetletjih prvi obisk, ki ga je madžarski prestolnici izkazal romunski ministrski predsednik. Mesto je bilo praz-nično odeto in Grozo je na postaji sprejel ministrski predsednik Ferenc Nagy. Srečala sta se moža, ki ju je dva tedna kasneje tudi formalno že razdvojil železni zastor. Zdi se, da je Nagy dobro razumel tisti del razgovora, ki ga je ob priliki obiska imel Groza z madžarskimi novinarji v Feszek-klubu, ko jim je v okviru splošnega političnega položaja v jugovzhodnih državah omenil tudi tole zgodbico: „Ko sem v ječi prestajal kazen, je vsako jutro eden izmed sojetnikov ostale zapor? nike povlekel k oknu, da bi občudovali čudo sončnega vzhoda. „Da, je dejal Groza,“ videli smo, da je sonce vzhajalo na vzhodu in da je bilo rdeče: To končno ni bilo nikako čudo, ker je naravno, da vzhaja sonce na vzhodu in da je rdeče. Ze lenega sonca ni še nihče videl. Toda za nas, ki smo sedeli v ječi in čakali na osvoboditev, je bilo vsekakor nekaj čudovitega". Groza ni omenil Sovjetske zveze in tudi ne Rdeče armade, toda vsak je vedel, kaj je hotel reči. Groza se je vrnil v Bukarešto; pičel mesec za tem je prišlo na Madžarskem do udara, ki je presenetil ves svet. Ofenziva in obramba? Vsi dobro poznamo znano pravila o pritisku in odporu. Po zgodovinskem govoru, ki ga je imel 12. marca predsednik Truman, ki je izrekel svoj ..dovolj", je postalo vsakomur jasno, da bodo dejanja, ki jih je naznačil, vsekakor vzbudila odpor. Če so nekateri njegov govor takrat označevali kot „ofenzivo", bodo danes vse to, kar se v večji ali manjši meri že kaže v Srednji Evropi in na Balkanu, imenovali morda „ upravičeno protiofenzivo". Takšno izrazoslovje pa je stvar okusa in politične upravičenosti, ker vlada v zadnjem času običaj, da označujejo nekateri praviloma kot ofenzivnost tudi celo silobran. Vsekakor pa je jasno, da se pripravljajo v zadnjem času na prostoru, ki leži v vplivnostnem področju Moskve, stvari, ki utegnejo še bolj zaostriti že itak močno zaostrene odnošaje med Vzhodom in Zahodom ter nujno omajati tudi temelje Združenih narodov, ker ta mlada organizacija zaradi tehničnih hib verjetno ne bo sposobna, da jih prepreči. Razloga za to sta v glavnem dva: 1. pomanjkanje izvršne sile, t. j. mednarodne policijsko-vojaške organizacije ZN in 2. pravica veta Sovjetske zveze. Udar na Madžarskem, ki je povzročil izsiljeni odstop Ferenca Nagya in njegovo zamenjavo s filokomunističnim pristašem stranke malih posestnikov Lajošem Dinnyesom, odstranitev zunanjega ministra | Gyongyossyj.a ter nešteto dru-; gih zamenjav, aretacij ter tudi takojšnje podržavljenje madžarske državne banke, pa ni le osamljena ponovitev komunističnega udara, kakršnega je \ Madžarska doživela takoj po prvi svetovni vojni, ko je zdaj Belo Kuna nadomestil mini-| strski podpredsednik Mathias Rakosi. Na Madžarskem se je odigral v teh dneh le eden izmed dogodkov, ki pa je po s\oji izvedbi, posebno pa še zaradi zadržanja predsednika zavezniške nadzorstvene komisije za Madžarsko, sovjetskega generala Sviridova, ki je na zahtevo Washingtona in Londona po prepisih diplomatske korespondence odgovoril, da obstoji le en izvod, ki pa je v posesti madžarske vlade, v katere notranje stvari pa se on ne more vmešavati, gotovo najizrazitejši. Ostali dogodki se nanašajo na Bolgarijo, Romunijo in Poljsko, kot celota pa zajemajo tudi še Jugoslavijo in Albanijo. Morda se bo zgodilo, da se bodo slični; dogodki začeli kazati tudi na Češkoslovaškem, čeprav so za to predpostavke šibkejše. Verjetno pa lahko pričakujemo tudi ojačitev pritiska na Turčijo, Grčijo, Avstrijo in Trst, pri čemer bi prišlo do spremljevalnih akcij tudi drugod, predvsem v Italiji in Franciji. Razlogi ,,nove politike" Razloge za „novo politiko" moremo razbrati predvsem v treh dejstvih: l.v poznati „di-namičnosti" in ideol« ško-poli-tični nepopustljivosti komunizma, 2. v novi politiki Združenih držav, ki jo obeležuje tako imenovana Trumanova doktrina ter 3. v dejstvu, da se približuje čas vsaj delne izpraznitve nekaterih predelov s strani Rdeče armade. Sovjetska zveza in Francija mirovnih pogodb z Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo sicer še nista ratificirali, vendar pa hoče Sovjetska zveza pred odhodom te države in vse področje sploh „ konsolidirati", V čem se nam praktično kaže ta „ konsolidacija “ na jugovzhodno - evropskem prostoru ? Poživimo si samo nekoliko spomin in povežimo logično nekatere dogodke! Poljska: spor med londonsko in lublinsko vlado, varšavski upor generala Bora, težave Mi-kolajczyka, aretacije in procesi proti tako imenovani podtalni organizaciji, s katero spravljajo v zvezo generala Andersa, predvolilni pogon na pristaše narodne kmetske stranke, volilni teror in v tem tednu ponovne aretacije; topot socialističnih voditeljev, ki jih dolže zarote proti državi. Poljski predsednik komunist Bierut, ministrski predsednik komunist Osubka Moravski. Romunija: edina monarhija v sklopu držav pod moskovskim vplivom zaradi velike priljubljenosti kralja Mihaela med narodom. Ostri nastopi proti opoziciji, spopadi s pristaši Maniuja in Bratianuja, onemogočitev opozicije kljub posredovanju zahodnih zaveznikov, v zadnjem času ponovne aretacije pristašev narodne kmetske, narodne liberalne in socialno demokratske stranke, zaradi česar ponovni protesti pri zaveznikih. Ministrski predsednik komunist Petru Groza. Bolgarija: odstranitev monarhije, nepriznavanje opozicije, aretacije in procesi proti članom | tajnih organizacij „Car Krum" in „Nevtralni častnik" ter v zadnjem času aretacija opozi-cionalnega voditelja Nikole Petkova, ustanovitelja bolgarskega odpornega gibanja pod nemško zasedbo, ki je bil dvakrat zaprt od Nemcev, ustavitev, oz. prepoved razpečavanja dveh opczicionalnih glasil. Ministrski predsednik komunist Georgij Dimitrov. Madžarska: volilna zmaga pri zadnjih volitvah 4. novembra 1945 izpadla ugodno za stranko malih posestnikov (od 409 sedežev dobila 245, komunisti le okoli 17% glasov), s pomočjo zasedbenih s-1 postopno zasedanje ključnih postojank, predvsem policije, s komunisti, procesi proti zarotnikom (pred tremi meseci Bela Kovacz), končno udar. Ministrski predsednik komunistofil Lajoš Dinnyes. Poleg jugoslovanskega maršala Tita-Broza in albanskega generalnega polkovnika Hodže naj omenimo, da je tudi predsednik . češkoslovaške vlade, Klement Gottvvald, eden izmed glavnih članov „razpuščene" kominterne. V zadnjem času pa se je aktivnost na omenjenem področju še drugače povečala. Sklenjene so bile neštete pogodbe o zavezništvu, prijateljstvu, medsebojni pomoči, carinska zveza med Albanijo in Jugoslavijo ter pogodbe o dobavljanju orožja, da ne govorimo o raznih kulturnih sporazumih. Na programu so še tudi novi sporazumi, tako med Češkoslovaško, ki že ima prijateljski pakt z Jugoslavijo in Poljsko na eni strani ter Romunijo in Bolgarijo na drugi, dalje romunsko-madžarska ter verjetno v teh dneh ob obisku Groze v Beogradu tudi romun-sko-jugoslovanska pogodba. Ravno Madžarski pa je v zadnjem času komunistični tisk očital, da noče stopiti v sistem prijateljskih pogodb, kot so jih sklenile jugovzhodnoevropske države. Omeniti pa je treba še posebni načrt za to področje: iz polpreteklih in nedavnih izjav, ki jih je dal predvsem Tito, je razvidno, da stojimo morda nedaleč od dejanja, ki bo pomenilo zvezo Jugoslavije, Bolgarije in Albanije, zvezo, ki bi se utegnila še bolj razprostreti ter bi v končnem obsegu vključevala vse države, v katerih vidimo danes nenavadno komunistično delavnost. Pri tem si lahko dovolimo še nadaljno pripombo, da bi do dogodkov, kakršne beležimo danes na tem področju, prišlo verjetno tudi brez Trumanove doktrine in ne glede na to, da bodo sovjetske edinice po ratifikaciji mirovnih pogodb, ki jih pričakujemo, tudi sicer formalno zapustile ta področja. j ^ Opomba: Gornji članek je bil napisan za redni zaključek redakcije, zato ne vsebuje pritiska komunističnega za spremembo avstrijske vlade, napadov na večinsko slovaško narodno demokratsko stranko in obiska Petru Groze v Beogradu, torej dogodkov, ki so se medtem odigrali in jih je pisec pravilno predvideval. H procesu v Zagrebu V soboto dne 7. 6. 1947 se je v Zagrebu končal proces proti Kvaterniku, Košaku, Kascheju in drugim Pavel|ičevi)m pomagačem. Nie bomo se spuščali v krivdo obtožencev: bili so najizraizitejšit kvislingi na Balkanu, ki so vrgli luč sramote na jugoslovanske narode, ki so z uporom 27. marca 1941 vsemu svetu pokazali, da nočejo imeti nič skupnega z osovinskimi, silami in da so z vso dušo predani stvari demokracije. Kazen, ki jo je nad obtoženci izreklo zagrebško sodišče, je zaslužena ter bi jih vsak demokratičen režim v Jugoslaviji prav tako ostro obsodil. Tudi se ne bomo spuščali v samo vodenje preiskave in procesa proti obtožencem. Važnejše je vprašanje, ki si ga človek stavi, ko čita v jugoslovanskem časopisju poročila o procesu: proti komu se prav. zaprav vodi proces, proti Kvaterniku in drugovom ali proti dr. Mačku in vodstvu HSS? Kdo je obtoženec, Kvaternik Izidor ali dr. Maček? Državni tožilec največ napada in sramoti HSS in dr. Mačka, tako da izgleda, a je bil dr. Maček in celo vodstvo HSS kolaboracionist, da se je boril proti koristim naroda, da je narodni iadajalec, tega tudi novi oblastniki v Jugoslaviji svetovni javnosti ne bodo mogli dokazati, ker je dr. Maček v svoji borbi za pravice svojega naroda vsemu svetu pokazf.l svojo predanost koristim naroda. Državni tožilec siccr navaja kot najboljši dokaz sodelovanja med Paveličem in dr. Mačkom to, da je Pavelič omogočil beg dr. Mačka v inozemstvo. Svetovna javnost pač dobro ve, dk je Pavelič to storil, da se pred zapadnimi zavezniki vsaj deloma opraviči za vsa svoja zla dela. Najbrže so tudi obstojali stiki med Paveličem in dr. Mačkom, toda le v tem smisli, da je Pavelič hotel z dr. Mačkovo pomočjo oklepiti svoj položaj, na kar pa dr. Maček nikoli ni pristal. Ves svet dobro ve, da se dr. Maček ni pregrešil zoper koristi hrvatskega naroda. Seveda, če novi oblastniki v Jugoslaviji istovetijo partijske koristi s koristmi naroda, bi morda imeli prav. Tukaj ne gre za koristi naroda, ampak v glavni meri za korist Sovjetske zveze, ki hode v bodočem mednarodnem sporu izrabiti Jugoslavijo kot predstražo. V manjši meri gre tudi za čisto osebne koristi novih oblastnikov. Nasilniki se zavedajo, da tudi § takimi procesi ne bodo vzeli ugleda, ki ga dr. Maček uživa v inozemstvu, zato ta proces ni namenjen svetovni javnosti, ampak hr-vatskenvu narodu in drugim jugoslovanskim narodom, kajti zavedajo se, da je hrvatski narod še vedno zvest naukom bratov Radičev, vodstvu HSS in njenemu predsedniku dr. ,Mačku. Zavedajo se, da HSS ni kakršnakoli stranka, ampak da je to velika večina hrvatskega naroda, ki bo ob primernem hipu pometel in obračunal z oblastniki, ki so mu s tujo pomočjo in na prevaren način sedli na hrbet. Novi oblastniki ae tega dobro zavedajo in hočejo a takima >monslit^prooeai< omajati re- vo hrvatskega naroda v dr. Mačk# in to granitno silo razbiti. Vsi ti procesi, ki so s takim pompom organizirani, vprizorjeni in vnaprej preštudirani, niso delo sodišča kot takega, ampak delo državnega >agit-propa< ter so v prvi vrsti notranja politična propaganda. Ne bomo se čudili, ©e bodo morda v doglednem času pripravili zopet uot »raonstre-proces«, to pot naravnost proti dr. Mačku — seveda v odsotnosti. Z gotovostjo lahko trdimo, da tudi ta vrsta propagande ne bo vplivala na ljudske množice in ne bo prinesla zaželenega uspeha, kajti hrvatski kmet bolj trezno presoja položaj, kot si !to razni politični skorovičl^ predstavljajo. Od njegove vere v dr. Mačka ne bo odvrnil hrvatskega naroda niti ta niti drugi slični procesi. Take vrste procesi pa bi mogli jlmeti kot posledico še večje negodovanje med Srbi, Hrvati in Slovenci. Delo v tej smeri pa je v novi jugoslovanski usta- vi in zakonodaji označeno kot največji zločin ter bi moral po sedaj veljavni zakonodaji sam državni tožilec Jakov Blaževič, ne na tožitelj-sko, ampak na zatožno klop. M. L Izjave dr. VI. Mačka Pismo predsedniku Trumanu : Gospod predsednik 1 Jaz sem z največjim veseljem prečital Vaš govor, ki ste ga i meli pred kongresom Združenih držav Amerike 13. marca o nameravi pomoči Gjčiji in Turčiji za obrambo ogroženih demokratičnih pravic in svoboščin teh držav. Toda s še večjim zaupanjem in zadovoljstvom sem pozdravil Vaše besede, s katerimi ste izrazili pripravljenost vlade Združenih držav pomagati vsem narodom, ki se bore za svojo svobodo in za demokratične pravice vsakega posameznega človeka. Jaz ne dvomim, da Vam ne bi bile dobro znane strašne razmere, v katerih so prisiljeni živeti narodi južne in jugovzhodne Evrope. A te razmere so najtežje za narode v Jugoslaviji, v katero je vključen hrvatski narod, katerega predstavnik sem jaz gotovo že več kot 20 let. Ne zdi se mi potrebno prepričevati Vas, da ti narodi, katerih ogromno večino sestavljajo kmetje, ne morejo nikdar sprejeti diktature komunistične manjšine, ki jim je sedaj vsiljena. Mi zahtevamo samo izpolnitev obvez prevzetih v Jalti. Te obveze, zagotovljene od vseh naših velikih zaveznikov, ne samo da do danes niso bile izpolnjtne, marveč so še naprej vsak dan na nesramen način teptane od sedanjega režima, ki je vsiljen tem narodom. Z izpolnitvijo teh obvez, v prvi vrsti s svobodnimi volitvami, izvedenemi pod mednarodnim nadzorstvom, bi bila dana priložnost tem narodom, ki so sedaj oropani vseh političnih svoboščin, da svobodno odločijo o svoji bodočnosti. Samo na ta način, v resnični demokraciji, bodo oni mogli prispevati k naporom za ohranitev trajnega in pravičnega miru med narodi. Jaz sem prepričan, gospod predsednik, da bo vlada Združenih držav pod Vašim vodstvom nadaljevala politiko o-brambe demokratičnih pravic, kjer one obstoje in njih vzpostavitev, kjer so na nesrečo narodi te pravice že izgubili. V tem upanju se Vam jaz v mojem imenu in v imenu vsega naroda zahvaljujem za napore in prizadevanja ter ostajam s spoštovanjem Dr. Vladko Maček, predsidDlk Hrvatski kmitke strank*. Izjava egiptovskemu dnevniku s Egiptovskemu dnevniku Journal d’Egypte“ je dr. V. Maček 20. marca t. I. dal sle- Leto 1. - Stev. 8 DEMOKRACIJA Stran 3 dečo izjavo: „Medtem ko je Jugoslavija preživljala mračne dneve voj ne, smo ves naš narod in jaz osebno, kot šef Kmetske stranke, pričeli čutiti'nesoglasja zaveznikov v pogjedu njih politike do nas. Že takrat smo menili, da bodo ta nesoglasja mogla imeti najbolj kvarne posledice na našem področju, tako za Hrvate, za Srbe in za Slovence. Ta predvidevanja so bila točna. Jalta nam je zapustila malo upanja. Ti sporazumi niso spoštovani. Dovoljeno je bilo, da so se na našem področju oblikovale totalitarne vlade, ki so sedaj na oblasti. Kar se mene tiče, sem moral iz kraja, v katerem sem bil interniran, kreniti proti Zapadu, da se tja zatečem in nadaljujem borbo, katero imam za bistveno za jugoslovansko neza-visnost. Hrvatska kmetska stranka je bila vedno, od 1920. leta, sma-trana za branilca pravic kmetov, ki sestavljajo 80 % našega prebivalstva. Imenovan sem bil za njenega predsednika po tragičnih dogodkih 20. junija 1928... Mi smo skupno šli skozi vojne preizkušnje, skozi italijansko-nemško okupacijo in smo se vedno izogibali vsakemu sodelovanju s trenutnimi zmagovalci. Naša načela so vedno bila, da država obstoji zaradi državljanov, a ne državljani zaradi države; z ozirom na to naj vsak poedinec uživa svoje svoboščine v mejah demokratičnega reda. Mi prav tako verujemo, da sta moč in sila nesprejemljivi kot politični sredstvi .. . Kje smo medtem danes? Današnja Jugoslavija ne oslanja svojega komunističnega režima na voljo naroda, marveč na politično preganjanje in potvorjene volitve. ... Samo na našem ozemlju je danes 26 koncentracijskih taborišč. Radio, tisk, narodno gospodarstvo, vojska in nekoliko tajnih policij se nahajajo pod popolnim komunističnim uplivom. Medtem ko opozicija, ki predstavlja 95 °/0 javnega mnenja, nima možnosti izraziti svojega mišljenja, imajo komunisti 140 dnevnih, tedenskih in mesečnih listov... , Mi smo si svesti interesov Sovjetske zveze v naši državi. Toda oni niso edini in ni potrebno, da izključujejo one interese, katere prav tako imajo Združene države Amerike, Anglija in Francija. Velika večina Jugoslovanov odbija misel, da smo mi mrtva straža komunizma proti Zapadu “ Beg pred krivdo in odgovornostjo (Zasluge ZVU in krivda OF pri obnovi.) Ko je Zavezniška yojaška uprava sklenila obnoviti v vojni požgane in porušene domove našega naroda, j se je komunistična OF z vso silo uprla temu namenu in zaslepljence nagnala proti ZVU. Vse to je delala v duhu svoje načelne abstinence in odpora proti ZVU, ki ni hotela priznati v coni A njene »ljudske oblasti«. Guvernerji in u-radniki ZVU so bili deležni napadov, ko so oškodovancem, vasem in posameznikom ponudili obnovo domov. Tako n. pr. so na Vogrskem nesramno nahujskali 'ljudstvo, da je neuljudno odslovilo guvernerja, ko se je osebno podal v vas, da pregleda njeno težko stanje in predloži načrt in priporočilo za obnovo. Drugod so družinam grozili s preganjenjem, če se spozabijo in poprosijo za obnovo ali za pemoč. j Prepovedali so vsakomur sestaviti občinski odbor za obnovo ali bili čta„ istega. »Od novega okupaitorja naj nihče ne sprejme ničesar! Kdor kaj sprejme, je narodni izdajalec!« Tako so grmeli in žugali »tovariši«, visoki in nizki funkcionarji na mitingih, v uradih in odborih. »Naša Amerika je Jugoslavija!« — so trdili in se šopirili. Narod pa trpi in j čakaj, zmrzuj pri živini v hlevu I in sovraži »okupatorja« ter vse njegove »hlapce, izdajalce slovenskega naroda«! In ljudstvo je trpelo in trpelo! Mnoge matere so zbolele v hlevu pri živini: Da, raje v mrzli štali poleg koze, ko pa vzeti pomoč, ki jo je ZVU ponudila. Taka je bila zapoved OF. Vdove, sirote, starši in drugi sorodniki padlih borcev so imeli na razj>olago znesek 20.000 lir kot hvaležno priznanje onim, ki so padli v skupni borbi; težko ranjeni ali bolni pa 10.000 lir v isti namen. —1 Nič! Od »okupatorja« ne sme nihče vzeti niti vinarja! Ker pa je !j:i: stvo ZVU kljub temu priznavale in, je živelo v potrebi, so komunistični odbori OF pričeli sprejemati prošnje in dajati ukaze, naj vsakdo prinese zdaj še to zdaj še ono listino. Pa so zopet zahtevali, naj prošnjo ponovijo z vsemi listinami, češ prejšnje so se izgubile ali pa niso bile prav napravljene. V resnici pa prošnja ali ni šla naprej ali pa ni bila pravilna. Zato imamo pričel Pristojni oddelek ZVU v ITrstu je zahteval tudi od beograjske vlade, naj potrdi, kateri prosilci so bili prostovoljni borci, da bi jim zneske takoj nakazali. Zaman! Beograjska vlada_ n; odgovorila, čeravno je ZVU vsak mesec ponavljala prošnjo. • Ravno tako ni komunistična OF spočetka nič storila, da bi vojni oškodovanci 'prišli do hitrega izplačila odškodnine. »Izdajalec slovenskega naroda je vsakdo, ki sprejme plačilo vojne odškodnine«! so sprva trdili zlasti v Brdih, kjer so se znesli nad odvetnikom g. dr. Sfiligojem, ki je šel oškodovancem na roko, da so dosegli izplačilo predujma! V istem duhu so vse, ki so kot uradniki sodelovali pri ZVU, ravno tako iihenovadli »izdajalce slovenskega naroda«, jih napadali in celo pobijali. Tako v Kojskem, v Bukovici, na Krasu in drugod. Ko so v začetku ZVU uvedli živilske nakaznice, so funkcionarji komunistične OF prepovedali župnijskim uradom izstavljati družinske liste in duhovnikom žugali. Sami pa so hiteli skrivaj v župnišče, da bi prej dobili sladkor, moko in maščobe. Ljudstvo pa trpi in nadaljuj »borbo za svobodo«. Tako se je zgodilo n. pr. v Kojskem. Posledice take »politike« so, da ljudstvo nima povsod obnovljenih domov; da vdove, sirote, starši padlih in bolni ter ranjeni borci niso prejeli 20.000 odnosno 10.000 lir. In razni odbori komunistične OF jim vračajo prošnje in papirje. Zopet drugi se trudijo, da bi dosegli predujem na račun vojne odškodnine. Pozno hitijo vlagati prijave. Toda teh je naenkrat toliko, da ne morejo priti hitro na vrsto. Le pametnejši in pogumnejši, ki se niso dali ustrahovati in zapeljati od komunistične OF imajo obnovljeno hišo, so prejeli 20.000 odnosno 10.000 lir in imajo že urejeno zadevo vojne odškodnine. In zdaj, ko so tudi najbolj trdovratni pristaši komunistične OF spregledali in razumeli, da db jih »tovariš« funkcionarji oškodovali, se že nekaj tednov sem oglaša tudi »Primorski dnevnik«, glasilo komunistične partije, in udarja po ZVU, ker še ni povsod obnovila požganih in porušenih domov, ker še ni popravila vseh poti in še ni izplačala vojne odškodnine ter se zaganja v g. Černeta in druge, da bi pokril lastno krivdo in obrnil pozornost v drugo smer! Vedeli smo, da si znajo komunisti nadeti vse vrste oblek, kakor jim to od slučaja do slučaja prija, zlasti kadar hočejo pokriti lastne odgovornost za škodo, ki: so jo storili ljudstvu ali pa druge zmote, vendar poslaja predrznsot »Primorskega anevnika« že tako zoprna, da no moremo zamolčati in zadržati našega prezira, ko hoče naprtiti krivdo ZVU in vrh tega še blatiti tiste, ki »politiki« OF niso nasedli in so sami dosegli obnovo doma in ; drugo. Med temi so tudi razni funkcionarji, ki so bili posebno kričeči j na mitingih in so posebno ostro žugali ljudem, sami pa so skrivaj vlagali prošnje in prijave, da so do-! segli namen. Ali pridejo tudi ti funkcionarji pred »ljudsko sodišče«, ali pa spadajo sem samo nekomunisti, je vseih odgovor že znan!... Krinko dol, gospodje »tovariši«! j Narod vas je spoznal po vaših de-' jan j ih in obsodil. Bivši »tovariš« 1 Glas izpod Mangarta Kako je v Kanalski dolini Dalje od Naborjeta proti Trbižu in še dalje proti Rablju in Beli Peči tja do jugoslovanske meje, se vleče od zahoda proti vzhodu ozka dolina. Skozi to dolino se vije smelo izpeljana železnica in široka brezhibna avtomobilska cesta. Levo in desno pa meje dolino raztrgane gorske verige. Goli vrhovi izginjajo v oblakih, navzdol pa prehajajo prepadi v temne gozdove in pašnike. V dolini pa je obdelan vsak uporaben kos zemlje. Tam nekje sredi te doline, med Sv. Višarji in Ojsternikom je žabja mlaka, ki namaka kar dve morji, Črno in Jadransko morje. Redni žabji koncerti in razglednice, ki so v vsaki trgovini na prodaj, pojasnijo radovednemu turistu, da se nahaja ta važna zemljepisna točka v Žabnicah in da je razvodnica 810 m nad morjem. V tem kotu živi, dela, moli in plačuje davke rod koroških Slovencev. Približno pet tisoč iih je. Svojega* časopisa nimajo. Kulturnega udejstvovanja ne poznajo. Čitajo le dnevnik „Do-lomiten“, glasilo tirolskih Nemcev. Le v redkih hišah se vidi slovenska knjiga, ta pa je zašla v dolino le po naključju. Sam ter tja se vidi štrleti iz žepa »Demokracija". Proti koncu vojne je zavezniška bomba raznesla vagon slovenskih knjig, ki so po naši dolini potovale na Primorje. In te knjige še danes niso končale potovanja, potujejo neprestano iz vasi v vas, iz rok v roke. V domačije, ki so jih 1. 1939. zapustili Nemci, so se naselili Italijani, ki žilavo, toda s pre-prostmi sredstvi obdelujejo neradodarno zemljo. Nekaj Nemcev je seveda le še ostalo, v glavnem v Trbižu. Prebivalstvo živi od gozda, njive, prevozništva in tujskega prometa. Živine je mnogo premalo. Tudi rudnik svinca v Rablju je lep vir dohodkov. Odnosi med prebivalstvom treh narodnosti so zelo dobri. Vsak teh narodov ima za seboj težke izkušnje. Valovi politike so pred in med vojno vznemirjali našo dolino in gonili ljudstvo od dela na zborovanja in mitinge in k šivanju zastav, ki so se kar trikrat menjale. Vsaka stranka je pač v znamenju svoje zastave obljubljala nebesa na zemlji. Tako je v naši dolini en sam rod preživel kar tri „tisočletna“ kraljestva. Marsikdo si še danes zdravi opekline. Na ta drobec slovenskega naroda sem Vas hotel opozoriti, spoštovani gospod urednik! Prosim Vas, da se spomnite včasih tudi nas, saj so vprašanja, ki zanimajo Vas v Gorici ali Trstu tudi za nas važna. To je kraljestvo Mangarta, Kanina, Montaža in gorskih jezerc. Poleti najde tu pri nas vsakdo, ki je utrujen od mestnega življenja svoj počitek in zdravje. Pozimi pa spremeni debela odeja snega pokrajino v smučarski raj.Saj turistika pozimi in poleti priznano ugodno upliva tako na trdnost zdravja izletnika kakor na trdnost blagajne gostitelja. Poleg tega se lahko ponašamo s posebnostmi, ki jih v tujsko-prometnem pogledu ne more pokazati niti Švica. Iz povsem zanesljivih lovskih krogov je nesporno ugotovljeno, da se je pravljični Zlatorog preselil iz triglavskega pogorja radi spremembe /raka in ljubega miru v naše kraje. Poleg tega s,i neverni turist lahko ogleda sve-tovnoznani železni zastor iz neposredne bližine. Tipanje seveda ni dovoljeno niti priporočljivo. V obrambo O. Župančiča V zvezi s polemiko med našim listom in g. dr. Bartolom smo prejeli zapozneli dopis, ki ga v izvlečku lojalno objavljamo: Članek „Pisatelj in politika" je „kriviččn!“ Treba je vedeti, da dr. Bartol ne more govoriti, kar bi hotel, ampak le kar mora. Če bi govoril po svoji pameti, bi govoril zadnjikrat v svojstvu predsednika SHPZ. Tudi za Župančiča se moram postaviti. Saj ne more povedati, kar bi rad. Res je, da jo je med vojno nekoliko zavozil s tem, da je podpiral enopartijsko teroristično strujo. Toda pesniku tega ne smemo zameriti, saj v megli celo letalo včasih zavozi, pa ne bi Župančičev Pegaz brez radarja? Poleg Prešerna je Oton gotovo naš največji pesnik in Velik Prerok. Že pred davnimi leti, ko je izdajal svojo zbirko „Čez plan", je gledal v duhu zasužnjeno domovino na dan 7. januarja 1947 in točno tega dne je podtaknil uredniku „To-variša" v Ljubljani pesem, ki odgovarja datumu kakor poštna štampiljka. Evo je! O domovina, kdor te ljubi zdaj, ljubiti mora s črnini gnevom v duši... Glej smešna krinka, opičji obraz -to boginja svobode je pri nas! Mislim, da je naš Župančič v zadostni meri pokazal s tem, da ni le pesnik in prerok, nego tudi iznajdljiv in pogumen. V dobi, ko prevzema opica vlogo boginje svobode, bi se marsikdo potuhnil. Plačani urednik pesmi in časa ni razumel - toda pesnik in narod sta se razumela! Taka je moja vera v slovenske velikane in ne bi me motilo, če bi moral Župančič javno izjaviti, da se nanaša ta pesem na avstrijske ali celo na nekdanje jugoslovanske, ne pa sedanje razmere. Akademsko društvo »Jadran« v Trstu Ob zakijučku redakcije smo prejeli razveseljivo vest, da so imeli slovenski in hrvatski demokratični visokošolci v Trstu v torek 10. t. m. občni zbor, ,na katerem so ustanovili skupno društvo JADRAN" in si izvolili odbor. Podrobnejše bomo poročali prihodnjič. I v- IZ ŽIVALSKEGA SVETA I--------------:----1 CPrispodoba družabnega prevrata} Vse je bilo napisano zelo lično, aamo besedo prijatelj so pisali »pr-jatl« in črke »s« in »z« so pisali narobe. »Zdaj pa tovariši, je kričal Snow-ball, vsi na travnike. Postavimo si našo častno nalogo, da bomo pokosili travnike hitreje kot Jones in njegovi ljudje.« V tem trenutku pa so krave bolestno zamukale. Nihče jih ni pomolzel že dvajset štiri ure in nji-hvva vimena so bila nabrekla, da bi skoraj počila. Po kratkem pre-mišljanju so prašiči poslali po vrče in še precej uspešno pomolzli krave. Kmalu je stalo pred živalmi pet vrčev mleka, katerega so nekatere poželjivo gledale. »Kaj se bo zgodilo z mlekom?« je nekdo vprašal. »Jones je imel navado ga primešati tu pa tam v našo hrano«, je rekla kokoš. »Nič se ne brigajte za mleko, tovariši!« je vzkliknil Napoleon in se postavil pred vrče. »Zato bo že poskrbljeno. Košnja je bolj važna.« | Tovariš Snowball vam bo pokazal pot Jaz pridem čez nekaj minut. Naprej tovariši 1 Seno vas čaka.« Živali so odcapljale na travnike, ko pa so se zvečer vrnile, so oparile, da je mleko izginilo. Po me-aecih so bistrejše glave sprevidele, kje je končalo: v posebni kuhinji prašičjo elite. Delo je bilo težko, toda živali so garale, ker so garale za sebe. Prašiči so bili bistri, pa so našli pri vsaki težavi kako rešitev. Prašiči prav za prav dejansko niso delali, temveč samo vodili in nadzirali druge. Konja Boxer in Clover sta se zapregla h kosilnici ali plugu in vlekla. Za njima pa je korakal prašič in kričal: »Hej tovariša« ali pa »Bin tovariša«, kakor pač je položaj zahteval. Gosi in kokoši so zbirale vsako bilko, da travniki niso še nikdar bili tako čisti kot zdaj. Končno so pokosili dva dni prej, kot je bila navada pod Jonesovo vlado. Vse poletje je delo na kmetiji šlo gladko od rok. Živali so bile srečne kot še nikoli Nihče jih ni karal, nihče se ni pritoževal zaradi živil, nihče se ni odtegoval delu. Res je, da je kobila Mollie pozno vstajala ali pa predčasno zapuščala delo, češ da ima kamen v kopitu. Tudi mačke niso mogli nikoli najti, kadar je bil čas za delo. Izginila je in se pojavila šele pri jedi. Vedno pa je našla kak odličen izgovor in je predla tako navdušeno, da ni bilo mogoče dvomiti v njene dobre namene. Ob nedeljah niso delali. Zajtrk je bil uro pozneje, potem p* je bil* svečanost, katero so redno opravljali. Najprej so dvignili zastavo, za katero je našel Snovball nekje zelen namizni prt in nanj naslikal podkev in rog z belo barvo. Snow-ball je razlagal, da zelena barva predstavlja zelene poljane Anglije, podkev in rog pa bodočo živalsko republiko, ki bo nastala, ko bo nadvlada človeka dokončno zlomljena. Po dvigu zastave so se živali zbrale pod velikim kozolcem, kjer so imele zborovanje, katerega so nazivale »miting«. Tukaj so razpravljale o načrtu za prihodnji teden, predlagale in razpravljale o resolucijah. Toda vedno so bili samo prašiči, ki so jih predlagali. Snowball in Napoleon sta bila najbolj delavna pri razpravljanju. Toda opazili so, da nikdar ne soglašata. Naj je prvi predložil kakršno koli resolucijo, je drugi takoj nasprotoval in o-bratno. Prašiči so si določili kaščo za svoj glavni etan. Tukaj so ob večerih preučevali kovaštvo, mizarstvo in druge obrti iz knjig, ki so jih prinesli iz Jonesove hiše. Snosv-1 bali se je trudil, da bi organiziral živali v posebne živalske ko mileje. Ustvaril je odbor za proizvodnjo! jajc za kokoši, zvezo čistih repov, za krave, odbor za prevzgojo div- j jakov, katerega naloga je bila! vzgoja podganin divjžh zajcev, gibanje za čislejšo volno ovac, po leg tega pa analfabetske tečaje za vse živali. Mačka »e je /priključila odboru aa prevugojo divjakov in se nekaj dni prav pridno udeleževala dela. Nekega dne je zlezla na streho in prigovarjala vrabcem, da so zdaj vse živali tovariši, in ji zato vsak vrabec sme brez strahu sesti na rep; toda vrabci so se držali v spoštljivi oddaljenosti. Največ uspeha so imeli analfa-betski tečaji. Proti jeseni so bile že vse živali kolikor toliko pismene. Nekatere več, druge manj. Kar se tiče prašičev, so znali pisati in brati odlično. Psi so čitali zadosti dobro, vendar jih ni zanimalo nič diugega kot sedem zapovedi. Koza Muriel je čitala nekoliko| boljše kot psi, osel Benjamin pa tako dobro kot kateri koli prašič,' vendar ni nikdar, čital. Dejal je, da kolikor je njemu znano, ni na svetu ničesar, kar bi bilo vredno čitati. Opazili pa so, da nekatere živali ne pridejo preko črke »A«. Prav tako so ugotovili, da se nekatere živali kot ovce, kokoši in gosi niso mogle naučiti na pamet niti sedmih zapovedi. Po dolgem premišljanju je Snovvball izjavil, da je mogoče sedem zapovedi stvarno združiti ▼ eno edino načelo, in sicer: »Štiri noge dobro, dve nogi slabo!« Rekel je, da te besede vsebujejo osnovno načelo aninializma. Kdor jih bo dobro doumel, bo varen pred vplivi človeka. Ptiči so v začetku protestirali, ker se jim je zdelo, da imajo tudi oni samo dve nogi, toda Snowball jim je dokazal, da to ni re«. »Ptičja perot, tovariši, je dejal j e sredstvo za gibanje, ne pa za opravljanje dela. Zaradi tega jo moramo šteti kot nogo. Značilnost človeka je roka, naprava, s katero izvaja vse svoje zločine.« Ptiči niso razumeli Snovvballovib besed, toda vzeli so na znanje njegovo razlago. Vse nižje živali so se začele učiti na pamet novega gesla: »Štiii noge dobro, dve nogi slabo!« Napisali so to geslo z velikimi črkami na steno kašče nad sedmimi zapovedmi. Ko so se enkrat naučile to geslo na pamet, so ga ovce zelo vzljubile. (Jelo ko so ležale na pašniku, so ga blejale ure in ure, ne da bi se utrudile in naveličale. Napoleon ni kazal zanimanja za Snovvballove odbore. Dejal je, da je vzgoja mladine važnejša. Zgodilo se je, da sta psici Jessie in Bluebell imeli mladiče, devet močnih psičkov. Čim so se prenehali hraniti pri materah, jih je Napoleon vzel im izjavil da bo sam skrbel za njihovo vzgojo. Odnesel jih je na podstrešje, kamor je bilo mogoče priti 6amo po lestvi iz kašče, prašičjega glavnega stana. Tu jih je držal popolnoma ločene, taka da so ostale živali na km|el tiji hitro nanje pozabile. Zorela so jabolka ib drugo sadje. Živali so mislile, da je samo po sebi umevno, da jih bodo enako delili med vse. Nekega dne pa je prišel uka*, da je treba vse zbrati in prinesti v kaščo, kjer bo na razpolago za prašiče. Pri tem so nekatere živali mrmrale, toda nič ni pomagalo. Vsi prašiči so popolnoma soglašali v tei točki, celo Snovv-ball in Napoleon. Poslali so Kričača, ki je poskrbel za primerno razlago drugim: »Tovariši je kričal ^ gotovo ne mislite, vsaj (upam, da prašiči delajo iz sebičnosti in želje po prednosti? Mnogim izmed nag ne ugaj* mileko in jabolka. Tudi sam jih sovražim. Edini naš namen, ko vam ne damo teh stvari, je skrb za vaše zdravje.^ Mleko in jabolka, tovariši vsebujejo kot je dokazala znanost, snovi, ki so neobhodno 'potrebne za razvoj svinje. Mi prašiči smo duševni delavci Vsa uprava In organizacija te kmetije je odvisn* od nas. Dan in noč skrbimo za vašo blaginjo. V vašo lastno korist pijemo mleko in jemo jabolka. Ali ne veste, kaj bi se zgodilo, če bi prašiči opustili izpolnjevati svojo nalogo? Jones bi se vrnili Resnično vam povem, da bi se vrnil,« je kričal Kričač skoraj moledujoče, pre-stopieal z nogie na nogo in vrtil svoj repek. »Gotovo ni med vami nikogar, ki bi-^i želel, da sr Jonea vrne?« O eni stvari so si bile vse živali edine: Jonesa niso hotele nazaj. Ko so jta to tako raztolmačili, niso več ničesar pripomnila Važnost dobrega zdravja prašičev je bil* vse prevel oiividna!! (Nadaljevanje) Stran 4. DEMOKRACIJA Leto I. - Stev. 8 Misli ob »»Demokraciji«« Gospod urednik! Dovolite mi kratek prispevek za vašo »Demokracijo«, ko si ta utira pot med Slovence, ki bodo ostali izven meja Jugoslavije. Namenoma ne rabim izraza »slovenskega Primorja, primorskih Slovencev, STOa; prepričan sem namreč o dvojem: 1) da bo iz tednika postal ta ali drugi list dnevnik, ki 'bo imel vse predpogoje za življenje, morda lepšega, kakor ga jo> imel do sedaj katerikoli slovenski dnevnik na tem o-zemlju; 2) da bo ta dnevnik glavno glasilo vseh Slovencev, katerim bo mogel in bo moral biti objektivni poročevalec, obveščevalec in socialno politični vodnik. S tem vidikom gotovo ne bo odveč nekaj načelnih pripomb. Slovensko časopisje v bivši Jugoslaviji je bilo po svojem ustroju strankarskega značaja, v glavnem kroga Slovenske ljudske stranke in njenega protivnika — liberalizma. Zato mu je Cesto manjkala potrebna narodna širina. Včasi smo imeli občutek, kakor da smo brez maksimalnega, programa, vsem lastnega, ki bi bil,Višek, in brez minimalnega, zo» pet vsem lastnega, brez katerega za-, dostitve ne bi bilo mogoče nobenega sodelovanja. Pa naj se ne u- j strašimo ob tem dejstvu! Niso vsi narodi Angleži, Ainerikanci, Francozi, Belgijci, Madžari! Saj je vsekakor pomembni italijanski državnik Crispi po teritorijalnem zedinjenju Italije moral dati poslanico na pot italijanskemu narodu: Italijani, ustvarili smo Italijo, vzgojiti moramo Italijane (političen narod!), resnica, ki je bila morda e-dino realno geslo tudi fašizma, ne da bi prišel korak naprej k rešitvi. Če je časnik v službi javnega in-jeresa, in to je na drugi strani zo-pet izraz javnega življenja kot obstoja, potem moramo spričo gornjega žal le ugotoviti, da je bilo! bivše slovensko časopisje, četudi | tehnično zelo visoko, v nakladi zelo l razširjeno, po vsebini pomanjkljivo. Vendar ne smemo tudi mimo drugega dejstva, da ima časnikarstvo svojo svojstveno nalogo, izoblikovano tekom stoletne prakse in znanstvenega raziskovanja: predvsem objektivnega poročanja in socialnega odgoja naroda in posameznika kot družabnega bitja. Večna polemika je za oasnikartvo sama v sebi nasprotje! Ali je kaj čudnega, če se zlasti Anglosakson-ci borijo za te svetle pridobitve človeštva? Da jim ne gre v glavo sistem totalitarnega terorja nad časopisjem? Pa da hočejo predvsem poročati, ker jim je jasno, naravno, psihološko znanstveno ugotovljeno, da človeštvo v današnji radijski, letalski povezanosti itak ne more biti zaplankano ampak hoče biti obveščeno! Torej: Poročila, ak- tualna, objektivna! Da — načelna polemika! Toda smatram, da bo zelo redko treba oglasiti se n. pr. pri »Primorskemu dnevniku« kot glasilu komunizma za Primorje. Slovencem v tem delu ni treba dopovedovati politično prav nič več! Od nekdaj vedo, kaj hočejo. Združitev Slovencev na demokratični osnovi! Kdor je šel zlasti z vojaki preko Korzike in Sardinije, Barija, Visa, Splita, borb v Dalmaciji, Hercegovini, Bosni, Liki, v Istri v domovino, je iz razgovorov, obnašanja in obraza posnel samo dvoje: veselje, hrabrost in odločnost, da pride do združitve Slovencev; toda istočasno skrb, čemu vse te borbe, ko primorskega bojevnika spremlja od Bari-ja naprej — komunističen komisar, komunistična organizacija, komunističen evangelij, tako zvanih komunističnih političnih ur in uvedba komunističnega režima v osvobojenih krajih! Vsi pojavi, za katere e e nihče ne bori. ampak navdajajo dušo ne samo z zopernostjo, ampak tudi s strahom za — bodočnost! Mnrnja sem torej, da ne bo treba šele črtati imeje pojmov1. Te so že davno začrtane v srcih in "a-zumu Primorcev. Treba je zato predvsem ustvarjati in spopolnje-vnti obstoječe v duhu nam vsem odgovarjajoče demokracije, močno aktualno, življenjsko, da bo usoda nas — na urednikovi mizi! Še to, gospod urednik! Nedvomno bo glavno torišče lista Trst. Sicer je res, da je časnik kot je, in tudi »Demokracija«, sam s svojo vsebino in obliko najboljša reklama. Zlasti še ko je zrastel dobesedno iz krvave potrebe! Vendar pa je popolna tehnika uprave in propagande v enaki meri nujna in ima iz stoletne prakse in znanstvenega raziskovanja svoje objektivne izsledke, ki jih je uporabiti pri obdelovanju ožjega in širšega tržaškega polja. Zakaj baš tu? Bodite v pivih strelskih jarkih! Bili smo do sedaj v tej mednarodno tako pomembne točki — brezglasen zbor. Saj menda nihče ne bo rekel, da so neskončna dolgočasja »o srečnejšem jutrišnjem dnevu«, o »raz- gibanju najširših ljudskih množic«, o „edini pravi demokraciji«, o »naprednosti, progresivnosti« itd. kakor se iz dneva v dan pretakajo neresnično in zaukazano po nasprotnem časopisju, izraz duha Primor-ca-Slovenca! In še nekaj: Naj se ne spozabi nihče od nas, tudi v naj-skromnejšem poročilu, da bi padel v pisanju in v rabi polemičnih izrazov, tako globoko, kot je to storil »Primorski dnevnik«. Toda zagotavljam Vas, da internacionalni svet ve, odkod veter brije, kakor tudi, da kdor nima ničesar v sebi, j ali pra\. malo, tudi ne more niče-' sar, ali prav malo nuditi drugemu. V Homerju sem bral: Od dveh, ki korakata skupaj, eden vidi naprej in preje od drugega. Korakajoč z narodom bodite Vi1 z Demokracijo ta — Eden! Speclator Iz Slovenije in Jugoslavije Primorski rojak zvezni poštni minister dr. Drago Marušič je slovesno otvoril gradilišče za novo poslopje poštnega ravnateljstva v Ljubljani. Znani primorski javni delavec dr. Lavo Črmelj pa je pri Slovenskem knjižnem zavodu v Ljubljani izdal knjižnico: „Kako lahko vidimo v temini in skozi meglo". Bo ta knjižnica morda obema kaj pomagala? * » * Če prebiraš ljubljanska dnevnika ■Slovenski poročevalec« in »Ljudska pravica«, opaziš, da se v glavnem bavita z vedno istimi vprašanji, namreč: s petletko, odkupom obveznih količin in prostovoljnih presežkov poljskih pridelkov, popisom obdelane zemlje in birokracijo, ki tlači današnje jugoslovansko upravno poslovanje. Tako je, n. pr. »Slovenski poročevalec« na prvi strani ene izmed zadnjih številk objavil članek pod naslovom »Škodljivost birokratskega tolmačenja uredb«, v katerem pravi, da je brezdušno in birokratsko tolmačenje zakonov in uredb značilno za ljudi, ki se še niso otresli preteklosti, dal pa aktivisti OF-a tudi ne zaostajajo za temi in imajo odredbe za papirnat akt. List navaja tudi primer škodljivega tolmačenja . predpisov in odredb. katerega je pred nedavnim obravnavala kontrolna komisija. Neka posestnica v Brezovici' pri Medvodah je morala prisilno zaklati junca. Zakol je pravilno javila ljudskemu odboru, meso pa je spravil mesar v hladilnico ter u-gotovil, da se bo zaradi nestrokov-njaškega zakola hitro pokvarilo. Nato'je prišla nedelja. Naslednjega dne pa je uslužbenec gospodarskega odseka okrajnega ljudskega odbora Ljubljana - okolica odredil, naj meso razdelijo ob prvi redni delitvi mesa, kar bi bilo šele čez teden dni. Uslužbenec ni upošteval ugovorov, da se bo meso prej pokvarilo, pač pa je videl samo določila. Ker mesar ni hotel prevzeti odgovornosti, je isti uslužbenec naročil, naj meso prepeljejo v ljubljaasko klavnico. Medtem pa je prišel prvi maj in ko so končno meso pripeljali v Ljubljano, je bilo res pokvarjeno. Uslužbenca je kontrolna komisija kaznovala s pismenim ukorom. — List zaključuje z ugotovitvijo, da je izgovarjanj? na uredbe samo do- kaz nepoboljšljivega birokratizma,! za katerim pa se lahko skriva tudi; j dobro preračunana ' sabotaža. * * * V soboto, dne 31. maja ponoči, je I ljubljansko okrajno sodišče po tridnevni razpravi izreklo sodbo pro- i ti 25 osebam obtoženim, da so špekulirale in prekupčevale s tujo va-■ luto in zlatniki. Glavni obtoženec j Stanko Hafner je po Dolenjskem od kmetov kupoval lire, dolarje in zlatnike ter jih z velikim dobičkom prodajal ljubljanskim- trgovcem. Nadaljnja obtoženca sta bila Srečko in Vladovita Bahovec, ki sta vodila cvetličarno »Roža« in za kupljene lire tihotapila iz Italije nageljne, katere sta nato drago prodajala. Obsojeni so bili: Hafner na 4 leta, Srečko Bahovec na 5 let in zaplembo 109 zlatnikov, Vladovita Bahovec na 7 mesecev in šest me- ečno prepoved izvrševanja cvetličarske obrti, Jernej Šinkovec in Marjan Poljanko vsak na 2 in pol leti, Bedenik Ana pa na eno leto Ivzema prostosti s prisilnim delom. Ostali obtoženci so dobili nižje kazni, dva pa sta bila oproščena. * * * V soboto 31. maja so v Zagrebu ob navzočnosti naj višjih predstavni« kov ljudske oblasti, zastopnikov voj« ske in tujih gospodarskih delegacij otvorili velesejem, ki prikazuje gospodarstvo mnogih držav, s katerimi je Jugoslavija v gospodarskih odno« Šajih, tako zlasti gospodarstvo Sovjetske zveze, Albanije, Bolgarije, Češkoslovaške, Poljske, Madžarske, Italije, Francije, Nizozemske in Bel« gije- * » * Minister za trgovino in preskrbo FLR Jugoslavije je izdal odredbo o prosti prodaji soli, ker so ugotovili, da je v Jugoslaviji soli dovolj. * * * Na Kosutnjaku pri Beogradu so začeli graditi filmsko mesto. Pripravljalna dela so dokončali 1. maja, zdaj pa so že začeli graditi. V prvem obdobju, to je letos, bodo zgradili 6 poslopij za laboratorije, ateljeje, montažo in skladišča. V zadnjih štirinajstih dneh so v Ljubljani zaprli 78 oseb iz meščanskih krogov. Med njimi je tudi vse-učiliški profesor dr. Boris Furlan, ki so ga zaprli osem dni potem, ko mu je umrla žena. Vzrok aretacij ni znan. odhodom iz Trsta ob 12.58 uri vozil namesto do Sežane naravnost v Ljubljano. Ukinili so redne avtobusne zveze državnih 'železnic jnai progah Trst-Benetke in Portogruaro -Benetke in obratno. UKINILI SO VLAK, ki prihaja iz Herpelj na postajo Sv. Andreja •ob 19.40 uri, na njegovo mesto pa vpeljali potniški vlak z odhodom iz Herpelj ob 21.30 in prihodom v Trst na postajo Sv. Andreja ob 22.25 uri. VSE PRITOŽBE civilnih nameščencev proti britanskim vojaškim edinieam v tržaški pokrajini, izv-aamši ZVU, zaradi neplačanih prejemkov do vključno 31. maja 1947, je treba predložiti častniku urada »Civil Labour Clairns«, soba št. 1 v palači dela na trgu Oberdan najkasneje do 15. junja. Edina izjema so pritožbe civilnih nameščencev, ki so bili zaposelni v Pulju med 1. septembrom 1946 in 31. januarjem 1947, ki še niso prejeli pripadajočega plačila. Pritožbe teh nameščencev bodo prejemali do 4. julija. PRISILNE IZPRAZNITVE poslovnih lokalov v Trstu so bile s posebnim odlokom področnega komisarja za Trst odložene.'Novi odlok, ki bo ostal v veljavi do nadaljnjega, odreja uporabo področnega odloka št. 48 za poslovne lokale, trgovine in stanovanja. IZVOZNA DOVOLJENJA za blago iz področja »A« v Italijo je uvedla ZVU z odlokom za mnogo vrst blaga n. pr.: bencin, mazilila olja, nafta, premog, industrijski les, drva itd. V seznamu navedenega blaga ne bo mogoče izvažati preko zahodne meje področja »A« brez izvoznega dovoljenja, ki ga izdajo trgovinski oddelek ZVU ali pokrajinska oskrbovalna urada v Gorifci in Pulju. Razen tega ne bo mogoče izvažati v Italijo racioniranih ali neracioni-ranih živil, semen za proizvodnjo olja i n semenskega krompirja brez spremnega izvoznega dovoljenja, ki ga izdajajo uradi Seprala. Kršitelje bodo kaznovali z zaporom, denarno kaznijo ali obojim, blago pa zaplenili. Odlok je stopil v veljavo 5. junija. I ZVIŠANJE TRAMVAJSKE VOZNINE, elektrike in plina je objavila uprava Acegata. Zaenkrat so i stopile v veljavo nove voznine na I tramvaju: jutranja dvojna vozovnica lir 10.; enkratna vožnja ob delavnikih 10.; ob praznikih 15.; nočna vožnja po 21 uri 15 lir. CENO KRUHA so zvišali z 11. j junijem na 33 lir za kg, da bi jo prilagodili gospodarskim razmeram,! ker so jo doslej iz političnih mio-1 gov držali pod dejanskimi proiz-! vajalnimi stroški. Sedanji ukrep je v zvezi s podobnim ukrepom ita-! lij; nske vlade, ki je pred tedni uki-! nila izravnalni prispevek, vendar je! cena v področju »A« znatno nižja od. cene kruha v Italiji, ker so pogoji uvoza ZVU ugodnejši kot italijan-' ske vlade v Italiji Loke pri Herpeljah-Kozini. Zadnji dan maja se je vršilo pri nas veliko zborovanje. Prišel je namreč ukaz, da moramo ustanoviti gospodarsko zadrugo, ki bo imela 8 milijonov lir kapitala. Šest milijonov da država, dva milijona bi moralo pa prebivalstvo udarniško zbrati. Vprašanje je samo, kako bo majhna vas v slovenski Istri zbrala dva milijona lir, ko ne more nihče nič prodati. Nogometna tekma. Srednje šole Trst - srednje šole Gorica so 5. t. m. tekmovale v Trstu. Takoj v začetku napad Gorice, ki je s povezano igro zadala prvi gol Trstu. Goričani niso odnehali več kot 20’ min. in je bilo pričakovati njihovo zmago. Toda tržaška enaj-storica je našla svojo pot in Dolgan je z lastno akcijo izenačil. Odslej pa so Tržačani prevzeli igro v svoje roke. V drugem polčasu se je napad za napadom valil pred vrata Gorice. Kje je vzrok, da so i Goričani v drugem polčasu tako popustili? - Zmagali so Tržačani j 7 - 1 s svojo fizično premočjo in tehniko. Toda tudi Goričani so pokazali res lepo igro v prvem pol- j času in želimo jim, da prihodnje j leto najdejo pot, katera vodi do i uspeha 1 Zavezniški glavni stan bo premeščen iz Padove v Benetke, kjer bo nastanjen v nekdanjem kraljevem dvorcu. Na ta način bo v Padovi mnogo hiš prostih za ci- | vilno prebivalstvo, v Benetkah bodo pa zavezniki lažje nadzirali odhod svojih čet po ratifikaciji mirovne pogodbe. do 17. t. m. Podrobnejša navodila so na razglasni deski šole v ulici Randaccio 22. Kozana. Na praznik sv. Reš-njega telesa so nekateri mladi „to-variši" hoteli motiti verske obrede in sneti cerkveno zastavo z zvonika. To pa se jim ni posrečilo, ker so se takemu početju vaščani uprli. Vipolže. Kmetje, najemniki barona Teuffenbacha se pogajajo z gospodarjem glede poravnave dolgov iz let 1945 in 1946 v zvezi z nezadostnimi odstotki dajatev od pridelkov. Baje je poravnava že u-spela in so najemniki z njo zadovoljni. Mi želimo, da bi naši kmetje postali svobodni in zemljo na primeren način odkupili. Vojna odškodnina. Rok za prijavo vojne škode je še vedno odprt in se še ne ve, kdaj bo zaključen. Sv. Višarje. Znana božja pot na Sv. Višarjah bo letos odprta od 24. junija do prve nedelje oktobra. Romarje opozarjamo, da bodo na božji poti lahko prenočili, za prehrano, razen pijače, pa mora poskrbeti vsak sam. Drežnica. Vse vasi pod Krnom so v težkem položaju. Prilepljeni pod gore smo odrezani že dve leti od Kobarida. Titove oblasti zahtevajo, da jim prodajamo n. pr. sir po 200 lir in kozliče po 50-60 lir za kg, pri tem pa ne moremo kupiti potrebnega blaga, ker ga v coni B sploh ni. Cene blaga v coni A pa so v primeru s cenami naših pridelkov v coni B previsoke. Drugače pa bi seveda bilo, če bi lahko prodajali svoje blago v coni A, kjer je sir po 600 lir in kozličevina po 250-300 lir za kg. Če bi dobro prodali, bi lahko tudi drago plačali, sedaj pa moramo zaradi „ijudske oblasti" poceni prodajati, da ne moremo nič kupiti. Važno za tiste, ki so se prijavili za izselitev v Argen-tinijo. Vsi tisti, ki ste se prijavili za izselitev v Argenti-nijo, javite takoj uradu ali imate v Argentiniji sorodnike, in njih naslov. Ortopedik NICOLA BECCHI TORINO - VIA REGGIO S Specialist za odstranitev KILE Vesti z Goriškega brez operacije Vesti s Tržaškega TRŽAŠKI LLOVD je sklenil v Washingtonu pogodbo za nakup še treh ladij tipa »Liberty«. Ladje bodo začele pluti že v tem mesecu in bodo nosile imena Onda«, »Perla« in »Stella«. Z novo nakupljjenimi ladjami ima tržaški L3oyd skupno 9 ladij navedene vrste. Pred dnevi je n. pr. odplula iz tržaškega pristanišča po kratkem popravilu ladja »Devin«, last tržaškega Lloyda. Odplula je v Ain/eriko. Doslej opravljajo že štiri ladje redno službo s Sev. A-meriko. PROMET v tržaškem pristanišču po poročilu upravo glavnih skladišč v drugi polovici meseca maja: prihod 11 ladij, odhod 15 ladij. Med ladjami, ki so priplule, je bilo 7 ameriških, 3 švedske in ena jugoslovanska. Pripeljale so žito, les in razno drugo blago. Ladja »Spar- tanburg Victury« je pripeljala na račun ZVU 7486 ton bele moke za j področje A« in videmsko pokrajino. PROŠNJE za javne manifestacije in zborovanja je treba predložiti j iz razlogov javne varnosti vsaj sedem dni prej, opozarja ZVU. ZARADI PODRAŽITVE KRUHA je ZVU izdala odlok, e katerim odreja nekaterim vrstam upokojencev in brezposelnih začasen dodatek za kruh v znesku lir 5. na dam Brezposelnim bodo [izplačevali la dodatek za tiste dni, za katere prejemajo podporo jsaradi brezposelnosti in sicer od 10. februarja 1947 dalje. Upokojencem jo bodo izplačevali istočasno s pokojnino. UKINILI SO VLAK, ki je odhajal iz Trsta ob 4 uri v Ljubljano ter j vlak, ki je prihajal iz Sežane ob] 14.30 uri. Nasprotno pa bo vlak z' Podoba svetogorske Matere božje - ukradena. Zad-njič^mo naznanili svečan prenos milostne slike svetogorske Matere iz goriške stolnice v Solkan in nato na Sv. goro v njeno svetišče. V noči na soboto 7. t. m., ko bi se bil moral prenos izvesti, je slika bila v stolnici ukradena, je zgnila. Nenavadno bogoskrunsko dejanje je izvalo v mestu in v podeželju veliko razburjenje, ki se še ni poleglo. Mnogi so bili ogorčeni, drugi žžlostni. Slika je last sve-togorskega svetišča, ki ga upravljajo oo. frančiškani. Ti in go-riški nadškof so se v soglasju z goriškim kapitljem domenili, kako naj se slovesna vrnitev čudodelne podobe izvrši. Ne iz enega ne iz drugega razloga nima nihče pravice se v te dogovore vtikati ali jih nasilno preprečiti. To je neopravičljivo, zločinsko dejanje, ki ga vsa poštena javnost obsoja; saj je vendar nedopustno, da bi kdorkoli v nočnih urah samovoljno vdiral v naše cerkve. Goriški nadškof* je takoj po dogodku, že v soboto 7. t. m. v javnem pismu obsodil dejanje in roteč pozval ugrabitelje, naj sliko vrnejo v izogib strogih cerkvenih kazni. Slovenski kanoniki so se v lastnem in v imenu vse slovenske duhovščine pridružili nadškofovi obsodbi, ker to dejanje „žali verski in narodni čut našega ljudstva in bo zanetilo novo sovraštvo med tn živečima narodoma". V nedeljo 15. t. m. bo šla iz Gorice in Solkana spravna procesija na Sv. goro kjer bo ob 9. uri sv. maša. Nov inženir. Gosp. Žohar Peter iz Gorice je bil promoviran dne 3. maja t. 1. na padovanski univerzi za kemijskega inženirja. Mlademu slov. inženirju iskreno častitamo! Komen. Minuli teden je polkovnik Bovvman, šef civilne uprave, izročil gospodarjem ključe 77 hiš, ki so bile uničene med vojno. Slovesnosti so^prisostvovali tudi major Russell, področni komisar za Goriško, major Richardson, šef javnih del, komenski guverner major Be-att in major Davson, poverjenik za porušene vasi. Dela za obnovo so začela meseca maja lanskega leta, stroški so bili preračunani na 150 i milijonov lir. Ob slovesni izročitvi ključev, ki jih je blagoslovil dekan j Viktor Kos, je polkovnik Bovvman izjavil, da ŽVU ne more dati ničesar tistim, ki so žrtvovali svoje življenje v boju proti nemškemu osvojalcu, toda hoče obnovjti hiše preživelim. Rekel pa je, da na žalost zaradi kratkega časa ne bo mogoče končati začetega dela obnove. ZVU se je zahvalil za delo v imenu domačinov dekan Viktor : Kos, ki je med drugim izrazil svoje ] obžalovanje, da odhaja ZVU še preden je popolnoma obnovila vas. Po slovesnosti je polkovnik Bovv-> man obiskal obnovljene hiše v Komnu in bližnji vasi Mali Dol. — O tej slovesnosti je poročal tudi „Primorski dnevnik." V naslovu je na široko zapisal: „V Komnu so obnovili 76 hiš, drugih 141 pa še vedno čaka na obnovo." Previdno pa je zamolčal, kdo je kriv, da vse hiše niso obnovljene. Ko je ZVU že leta 1945 hotela začeti z obnovo, so bili »Primorski dnevnik" in njegovi tovariši, ki so divje grmeli in pestili ubogo ljudstvo, da si ne sme dati pozidati požganih vasi od zaveznikov. Za to se je z obnovo začelo šele v sredini 1. 1946 in vseh del seveda ni bilo mogoče izvršiti. Ljudski zapeljivici bi sedaj radi zvalili krivdo na- ZVU. Toda ljudje so jih spoznali in jih obsojajo. Kojsko. „Tovariš“ Ludvik Brešan, član INOO za Brda, kateremu je OF „dovolila" sodelovati z ZVU kot vodji prehranjevalnega urada v-Kojskem, je bil odstavljen. Proti prehranjevalnemu uradu iz Kojskega so se mnogi že več časa pritoževali. Izpiti na slovenski srednji Šoli. Na slovenski nižji srednji šoli v Gorici se pričnejo nižji tečajni izpiti 19. t. m. ob 8. uri zjutraj, sprejemni izpiti pa 1. julija ob 8. uri zjutraj. Rok za vlaganje prošenj za pripustitev k nižjemu tečajnemu izpitu je podaljšan do 12 t. m., za pripustitev k sprejemnemu izpitu pa osebno znan v naši pokrajini objavlja eno izmed tolikih zahvalnih pisem : Cenjeni gospod N. Becchi Skozi 25 let sem trpel na dveh velikih kilah ter sem vsako leto izmenjaval navadni kilni pas toda brez kakršnega koli izboljšanja. Ves obupan sem dočakal starost 74 let. ko so mi končno nasvetovali, naj se obrnem na Vas, ki ste mi s svojim-popolnim aparatom v kratkem času popolnoma odstranili obe kili. Zagotavljam Vas, da Vas bom ob vsaki priliki toplo priporočil. Milkovich Egidio, upokojenec Ulica Garibaldi 346, Opatija Ortopedik bo sprejemal v: ] Tržiču: v torek 17. junija, hotel Moncenisio; Trstu: v sredo 18. in v četrtek 19. junija, hotel Continentale; Gorici: v petek 20. junija v hotelu Unione. Iz uredništva Gospod M. 1.! Vašega prispevka smo bili veseli in Vas vljudno naprošamo za nadaljnje sodelovanje. - Ker moramo nositi odgovornost za priobčene dopise, prosimo dopisnike, da se nam zaupajo s podpisom. Listnica uprave: Dokler ne dobimo položnic, naj naročniki pošljejo denar po čeku, ki ga dobijo na pošti. Nanj naj zapišejo št. našega poštnega računa, ki je 9/18127. Prispevki za tiskovni sklad „Demokracije“ Darovali so: 2400.-— lir „vesela družba Sužidcev in Kobaridcev"; N. N. iz Idrskega lir 500,— za na-predelek pribljubljene „ Demokracije"; N. N. iz Tržiča lir 1000,— z enako željo; N. N. iz Vedrijana lir 200.— ; N. N. iz Trsta 1460,— lir; N. N. iz Kobarida 500,- lir; Veseli Janez 500 lir; N. N. 65 lir; N. N. iz Podgore 1000 — lir; po g. Š. 200,— lir; več prijateljev iz Trsta 1850.— lir; N. N. iz Trsta 4000,— lir; dva izDornberga po 500.— lir; ljubitelji ^Demokracije", Dol. Cerovo 250,— lir; D. H., Trst 1000,— lir. Vsem iskrena hvala! Odgovorni urednik : Janko Simčič. Tiska tiskarna Budin v Gorici. Tiskano z dovoljenjem A. I. S.