Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Ve^ja za vse leto • n - $6.00 $3.00 $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 Za pol leta ■ • . . Za New York celo leto - GLAS NARODA last slovenskih delavcev t Ameriki. ur* JO The largest Slovenian Daily in" the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876/ Entered aa Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 65. — ŠTEV. 65. NEW YORK, THURSDAY, MARCH 19, 1925. — ČETRTEK, 19. MARCA 1925. NOVI GENERALNI PRAVDNIK Predsednik Coolidge je predlagal generalnim prav-dnikom J. C. Sargenta, in senat ga je hitro odobril. — Republikanec iz Vermonta je dobil mesto, potem ko je Warren odklonil imenovanje tekom odgodenja senata. — Novoimenovani je star sosed predsednikov. Poroča Charles Michelson. WASHINGTON, D. C, 18. marca. — Predsednik Coolidge se je vdal včeraj senatu v zadevi Chas. Beecher Warrena, in generalni pravdnik Združenih držav je postal John Garibaldi Sargent iz Lud-lowa, Vt. Sargent je bil potrjen v javni seji senata brez nasprotnega glasu ali glasovanja, potem ko je imel judicijarni komitej eksekutivno sejo, na kateri je bila zaslišana le ena priča, senator Dale iz Vermonta. On je bil približno edini mož v senatu, ki je osebno poznal novega moža. Bila sta na nasprotnih straneh vsakega spora v republikanski stranki tekom dolgih let. Sargent, kot načelnik republikanske državne konvencije v Vermontu, je skušal pred par leti spraviti Dale-a, ki je bil takrat član poslanske zbornice, iz stranke, ker je glasoval za vojaški bonus in proti vetu predsednika Hardinga, iz izključnega razloga, da je nasprotoval predsedniku. To kaže, kako reden republikanec je novi član kabineta. Kljub temu pa je povedal Dale komiteju, da je Sargent izvanredno zmožen odvetnik in vrlo usposobljen za novo mesto. VOLUME XXXTTI. — LETNIK XXXIII. NOVI AMERIŠKI POSLANIK V NEMČIJI TEŽAVE GLEDE FRANC. VALUTE Zagovorniki zlatega franka so opustili svojo kampanjo, ker mu nasprotuje Herriot. — Vlada je sklenila, da bo spravil uravnan proračun francoske finance na zdravo podlago. — Hoče se uveljaviti novo valuto, predvsem za inozemsko uporabo. Poroča Arno Dosch-Fleurot. PARIZ. Francija, 16. marca. — Francija ne bo v neposredni bodočndeti uveljavila zlatega franka. Vlada Herriota je sklenila upirati se pritisku za zlato valuto, ki je prišel od številnih strani. Francoska banka, ki je naklonjena ideji zlatega franka, je vsled tega sklenila, da ne bo več agitirala zanjo. Vladni razlogi, da ostane pri papirnatem franku, temelje v glavnem na želji, da se pokaže, da so francbske finance sedaj na varni podlagi, z vrav-nanim proračunom. Senat je pristrigel proračun tako, da kaže majhen prebitek za amortizacijo kratkoročnih posojil. To se smatra zadosti močno ak-ijo v pravo smer, ne da bi bilo potrebno uveljaviti "zvanredne odredbe. Kljub težkemu bremenu, katero so povzročili iz-ariredni proračuni prejšnih vlad, ki niso bili urav-ani in katere se je pokrilo s posebnimi posojili, na-erava vlada Herriota ostati pri svojem izključeni uravnanem proračunu v dokaz finančnega dravja. V bodočnost hoče potisniti vsako deva-uacijo, ki bi bil apotrebna, da se postavi francosko aluto v celem na zlato podlago. Novim ameriškim poslanikom v Nemčiji je bil imenovan dr. Schur-man. — Bil je ameriški poslanik v Pekingu izza leta 1921 ter dobil sedaj veleposlaništvo. — Dvignjen je bil na višje mesto radi dobrega delovanja. WASHINGTON, D. C.. 18. marca. — Dr. Jacob GouUl Selmr-man, ameriški poslanik na Kitajskem, je bil včeraj nominiran in potrjen kot ameriški poslanik za Nemčijo ter bo .sledil poslaniku Houghtonu, katerega je predsednik premestil iz Berlhia v London, Ime dr. Schuiniana sta predložila predsedniku senatorja Walsworth in Charles Ililles iz New Yorka. Izbira je bila poskusno uveljavljena pred desetimi dnevi. Nominacija ni povzročila nikake^a pesenečenja in senat jo je potrdil brez opozicije. Državni department je namignil, da bo luitro izpolnjeno prazne* mesto, ki se je pojavilo Aisled povišanja dr. Schurmana. Dr. Schnnnan je bil na Kitajskem tekom uvodnih pogajanj za washingtonsko razoroževalno konferenco, kajti imenovan je bdi junija meseca 1921. Tekom celega njegovega bivanja na Kitajskem, je neprestano divjala drža vljamika vojna. Mesto v Pekingu se je vedno smatralo za bistvene važnosti ter je bilo prav powe.bno težavno tekom zadnjih par let. Domneva se. da bo postal naslednik dr. Schurmana John Van MaeMurrav. pomožni državni tajnik ter prejšnji načelnik divizije za Daljni iztoik. Tega smatrajo za enega najboljše informiranih mož v deželi glede afer na Daljnem iztoku. Dr. S^churman je resigniral kot predsednik 'Cornell vseucilišf-a. ko ga je predsednik Harding naprosil, naj gre na iztok. Postal jp načelnik vseučilišča leta 1892, ko je bil star osem in trideset let. Leta 1912—13 je bil ameriški poslanik za Grško in Graogoro. Star je sedemdaset let. Dr. Scliurman se je mudil v Washinjrtonu tekom zadnje jeseni. Rrikel je, da bi rad zapustil Or i jen t radi svojega zdravja. SMRT RESTAVRATERJA SAMUELA CHUDSA Ustanovitelj po celi deželi razširjenih restavracij je umrl, star 61 let. Iz majhnih pričetkov se je priboril do večkratne ga milijonarja. Včeraj je umrl v privatnem sa-natoriju na iztočni 61. cesti v New Yorku Samuel S. Cliikls. ustanovitelj in predsednik Cliilds Company. Smrt je bila posledica operacije, kateri se je podvrgel v nedeljo radi nekega tura v želodcu. Dosegel je starost 61 let. Zamrli zapušča ženo in dve hčerki, razventega štiri fcrMe. ki so vsi uradniki Ohiltls Company. VAŽEN KORAK LIGE NARODOV ŽENEVA, Sviea, 15. marca. — Zaključno dejanje -sveta Lige narodov je predstavljalo primeren višek najbolj važnega zasedanja izza ustanovitve Lige narodov. Svet Lige narodov je namreč iztegnil Nemčiji prijateljsko roko. — Svet želi izraziti Nemčiji svojo odkritosrčno ift'ljo. da jo sprejme v svoj delokrog, kajti na ta način bo lahko igrala v organizaciji miru vlogo, ki bi odgovarjala njeni poziciji v svetu. — se je glasilo v odgovoru sveta Line na berlinsko poslanico glede bodočega članstva Nemčije. Čeprav dokument zanikuje nemško prošnjo za članstvo v posebni kategoriji, in zagotovilo. da se ne bodo zavezniške 'čete nik-lar poslužile njenega ozemlja. NEMCI ZAVRNILI BENESEV NAČRT ___ \ Nemški oficijelni krogi nočejo sprejeti načrta če-hoslovaškega ministra za zunanje zadeve. — Herriot je zadovoljen z berlinskim jamstvenim in varnostnim dogovorom. "William Child s, podpredsednik in sma1n,j0 kij ub temu skrajno pri- gen era J ji i manager, j^ bil že voc let voditelj podjetja in zamrli je (bil predsednik le i>o imenu. Vsled tega ne bo uveljavljina v vodstvu nikaka izprememba. Samuel Cliilds je bil eden najbolj znanih sdlf-made mož v tej deželi neomejenih možnosti. Rodil se je leta 1861 v Basking "Ridge, N. J. kot sin farmer j a ter najstarejši med desetimi brati in sestrami. Od mladega jo moral trdo delati in po završenju ljudske šole je pregovoril očeta, da ga jc dal nadalje študirati. V starosti 21 let je bil civilni inžinir ter dve leti zaposlen pri neki železnici. Nato je dobi službo pri Bennettu. je imel restavracije v različnih mestih. Kmalu nato je pregovoril tndi svojega 'brata Williama, da se nauči restavracijskega pn&la. a po šestih mesecih sta bila oba odpuščena radi prepirov z drugimi uslužbenci, ki so zavistno zrli na oba stremeča mlada moža. Brata sta imela skupni kapital v znesku .$1500 in s tem denai-jem sta vzela v najem prazno prodajalno na 41 Cortlandt St., kjer sta otvorila restavracijo. To je bdi pri čete k enega največjih restavracijskih podjetij sveta. Childs Co. lastuje sedaj 109 re- ja t eljjskrin in iliploroatičnim. Edina reakoija, ki sc je pojavila tu;kajT je prišla od časnikarskih zastopnikov Stres em a ji n a in r.emških nacijonalistov. Vzvado-ščtvni pa so bili liberalni nemški časnikarski poročevalci. kajti prepričani .so bili. da je nacionalistična opozicija konečno premagana. Za gotovo sc smatra, da bo sledila Nemčija nasvetu LLjro ter formalno naprosila za v strop ob priliki prihodnjega splošnega zasedanja Lige. Odgovor Nemčije bo najbrž tudi odpravil splošno prevladujoči strah, da ne nameravajo zavezniki sprejeti Nemčije kot polnovrednega člana, ker ho-<"ejo se nadalje smatrati Nemčijo kot državo izven postav. sta v racij v 29 največjih mestih dežele ter je prodala v enem letu petdeset milijonov obedov s čistim dobičkom dveh milijonov. Za svojo prvo restavracijo sja kupila brata staro pohištvo. Majhen dobiček pri velikem prometu je bil temelj njih 'Uspeha, poleg snažnosti in sanitarne uredbe kuhinj. Vse je bilo belo pobarvano in na mesta natakarjev -so stopile deklice, ki morajo nositi belo obleko. GROZEN VIHAR V ILL1N0ISU Strašen vihar je zahteval na stotine človeških življenj. — Brzojavna in telefonska zveza prekinjena. — V Soto, 111., je uničil vihar šolo. — Več otrok je bilo usmrčenih oziroma ranjenih. — Najprej je padal dež, potem je pa začelo snežiti. ZASUTI V ROVU -1 FAIRMONT, W. Va., 18. marca. — Štirideset premogarjev je baje izgubilo življenje v enem rovov Betlehem Mine Co. v Barracks vile, tekom eksplozije ki je /stresla zeanijo v okrožju dvajsetih milj, zavila mesto v popolno temo ter napolnila celo okolic© z neprodirnim. dušečim dimom. Uradniki družbe pravijo, da je povzročila efespložijo dinamitna hli glicerin^ka bomba, ki je padla v nekako tristo čevljev glo- Ozračje pa je poln ogovoric o načrtu, da se ustva- lbo^1 rov* w i • i • r i • • i i T y . Potom poznejše preiskave. ka- i posebni zlati frank za inozemsko porabo. 1 eznja, atero je opaziti vsepovsod po Evropi, da se vrne-dežele k zlati valuti, je prizadela tudi Francijo r dobila toliko pristašev, da jo je treba upošte-ati. Glavna ideja, prevladujoča med zagovorniki zla-a franka je premakniti veliki dolg Francije s parne na zlato podlago, z ustvarjenjem zlatega anka. Ker se sedaj plačuje obresti z obstoječim pirnatim frankom, je že določena vrednost vseh pdnih dolgov, doma in v inozemstvu. tero sta vprrzorila šerif in 'kapitan državne milice.se je ugotovilo. da sta se najbrž za vršili dve eksplozija od vnetja plina. Reševalno moštvo ni še moglo vdreti v rov, kajti uničen je bil ein rovski stroj za dovajanje svežega zraka. Naprava, ki ima zaposlenih E50 mož. je od prvega oktobra In a prej znana kot neunijska. Deset mož je bilo ubitih v Istem rovu vsled eksplozije plina dne ,1. oktobra 1916. CENTRALIA, 111., 1 8. marca. — Danes je divjal po Južnem Illinoisu strašen vihar. Iz prvih, nepopolnih poročil je razvidno, da je na stotine ljudi izgubilo življenje in sicer v West Frankfort 400, v Murphysboro 200, v De Soto 1 40, v Parish 80, v Logan 3. CHICAGO, 111., 18. marca. — Posledica viharja, ki je divjal po južnem delu države Illinois, so strašne. Vihar se je pojavil zgodaj popoldne v državi Missouri ter se je s strahovito naglico širil preko Mississippi a proti illinoisu. Najprej je deževalo, potem je pa začelo močno snežiti. Telefonska in brzojavna zveza sta razdejani. V Soto, 111., je vihar porušil šolo tekom šolskega pouka. Dosti šolarjev je mrtvih, še več pa poškodovanih. Snežilo je tudi v Chicagu, toda vihar ni povzročil tu posebne škode. / Na tisoče ljudi je po Južnem Illinoisu brez strehe. Pomožni vlaki, ki so bili poslani v Parish, 111., so se vrnili proti večeru v Benton s 60 mrtvimi SPRINGFIELD, 111., 18. marca. — Pomožni governer Sterling je naprosil illinojško zakonodajo, naj dovoli za prvo pomoč pol milijona dolarjev. Poroča Samuel Spewack. BERLIN, Nemčija, 1 8. marca. — Nemški minister, za zunanje zadeve Stresemann, je dobil iz Pariza zagotovila, da so nemška jamstva glede varnostne pogodbe zadovoljiva ža francoskega ministrskega predsednika Herriota. Mir po iztočnih mejah Nemčije pa je še daleč proč. Nemška vlada stavi j a malo vere v Benešev načrt za centralno in iztočno-evropski blok, kojega namen bi bil pregnati vojne pse iztočno od Rena i rt zapadno od Visle. Mož, ki ima največ opravka 7 ustvarjanjem nemške politike, je rekel poročevalcu "Worlda" včeraj zvečer, da bo nemška država priznala versaillsko mirovno pogodbo, v kolikor so pri tem prizadete teritorijalne meje Francije in Belgije, da pa ne more nobena nemška vlada sprejeti poljskega koridorja kot trajne odredbe, ker ie odcepil ta koridor Iztočno Prusijo od ostale nemške države. # Benešev načrt smatrajo tukaj za potezo, da se reši Francoze neprestanih in solza polnih moledovanj Poljakov. Ce se ustvari blok centralno in iz-točno-evropskih narodov, sklene lahko nato Francija dogovor z Anglijo, Belgijo in Nemčijo. Herriot bo lahko jiato rekel Poljakom, da se je izmuznila iztočna Evropa iz njegovih rok — in da se morajo pogajati potom Beneševega bloka. To bi zagotovilo mir med Francijo in Nemčijo. Benešev načrt ima eno bistveno napako in sicer, to, da povdarja, da je mogoče izpremeniti meje le potom prijateljskih pogajanj med narodi, ne po potom mednarodnega sodišča. Absurdno bi bilo domnevati, da bi bila Poljska pripravljena izročiti prostovoljno le en inč svojega teritorija. Varnostni dogovor je mogoče za zapadne meje, kajti v tem slučaju sprejme Nemčija versaillsko mirovno pogodbo. Varnostni dogovor pa ni mogoč za iztočne meje, kajti v tem slučaju ne sprejme Nemčija mirovne pogodbe. PARIZ, Francija, 1 8. marca. — Edina možna posledica pogovorov med Herriotom in Chamber-lainom ter drugih diplomatičnih pogovorov v Parizu tekom zadnjih dveh dni, je ta, da soglašajo vsi v naziranju, da ni ničesar mogoče storiti, dokler ne stopi Nemčija v Ligo narodov. > Angleški minister za zunanje zadeve, Chamberlain, se je včeraj vrnil v London, a ni imel nikakih drugih političnih stikov, z izjemo pogovorov z Herriotom. Beneš, ki je prišel v Pariz, kot običajno poln načrtov, se bo danes vrnil v Prago. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM OZEMLJIT. Danes »o naie ceno sledede: JUGOSLAVIJA : 1000 Bin. — $17.10 2000 Din. — $34 00 5000 Din. — $84 50 Pri nahaTlliti, ki ma&ajo manj kot ko« en tiso* dinarJev II centov n poštnino in druge stroške. Bupoiilja na zadnje pošte in izplačuje TeKal čekovni ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE^ 200 lir ......» .. $ 9.30 500 lir..........$22.25 300 lir .......... $13.65 1000 lir..........$43.50 PH naročilih, ki znašajo mmt£ kot 2H lir rafaomam peeekej po II centov sn poštnino in drage stroške. Razpošilja na zadnfe potto in Izplatajo LJnblJanefca ■v Trsta. Za pošli jatve, ki presegajo FKTTISOC DINARJEV ali pa DVATISdČ LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust, finšrntm Dinarjem In liram seflaj nI ■telao. menja w isMtfal M aoprt POSlLJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO !t NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.«- ~enar aam Je pootntl najbolje po Domestic Postal Money Order nH po New York Bank Draft. * FRANK BAKBfHt STATE BANK 83 Oorttandt Street, New York, N. T. MM I GLAS NARODA | I (SLOVENE DAILY) I Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakse'r, president_Lonia Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y, ** GLAS NARODA" _"Voice of the People" _ Issued Every Day Except Sundays and Holidays._ Z a celo leta velja list za Ameriko Za New York za celo leto — $7.00 in Kanado ......................... $6.00 Za pol leta..........................$3.50 Za pol leta ............................ $3.00 Za niozemstva za celo leto — $7.00 Za četrt leta ................:......... $1.50 Za pol leta.............................. $3.50 Subscription Yearly $6.00._ Advertisement on Agreement._ ''Glas Naroda13 izhaja vsaki dan izvzemši nedelj tn praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčuje;*:. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS is A K O D A1', 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2376._ ŠTAOPS | fcotiNC^ _ _. ODSTOP WARRENA POROTNA ZASEDANJA V SLOVENIJI LJUBLJANSKA POROTA. Ne soglašamo z drugimi listi ki so v zadnjih par dneh trdili, .da bodo varni temelji te republike podmini-rani, <"e se }><> pmlsednik CooSLdge vdal senatu v zadevi imenovanja .novega generalnega pravdnika. Ni se še posušilo črnilo na bombastičnih, izjavah, ko je bilo predloženo senatu ime John Garibaldi Sargenta. Predsednik Coolidge in Mr. Warren sta se predvčerajšnjim kaj dobro vedla. Z voljo predsednika, da se bori za Warren a, je bilo spojeno ustavno vprašanje največje važnosti, vendar pa ni res, da je popustil v trenutku, ko je dospel boj do svojega viška. Predsednik Coolidge se je odočno boril za pravico j predsednika, da imenuje svoj lastni kabinet. To je do- . bra in važna zadeva. Moč predsednikove opozicije in njegovega boja pa j je bila izpodkopana vsled dejstva, da je izvojeval svoj j boj radi kandidata, proti kateremu bi se prav lahko , dvignilo obdolžbo, da bi moral on kot načelnik j us ti ene- ( ga departmenta nastopiti proti svojim lastnim sladkor- • rim družbam, proti katerim so vložene obtožbe. To ni j bil zgolj tehničen ugovor proti nominaciji Warrena. j Kakšna korist bi izvirala iz tega, če bi se izpostavilo ju- . stični department obdolži t vi, da je mogoče zasesti nje- j gov glavni urad s predsednikom sladkorne kompanije, j katero je zvezna trgovska komisija obdolžila, da je krši- - marea pf>rotim razprava la Sliemianovo proti trustno postavo? ' Unavnavala dva slučaja slepari- Predsednik Coolidge je opustil, boj za prerogative ,e. p,-vi obtoženih- je bil 17-letm svojega visokega urada vsled očividne neusposobljenosti j Pavel Iiija z Jesenic, ki je imel svojega lastnega kandidata. V tem sporu ni prišlo vpo- *e večkrat opravka s sodiščem i-a-Štev vprašanje glede avtoritete predsednika, da imenuje , < I i nečastnih dejanj. Dne 19. ja-svoj lastni kabinet. Tudi ni bila na tehtnici polnomoč j -mar j a je prišel k trgovcu Ada-senata, da bi uveljavil injunkcije. Senat ima to polno- -n*u v Kran-i in »m<1 imraom ipa-moč na temelju UStave. ' !vH beljak' zahteval r>0 velm- Nikdo tiidi ni izzval predsednikove polnomoči, da ;dobl!kov- da ^ iii- i . i i j • x m ki je znan trgovec v Skofjl Loki lahko izvede imenovanja tekom * odgodenja senata. _____. x.________, pravice se predsednik lahko posluži, če hoče. Potom imenovanja tekom odgodenja bi ta generalni pravdni k služil osem mesecev z zagotovilom, da se bo nil, da je to vseeno in da naj jih vnel decembra meseca nadaljni boj in da bi ne bil med 'prodajalec kar sam izbere. Tr-tem časom deležen zaupanja, katerega tako nujno potre- j-rovca j.- tu odgovor nekoliko bilje načelnik justičnega departmenta. osupnil in hotel se je prepričati r. Tudi nismo prex»ričani, da je John Sargent pravi •dejanskem stanju. Zato je te«le£o-mož za urad generalnega pravdnika, enostavno raditega,,!UCnn v skotjo Loko, ka- ker je novi iiominiranec nekdo drugi kot Warren. To je (ko je z in za od- drugo vprašanje, o katerem zaenkrat ne moremo še razpravljati. Prepričani pa smo, da sta predsednik in Warren skrajno modro nastopila, ko rti sta izvedla trpkega boja T obtoženen ni prestalo dnure-do konca, temveč prepustila jrastični department možu. j^,, kot da prizna namerfavano go ki bo imel neizmerno lažje pot. da pridobi zaupanje jav- jljufijo. Senat ljubi prenagljene sodbe. Senat bo brez j Peter Zgaga Porotniki •rte de pošilja ponje. Xa vprašanje, kakšni naj bodo klobuki z ozirom na ceno. velikost in kvaliteto, je me govor, da trgovec Dobeljak sploli nima sina in da torej ne more biti govora o naročilu potom javi jene osebe. liostl. __________t_______________ _____ (Ivi.ma prišel do zaključka, da lahko blokira predsednika jil° v enato in to mora biti cor" jkev. katere doslej nimamo. Rojaki imajo sedaj najlepšo priliko ali kupiti hrvaško, v katero su doslej zahajali, ali pa postaviti si novo. kjer se bodoinost obeta. Hrvaška cerkev s šolo je naprodaj. toda čeprav je središče vseh posameznih oddelkov slovenske naselbine, bi ne odgovarjala cilju bodočnosti. V to svrho namreč je treba posvetovanja. V nedeljo dne 29. marca (to je zadnja nedelja tega meseca) so vabljeni vsi Slovenci iz Johnstown a v dvorano bivše nemške cerkve na Brt^d Street, corner of 3. Ave., toeno o/b 1. uri popoldne. Vsi johnstownaki Slovenci ste tem potom naprošeini. da se tega shoda udeležite, ker ne gre samo za Vas odrasle rojaike, pee pa za našo mladež iu našo bodočnost. S pozdravom vsem SI o vene em. posebno pa kličem na svidenje in nazdar rojakom vTohnstown u. kadar se mu zljubi, ker je preprečil nominacijo Warrena. < e goji senat take ambicije, bo kmalu pronašel, da je šel predaleč. Lahko mu je bilo preprečiti imenovanje predsednika obtožene sladkorne kompanije za generalnega pravdnika, a v drugih slučajih bo imel opravka z narodom in javnim mnenjem. € Bolj smo soglašali s predsednikom kot pa s senatom glede takih važnejših zadev kot je bil vojaški bonus, ekonomija. svetovno razsodišče in drago, kot naprimer histerično postopanje senata glede izključit vene klavzule, tikajoče se Japoncev. Predsednik pa je brez dvoma najbolj usposobljen za boj s senatom, kadar se nahaja na trdnih tleh. r Dopis. 71* Johnstown, Pa. pri nas. Imamo naaaroč kar se-Iz te naselbine ni cufti mnogo, dem društvenih dvoran, društev dasi ni talko mala, pač pa raztre^ je pa t odi fcoJikor je strank. Na-sena. Gotovo ni v Ameriki mesta seibina potrebuje kar najbolj ene-a!i slovenske naselbine, kjer bi ga srecUmSa, ki naj bi te različ-feUft ifeggiej a dY2fM 3s&pW gferin&e in dvorane prergjstro- _ M. i i uioimm .^ii vprašaji je krivde potrdili in Pavel llija je bil obsojeai na 13 mesecev težke ječe. Drnjri slučaj jt> bil daljši in za-vozlanejši. Obtožen je bil 4()-l<'tni trgovski potnik Franc Klemen, doma iz 1'revalj. da je na svojih potoyanjili za različna tr«rov<-ki« podjetja v ju>r. državi ogoljufal sv^je delodajalce in njih odjemalce za večje ali manjše svote v skupnem znesku preko 30.000 di-narjev. Pri razpravi je obtoženec dejanja po večin'! priznal, toda zairo. varjal se je. da ni prejemal trdnih izplačil na provizijah in da je bil zato primoran, v imenu tvrdkc. za katero je ravno potoval. izposoditi si tu pa tam kakšen znesek, ki pa jra jc nameraval vrniti. Sodišče je stavilo porotnikom Ive vprašanji prlede krivde poneverbe in od pretvezo, da bo takoj odposlal vagon lesa. česar pa ni storil. Tndi v tem slučaju >•■ zagovarja, da je imel les že na kupljen in hotel odpo- slali. ne da bi imel kak goljufiv namen. Porotniki so obe vprašanji glede goljufije zanikali in je bil obdolženec oproščen. — Z razsodilo okrožnega sodišča \ < "elju z dne ."». junija 11I-j« bii 27-Ietni Karol Kaukb r. pisarniški pomočnik brez stalnega bivališa. pristojen v Andnitz ]>ri Orailcu. obsojen radi hudo lelst-va tatvine in se j<' izrekla tudi razsodba. da se kot avstrijski držav l.jau po prestani kazni izžene iz jug. kraljevine. Komaj pa je bil dne 2-">. septembra odpravljen češ mejo. se je zopet vrnil brez potnega lista v jug. državo, se potepal po Sloveniji in izvrševal razne tatvine. V noči od 3. na 4. oktobra 1024 je ukradel iz zaklenjenega bufeta na kolodvoru v Brežieah razne jest vine in večjo množico cigaret in cigar. Do iste-sra bufeta se je prikradel tudi \ noči od 23. na 24. oktobra ter odnesel stvari preeešnje vrednosti. Med tčm časom se je spravil tndi na vagone. Dne 11. oktobra je vzel iz zaklenjenega vagona na prosi Zagreb-Moribor zavoj voznih svetiljk in dne 17. oktobra na isti progi eno kolo in kovčeg z razno dragoceno vsetbdno. Manj srečen je bil na progi Maribor-Ljubljana. kjer je izmaknil iz zaklenjenega vagona stvari iz ne znatne vrednosti. Porotniki so potrdili vprašanje glede hudodelstva tatvine in je dobil Kaukler 5 let težke ječe. Obdolženec večino tatvin taji ter se pri že.l«zniških tatvinah zagovarja s teh. da je baje pogre, Sane sitvairi našel ob železniški progi skrite v grmovju. Danes zjutraj sem dobil naslednje pismo: l'enjeni prijatelj Peter Zgaga : Naznanjam Vam. da sem pre-čital poročilo o znameniti seji. ki se je vršila v Brooklynu. Se bolj natančne podatke sem vam jaz sporočil, in sicer pismenim potom takoj v pondeljek zjutraj. Zakaj ste se ozirali na drugo poročilo, ne pa na moje. Ali seen bil prepozen. ali sem bil preveč natančen. ne vem. Želim pojasnila. Arthur Serdoč. * I'pam. da bo Arthur Serdoč s tt-m-le mojim pojasnilom zadovoljen : — Vaše pismo glede brooklvn-ske seje sem dobil v torek zjutraj, ko je bil lisr že v liskti. Podatke, katere sem objavil, sem imel že v nedeljo zvečer ob de.setih. Ni namreč samo eden. ki pazi nanje. Več jih je. Najmanj petnajst mojih zaupnikov se j«» nahajalo ob ča-sit zborovanja v dvorani. Nadalje vam naznanjam, da se mi je vaše poročilo nrkam sumljivo zdelo, kajti nikakor nisem mogel verjeti, da je na trgovskem zborovanju eden izmed odbornikov sicer v pijanosti. t<-da kljub temu resno zahteval. naj navzoči molijo za odstopi vsega pevo vodjo. Na podlagi vašega pisma tudi popravljam. da ni en sam zahteval denarja nazaj, ampak da so g«i trije zahtevali. V upanju, da >>te v tem mojim pojasnilom zadovoljni, se Vam zanaprej priporočam. Debelost je v sedanjih moder nih časih pravcata mora človeštva. — Oh, kaj hi dal. če bi ne bil debel? — se vprašuje ta ali oni. — Kaj bi dala. — vzdihuje nadebudna debeluška. če bi tehtala petdeset funtov manj. l*a je sredstvo, in sicer dobro -red-tvo proti debelosti. Tri tedne naj živi debeluh nio s tistim denarjem, katerega zasluži z delom svojih rok in v potu svevje-ga obraza. ]>:i bo shuj-ral. da bo Veselje. /^KOTIČEK V^S. /OTI^3KOAZI>RAVJE\ IB OSKRBA MATERJWSTO 11 w in If ^OTOOŠKEGAZPRAVJ^ifl, r^n .......m.......... ITj O] fdM la yaob* U m Twifciiwti VV^V Pm A-i—I«. W]S K^n OMi ia Inafen 4* if] % ,«a»» im whm p*- » t J dom M Mi dom ia n ja^ll JMU urad -robU. Zal* *• B^J [C-(■ mdas )ihi W IrfpotMMfapMlrab. W'll JtV n M po}a*aiU o bom prmd* \ sm©— •m < i i Članek 11G. KAKO X A J SE OiiliEJE MLEKO DO PRAVE TOPLOTE. Da ogrejete mleko, donite steklenico v drugo posodo v gorko votlo tako, da bo gorka voda presegla visočino melka v steklenici. \"oda naj bo gorka. ne sme pa vreti. Za poskus gorkote mleka, zlite kapljico na roko in bodete takoj spoznali, ako je dovolj toplo, ako je prevročo pustite teči malo mrzle vode na steklenico, da se ohladi. Nikdar ne davajte cuzeljna v vašii usta za "pokns toplote, ker se tem lahko prenesete nevedoč. bolezen na otroka. Iz enakega vzroka, ne dotikajte oni del cuzeljna. ki ira denete v otrokova lista. Rojaki, brez dvoma ste že čita-P življenjepise bogatih mož. ki so Kiiko naj si drži sti kh nit'ti kadar otroka dojite. Kadar otrok pije iz steklenice, ga držite vedno na levi roki. Steklenico morate držati ves ea-*. dokler otrok pije in v taki leni. tla je vedno mleko v vratu steklenice To zabrani. da ne prihaja zrak skozi ctizelj otroku v usta. Dajte vselej otroku priliko, da drži ves cu-zelj v nstih. Kako < i oh/o naj bi se dovolilo otroku jesti i- steklenice. Otroka naj hi se dojilo do dvajset minut, ako pije prehitro mu odvzemite steklenico za moment, večkrat med dojenjem. Ako jc zaspan ga dramite dokler ni povžil vsega iz steklenice. Ako pa vseeno zaspi, tedaj vzemite steklenico stran in mu ne dajte drugega dokler ni zopet prišel čas za dojenje. Hrana, ki jo dajete vašim otrokom ima odločilno moč na ra-t t roka. Zmanstvo dokazuje, da da se takorekoč iz nič povzpeli do -i'' mleko velik tlel mo- i in podal bogastva. V takHi živofopisih je seveda sama gola resnica. Vzemimo samo en sam primer: Te dni je neki mešetar s posf* življenje. Za dober razvoj in ne otroka v krepkega moža ali ženo mu najte do postali ameriški državljani; takt' dežele so Švedska, Norveška i rt Danska. Ali splošno pravilo je. da mora naturalizirani ameriški državljan imeti potni list, 'ako hoče obiskati svojo rojstno do-movnio. Ix1 one osebe, ki iinajo takozvani dragi papir in so zato ameriški državljani, morejo dobiti ameriški potni Iir%t. Kdor ima le prvi papir, si mora preskrbeti potnil ist od konzailata one dr-Kiivc. h kateri še spada. V Združenih državah ima le državni tajnik (Seret ar v of State) pravico izdajati polt ne liste za ameriške državljane; on je upravičen odrt-C-i potni list. ako se jnu to zdi upravi'-eno. Da dobi potni list. mora ameriški državljan vložiti pismeno prošnjo na državnega tajnika; prošnja jo v obliki zaprisežene izjave (affidavit). Prosilec se mora podati na naturalizaeijsko sodišče onega distrikta. kjer on ali njegova priča Rta nuje. in tu pod prisego podpisati prejšnjo pre mogočnosti nastanjen v do-lokrogu doti'nega sodišča in tu izvršuje kak priznani poklic, obrt ali j »osel. Odvetnik ali druga ose-i»a. ki je plačana za to. da po maira proVdeit dobiti potni Itist, ne >ftne biti priča. Ta mora poznati prosilca vsaj tekom zadnjih dv« h lot. ali A' izrednih slučajih se Zapravlja izjeima. ako so more prosilec drugače identificirati. Prošnji treba priložiti dva izvo-da fotografije, nalepljene na tr-dem papirju in ne večje od treh in«" v širini in višini. Ena izmed teli slik se prilepi na obratno m ran prošnje in čez drugo mora prosilec napisati svoj podpis, ali ne tako da bi slika postai-a nerazločna. Oni ameriški državljani, ki so se rodili v Združenih državah, morajo pri prošnji predložiti svoj rojstni list. Naturalizirani državljan pa mora vposlatd svoje natu-ralizaeijsko spričevalo (drugi pa. jir) ali pa pravilno potrjeni prepis sodnega zapiska o njegovi na-tnralizaeiji. Ta dokument se vr-3io takoj po vpogledu. Podpis na prošnji mora glede pravopisja biti istoveten z imenom prosilca, kakor je pisano v naturafozaeij-skem spičevahi; drugače treba razlagati, zakaj je razlika v pisavi. Ženska. ki je bila inozemka in ki se je poročila z ameriškim državljanom pred 22. saptembrora 1922 ter je zato postala ameriška klržavljanka vsled poroke, more predložiti v vpogled državljansko Spričevalo moža ali potrjen pre-h»is istega, izjaviti, da je ona že-kia nod roma vdova dotičinika in niavesti vse podatke glede može- vega rojstva, priselitve, naturalizacije in na.stanjenoe>ti, kakoršne mora navesti oni, ki prosi za državljanstvo. Ženska pa, ki se je poročila z ameriškim državljanom po dnevu 22. septennbra, ako ni kasneje fcama vsled lastne prošnje postala ameriška državljanka, je i inozemka in ne more dobiti ameriškega potnega lista. Prosilec, ki je sin ali hči naturaliziranega ameriškega državljana in trdi, da je ameriški državljan vsled oče tove naturalizacije, mora predložiti očetov drugi papir aJi potrjen prepis istega in navesti vse polrebne podatke glede očetovega rojstva, priselitve, natural i za eije in n astan j eno at i. Državni tajnik izdaje potne Tiste .veljavne za leto dni, ali ti potni listi se lahko enkrat ali pa večkrat obnovijo; na nakak na-Ln pa se njihova veljavnost ne more podaljšati za več kot dve leti po izdaji. Treba plačati pri stojblno od $10 ($9 za potni list in za prošnjo). Plačati sc sme le v goto vi ni ali potom poštnega Money order, plačljivega na Disbursing Clerk of the Department of State. Ceki in drafti se lie sprejemajo. Za obnovitev potnega lista ni nikake pristojbine. Naturalizirani državljan, ki je še poprej imel ameriški potni list in prosi za nov pasport, sme predložiti stari potni list mesto državljanskega spričevala. V istem slučaju zadostuje za tukaj rojenega državljana. da se sklicuje na prejšnji pot ni list. Ako prosilec hoče odpotovati v j premtsvu žene in nedoletnih otrok, zadostuj© en sam potni lisi. V takem slučaju treba priložiti prošnji po dve fotografiji, vsake oseibe v njegovem spremstvu. ali še boljše je. da se predloži kupna fotografija vse družine, ako se poteze v tej skupni sliki raz'očne. Ženska lahko vključi v svoj pasport svoje nedoletne otroke. Nedoleten brat ali sestra je lahko vključen.v pasprt starejšega brata oziroma sestre. Vnuki in «eč.:ki se laliko vključijo v potni list starejšega sorodnika. Državni department naznanja, da !>o reševal vse prošnje čim prej mogoče, ali priporočal je. naj se prošnje vložijo zadosti zgodaj. tako da ima departmetit ne kaj dni časa. da jih uvažuje. Za naturalizirane državljane je jako važno, da se pred svojim odhodom natančno informirajo o zakonih in predpisih, ki se na nje nanašajo v inozemskih deželah. Ann t. državljani tujega rojstva in njihovi otroci naj natančno po-izvedejo, da li je mogočda jih bodo v stari domovini vtaknili v vojake ali jih -smatrali odgovorne, ker niso zadovoljili tamošnjim vojaškim prepisom. Čim Amerika nec pride v inozemsko deželo, naj se takoj informira o potrebi prijave na policiji in drugih takih stvareh; take informacije lahko dobi od lokalnih oblasti bodisi direktno ali potom najbližjega ameriškega konzulata. Kakor se poroča, se morajo ljudje. ki vstopijo v Finsko. Nemško, Ogrsko, Litvo, Luksembur-ško. Nizozemsko, Norveško, Ru-m tins ko, Švico in Jugoslavijo, prijaviti pri mestni-policijski oblasti. VIZE. Večina inozemskih dežel zakleta vizo. Ameriški državljani, ki ki potujejo v inozemstvo, se morali pred svojim odhodom podati |a konzulat one države, kamor lotu je jo, in dobiti tam vizo. t. j. ptrdilo na svojem polnem listu s Irani inozemskega konzula. Pri-lojbine za take vize inozemskih »nzulatov so različne in se veli-m menjajo; začetkom marca 1925 K so znašale sledeče; Nemška vda je pred kratkim znižala Bstojbino na 50 centov za vi-I ki dovoli pretpOtovanje čez ■nako ozemlje, in na $2 za šest-bivanje r Nemčiji. Litra nalaga pristojbino od $10, sledeče države pa zahtevajo po $10: Švedska, Finska, Ogrska. Četio-slovaška, Poljska, Italija in $10.50 Jugoslavija, 68. kongres je na koncu svojega drugega zasedanja sprejel zakon (Fish bill. n. R. «957). ki upra-vičuje predsednika Združenih držav. da sme znižati pristojbine za vize ali jih popolnoma odpraviti za one ne-priseljenee, ki so podaniki držav, katere dovoljujejo isto ugodnost ornim ameriškim državljanom. ki tja prihajajo na obisk. Pričakuje se. da gibanje za znižanje sedanjih visokih pristojbin ta vizo, ki je začelo s strani Zdr. držav in Nemčije, se bo kmalu raztegnilo tikL na druge države. Tedaj ne bo več treba ameriškim di žavljanom potrošiti toliko denarja za pravico, da obiščejo e\ ropske uržave. V nekaterih slučajih mora oni. k: hoče dobiti vizo. priti osebno na konzulat. ali diplomatično zastopstvo inozemske države. V drugih slučajih pa se viza lahko dobi po pošti. Nekatere države so jako stroge z oziram na vizo. Tako na pr., osebe, ki pridejo v Francijo na obisk, ne da so si poprej preskrbele francosko vizo. se takoj de »'CMT KEYSTONE VIEW CO- NEW VQftlC Eden izmet? zastopnikov na razo roževalni konferenci, ki se bo vršila v \Vashingtonu, bo lord Let. ki je vztrajen zagovornik tesnejših prijateljskih odnosa jev mod Anglijo in Združenimi državami. Poleg njega je njegova žena. ZANIMIVOSTI IZ NARAVOSLOVJA Vsako mravljišče je podobno popolnoma disciplinirani državi. Posebna vrsta mravelj —termiti — povzroča ogromno škodo. Predno se mravlje selijo, pošljejo naprej posebne poizvedovalne čete. Vsako mrtvo tovarišico pokopljejo. Tragična smrt. Dne 27. februarja zjutraj je odšlo pet učencev meščanske šole v Ljutomeru, kakor običajno, v šolo. Med njimi je bil tudi Konrad Senčar iz Star en ovc vasi. Malo pred postajo Ljutomer so se učenci na Senčar.ievo prigovarjanj!1 pričeli ob obcestnem jarku pehati. Pri te je padel Konrad Senčar tako nesrečno na strto litrsko steklenico, ki je ležala v jarku, da si je prerezal na desnem Jstegira žilo odvodnico. So-učenci so ga takoj potegnili iz jarka. Šel je še 50 korakov dalje, nato pa se zgrudil in izkrvavel. Zeleznišiki uradnik, ki je pri-hitel na klicanje otrok na pomoč, je našel nesrečnega fantiča že umirajočega. Tragični slučaj je zahteval mlado žrtev — pridnega učenca. Za varnejše prenašanje denarja. so opcemile newyorike banke svojo sle s posebnimi kovinatmi telovniki. Žepi za denar in vrednostne papirje Sb na notranji strani. Mravlja živa lira, ki goji najbolj sistematično, disciplinirano in popolno državo. Milijoni nira vel j so navidez !>rez kralja in kra-'jiee. Kaj in kdor jih vlada, jo š«' neznano; toda volja jih ž' ne vse h kratil do istega cilja in kadar dožene svoj namen, so lotevajo dmge naloge z isto čudovito s'o-go. V Evropi razločujejo dve glavni vrsti mravlj: rdeče in črne. Rdeče se razločujejo v debelo in drobnoglavke. črne pa v dobelo-glavke, drobnoglavke z dolgim in drobnoglavke s kratkim trupom. Vse mravlje4ja se dele še v dve vrsti: v nomadke, ki potujejo brez pretanka, in v stalne naseijen-ke. Samo termiti iinajo stalna bivališča. a včasih tudi nekoliko potujejo. Termiti si zgrade gnezda po vejah dreves. Njih gnez Ia so iz izredno trde tvairine. često velike in čudne oblike. V Mehiki, po pra-gozdih ob reki Tonto, napravljajo ogromno škodo. Ponoči so namreč termiti razlete in posečajo človeške naselbine in zlezejo ondi na milijone jajčec, ki se hitro razvijejo v ličinke. Te ll'" nke požro vse; v par tednih ni sledu po bivši obleki, v par mesecih ni več hiše. kamor so prileteli termiti. Človek odpre omaro in ostrini, ker mu je izgin:ra obleka do pr. slednje nitke: odpre jedilnico ln vidi. da jc prazna do poslednjega peclja. Les, usnje, suk.no. platno, vse požro termiti in ost avl j a jo za seboj puščavo. Mohikanske rdeče dcbeloglave mravlje odhajajo na potovanja \ celih milijardah, izostajajo po več mesecev in se vračajo po m no gih nezgodah zopet v svoje naselbine. Doma pa puščajo svoja jajčeca pod varstvom stražarjev, ki hiorajo skrbeti za jajčeca in ličinke pokopavati mrtvece, dalje goniti "kravo"' na pašo paziti na shrambe živil iter vzdrževali red in čistost po naselbini. "Krave'-mravelj so zelene uši. ki jih mravlje gonijo past na liste oranž in citron, jih site gonijo domov, kjer morajo dojiti mlade mravlje. Nekaki tužnji in delavci rdečih mravelj stražarjev so navadno črne mravlje, ki opravljajo najtežje delo. Preden mravlje os ta v i jo seliŠ-če, odpošljejo naprej četo pionirjev. ki urede četrte, po katerih se potem vrši potovanje mraveljskih armad. Med temi pionirji so na ravnost genijalni in ženjerj i; do enega metra široko cesto zgrade geometrično ravno skozi gostt-šume. o vne-mona zadevo in jo preiskuje dan in noč. vendar doslej brezuspešno. Prijetih je bilo že več oseb. pa so bile izpuščene, ker so dokazale svoj alibi. Čudno vlogo igra oče žrtve, sta ri Leirer. Gotovo je. da je govoril Dekle je imelo razmerje z vele-1 s svojo hčerko zadnjikrat 22. de- Najnovejši ples. Pariški listi poročajo o novem ples«, ki bo najbrž osvojil vse plesne 'dvorane. Ples nosi ime po gibih v ramenih in se imenuje cra-quette\ Korak pri tem plesu je lahak, eleganten in zelo enostaven. tržcem Feodorjem Kerstensom iz Amsterdama, ki se mudi večkrat .ia leto po več dni, tudi cele tedne v madžarski prestolici in tudi potuje po deželi. Kerstens je opremil svoji ljubici v Budimpešti lopo stanovanje, obstoječe iz dveh sob in predsobe in je tudi sicei skrbel zanjo, da ni trpela pomanjkanja. Kadar pa je potoval po de-žeU, jo je vedno jemal s seboj. V četrtek je prišel Kerstens zopet v Budimpešto in se takoj odpeljal k svoji Amaliji. Ker so bila vrata zaprta, se je povrnil z očetom prijateljice. Poklicala sta ključavničarja, ki jo odprl vrata. Ko sta stopila moža v spalnico dekleta se jima je nudil grozen prizor. Lopa Amalija je loža Ia na svoji postelji, noge malo sključene in roke široko razprte, v eni roki je stiskala še svoje reformne hlačice. Oblečena je bila samo v nekak svileni jumper. Dekle je bilo mrtvo, strahovito u-morjeno. Truplo, ki jc že razpa dalo in raizširjevalo strašen smrad je bilo prek in prek pokrito s strjenimi 'krvavimi madeži. Krasni rdečkasto-plavi lasje dekleta so bili razpuščeni preko blazine. Na postelji in na 'tleli so bile črne mlake strjene krvi. Pri ležišču je •ležala razmetana obleka, iz cesar se da sklepati, da se je dekletu, ki je bilo sicer navajeno na red. mudilo priti v posteljo. Policija, ki je bila hitro obve& čona o strašna najdbi, je ugoto vila. da je bilo dekle umorjeno s sekiro. Smrtni ifdarec, nemara prvi, jo je zadel na sence. Na spodnjem telesu pa tudi drugod po životu je imelo truplo več strahovitih ran. povzročenih z vbodom. Leirerjeva se je še malo smehljala. iz česar sklepajo, da jo je zadel smrtni udarec nepričakovano. Iz okoliščin, kako se je našlo truplo in iz ran na spodnjem delu telesa so prvotno oklepali, da gre za umor iz pohotnosti. Kmalu pa se je izkazalo, da gre le za roparski umor. Na mizici sta bila dva kozarčka z ostanki likerja i:: za voj francoskih igralnih kai-t. Vse kaže. da sta se nahajali v sobi dve osebi, da sta pili liker in igrali karte. V sobi se je našel tudi Tumb moških spodnjih hlač. iz "esar se sklej>a, da je imelo dekle or i sebi gosta. Ni še popolnoma jasno, kako je živela umorjenka. kadar ni b>-"o Nizozemca v Budimpešti. Nekateri pravijo, da je imela večkrat obiske moških, drugi pa zo pet, da razen s Kerstensom ni občevala 'Z nikomur. Dejstvo je, da zvečer ni prihajala nikdar domov, ko so bila hišna vrata že zaprta. Oudno je, da je Leirerjeva svojo sobarico odpuKtila že v septembru. Zato domnevajo, da je začela hoditi po svojih potih in da jo odpustila služabnico, ker se ni hotela izdati. Znano je bi'o, da je bil Kerstens zelo ljubosumen. I-mel jo je zelo rad in ji, dasi ože-njen, baje obljubil, da se hoče ločiti od zakonite žene in se z njo ooročiti. ker pravzaprav ni spa dala v kategorijo dam iz poLsveta ir. je živela zelo pošteno m dostojno. Iz stanovanja so izginile vst tfragocetnosti, ki jih je imela žrtev precej. Kerstens in oče žrtve sta embra. Ugotovili so. da je pravzaprav spoznal Leirer svojo hčer šele pred štirimi leti pri pogrebu njene matere. Amalija je bila v oskrbi pri svoji materi, od katert* se je mož ločil že v zgodni mladosti svojega otroka. Ves ta ča^ se mož ni brigal za svojo hčer. Po lieija je postala pozorna na gosi ilničarja. ki volja, za čudaka in velikega skopuha, ki mu je denar vse na svetu. Oče žrtve je privolil v razmerje, ker jo upal. da bo imel od njega gmotni dobiček. Na redarstvu se je zapletel v protislovje, iz česar sklepajo, da mora biti v kakršnikoli zvezi z umorom. Kakor poroča luidimpeštansko časopisje, je prišla policija že na sled morilcu Leirerjove, vendar ga še no'e prijeti, ker hoče imeti zadnji, odločilni dokaz. Pač pa ga je dala strogo nadzorovati. Govori se, da ne moro biti morilec nihče drugi kot oče sam. ki je. v svojem skop-uštvu zmožen vsakega zločina. Vendar govori proti tej domnevi več razlogov. Sum so bolj obrača proti nekemu drugemu prijatelju dekleta, elegantnemu gospodu 30. let. v čigar Sgprein stvu so jo zeče.r večkrat videli na cesti. Pravijo, da se je Amalija vrnila z njim dne 21. decembra zvečer precej zgodaj s koncerta. Priče so izpovedale, da je Leirerjeva imela rada tega prijatelja. Smrt znanega ruskega filozofa. A" Moskvi je umrl 56-Ietni književnik in publicist Mihajlo Ger-senson. Svoje ptisateljsko delo je začel kot zgodovinar ter sc je po-zneej lotil verskih in filozofskih problemov. Bil je Soustanovitelj in pomožni urednik ruskega časopisa "Vjehi'\ ki pomeni novo smer v novejšem življenju ruske in tel • gence. Boril se je intenzivno proti materijalističnemu svetovnemu naziranju zlasti v politiki ter se je vedno skliceval na reli-gijozno poglabljanje v prošlost. V zadnjem času je izdal zanimivo knjigo "Korespondenca dveh kotov." Gersenson je namreč po ro-vol uciji stanoval skupno z znanim pesnikom Vječeslavom Ivanovim v isti sobi pod streho "Doma intelektualcev" v Moskvi. Radio na parobrodih. Velike ladje so opremljene z vsem konfortom, katerega si želi modorni Človek. Poleg knjižice in čitalnice jo i>otnikom na razpolago godba, kino. plesna dorana, da, celo majhno gledališče. Sedaj pa so mnogo govori o tem, kako bi se na parobrodih za dolge vožnje lived 1 a še radio služba, tako da bi se mogli po* ni k i s pomočjo brezži ene telegrafije sporazumevati s svojci in znanci na kopnem. Usmrtil je svojo hčer iz usmiljenja. Na berlinskem policijskem ravnateljstvu se je pred kratkim javil zdravnik Blae Del ver, ki je po vedal. da je usmrtil svojo 38-letno hčer. katera je bila že od rojstva pohabljena ter je trpela neznosne bolečine, s kloroformom. Zdravnik je storil ta obupni korak radi tegajker se je ibal svoje smrti, po kateri se ne bi zavzel za nesrečno zapazila, da je izginila dragocena bitje n-iltče na svetu. Iz Jugoslavije. Idilično življenje Badiča v zaporu. Kakor znano, iina Stjepan Radie v preiskovalnem zaporu naravnost idilično življenje. Zadnje dni je preiskovalni sodnik dr. Koerbler dovolil, da mu prinesejo tudi brač in njegov doma fotelj. Kakor se pripoveduje, je bil Radie po volitvah radi vesti opoeicijonalnih listov o ** veliki zmagi opozioije"' silno navdušen. Pohval je takoj k sebi brivca, s«, dal obriti in ostrici in pričakoval. da bo vsak hip izpuščen. Ko pa je izvedel za opozieijonalne *' farbarije', je vzel v roke tan»-burieo in za-jtel: "1'staj, ustaj. djevoyciee, ilto si zaspala itd." Potem je Radič izjavil, da se mu tii niti sanjalo, da so v resnici vsi JSrbi za Palača in je pristavil; onimi. katerimi scmo najhujši politični nasprotniki. bomo v krat kein jako dobri prijatelji, ker je to v našem značaju*'. Dr. Kraft zapustil sanatorij. Poslanec dr. Štefan Kraft, ki j<- bil pred tedni na nekem volilnem shodu v Vojvodini tr/.ko ranjen. je ood ravel, zapustil sanatorij v Novem Vrbasu ter se pre-sclil na svoj dom v Indjiji. Nove aretacije v komunistični aferi v Beogradu. Te dni je bilo izvršenih v zv«.-zi z odkritjem tajne komunist icne tiskarne in komunistične blagajne v Beogradu veliko število novih aretacij. Listi poročajo, da bodo sledile še senzaeijonalne aretacije. Pri hiAni preiskavi pri nekem študentu so našli potrdilo o prejemu 100.000 Din., ki jih je prejel neki ugleden komunistični funkeijonar. V zvezi z beograjskimi razkritji je bil aretiran v Zagrebu urednik komunističnega glasila "Borba"'. Kamilo Horva tin. ki je istotako dobival podpo- ro od "Rleč1 pomoči"*. r Veliki snežni zameti v Liki in Gorskem kotarju. Po Liki in Gorskem kotarju divjajo ž«* ve" dni veliki ->n>-žiii zatuiti. Na progi Ogulin-Srpske Moravče uničeni vsi vodi in prekiujene vse zveze n hrvatskim Primorjem. Snežni vihar je razdri Knjigarna "Glas Naroda" Malenkosti (Ivan Albrechft) :...... .25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25 Notarjev nos, humoreska..........35 Narod ki izmira.................. .40 Naša Ančka .....................35 Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90 Naša Vas, II. del, 9 pov............90 Nova Erotika, trd. vez............. .70 Naša leta, trda ve*. .............. .65 Naša leta, broširano .............. .46 Na Indijskih otokih .............50 Naseljenci ...................... .30 Novele in črtice...................90 Na Preriji .......................30 Nihilist . ........................ .40 Narodne pripovedke za mladino: 3. zvezek ...................... 35 4. zvezek ..................... .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka........ 1.50 Narodna biblioteka: Svitoslav ....................35 Spis je .....................35 Krvna osveta......................35 General Lavdon ..............70 Napoleon L ..................... 1.— Babica .......................... 1.20 V gorskem zakotju ................35 Za kruhom ........................35 Z ongjem in mečem ..............3.— Grška Mitologija, 2 knjigi........ 1.40 Kranjske čebelice, poezije..........35 Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25 Ob tihih večerih, trda vez..........90 Petelinov Janez ..................90 Pesmi v prozi, trdo vez............70 Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00 Pabirki in Boža (Albrecht).........25 Fasti in zanke. Kriminalni roman .. .35 Pariški zlatar.....................35 Pod krivo jelko. Povest iz časov Roko vn j a če v na Kranjskem......50 Poslednji Mehikanec ..............30 Pravljice H. Majar............... .30 Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Boku .35 Požigalec ........................25 Praprečanove zgodbe..............25 Patna, povesti iz irske junaške dobe .30 Preatržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu..............25 Pet tednev v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50 Pal litra vipavca...................30 Ptice selivke, trda vez..............75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto .....................35 Pravljice in pripovedke za mladino. Izvesek.......................40 2. zvezek .....................40 Pegan in Lambergar...............70 Rablji, trda vez...................75 Razkrinkani Habsbur.tani (Larish) .. .35 Revolucija na Portugalskem........30 Rinaido Rinaldini.................50 su>edu. Zidanem mostu in Ljub ljani ter pokvaril progo Ljublja-na-Beograd. Tudi okolica Vinkov-eev je močno trpela in je 11a mnogih lokalnih progah ustavljen promet. Utajevanje državnih davkov Hrvatskem. na tudi telefonske protre proti Pod-'Slovenski šaljivec .................40 Slovanska knjižnica. Zbrani spisi, vsebuje 10 povesti.............60 Suneški invalid....................35 Skozi širno Indijo.................50 Sanjska knjiga Arabska ...... .. 1.50 Sanjska knjiga, nova velika........90 Sanjska knjiga, srednja...........35 Spake, humoreske, trda vez........90 Strelec ...........................30 Strahote vojne ....................50 Stezosledec ____!.................30 Sveta Genovefa...................50 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strup iz Judeje...................75 Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30 Svitanje (Govekar), vez...........1.20 Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notburga...................35 Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije) .30 Na podlagi ovade«b ndke privatne osebe je bila proti delniški družbi M. V. v Zagrebu uvedena preiskava, ki jc dognala, da jc družba zatajila 11a neposrednih davkih svoto 1,141,656 dinarjev, na davku na poslovni promet pa 745,398 dinarjev. Ker je družba takoj priznala krivdo in prosila, naj bi država opustila dohodar-stveno kazensko postopanje, je finančno ministrsvto izjemoma dovolilo, da se opusti kazensko postopanje, a le poti pogojem, da plača družba razen zatajenega davka še denarno globo v znesku 4,868.200 dinarjev. V finančnem ministrstvu se je dognalo, da so še 1nidi druge družbe na Hrvatskem in v Slavoniji zatajile znatne »vote državnih davkov. Tako je bila neka delniška družba \ Našicali obsojena na denarno globo v znesku 2.000.000 dinarjev. Preiskava proti neikaterim drugim družbam je še v teku. Tihotapska afera s svilo. Kakor je bilo poročano. so prod tedni v Zagrebu in v Sarajevu prišli na sled tihotapstva, ki se je vršilo na ta način, da se jc v špecijalno za tihotapstvo napravljenih železnih blagajnah utihmtapljala svila v jug. državo. Krivca sta bila Josip Kambi in Geoa I)anon na Dunaju. Te dni sta bila od sarajev.ske cari-name obsojena vsak na dernar-narne obsojena vsak na denarjev. v slučaju neizterljivosti ipn n£ eno leto «ap>ra. št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 St. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah. 84 str., broš........... .35 Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni ~ prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš..............30 St. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš..............30 Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, drama tska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., broš..........5c Št. 20. Jul. Zeyer: Gompačd in Komurasaki, japonski roman, iz eešeine pre vel dr. Fran Bradač, 154 str., broš................. 45 Št. 21. Fridclin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str., broš..........................25 Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerje-va sonata, roman, poslov. Fran Pogačnik, 136 str., broš........50 Št. 28. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., broš.,.........................go Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. .35 Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35 Št. 29. F. H. Burroughs: Tarzan sin opice, roman, 304 strani.. .85 Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš......................50 Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str........................65 SPISI KRIŠTOFA ŠMIDA: .30 1. zv. Poznava Boga.......... 3. zv. Pridni Janezek in Hudobni Mihec .......................30 7. zv. Jagnje .................30 .8. zv. Pirhi...................30 13. zv. Sveti večer.............30 14. zv. Povodenj...............30 15. zv. Pavlina ...............30 17. zv. Brata .................30 SPLOŠNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50 Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str......................... Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. Št. 5. Fran Milčiski: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosum nost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broš......................... .25 Št. 7. Andersenove pripovedk«. Za slovensko mladino priredila Utva, .35 .50 Spilmanove pripovedke: 2. zv. Maron, krčanski deček iz Libanona .......................25 3. z v. Marijina otroka, povest iz kav-kaških gora...................25 4. z v. Praški judek.................25 8. z v. Tri Indijanske povesti........30 9. z v. Kraljičin nečak. Zgodovinska , povest iz Japnskega...........30 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji...............30 13. zv Boj in zmaga, povest........30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 15. zv. Angelj sužnjev. Braziljska povest ....................... J2Z 16. z v. Zlatokopi. Povest...........30 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............30 IS. zv. Preganjanje Indijskih mišjo. narjev........................30 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Tatič, Bevk, trd. vez...............75 Tri povesti .......................35 Tunel, trda vez...................1.00 Turki pred Dunajem..............60 Trenutki oddiha...................40 Veliki inkvizitor (ljubezenski roman) ........................ 1.00 Vesele povesti...............30 Vera (Waldova) broš..........35 Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore broš..........................go "Srd o vezano.................75 Volk spokornik in druge povesti za mladino ..................... x,00 Valentin Vodnika izbrani spisi......30 Vodnik svojemu narodu ...........25 Zgodba NapoL huzarja vez. ........1.50 Zmisel smrti......................60 Zadni dnevi nesrečnega kralja......60 Zadna pravda ....................go Zmaj iz Brsne ..................mj .80 Zlatarjevo Zlato ................".J i.oo Zločin in kazen, 2 knjige 1. del, trdo vezano ...................... 2.50 Zločin v Orčivalu, broš........75 Za miljoni ,...........55 Ženini naše Koprnele..............35 Zmote in konec gospodične Pavle .35 Zgodovinske anekdoti .............30 Zbčrka slovenskih povesti: 1. zv. Vojuomir ali poganstvo......35 2. zv. Hudo brezdno................35 3. zv. Vesele povesti................35 4. zv. Povesti in slike .............35 5. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh ........................ .65 Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikami......1.60 Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00 Seguljčica; pravljica s slikami____1.00 Trnoljčdca, pravljica s slikami.....1.00 Knjige za slikanje: Mladi slikar .................... .75 Slike iz pravljic.... ............ .75 Knjige za slikanje dopisnic, popolna s barvami in navodilom:' (Mlada greda .................... $1.— 111 str., broš................. .35 Št. 9. Univ. prof. dr. Frane« Weber; Problemi sodobne filoasfije, 341 stir., broš. ...»• • •.«.»... • JJ0 etmk.................. 1.20 Otroški vrtec ................... 1,20 Za kratek Saa ................... ijq Zaklad za otroka ................. ljo Zbrani spisi za mladino (Gang!): 1. zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove- sti ...........................50 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pes- mi ...........................50 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove- sti ...........................50 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove- sti ...........................5C 5. zv., trdo vezano. Vinski brat.....50 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 15. Edmond in Jules de Gon-court: Renee Mauperin, roman, pre vel P. V. B., 239 str., broš. .. .45 Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broš.............45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.................30 Št. IS. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš. .20 IGRE : Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj .60 Burke in šaljivi prizori, eno in več dejank .....i.............8( Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščina. Trpini........1.00 Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Če sta dva. Šala v enem dejanju ____ .35 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih----;............50 Eda, drama v štirih dejanjih........30 Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50 Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem v 3 dejanjih..................35 Mati, Meško, tri dejanja...........70 Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ..........................30 Medved snubač....................30 Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30 3ovražnik žensk, enodejanka,.......35 Poljub, v dveh dejanjih............30 Tončkove sanje na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 njih..........................60 R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vesz..............45 Revizor, 5 dejanj trda vezana......75 Ujetnik carevine, veseloigra v 2 j an jih ........................3c Veronika Deseniška, trda vez.....1.50 Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanj ib.........................35 Ljudski oder: 3. zv. Miki ova zala, 5 dejanj____ 1 zv. Tihotapec, 5 dejanj...... 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja____ Zbirka ljndskih iger. .70 .60 .60 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje ...................>.......60 9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave........30 12. snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ....................30 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije De- vice, Marijan otrok ;...........30 14. snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov........30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fa-bjola in Neža ............... .30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka...................30 PESMI IN POEZIJE: Balade in romance (Aškrc) trdo vez. 1.25 broširano.....................80 Bob za mladi zob, trda vez.........40 Gregorčič, poezije trda vez........75 Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40 Ko so cvele rože, trda vez...........60 Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) Trdo vezano.................75 Moje obzorje (Gangl) ............ 1.25 Marcic (Gruden) broš............30 Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesmi ......................40 Primorske pesmi (Gruden) vez......35 Pohorske poti (Glaser) broš........30 Slutne (Albreht) broš............30 Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini .;................1.25 Slovenska narodna lirika. Poezije .50 Sto ugank. (Oton Zupančič). _ Poezije.......................50 Vijolica. Pesmi za mladost........ .60 Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano.........90 Zlatorog, pravljica, trda vez........00 PESMI Z KOTAMI: MEŠANI IN MOŠKI ZBORI: Priložnostne pesmi (Grum) ......$1.10 Slovenski akordi (Adamič) lir... .75 Slovenski akordi (Adamič) n. zv« .. .75 33 mešanih in moških zborov, izdala Glasbena Matica..............1.00 Pomladanski odmevi.............. A o 10 Evharlstičnih pesmi za mešan zb. Ameriška slovenska lira (Holmer).. 1.50 (Foerster) .................. .40 Orlovske himne (Vodopivec) ......1.20 12 Pange Lingua. Tantrum Ergo Gonilo moških in mešanih zborov (Ada- tori. (Foerster) ...............50 mič) .........................45 12 Pange Lingna Tantum Ergo Geni- 16 jugoslovanskih narodnih pesmi ton (Gerbič) .................50 (Adamič) 2. zv................80 Srcc Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu Dvanajst pesmi I. in II. zv. izdala Gla- Jezusovem. (F. Kimovec).....50 sbena Matica .................50 Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran, MEŠANI ZBORI: alt» tenor. bas ................40 Hvalite Gospoda vnjegovih svetnikih. Planinske II. zv. (Lahamar).......45 20 pesm na čast svetnikom. Trije mešani zbori, izdala Glasbena (Premrl) .....................40 Matica .......................45 10 obhajUnlh in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Grum) ..........35 SAMOSPEVI: 12 Tantum Ergo (Premrl).........50 ~ .. . .. _ _v. _ Missa in honorem Sanctae Caeciliae. Pastmca, Kanghca, Snegulcica.....45 (FoeerSter) ............... 50 šžfL^r- ^ r • • v-- ■ • ^ Missa in hoDorem st- J°^Phi c^ch: Sest pesmi, izdala Glasbena Matica .7o v & Štirji samospevi, izdala Glasbena Ma- _ Missa Brevis 'et facilis ' (Sattner)" V. .40 tlca .........................40 Missa de Angelis (Kimovec) .......40 MOŠKI ZBORI: Litanije presv. Srca Jezusovega (Fo- erster) .... 40 Veseli Bratci (Pahor) .............40 Oremus pro Pontifice ''.'.".*.40 Slovenske narodne pesmi (Hubad) Kyrie 60 izdala Glasbena Matica.........40 svetemu ' Rešnjemu telesu ' (Foer- Tnje moški zbon (Pavčič) izdala Gla- stei-) 40 sbena Matica .................40 Sv. Nikolaj" *.*.1' ]" " "60 Domovini (Foerster) izdala Glasbena Matica .............40 N0TE ZA CITRE: Narodna nagrobnica (Pavcič).......35 Gorski odmevi (Laharnar) 1. zv. .. .45 Blu"i Padejo, koračnica............25 Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .4 Slovenski citrar (Wilfan)..........25 Safaran. Ruska pesem. — (Wilfan) 25 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: NOTE ZA TAMBURICE- Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in slovenske narodni pesmi 2a tambura- petero raznih glasov .........45 šld zbor in petja (Bajuk ........ , 3(J Jaz bi rad mdecih roz, moški zbor z Bom šel na pianince. Pod' j slov. 1 bariton solom in priredbo za dvo- ^ nar pesmi (Bajuk( .......... 1>(J spev .... ..............20 Na Gorenskem je fletno............1.0(1 V pepelnicm noci (Sattner), kantanta ] za soli, zbor in orkester, izdala NOTE ZA GOSLI: Glasbena Matica .............75 i Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor Narodni zaklad. Zbirka državnih liimen in bariton solo.................20 1 slovenskih narodnih pesmi .. .50 Kupleti (Grum). Učeni Mihec, kranj- Uspavanka .......................29 ske šege in navade, nezadovolj- NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA- ' KnpirK^cMpSma) "!!!!!! " fo Naši himni (Maroll) dvoglasno s spre- Narodni zaklad. ,Zbirka slovenskih ml ie van jem klavirja...........15 narodnih pesmi ...............90 Uspavanka .......................70 .45 .20 /a PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad____2.o0 2. Slovenske narodne pesmi (Ba-juk) .........................45 3. Narodne pesmi (Gerbic).....3U 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1*., 2. in 3. zv. skupaj ........................ 100 Slovenske narodne pesmi Benečije NOTE ZA KLAVIR: Klavirski album za mladino (Pavčič) 1. i Tri skladbe za klavir (Adamič)_____ . I Tri skladbe za klavir (Premrl).....45 I Moje sanje .......................201 j Slovenski biseri, narodni potpouri____ (Jaki) ................. . . I Golden rain (Aletter) ............ (Orel) - 45! Slovenske zdravice (Fleischmann) .. Oh morski obali. Valček. (Jaki)____ , Pripoznanje. Polka mazurka. — (.Jaki) ...................... št. 1. Srbske narodne himne ......15 Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) št. 2. Zrinjski Frankopan.........15 i Vesela plesalka. Polka mazurka. št. 4. Pod oknom.................15 (Jaki) ...................... št. 5. V sladkih sanjah.............15 Ljubavno blebetanje. Polka aiazur. Št. 6. Jadransko morje.............151 (Jaki.) ...................... št. 7. Pri oknu sva molče /lonela.....15 Zmiraj zvesta, polka, (Jaki) ...... Št. 8. Slovo .......................15 Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) Št. 9. Pogled v nedolžno oko.......15 Pozdrav Gorenjskej, valček ....... 1. Primorski odmevi. Fantazija. — (Breznik) ................... Orel. Koračnica. (Jaki) ............ Nocturne des Etudiant3 (Aletter) .. Mabel. Intermezzo (Aletter) ....... At a Penguins Picnic. Intermezzo (Aletter) .................... RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat .......... Newyorške. Različne, ducat ... Velikonočne, božične in novoletno ducat ....................... Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. Posamezne po ............... Narodna noša, ducat.............. Posamezne po ................ Planinski pozdravi, ducat ........ posamezne po ................ Importirane prorokovalne karte 1 ZEMLJEVIDI: Zemljevid Jugoslavije ............ Slovenske dežele in Istra.......... Združenih držav veliki........... Združenih držav, mali............. Nova Evropa .................... Zemljevida: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Ten-nessee, Oklahoma, Indiana, Mon^ tana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po ....... Zemljevidi: Illinois,. Pennsylvania, Minne.«] Michigan, Wisconsin, West Virgj nia, Ohio, New York — vsaki 1 po ..........................I Velika stenska mapa Evrope......I Prorokovalne karte.............. I Naroč!lom je priložiti dernar, bofl gotovini. Money Order ali postile zjM po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovi J Domači glasi Cerkvene pesmi za komandirajte pismo. mešan zbor .................. 1.00 Ne naročajte knjig, katerih ni v cfl 12 cerkvenih pesmi za razne prilike Knjige pošiljamo poštnino prosti uerkventega leta ...............50 80 "GLAS NAROD Al SlJ^av. VM*;*^^: 60 5LOVEHIO PUBLISHING oj s spremljavo orgelj ...........50 82 Cortlandt St., New! MALE PESMARICE: .20 .40 .4 Št. 10 Na planine.................15 Št. 11. Zvečer.....................15 Št. 12. Vasovalce .................15 Št. 13. Podoknica .................15 Narodne pesmi za mladino (Žirovnik) 3 zvezki skupaj ...............50 Slavček. zbirka solskih pesmi (Medved) .........................25 Vojaške narodne pesmi (Kori).....30 Narodne vojaške (Ferjančič).......30 Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj .$2.— Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 2. zvezek; Pri zibelki; Cerkvica; Ne tožim; O j planine; Oj s Bogom ti planinski svet; solskodomski mladini; Na bregu...............40 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj ; Na dan; Divna noč...........40 4. zvezek; Ujetega ptiča tožba; Za- kipi duša; Dneva nam pripelji žar; Pri pogrebu..............40 5.zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav...........40 6. zvezek; Opomin k veselju; Sveta noč Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ..................40 7. zvezek: SlavČek; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo 8. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.) ; Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, solnčice stoj; Kmet-ski hiši ..................... 9. zvezek: Spominčice; Večerni zvon Široti: Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravice. I.; Zdravice H.; Oče večni; Tone solnce ......... .40 .40 .75 CERKVENE PESMI: GLAVNO MESTO MEHIKE SE POGREZA ( N ada 1 j e va n je.) V šii])i stanujejo, v Mestnem*va soproga je porabila logu.'' je ponavljal Tonček, ''in jc- rekel fcjtanko, da na tistem hrastu poleg tepke gnezdijo kavke, in divjega zajca je tudi že videl. Pa ne zna nastavljati zanjk, jaz jih pa znam." Ni bil malo ponosen na to svojo spretnost. Ali Nanča ni imela zanjo tu t i hip kaj zanimanja; saj je celo na tobačne ostanke pozabila in jih držala v roki, namesto da jih spravi v globoki, pod koleno segajoči žop. Zijala je, cedilo se ji je po bradi in potem je pričela kričati. kakor da tik pred njo stoje, oni. ki jim je veljalo njeno ogorčenje. "Brinjevec sta mi ukradla, par-ta pa ne bosta! Mar mi je brinjC'- T . I , 0 , t,----o------- in Ljubljanico in po Krakovskem na kaj sta dala vanj! Prav nič mi ni sipu jih je vOdila pot. Cestna raz- zanj. Parta pa ne bosta jemala svetljava je prihajala redkejša in slabša, ulice bolj in bolj prazne; zdaj je tudi gospod Kocmur pri- je part? — Razbojniki! Tako de- stcpil /i pritisnil in s podvojeno lajo razbojniki! Žc je sedeli v Gra- V mestnem logu. O kavkah in o svetinjici. Sredi aprila so se Kocmurjevi selili iz hiše gospoda Brtonclja. V ta namen so počakali večera: niso marali vzbujati preveSike pozornosti s svojim pohištvom. Hlapec Jaka je stal v veži, molčal in spičil lista, gospod Brtoncelj pa se je bil zaklenF. v sobo in je skrivaj izza zastora kukal skoz pritlično okno. Stanko je vlekel ročni vo|ažen posvet pri gospe Je raje vi in tako sta kraljeva la sama v >rtanu Tonček in vajenec Peter. Med njima se je bilo v kratkem ča-u. kar sta se poznala, obudilo posubne vrste prijateljstvo. Ton-t"ek je spoštoval vajenca kakor starejšega iu prebrisane j šega. vajenec pa je hvale-žnega srea u pošte val dejstvo, da je dober del strahovanja. ki je bilo sicer namenjeno njemu, zdaj nase prevzel Tonček. Zakaj mojster je bil mož neugnanili vzgajainih nagonov. ni bil srečen, če ni imel koga. da ' ga je z besedo in dejanjem učil. svaril in vračal. Prej se je bila vsa njegova vzgojna skrb in sila razlivala le nad Petrom in njego vini i za vzgojne namene tako priročnimi ušesi, zdaj je bil deležen tudi Tonček. Res da je delala vzgoja edinega sina očetu Pircu ne male preglavice baš zaradi kratkih in za živi pouk manj pripravnih ušes; ali preudarna vzgoja po novodobnih načelih, se mora pač prilagoditi osebnosti iu post bnostim vsakega vzgojene a in tako je tudi oče Pire našal za siiiij Tončka drugih mest Ln drugih načinov. da je uspešno poudarjal svoje očeitov-.ke nauke v bolest in diski, pa še bo! Tonček jc čudeč se gledal razjarjeno Nančo. Radoveden je bil pričakoval, kakšno mu to pot obljubil nagrado za žlahtne tobačne pcberke. Da -ee ni nikoli nobene obljube izpolnila, ga ni motilo; skromen je bil in obljube same so mu že bile užitek t štrnbonclji z I žalost imenovanega sina. vrta, odpustki z Brezja, kamor je! Xe da se taisti, da ni Petra prai romala vsako leto praznovat svo- nič bolelo, kadar jih je dobivat jo patrono sv. Ano, paflica, ki jo bo odrezala v Mestnem logu in jo ta stavba : nemara je svoj čas sin- i dala okovati — ali kakorkoli so zdaj s.? pač glasili njeni obeti. Na. zdaj žila za shrambo pridelkom, je bila prazna. pa niti obljub ni dobil! Semkaj je zavila selitev. Tukaj Nanča se je morala nečesa Po-K!Je bil izbral in določil preudar- j se-bnega domisliti. Pljunila je na ni gospod Kocmur letovišče za se in za svojo družino. Res da je imelo novo stanovanje svoje hibe — tra so bila iz gole prsti, line so blip brez Sip, niti ni bilo sledu ognjišča in peči. AH zrak je bil izboren. za zabavo so skrbele žabe v grapi in kar je bilo poglavitno — st*no- tla.- "Fej te bodi!" in pričela Se huje kričati: "Maram zate, pa če bi te na zlatem prinesli 'krožniku: rajša volka kakor tebe !"' Z rokavom si je obrisala u&ta in brado, patean je vzeča Stanka na piko in ga pred vsem svetom obdolžila. da ji je pred tremi leti vanje je bilo zastonj. Naselili so pokradel vse štmfbonclje; tri je še s«; *icrr tukajle kar na svojo roko. j našla pri njem. za te lahko prise Tonček: nasproti, udarci po Tončkovih hlačah so mui vzbujali celo prijet :m občutek, kakršnega ima č.iovek za gorko pečjo, če zunaj piska mrzla burja. Vendar ga je rad imel kot svojega sotrpina in mu brez zavisti nudil iz boga tega zaklada svojih izkušenj na svete, 'kako bi se naredila telesna stran očetove vzgoje čim manj občutna. Okoli t ga predmeta se jima je tudi danes sukal pogovor in nasveti mladega črevljarskega kai« dida.ta so bili menda posebno ime-nitn:. soditi po napetem zanim:« nju, ki je ž njim sledil Tonček I - X-- --«1 "" k- V- II.I^U j »i 111(1 J\I I f * / 1111 lil r"r. *m KWra0Tih »« * p« M« Je ... je ostale tn.lL be^dj prijateli. Koirarko i o cv.Mom nA..,..., ____ i , t ii -i -, .. . 1 ' kogarkoli o svojem novem naslovu. toda tej okolnosti niso pripisovali nrkake važnosti; kdo naj bi jim branil ta zapuščeni kot, kdo heki? I tabori'i so se torej v prazni šu | pi. kakor so vedeli in znali. Kocmur. ki ni bil neroden, le len, je ž»> drugi dan zgradil iz kamenja in opeke ognjišče in s šipami zadelal line ; zdaj se je dalo za silo bivati notri. Še Kocmurlra se je u-dala v u^odo, vsaj ne bo treba me-kc za mesc -cm računati, kako si naj utrga od svojih ubogih zasluž kov najemščino. Kocmur je obeta!; 'Do jeseni že prebijemo, do In kdor krade štrnbonclje — je iz-j Pa nekaj menda vendar ni bilo rajala — je spodoben vseh dru-, v redu. Kajti Tonček ie vzdihu?! cih hudobij in se mu obta pogub-j in rekel: "Kje bi neki dobil svt-Ijenje na tem in na onem svetu. 1 tvujieo Tonček je potrpežljivo čakal.1 "O, svetinjico." je odgovori! kdaj pride na vrsto njegova na- ; Pater. ^svetinjic je povsod do-grada. Zdajci se je pa prestrašen ' volj!'» Toda. ko ga je Tonček po-zgenil, nekaj mrzlega Se mu je do- j zval: "Daj mi eno!"' se je moral taklo roke, izmaknil jo je in zav- ] umakniti, da je nima. pi1" j V stanovanje je pokukala Nan- Pa ni bilo nič hudega: le nje-|ča. "Tonček, ali si tukaj? Klobuk gov prijatelj Sultan ga je prijaz-1 vzemi, greš z mano. če hočeš"* no obvohal, ali nima zanj nič pri boljška. Čez dvorišče je korakal s pove leno glavo proti vrtnim du-rim stari Koren. Nanča ga je zapaizi'la. Torla to j t oda j pa dobim n,r.«te;o službo; pot je bila preveč razburjena, da prižigalee Jernar se preseli na Štajersko h hčeri, obljubil je, da bo zame govori«' pri županu, da stopim na njegovo most o "Bog daj. sveta devica Marija!' je vzdih ni! a Kocmurka in si mislila; II Kožuhovi stopim, h "kratki Marijanici." ta se hvali, kako si je dobra z županovo kuharico, mo robi ti njena beseda kaj zalegla. * * * Tiste dni je imela Korenova Nanča sila opravila. Spinel ji, hruške in štmboelji na domačem vrtu so bili v najlepšem evetju in Nanča je stala ves ljubi dan,- ra zun očetovih ur. pod drevesi, zijala kvišku, kazala svoja dva osamela podočnika in ugibala, ali bo dosti sadja ali malo ali ga bo nič. — ali je ta veter koristen ali ni, — in če bo kaj sadja, kateri od go stačev ji ga bodo najbolj zavidali, in kako bi se odvračali pogiav-ci. da ne bi hodili rabutat od Mšr-ja sem čez ograjo. Vsi ti preudarki so ji dajali poleg krmljenja ptičev, pitanja puric in svetlosnaže-nja črevljev č«z glavo posla od ra nega jutra do pozne noči. Pa se je zpad^k), da ji je Pirčev Tončrtk poleg rbirke kančkov od smotdk prinesel tndi nezališano novico: "Nanča. ali že veste, kje zdaj stanujejo Kocmurjevi? V Mestnem logu v supi! Stsn&o jni je povedal." Nanča je izbuKla oči in *trme-ijjk __ "Kam pa?" je vprašal Tonček. "Na naš part. Boš videl, kje je našel delavec tisto prepelično gnezdo.7' Tončka je mikalo povabilo. bi se umaknila kakor po nava li; ostala je in kričala: "Ata, pomislite, Kocmur bi rad požrl nikogar ni vprašal, kar preselil se jc v šupo!" Starec sc jc ustavil, dfvignjl je glavo in pogledal tja, kjer sta stala Nanča in Tonček. In glej! — o-braz mu je zlezel v prijaznejše probe, pomigal je z roko iu s hripa-vim glasom zaklieal: "Tonček! Tonček!" Fant se je zasukali kakor blisk in zbežal v stanovanje, starec je spet povesil glavo in izginil s Sultanom na vrt. Nanča je ostafla sama na dvorišču in nadaljevala svoja glasna prearti šl j e van j a o brinjeveu. Koc-nnrrjevih in pairtu: šele ko se je oče že vrateal z vrta. je utihnila in stopila v kraj. Stari Koren je šel v svoj brlog. Pa kmalu je spet odprl vrata in Čili >e je njegov hripavi glas: "Nanča. Nanča!" Nanča je prišla bliže — kaj neki hočejo ? — Dal ji je plf-niA-o desetič o v roko: "Na. slamnik kupi Tončku!" In zaklenil je spet duri. Nan ea je sklenila, -da gre drugi dan v Mestni log in se sama prepriča* kaiko in kaj: za vsak primer pa si vzattne s saho moško pomoč. Tončka. Drurgi dan je bil četrtek, šole pro>it dan. Mojs+ep Pire je šel po ko«ilu po 00 do G00 letih izčrpani vsi premogovniki. Se neugo Inejši je račun z nafto; njeni izviri bodo ob sedanji j porabi zadoščali komaj še za ka-j kih 60 let. V Ameriki kjer se pre-] dobi in vporabi dvakrat več naf-1 te, kakor na ositalem svetu, je njen kon^um narasel dosedaj letno za 1 25 odst. Ako se ne posreči na iti nove petro-lejske izvire, bo vsa množina nafte porabljena še kon cem dvajsetega stoletja. Potem pa bodo morali pod staro šaro vsi avtomobili, motocikli. letala, večina parohrodov iti Dieselovi iik> torji. Ta žailostna perspektiva sili člo veštvo, da išče nove izvire energije. Predvsem prihaja vpoštev "ibeli premog" to je vodna sila. Ako bi se izkoristili vsi slapovi, reke in jecsera. bi imela Azija 23G-000.003 konjskih sil. Afrika iu Severna Amerika vsaka po 1(>0 milijonov. Evropa 65 milijonov in Avstralija 30 milijonov konjskih sil. Od posameznih flržav so na prvem mestu Zedinjene Države i Severne Amerike s 100 milijonov konjskih sil. potem Kanada s 2G milijoni. Norveška s 13 milijoni. Francija 17 milijon in Švica s 6,-700.000 konjskh sil. A vse te vodne sile na zemeljski obli bi mogle pokriti le 60 odstotkov seddaj potrebne energije. Svante Arhenius je mnenja, da bi veter mogel dati ogromno energijo; on bi mogel nadomestiti efekt, ki ga dosezamo s premogom, nafto in vodo. A žal. da še nismo dospeli tako daleč, da bi mogli izkorišča/ti veter. Kar smo rekli o vetru, velja tudi za solnce in za morsko plimo. Doslej nismo prišli preko počet-nih poizkusov. Ako se nam ke-daj posreči zgrabiti in izkoriščati solnce. potem bodo mahoma rešena Vsa vprašanja prometa in kuriva. •GLAS NARODA*. THE BES7 JUGOSLAV ADVERTISING M^msk Te dni je dospel v Beograd 23-lctni akademik 'Dušan Kalinovič, bivši slušatelj pariške univerze, ki je preživel zadnji dve leti strašne dogodke in se ima zahvaliti le golemu naključju, da jc še pri življenju. Ko je pred dvema letoma dospel v Pariz, se je v kavarni "De la Paix" seznanil s starejšim ^ >-sjrodom. ki mu je ponudil izboru o slrJ'.M) v nekem ameriškem podjetju. Kal "novic je kot siromašen dijak z veseljem sprejel lepo po-mi ibo. V Marseile se je u krča i na ladjo, misleč, da odpotuje v Anie-r:ko. Silno pa je bil presenečen, ko je doznal. da ladja i>" pluje v Ameriko, ampak v Španijo. Spoznal je. da je prevaran, a rešitve ni bi'o. Vse njegove prošnje so bile zaman, iz mučnega položaja ni bilo izhoda. Ko je ladja priplula v neko špan-ko liiko. je ni smel zapustiti. V temni noči je skočil v morje, da priplava do obale, a mornarji so ga opazili in odvedli nazaj na ladjo. Iz Španije je ladja nadaljevala. svojo jiot proti Maroku. Tu so biii vsi potniki, ki so se nahajali na ladji, izkrcani iu odvedeni pod močno stražo v neko mestece oh obali. Naslednji dan -n Kalinoviča odvedli pred španske oficirje, ki so mu sporočili, da mora vstopiti v špansko vojsko, da sc bori p roti Marokanceni. Vsa izmikanja so b:la zaman, mladenič je bil takoj odposlan na fronto. V borbi se je moral aktivno u dejstvo vati. ker so mu Španci grozili, da ga sicer udrele. Po večdnevni ljuti borbi je bil končno ranjen. Kalinovič, ki je postal žrtev brezvestnega španskega špiona. je sicer vevkrat skušal pisati svojim roditeljem v Beograd, a Span el so vršili nad njim strogo kontrolo in uničevali vsa njegova pisma. Dobival je le slabo in presta-no hrano, bojevati pa se je moral v svoji civilni obleki. Nekoč je prosil za zdravniško pomoč, a ga niso pustili v bolnico, češ da jc zdrav in da že poznajo podobne "trike". Po groznem trpljenju je končno sklenil, da po(begne, pa naj ga tudi doleti smrt na beeru. Bila je temna noč in Španei so bili ljuto borbe. Kalinovič je zapustil Španski strelski jarek in pobegnil k sovražniku. Pod os trim strelskim ognjem je dospel do neke barake, kjer je prebil celo noč in nato zjutraj krenil dalje. ne vodeč ne kam ne kod. Po dveh dneh je končno dospel do obale, kjer je okrcal na frar« cosko ladjo in se po kratkem bivanju v Parizu vrnil v svojo domovino. Še nekaj iztisov - Slovensko-Amerikan-skega Koledarja za leto 1925 imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti. Stane 40 centov. ICdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči pri: Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street New York ZASTONJ slovenska knjižica glede patentov in pola za skiciranje se pošlje na zahtevo. Pišite še danes v slovenščini. BRYANT & LOWRY Registered Patent Attorneys 320 Victor Bld«j.. Washington, D. C. , V SPOMIN. Dne 30. marca bo 3 let. ko s- je ponesrečil naš sin brat Ostal so nam v vednem s-tmini-nu. ki za teboj žalujemo. John in Mary Pust, sta riši. bratje in sestre. Epton. Pa.. Box G. Električni trnki, priprave za polnenje in baterij«- so na Electric Trnek razstavi v naših izložbah na Irving Place in 15. ulica, oil 1C. do 21. marca. Vsakomur, kdor ho<"e izve.h ti podrobnosti o električnem trnku, katerega ve-lno bolj uporabljajo za promet j>o mestu, bodo tvorniški zastopniki in naši lastni prevozni izvedenci * * Na Vašo službo". 1're so od !>. dopoldne do <1. zvečer. Vstopnine ni nobene. Razstava je za otn\ ki s,- Z;1. ' nimajo za manjše prevozil- stroške ter hočejo 1 dobiti bolj zanesl jivo opremo. The N c\v York Edison c ompany .Va slu:'">. Irvine Place and F if: ecu t h Street o VELIKA N0C - PRAZNIK PIRUH0V IN "ŽEGNA" gotovo vzbuja rojakom blage spomine na dom. Želeli boste Vašim sorodnikom in prijateljem, da proslavijo praznik odrešenja na prijeten način, a tej želji daste najlažje duška, ako jim naznanite, da ste se jih spomnili s kakim denarnim darilom. . Da bo imelo Vaše darilo zaželjen učinek, o-brnite se pravočasno na nas. Priporočamo se Vam za pošiljatev takih daril bodisi v dolarjih, dinarjih ali lirah. Pošiljat-ve izvršimo po znano zmernih cenah. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 4687. Posebna ponudbe našim čitatefjem Prenovljeni pisilni itroj "OLIVER" $2(X 6 atrelico ra slovenske k®, d, i. i —• $25." 'OUVEB' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisat! n« pisalni stroj ni nik&ka umetnost. Takoj ItS-ysak pil«. Hitrost pisanja dobite % yajo, KiOVEiaC PUBLISHING COMPANY 0 0vKbuA Stresi Iiw Torii, i, Y» |Fr. Milčinski: i Ptički brez g-nezda. • IB 1 KB fBj girafii ■; 1 sf IImH MMlSil mi SfHffflSs 1 HmlmPffliBRwnBEB mfffltkfiiHi.^MIfel^^^l^Pi^ffi^iHSti Kil 1^^LSSuMm! S SiP!' Kašelj oslabuje sistem in je vedno neprijeten. Tukaj pride na pomoč / Severn's Cough Balsam. Teši razdražen je, odpravi pič-lost sluzov, olsjža kašelj in može preprečiti dieti resnih bolezni. Česa 23 in L0 ccr.Lov. HE PAST ROMAN IZ NAPOLEONOVIH VOJN. Spisal Rafael Sabatini. — Za Gl. N. poslovenil G. P. 42 (Nadaljevanje.) — Ilm, izvrstno ga zagovarjate in človek bi skoro mislil, da imate navodila od tega g<«pod!ča. Mislim pa, da se ni od tedaj naprej ničesar izvedelo o njem. — Ničesar, gospod, odkar je izginil iz Tavore pred nekako dvema mesecema. Ponovila pa sem vašemu lordstvu le povest, ka-tero sem cula iz lust seržanta Butlcrjevega voja, 'ko je podal svoje poročilo Sir Robertu Craufurdu. Lord Wellington se je globoko zamislil. Naslonil se je na balast rado ter pričel zreti preko doHne. kopajoče se v solnčnem svitu. Konečno pa je pričel govoriti počasi, premišljeno: — Če jc bila to v resnici le pomota, ne vidim nooeariega resničnega vzroka, da se mu preti s smrtno kaznijo. Njegova dezer-tacija, če je sploh dezertiral, — če se mu ni nič pripetilo, — jc dosti važnejša stvar. — - Spoznala sesn. da naj bi se ga žrtvovalo regent.skemu svetu, — kot nekako krvavo žrtev. Hitro se je obrnil in blesk njegovih oči jo je skoro navdal s strahom. Naenkrat pa je bil zopet hladen in nedostopen. — Nevrjct.no dobro ste informirana. Pa kaj, lahko ste, — je dostavil ter zrl odobravalno v njeno inteligentno lice, (ki je bilo v več kot enem o žiru sli eno obrazu njenega strica. — Draga moja, veseli me, da «ste me obvestili o vsem tem. Če bi kedaj prijeli Mr. Butler-ja in če bi prišel v nevarnost. — prišel bo brez dvoma pred vojno sodišče — in jaz bom storil vse, kar bom mogel, tako radi vas kot radi čiste pravice. — Ne radi mene. — je protestirala ter nalaluio zardela, kajti spoznala je. kaj misli s tem Wellington. — Mr. Butler ni meni nič, — to se pravi on je le moj sorodnik. Radi Une A*ais prosim za to. — jZakaj pa radi I-art y O'Moy in ne radi vas same? — je odvrnil hitro. — Ne povejte pa ničesar o temi, dokler .ne bodo našli Bu« tlcrja. Zapomnite si tudi. da obljubljam le svojo pozornost za celo zadevo. Čc je stvar taka kot jo likate vi, ne bo zadelo Mr. Bu-tlerja nič hujšega kot odpust iz armade. To zasluži. Upam pa, da »cm zadnji človek, ki bi dovolil, da bi se angleškega čaistrdka darovalo kot krvavo žrt;»v, da se potolaži ljmfsko drhal ter poveča Ugled regciilskega sveta. Kdo pa vas je sploli Obvestil o tem? — Kapitan Trt-inayne. — Kapitan Tntmavne? Mož, ki j<> ubil Samovala? — On ni storil tega, — je vzkliknila Silvija. Vspričo tega odločnega zanikanja je postal lord WelHgton skrajno pozoren. ' ■ ■ — Povetlali pa so mi, da je on to storil in da je sedaj v zaporu, k«r jc kršil moje povelje proti dvoboje van ju. — Ni>o vam jxrvedali resnice, moj lord. Kapitan Tremavne pravi, da ni storil tega in če pravi on tako, je tudi res. — Seveda. Mi^s Arm.vtagc. — Bil je mož brezprimemega junaštva in drznosti. Tako odločna in divja je bila v tem trenutku, da si ni drznil oporekati ji. — Kapitan Tremavne je najbolj častni človek, kar jih poznam, — ji- nadaljevala. — Ce bi on ubil Sam ovala, bi tega nikdar ne zanika!. Proglasil bi to dejstvo celemu svetu, — Prav nič ni treba vsega tega razburjenja, draga moja, — jo je poiolažil. -- Stvar nt- more nikdar ostati dvomljiva aSi tajna. Sekundami bodo prišli na dan in nam bodo povedali, kdo se je dvoboj oval. — Nikakih sekiuidantov ni bilo. — ga je informirala. — Nikaikih sekundantov! — je vzkliknil, prevzet od groze. — Vi torej mi>lite. da je bil to nenaden in slep spopad? — Jaz mislim, tla to ni bil nikak dvoboj. Glede te govorice o dvoboju, vas vprašam: — Če bi kapitan Tremavne želel tajen sestanek z grofom S a m ova loan, ali bi si izbral bas ta prostor med vsemi ? — Ta prostor? — Da. Boj. — kdorkoli ga je Lzvojeval, — se je vršil v čeitvero-kotu tam'kaj, ob polnoči. "Wellington jc bil prevzet od k a za!. — Pri moji veri. — je rekel, dejstvih. Čudno da ni O'Mov niti mrmral ter vprašal nato nenadno: — Kje je bil Tremavne aretiran ? — Tukaj, — ga je informirala. — Tukaj: On jc bil tukaj ob polnoči? Kaj je delal tukaj.' — Ne vem. Pa naj jc d«elal kar je hotel, ali more vaše lordstvf domnevati, tla jc prišel searekaj v namenu, da izvojuje tajen dvo boj 1 — I »rez dvoma jo triko vrjeti kaj takega. — je rekel. _ Pa kaj za vraga je imel opraviti tukaj ? — Tega ne vom. — je ponovila Silvija. Že jo je obhajala skuš njava, tla sporoči lordu čudne besede, katerih se je i h »s luže v al O'Mov v prejšnji noči glede kapitana Tremavna. Obotavljala pa se je in po gum jo je zapustil. Lord "Wellington je bil tako velik mož. noseč uso de narodov na svojih ramenih in že dotedaj ji je posvetil toliko ča sa. ki je pripadal svetu in zgodovini, da ga ni hotela še nadalje nad lego vat i. i — Medtem ko se je olbotavljala, je prišel polkovmik Grant preko četverokota. Iskal je h.rda. Stoječ pokonci kot sveča pred obema, jr ri.kel. da je prišel k O'Moyu. a ko je čul o navzočnosti lorda, je skle-nil govoriti najprvo ž njim. SAMO SEST DNI PREKO Z OGROMNIMI PARNIKI NA OLJE * FRANCE 21. MARCA P A R I S — 23. MARCA HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabine tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodi za 2, 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača. 19 STATE STREET NEW YORK ^^MM^^^mmh^ AUI LOKALNI AGENTJE ^MM je obljubil in njegov resni obraz se je omehčal v prijatzen usmev. — Veliko s/rečo imata s svojim zagovornikom. (Dalje prihodnjič.) VOLKOVI RAZTRGALI KONJA rr Kretanje parnikov - Shipping New* ČUDO MODERNE ZDRAVNIŠKE VEDE Kar se doslej ni še nikomur posrečilo, se je posrečilo slavnemu francoskemu zdravniku. Ozdravil je človeka, ki je bil popolnoma slep. Ozdravljeni je pojasnil poročevalcu francoskega lista svojo usodo. Slepci ga prosijo, naj posreduje pri slavnem zdravniku. Poročali smo že v našem listu o \ ojneni slepcu A Pellettier ju, ki mu je sloviti francoski zdravnik vrnil vid. I>ogodek je vzbudil povsod veliko pozornost. Poročeva It a 4'Matina*' se je napotil na Prlletierjev dom, da na licu nič- nih, mu je zaplalo od novega upa. Cd|>otoval je v Boudeaux. "Ko me je doktor preiskal,'' mi je dejal (PelLettier, je zamrm-ral: Operacija? Morda! Ko me je preiskal v drugič, se je odločil. Štirinajst dni is-enii imel -obveze sta dozna o okolnostih, ki so nc- na očeh. Pot can je zdravnik želel srečnežu zopet pomogle do najve-j.'ga božjega daru — do vida. Naj govori poročevalce sam! "Mala. nizka, čedna hišica v 1 ižLni cerkvice v vasici Vevv na T»bočju Jure — evo, to je dom Mixa Pelet tier a. Potrkal sem na vrata. Odgovoril mi je oster klic rado-"dnega otroka, neikje je zalajal s-čuvaj, v lirši so se začuU po sni mehki koraki, in vrata so sc »dprla. S čepico na glavi in s črnimi o--i I i na nosu se je pojavil pred me-i »j Al i x Pelet tier, v vojni o-sl^pt*-". vojak, in me je prijazno pova-'•il. naj vsrt'^pim v hišo njegovega očeta. Poča-nih. a gotovih korakih in;.1 je vedel v veliko družinsko sobo, pristavil k široki mizi iz bele-a lesa dva stola ter me povabil, j'j sedem. Prisedel je tudi on. Trideset leit je bil star . . . Mo-■iiii dečko bistrega duha in željan življenja. a slep. Vojna, prakleta v »jna! Slep je bil da. ]>oj>olnoma -lep . . . še pred štirimi tedni . Toda danes Alix Pellettier vv ,1i. Vidi kakor skozi tanko tanči- prescaiečenja in to je tudi po- — Nikakor me niso obvestili c z besedico omenil tega, — je videti uspeh operacije; ukazal mi : Glejte! In takrat sem začutil, na me je strah — kakor a- onili u-sodiiiih dneh. ko se je začelo obstreljevanje. Nisem imel poguma. da bi otvoril oči. Bilo je strašno. Končno sem se ojuna* 1. V yi vem hipu se mi je zazdelo, da vidim, potem pa nisem videl ničesar vec: solze so mi zalile oči. Počasi sem se uživel v svojo sre-čo. Danes korakam, hodni, delam brez tuje {v i moč i. Razločim vaš ohrajz in kljuib mretku. ki vlada v -.obi, vidim vse vaše kretnje. Ko sem oatavrl bolnico, me je doktor Bonnefon proisil: Ce vas kdo kaj vpraša, ne pretiravajte! Mislite na to. da sem doslej ozdra vil le petnajst nesrečnikov, vojna pa jih je ustvarila neskončno več." Ah. res. koliko mladih, zdravih nmž je oslepelo v vojni! Na mizo pred Alixa je postavil stari Pellcr tier šop pisem in vsa izvirajo od onjh nesrečnih Alixovrh vojnih tovarišev, ki so izgubili vid. Tudi oni -so culi o apastohi Boncfonu, čuli so, da je nesrečni Pellettier izpregledal, in v neprodorao temo njihovih oči je posijal svetel žarek. žarek upanja. Pri oknu stoječ — dan se je že nagibal k zatonu — čita stari Pe- Popolnoma smo se dandanes odvadili novic, ki po svoji vseb.ni spominjajo na stare ibabjeverne ease. Naše mišljenje je že tako, da ne verjamemo nobeni stvari, nad katere LJtinitostjo dvomimo. Pa se vendarle včasih zgodi, da nas iznenadi kakšen dogodek, ki spada po svojem bistvu v davno preteklost, a se odigrava v sedanjosti. Že davno so minuli časi, ko so drli lačni volkovi s planin v staje n napadali govedo. Splošno se misli, da je zverina danes že toliko ustrahovana in ukročena, da si :ie upa več v bližino človeških se-■'i?č. Bosna priča, da so take izjeme še vedno mogoče. Ponovno se jc že pisalo, 'kako so v Bosni in Hercegovini iprodurli volkovi tik do naselbin in celo v vasi samt* ter začeli v navzočnosti ljudi napadati žrtve. Neki N. Šiibič iz Here ego v bi t je nedavno nato v or ki na svojega konjiča par vreč zelja in se spravil z živinčfitcm v Most ar. Prodal" jc blago in se vrnil zvečer domov. Bilo je že pozno, mož je bil trudei 4 in ker je bila noč topla in prijet-na, je priveaal konja kar pod šu-po, ki ni bila. zaprta z nobenim predmetom. Drugo jiutro je vstal in stopil iz hiše. Lahko si mislimo, k« ko ga je presenetil pogled na k' nja. od katerega, so ležale na tleh same oglodane kosati. Ponoči je očividno navalila na konja čreda volkov, 'ki je revno ž i vrače raztrgala na kose in meso požrla. V mostarskeni okraju je ta dogodek zelo razburil prebivalstvo. L j udje zahtevajo, da jim oblasti pomagajo zatirati škodljivo zve rino in pripravljajo na nadležne volkove javne pogone, ikaterih se fco udeležilo po več oboroženih sel z orožniško in vojaško asistenco. 21. marca: Leviathan. Cherbourg1; Majestic. Cherbourg:; France. Havre; Conte Rosso Genoa. £4. marca: Pres. Wilson. Trst. 25. marca: Berengaria. Cherbourg. 26. marca: Thurtngia, Hamburg. 28. marca: Olympic, Cherbourg: Paris, Havre; Pres. Roosevelt, Cherbourg in Bremen; Reliance. Cherbourg in Hamburg; Ohio, Cherbourg in Hamburg; Veen-dam. Boulogne. 31. marca: Stuttgart. Cherbourg in Bremen. 1. aprila: lflauretanla, Cherbourg. 2. parila: Deutschland Boulogne In Hamburg. 4. aprila: Homeric. Cherbourg; Ascanla. Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg In Bremen. 7. aprila: Resolute. Cherbourg In Hamburg: Republic, Cherbourg in Bremen. I. aprila: Aquitanla, Cherbourg; La Savoie. Havre. (. aprila: Zeeland, Cherbourg In Antwerp; Mt.. Clay. Hamburg. II. aprila: Majestic Cherbourg; Leviathan. Cherbourg: Volendam. Boulogne in COSULCH LINE Znižane cene. DO TRSTA—REKE—DUBROVNIKA Tretji razred tja $95. Tja. In nazaj 1162 r>nig-i razred $135. Tja in nazaj SUZ, Turistov. ra.zr»d $120. Tja in naznj $182 EDINA ČRTA DO JUGOSLAVIJE. PRE8IDENTE WILSON — 24. marca (VELIKONOČNO ODPLUTJE) MARTHA WASHINGTON 14. aprila Lepo potovanje. Kratka pot z železnico PHELPS BROS. Ca, 2 West, N. Y o. V obup njegovega v večno te-■ o obsojenega življenja je posa-";il žarek sreče. Alix Pellettier jt* bil slefp. ne-.-dravljivo slep. obsojen od vse3i j br-ttier svojemu skra pretresljiva, v srce -segajoča pisma slepih nesrečnikov. Francozi nalagajo denar v Belgiji. VALENCIENNES, Francija. 17. marca. — V zadnjih treh mesecih so poslali francoski kapitalisti tri milijarde frankov v inozemstvo, predvsem v Belgijo. To je znamenje, da francoskim financam slaba prede. Jeruzalem moli za dež. ROJAKI v Pittsburghu i» okolici. Radi odpotovanja v stari kraj prodam Dodge avtomobil, izvrsten radio aparat, Corona pisalni stroj, miza ter več pohištva. Vprašajte pismeno, osebno ali po telefonu. FRANK ERŽEN, 40!>1 Perrysville Rd., Bellcvue Branch, Pittsburgh, Pa. Telefon 1370 M West View. (3x) JERI'ZALiEM, Palestina. 18. marca. — Pomanjkanje dežja je resno prizadelo dobavo vode v glavnem mestu ter pridelke v zunanjih okra juh. Tukajšnji rabi-'nat je odredil dan za volitve in post. pravem času, Grant, — je (priznal lord — In prišli ste ob Wellington. Obrnil se jc, -tla se poeslovi nnl Sil vi jc*. — ilo'» pozabil niti Butlerja. niti kapitana Tremavne. — j- dravnikov na večno temo. A da-• s Pellettier vidi! Ni-li to ču-1 ?ž? Da, velik čudež je. izvršil ■u je dr. Bonnefon. veliki dobro-ik trpečega Človeštva, ki ga s nogi nesrečneži danes obožujejo. . . Alix Pellettier odpre listnico in jo razgrne na kolenih. nato prebrska v njej in poišče n rad no listino, ki so mu jo izročili, ko je oslepeL V njej čitam: "Atrofija levega očesnega zt-'*' kla. Vidna jakost dednega očesa znižana na eno stotinko. Invalidnost stoodstotna.'* Pelettier je bil ranjen v febru arju 1. 1916. v prvih dnevih napada na Verdun. Izgubil je takrat levo oko, kateremu ni bilo nobene rešitve, desno so niu oko zdrav n -ki takrat še rešili, videl pa je nanj Oil. Alix Pellefetier. "pa globoko za m i Iš j en in re^en tehta besede in piše odgovore, polne občudovanja in upanja v čudežno noč velikega dobrotnika — zdravnika Bonnefona. . ." DR. LORENZ «42 Pena Ave., PITTSBURGH, PA. lOtNI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK 4PECUALIST MOŠKIH BOLEZNI. Meje etreke Je sdravljenje akutnih In kronlflmh kotami. J mm mam te zdravim nad 25 iet ter Imam ekuinje v veeh bofaznlh "" tc*r "W» eJoveneke. sate vaa morem popolnoma razumeti ... vate kelocnl,' da vu ozdravim In vrnem moč M zdravje. Skozi 1» lot oHtfebll po o« b no akulnjo pH ozdravljenju moftkth tooloznl. Zato oo mi popolnoma zaneetl na mano, meja ekrb »a Je. vlm. No oOlataJto. ampak pridite Clmproje. lat octfravlm zaatrupljono krt. mazuljo In llao po teleeu. bolezni w__ poOafije laa. oole«ine v kootoh, ataro rane, oelaboioat, ftlvSna In Sotasnl v IM-kur Ju. lodleak. jetrah. ielodeu. rmonico, rovmatlzom. katar, zlato Ulo. naduha IH Uradno uro j V ponedeljek, aredo to potek od 9. dopoldne do S. Četrtek ta aobota od «. dopoldne do o« iS. dopoldne do S. popoldne. I. svodar; p zelo, zelo malo. A tudi to njegovo, vsaj malce še dobro oko mu je uničila leta 1918. eslepa pega. Za Pellettiera je nastopila Hvrovce, občina Žiri. Tu je bil člaai dveh društev, štev. 35 J. S. K. J., pri katerem je bil izvoljen v decembru za predsednika. Da jc bil zelo priljubljen jc pokazal pogreb, ki je bil po katoliškem obredu. Hvala vsem, iki so nas tol?ži'i za časa žalosti, obiskali ranjkegn na mrtvaškem odru, mu darovali krasne vence in spremili na zadnji poti; Posebna hvala njegovemu bratu Jožefu in žemi ter Tomažu in Lovrencu Terček, kakor ir.oji sestri m svaku, ki so prišli na pogreb iz daijnih krajev. D&-•j;* hvala vsem draftinam in po sa mejnikom, ker radi pomanjkanja prowtora -ne morem vse im*, no vati. O-stane naj vsem v dobrem spo minu Ln Tebi, preljubi mož in oče, naj Ti bo ilahka ameriška zt ml j a! Žalujoči ostali: Ivana Ouzel j, soproga.* Frank, Stanley, Angela, otroci. Dva brata in ena sestra tukaj, en brat in trije bratranci pa > domovini. Lioydel,, Pa., Box 171. NAZNANILO in ZAHVALA. Potrtega srca naznjaiuo vsem prijaiteljc-iiu in. znancem široin Amerike, da je v četrtek dne 12. marca umrla moja ljuba žena in mati ANNA STANICH v bolnišnici v Coudcrsport, Pa. Stara je bila 39 let. doma iz Soškega potoka na Dolenjskem. V Ameriki je bila 12 let. Pogreib se je vi-šil dne 14. marca po 'katoliških obredih a Coudersport. Pa. S tem se zahvaljujem vsem prijateljem, 1-* o iprišli navzlic slabemu vre. tu iz Austin. Pa. in iz Switten Valev k pogrebu. Tebi pa draga žena in ljuba mati, počivaj v miru, naj Ti bo lahika ameriška žemljica ! Žalujoči ostali: Anton Stanich, soprog. Anton Koshir in Joe Stanich, sinova. Karol Stanich, soproga brat. Mary Semprimožnik, sestra. ^ Ulysses, Pa., r. F. D. Izdal sem novi cenik Domačih Zdravil katere priparoča Msgr. Kneipp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pitite takoj .po brezplačni cenik, da ga imate v slučaju potrebe pri rokah. SEMENA V zalogi imam na|uo!jŠa vrtna, cvet-lifina in ooljska eemena. Pišite po brezplačni aemenaki cenik. Blago pošiljam poStnine prosto. Math. Pezdir Box 772, City Hall Sta. New York, H. Y. Slovensko Amer. Koledar zaleto 1925 *no že skoro razprodali V krat kem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker .ga je le še par ato izvodov zalogi. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki Se ni*o naročili koledarjev, naj se po žarijo, da ne bo prepoaio. SLOVENIO PUBLISHING 00., 82 Cortlaadt St., H. T. C. Rotterdam; Conte Verde, Genoa. ltcchambeau, Havre. 14. aprila: Martha Washnlgton, Trat. 15. aprila: Berengaria, Cherbourg; De Graase, Havre; America, Cherbourg in Bremen. 16. aprila: Cleveland. Boulogne i Hamburg; Pittsburgh. Cherbourg I.. Antverp; Columbus. Cherbourg in Bremen. 18. aorila: Olympic Cherbourg; France. Havre; George Washington, Cherbourg In Bremen; Orbita, Cherbourg. 21. aprila: Belgenland, Cherbourg in Antwerp. 22. aprila: Mauretania, Cherbourg; Suffren. Havre. 25. aprila: Paris, Havre: Homeric. Cherbourg: Orduna Cherbourg: Pres. "Roosevelt. Cherbourg in Bremen. 28. aprila: Lapland Cherbourg la Antwerp' Luetiow, Bremen. 29. aprila: Auuitanla, Cherbourg. 30. parila: Ohio, Cherhourg In Hamburg: Albert Ballin, Boulogne in Hamburg. 2. ma|i: Majestic, Cherbourg; Leviathan. Cherbourg 16. maja: Paris, Havre. — S tem pamikom bo spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank. Kako se potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati \ stari kraj. Je potrebno, da Je na tančno poučen o potnih listih, prt Uagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam Jih zamoren* dati vsled naSe dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v lil. •razredu. Glasom nove naselnlške postave ki je stopila -v veljavo s 1. julijem 1924, zam«»rejo tudi nedrji vi jam dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi del j : tozadevna dovoljenja izdaja gene ralni nnsclniški komisar v Wash ington, D. C. Prošnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi * New Yurku pred odpotovanjem, tei se poSlje prosilcu v stari kraj gla som nanoveJSe odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor želi dobiti sorodnika al svojca Iz starega kraja, naj nam prej plSe za pojasnila. 1» Ju posla vije bo pripuSčenlh v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa ramorej dobiti sem Žene in otroke do 18. le ta brez, da bi bili Šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo kvoto. StariSl in otroci od 18. di 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti. Pišite a pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York Suhe Kranjske klobase. ŽELODEC IN DOMA SUŠENO meso pošiljam Sikom AMERIKE PO — 35č FUNT PROTI EKSPRESNEMU PRE-VZETJU. JOHN KRAMER 5307 St. Clair Ave. CLEVELAND, 0. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ate ■ njih postrežbo zadovoljni« da oglašujejo v listu "Glaa Naroda". 8 tem boste ▼stregli vsem. Uprava "Glaa Naroda'1 ADVERTISE in GLAS NARODA Prav vsakdo— kdor kaj liče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —< MALI OGLASI "Olas Naroda"