F Leto II. (IX.), štev. 10 Maribor, petek 13. rorarrgicETagBEK; ianuara 1928 » FUTRA « iihaj« razun nsdalja in praznikov vsak dan ob 16. vri Ra6w« pri poSV*m dpk. iw. v Ljublj—< it M.409 V*t(« wi»s®4*e, pr»t*m.n » i»r*vi »* p* p*** 10 Dhi, dqrtavtfew m «*owi p. IB Dfa Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Mr«d»>štvo m sprava: Maribor, Aleksandrova o*sta it. 13 Ogtasi po tarife OgfeM «pr«j.iw. «kH ogla..! oMuk v Lj«b*|—I, EVvt«wiew« alfa* Očitki korupcije proti ministru generalu Milosavljeviču ZANIMIV INCIDENT PRI RAZPRAVI O PRORAČUNU PROMETNEGA MINISTRSTVA. — PROTI CENTRALIZACIJI DRŽAVNIH DOBAV. BEOGRAD, 13. januarja. Finančni odbor je danes nadaljeval včeraj zapričeto razpravo o proračunu prometnega ministrstva, ki jo je otvoril prometni minister general Milosavljevič. Kot prvi je govoril danes poslanec Vujič (zemljorad-nik), ki je naglasa!, da so poslanci mnogo pričakovali od gospoda generala, ki je znan v državi kot strokovnjak v že lezniških vprašanjih. Toda, namesto reda in discipline je prinesel v prometne institucije še večjo zmešnjavo, kakor ;e bila poprej. Prometa nikdar ne bo mogoče urediti na ta način, da se perzonal-ni izdatki do skrajnosti znižujejo in da upravljajo železničarji svojo službo napol goli, slabo obuti in lačni. Pri teh razmerah se je naravnost čuditi, da železniški promet v naši državi funkcijoni-ra vsaj kolikor toliko zadovoljivo. Govornik se je izrekel tudi proti komercija-lizaciji železnic. Naravnost velikansko senzacijo pa je vzbudila med poslanci javna obtožba posl. Vujiča proti prometnemu ministru generalu Milosavljeviču, kateremu je o-čital, da je imenoval svojega brata za šefa pravne sekcije v prometnem ministrstvu in ga nato že čez 20 dni upr kojil. Posl. Vujič je naglašal, da je postal gosp. general in minister s tem, da se je posvetil strankarski politiki, vreden član korumpirane družbe glavnega mesta države. Nato je govoril posl. Pavle Rad ič, ki je nastopil z vso odločnostjo pioti centralizaciji državnih dobav. Oba dopoldanska govorika sta izjavila kot člana opozicije, da bosta glasovala proti proračunu. Seja je bila ob 13. uri prekinjena in se nadaljuje popoldne. Proračun prometnega ministrstva bo sprejet že danes. VeSIka pravda bolgarskega princa Cirila PRINC KOT DEDIČ NOČE PLAČATI ODVETNIŠKIH STROŠKOV OD 8,000.000 DIN. Klici vpijočih v puščavi NAD 10.000 TRGOVCEV IN OBRTNIKOV JE DA NFS PROTFSTTRAT O PROTI NEZNOSNIM DAVŠČINAM. — GROŽNJA Z USTAVITVIJO PLAČEVANJA DAVKOV, AKO VLA DA NE OLAJŠA DAVČN. BREMEN. ZAGREB, 13. januarja. Danes, ob 11. dopoldne se je vršilo v industrijski dvorani zagrebškega velesejma, v katerem je za 10.000 ljudi prostora, velikansko protestno zborovanje gospodarskih krogov proti projektiranim davkom kakor tudi proti davčni preobremenitvi od strani države. Ogromna dvorana je bila polna do zadnjega prostorčka. Navzoč je -bil ves pridobitni Zagreb, neglede na narodno, strankarsko ali stanovsko pripadnost. Skupščino je otvoril predsednik Saveza lastnika mlinov, Božidar B oš n j a k. 4ci je naglašal v svojem govoru, da 'e gospodarski položaj v državi že tako obupen, da ie bankrot neizogiben, ako se v zadnjem trenot-ku ne ukrenejo koraki, ki so nujno potrebni, da ne propadejo vsa podjet- ja pod težo brerrmn. Nobena vlada nima tako malo srnica in razumevania za potrebe gospodarstva in produkcije. kakor ravno sedanja. Naiboliši dokaz, da ta trditv ni nobena demagogija. je ogromno število protestirajočih brez razlike strank, plemena in narodnosti. Govorili so še številni zastopniki Zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter raznih drugih gospodarskih korporacij, nakar je bila sprejeta nenavadno ostra rezoluciia. v kateri se grozi vladi z ustavitvijo plačevanja davkov, ako vlada ne ukrene vse potrebno da so sedenje neznosno stanje takoi ne omili in oiaiša. Kako enodušen je bil naston Zagreba, dokazuje najboli dejstvo, da so bile za časa zborovanja od 11—12.30 zaprte vse prodajalne in trgovine. Dunajsko trgovinsko sodišče vodi sedaj po tožbi nekega odvetnika iz Budimpešte proti bolgarskemu princu Cirilu proces za povrnitev ogromne svote od 150.000 dolarjev ali nad 8 milijonov dinarjev. Ta denar tirja odvetnik kot svoje stroške ki so nastali, ko je princa Cirila od leta 1921. zastopal kot dediča princa Filipa Sachsen-Koburg-Gotha. Princ Filip ie že nar Tet pred svoio smrtjo določil za dediča in naslednika fidejkomisa princa .Tožijo Koburg-Go-tha, pristavil je pa. naj princ Jozija deli dedščino z bolgarskim princem Cirilom, če zakoni v novih državah ne bi dopuščali celokupnega fidejkomisa. Princ Ciril je nečak princa Filipa. ki je umrl leta 1921. Nasledstveno posestvo princa Filipa je padlo pod Češkoslovaško in sedaj sta oba princa Joziia in Ciril čakala. kaj bo češkoslovaška vlada načelno sklenila glede rodbinskega nasledstva. Princ loziia je mislil, da bo podedoval vse če se fideikomisi potrdijo urine. Ciril je pa skušal ohranit* vsa* dol dcd"člne v obeh slučaiih • če se fideikomisi ukinejo ali pa potrdijo Prvi slučaj se mu ie zdel sigurneiši in potom svojega odvetnika je skušal vplivati na nekatere češkoslovaške politike, naj glasujejo za odpravo fi-dejkomisov. Princ Jozija pa tudi ni miroval. Potom svojih zastopnikov in prijateljev si je skušal osiguratl celokupno dedščino. Ker na nobeni strani stvar ni šla gladko od rok, so se odvetniki obeh taborov začeli pogajati. Navadno so se sestajali na Dunaju. Cirilov zastopnik je svoiega kli-jenta tolažil, da bo izposloval pri češkoslovaški vladi radi posebnosti koburškega nasledstva dodatno določilo. po katerem si morata v vsakem slučaju oba princa deliti bivši fidej-komis. Leta 1924, so bili na Češkoslovaškem fidejkomisi odpravljeni in zastopnik ie sporočil princu Cirilu, da je njegova dedščina, to je polovica — dobljena. Pogodila sta se tedaj za honorar in odvetnik je princu na račun dedščine izposloval še mnoga posojila. Oba dediča sta se med tem tud! pogodila in sicer tako, da odstopi nrinc Joziia princu Cirilu 42 odstotkov koburškega fideikomisa. Ko se je vse po dolgih spletkah od obeh stran! tako mirno uredilo, pa princ Ciril zavrača vse tiriatve svojega zastopnika češ. da mu njegovo delo ni ~rav nič koristilo, da bi b** dobil "voj delež tudi brez niega. Plačati noče niti po--Toiprjega honorarja. Pravda bo dolrro tekla, ker sta urine Ciril in tožitelj navedla veliko število prič. Težka nesreča na Belokranjskem LJUBLJANA, 13. januarja. Po poročilih iz Novega mesta se je zgodila pri TrebiŠnjcm ob Kolpi težka nesreča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Dva kmeta sta pozno v noč popivala v neki gostilni in se vračala potem z vozom domov. V temi sta zagrešila pot in so zašli konji v deroče valove Kolpe. Kmeta sta se skušala rešiti s plavanjem, a so ju valovi kmalu odnesli s seboj in ju pogoltnili. Zračni promet Zagreb—Trst bi rada uvedla italijanska družba Costi-lich, ki ima ladjedelnico in tovarno r "bonov v Tržiču (Monfalcone). Imenovana družba oskrbuje že na več progah v Italiji zračni promet in bi ga rada seda; zvezala 7, Budimpešto in Prago ter u-stvarila tako stik s progami družbe Franco - Roumain. Ako dobi CosuHoh dovoljenje naših oblastev z,a ta svoj načrt, bi to bila prva zveza naše zračne Proge Zagreb—Beograd z inozemstvom in z ostalimi srednjeevropskimi zračnimi linijami. — Kaj se vse v Mariboru proda. Svojčas smo bili Slovenci na glasu, da smo silno nerodni ljudje in zlasti v pogledu trgovine neokretni ter ozkosrčni. V marsičem utegne biti ta splošna soJba resnična. Če pa vpogledamo malo globlje v pridobitne zmožnosti našega ljudstva, moramo seveda govoriti drugače. Ro Mariboru je zapadel sneg. Kdo ga bo kupil? Na prvi pogled je to kaj čudno vprašanje, kajti namesto »kupil« bi se moralo glasiti »vnovčil«. In tu je jedro našega naslova. Podetnl in kot »Čič« toliko osovraženi g. Hrast, slaščičar, je takorekoč odkupi! ves laznoložljivi sneg našega mesta s tem, da dirigira vozove snega namesto v Dravo — v svojo klet: kajti on predobro ve, da po kratki zimi nastopi še krajša pomlad in za njo sezona sladoleda — gorko poletje... Pa se bo našel ta in oni, ki bo z zavistjo v srcu ocenjeval sladoledarje ker pri tem ne bo pomislil, da se je marsikdo že pozimi oskrbel za okus mariborskega poletja in to ne brez stroškov. Sedaj je pač rešen problem, zakaj je poleti v Mariboru sladoled tako poceni. Pa naj poreče kdo, da nismo S'oveiiei podietnil? Kako je zamišljena mreža zračnih črt v naši držaui? Danes, ko smo tudi že v Mariboru dobili svoj Aeroklub, ki šteje po kratki dobi obstanka — kakor “ujemo — že lepo število članov, gotovo ne bo nezanimivo, če si malo ogledamo načrte naših zračnih linij. »Društvo za vazdušni saobračaj* namerava dne 15. febr. otvoriti redni zračni promet med Beogradom in Zagrebom. Ta proga bo ie početek velike zračne mreže, ki se bo tekom bodočih let razpredla nad našo zemljo po načrtu, izdelanem od društva. Nameravane so tri kategorije zračnih črt. Linije prve kategorije se bodo o-tvorile v 1. 1928 in 1929 (Praga - Za-I greb - Beograd - Niš - Skoplje - Solun -'Beograd - Sarajevo - Split). Za vzdrže-| vanje teh linij bo treba 16 aparatov, 8 'pilotov in 32 mehanikov. Ko bodo organizirane te linije, se bo mogle dospeti v ! Beograd: iz Prage v 5—5 urah, iz Splita v 2 in pol do 3 urah, iz Skoplja enako Iz Soluna 4—4 in pol ure. Vse te linije prve kategorije bo Društvo za vazdušni saobračaj uredilo s svojimi sredstvi naj-1 kasneje tekom dveh let. Z osnovanjem ! centrov v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Splitu in Skoplju bo ustvarjena podlaga za nadaljno izpopolnjevan ie zračnega prometa. j Linije druge kategorije, ki se bodo lotvorile v 1. 1929 in 1930, bodo: Ljubljana - Zagreb - Sušak - Split - Beograd-Pešta - Niš - Sofija - Sarajevo - Peč -Skoplje - Beograd - Peč - Podgorica. Za te linije bo treba 18 aparatov, 9 pilotov in 36 mehanikov. Linije tretje kategorije (Ljubljana -Trst - Zagreb - Dunaj - Zagreb - Split-Zagreb, - Sarajevo - Solit - Osijek - Su- botica - Split - Podgorica - Sarajevo -Niš - Beograd - Bukarešta - Skoplje -Bitolj - Solun - Bitolj - Tirana) bodo organizirane v 1. 1930 in 1931. Potrebnih bo 26 aparatov, 13 pilotov in 52 mehanikov. Za linije vseh treh kategorij bo tore! ootrebnih 60 aparatov. Za subvencije za polete je proračunanih 70 in pol milijona Din, 18 mil. Din pa za uredbo aerodromov Na ta način bi postala naša držav«, vezana z zračnim prometom s Češkoslovaško, Avstrijo, Madžarsko, Rumuni-jo, Bolgarsko, Grško, Albanijo in Italijo, glavno komunikacijsko križišče zračnega prometa med Evropo in Azijo, kar je naravno že po njeni zemljepisni legi. Cela dalmatinska obal od Sušaka do Ko-tora bi bila zvezana s hidroavijoni. Misli se tudi na hidroavijonsko bazo na 3ka-darskem jezeru, pri Plavici, z zvezo s Kotorom. T ko bi bilo Primorje vezano s celo Srbijo, ker bi šle aeroplanske linije od Skoplja preko Peči do Podgorice. Leti na črtah v inozemstvu bi se vršili na podlagi reciprocitete, menjaje s tujimi avijoni. Ako pa se hoče vse to oživotvoritl, j« po predlogih Društva za vazdušni sa-obračaj potrebno, da se vstavi v letošnji državni proračun v to svrho 25 mil. Din, prihodnje leto 50 mil. Din in naslednje leto še 90 mil. Din. Borza LJUBLJANA, 13. januarja. Devize: Berlin 1354, Curih 1094.4, Dunaj 801.5, London 277, Newyork 56.78, Praga 168.45, Milan 300.25, Pari* 223.75. — Efekti: Celjska 164, Ljub. kreditna 135, Kreditni zavod 160, Vevče 135, Ruše 265—280, Kranjska industrijska 350, Stavbna družba 5& Žešir 125 Mariborski V E C E R N I K n IHII 11—W1T I TTTlTn—il— Mariborski in Smuk tez Pohorje SMUČARSKI ŠTIRIDNEVNI IZLET SKMARIBORA. — KRASNE TURE V ZA-PADNEM POHORJU. — NAŠA ŠVI CA. — POTREBA PROPAGANDE. Vlak je odrinil ob določeni uri in se: hitro odmikal od mesta. Mi trije, oprtani z napolnjenimi nahrbtniki, pa smo se na hodniku voza seznanjaii z bogato zalogo in najrazličnejšimi specialitetami ‘okrep-Ževalnih dobrin. Med tem smo prispeli v Hoče hitro poskakali z visokih stopnic in krenili prav navdušeni preko tračnic na ravno, zasneženo cesto. Snega je bilo dovolj in druge skrbi, razen dvomov o izvedbi celotnega načrta nismo poznali. Cerkev, hiše in dinga poslopja so ostajali za nami. Odločnih, krepkih korakov smo se približevali cilju prvega dne — Mariborski koči. Celo Lebetovo gostilno smo prezrli in se pomudili pod klancem. Kot na komando smo se s pritrjevanjem trdih kož nemo zavarovali proti drsenju navzdol in se takoj nato pognali v prvi klanec. Jadrno smo premagali rahle strmine in zaporedne vzpetosti. Misel na gorak zapeček v koči, na večerjo, čaj in druga nasladila nas je tem bolj priganjala, čim bolj smo se približevali cilju. Prispeli smo točno v treh in pol urah po odhodu iz Maribora. Domači so nas prisrčno sprejeli. Mislili so, da prihajamo na tečaj, ko pa smo jim razložili svoje načrte, so bili močno presenečeni, kajti za tečajnike so pripravljali kosila in svečan sprejem. Kurili so tudi sobe, ker se je napovedala velika skupina. Toda morali so se zadovoljiti z navadnimi smu-Carji, ki so zgodaj, brez hrupa polegli. Pri slačenju je drug Janez sezul nogavice z lastnimi petami vred. Koža mu je v trdem usnju odstopila in žulji so pri trenju odnehali. Zahvaliti ima le apoteki SPD in spretnosti tovariša-kirurga, ki mu je z obliži oblepil boleča mesta in omogočil nadaljevanje ekspedicije. Danica nas je zdramila iz sna če p”av zgodaj, vendar smo nadaljevali pohod šele ob devetih. V noči se nam je neopažen prikradel v spalnico Rade in krenil z nami na pot. Na Ruški koči smo pol ure kasneje založili grižljaj in se segreli ob čaju ter takoj odrinili proti Klopnemu vrhu. Tudi na Ruški koči se nam je pridružil inže-njer iz Ljubljane, ki se je spričo velikopoteznosti našega načrta odrekel družbi in provijantu, ki ga je nosila zaostala karavana proti koči.. Ekspedicija je štela torej pet članov. Pot z Ruške koče čez Peršetov vrh je bila krasna. Sneg-pršič je bil zvožen in je nudil ugodno smuko. V treh urah smo dospeli h koči, ki je bila kakor prvi dve postojanki popolnoma izumrla. Niti turistov, niti smučarjev. Vse je odgnal s gora mraz in visok sneg. Po načrtu smo na Klopnem vrhu prenočili in naslednjega jutra krenili dalje. Dober počitek v udobnih posteljah in primerna podlaga za nadaljnjo pot sta dokaj razvedrila podjetne tovariše. Zunaj je škripalo. Pripeli smo smuči in odšli proti Pesku, kjer smo se po dve-urni hoji spočili pri neki koči, ki še ni dograjena. Baje bo gostilna. Prikladna pa bi bila za turistovsko oporišče, kajti leži na ugodnem terenu, obdanim s ,smrekovim gozdom, kar je kot nalašč primerno za letovišče. Po odmoru smo krenili v gozd proti Rogli, kamor smo po naporni in strmi poti prispeli v pol ure. Napor nam je bil poplačan s krasnim razgledom v vse smeri. Oster veter nas je prisilil k nadaljevanju pohoda proti vitanjskim bajtam. Brilo je s severa in stro poganjalo zle-deneli sneg v naše obraze ter nas odrivalo s smeri. Vitanjsko bajto smo našli odprto in se takoj zavarovali proti neprijetnemu vetru v mirnem zavetju. Prižgali smo sa-movarje in pripravili vroč čaj ter Maggi-jevo juho. Toda veter je žvižgal v špranjah in kvaril prijetno ugodje gorkih pi-ja c. Ostrost vetra se je med tem stopnjevala prav do viharja. Poizkusili smo proti vetru. Prve četrt ure nas je izmučila težavna hoja do onemoglosti. Oddahnili smo se pri Valovski planini, kjer smo bili zaščiteni od vetra. Neprijeten mraz, ki smo ga čutili prav do kosti, pa je na mah pregnala silna vročina, ki jo je izzval napor. V ravni smeri smo presekali gozd in se približali Planinki. Veter je popustil, solnce je gorko zasijalo, mi pa smo uživali v krasotah razgleda. Leva stran je bila naravnost čarobna. Savini1"' - " e °o bile blizu, da se nam je zdelo, kakor da nas loči le daljši .smučarski skok. Za njimi pa se je ponovno dvigal očak Triglav. Na desni je štrlela k nebu koničasta Raduha, dalje Olšova, kršna Peca brez snega, a tik pred njo Urška s cerkvico. S Planinke je kaj hitro šlo preko Šik-lerice proti Ribniškemu sedlu in navzgor k Ribniškemu jezeru in Jezerskemu vrhu. Tudi tu se nam je razkrivala vsa o-kolica v vsem zimskem čaru. Solnce je zahajalo in vrhovi so žareli v ognju. — Krasota tega planiškega kota nas je prevzela in v razgovoru smo ugotovili, da ga je narava obdarovala s toliko privlačnosti in pravljične lepote, da ne bi našh zanj primere niti v znameniti Švici. Čudimo se slikani v inozemskih revijah, svojih krajev pa ne poznamo. V spoznavanju domačih krajev je široko polje dela. Propaganda, planinska koča in dotok domačinov, kakor tudi tujcev ne bi izostal. Dan se je nagibal k noči in preko Črnega. vrha smo se namerili proti Lovski koči. Sneg, ki je bil na pobočju leden in precejšnja strmina,.sta nam dala mnogo posla. Pri gozdarjevih so nekatere že dobro poznali in nam drage volje ponudili streho. Naše zahteve so bile primerno skromne. Krop za čaj, žganci z belo kavo, sušilnico za premočene obleke in malo slame za počitek. Vse je šlo v najlepšem redu razen spanja, ki je bilo preveč burno. V majhni čumnati nas je spalo deset. Osem velikih ljudi, otrok in pes. Zarjo smo po večini pričakovali bedeč. Zgodaj smo se najedli svežih žgancev, mleka in kave, napolnili termofore in se zopet odpravili po sledi prejšnjega dne mimo Črnega vrha na Jezerški vrh. Razgled ni bil tako bogat kot prvega dne, toda uživali smo v vožnji navzdol. 2e pred dvanajsto uro smo bili pri Vitanjski bajti in krenili po odmoru dalje. Snega je bilo vedno manj, pri Tolstem vrhu nad Mislinjem pa je že skoro skopnel. Vozili smo po koruzi in zorani zemlji, kar nas je stalo mnogo napora. Milko se je jezil in mu je od gneva postalo slabo, tako da je prosil za žganje, toda nihče mu ni mogel postreči. Omembe vredno je, da naša skupina na vsej poti ni okusila alkohola. Z abstinenco smo spravili v slabo voljo celo mislinjskega gostilničarja, ki je računal, da bo utrujene in žejne napaja! z vinom, pa se je moral zadovoljiti z inkasom za pokalice in čaje. V Mislinju smo se mudili dobro ure, nato pa sedli v vlak, ki nas je preko Dravograda potegnil v Maribor. Vso pot smo obujali prijetne spomine in snovali načrte o prihodnjih smučarskih izletih, ki naj po naših močeh pripomorejo k popularizaciji smučarstva in doprinesejo k spoznavanju našega zapadnega Pohorja. mariborsko gledališče REPERTOAR: Petek, 13. januarja. Zaprto. Sobota, 14. januarja ob 20. uri »Živijo tatovi«, ab. A. Kuponi. Nedelja, 15. januarja ob 15. uri »Madame Butterfly«. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20. uri »Orlov«. Prvič. Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo popoldne se vprizori ob 15. uri zelo priljubljena opera »Madame Butter-fly« pri znižanih cenah, zvečer ob 20. ''Orlov«, prvič v tej sezoni. Župančičev večer v mariborskem gledališču. V pondeljek, 23. januarja, proslavita Nar. gledališče in Ljudska univerza skupuo Župančičevo petdesefet-nico. Prispevajte za spomenik Kralju Petru v Mariboru Napredovanja v državni službi. V prvo skupino III. kategorije so napredovali arhivski uradniki Maks Pograjc in Andrej Slavinec v Ljutomeru, Fran Ulbing v Prevaljah n Matej Mažu-ran v Čakovcu. — Londonska ali ljubljanska megla? Če se prav spominjamo, je te dni drugič pritisnila na naš jugoslovenski Meran tekom zadnje jeseni in zime silna megla, kakršne Maribor ni vajen. Včeraj popoldne malo pred nastopom mraka se je zgrnila po ulicah v taki gostoti, da bi si jo bil človek res prav po ljubljansko lahko narezal in je razumljivo ovirala zlasti avtomobilski promet po mestu. Seveda pri nas ni bilo videti celih kolon vozil, ki bi se korakoma premikala naprej, a hitrost avtomobilov je morala biti znatno zmanjšana, da se ne bi pripetila kaka nezgoda, zlasti ker se v nekaterih, trenutkih niti na deset korakov ni videla nai-močnejša luč. Okoli sedme zvečer se je megla nekam dvignila, potem pa se vie-gla in. ostala hujša ali lažja vso noč in danes dopoldne. Upajmo, da nam ta nadlega ne vztraja v škodo našega slovesa med Kranjci in ostalimi »inozemci«. — Zanimivo izdelane diplome. so razstavljene pri tvrdki Zlate Brišnik. Razstavil jih je studenški Sokol. Namenjene so zmagovalcem pri poletni društveni tekmi, katero je priredilo društvo z vsemi svojimi oddelki. Diplome je izdelal 'tor. Vokač v posebni tehniki, kakršne do sedaj pri nas še nismo opazili pri izdelavi diplom. Učinkujejo jako dobro. Opozarjamo, da so diplome razstavljene samo še jutri. V soboto zvečer jih namreč razdeli Sokol v Studencih ob priiiki svoje akademije zmagovalcem. — Praktična novost na naših železnicah. Jutri zvečer uvedejo v vlakih na progi Zagreb—Beograd zanimivo novost, ki jo bodo potniki daljših distanc zlasti v tretjem razredu z veseljem pozdravili, Pro-ti odškodnini 5 Din si bo lahko vsak najel od železniške uprave blazinico hi jo imel s seboj, do kamor se bo vozil. Ob izstopu potnika iz vlaka bodo železniški uslužbenci sami .pobirali po vagonih blazinice, tako da potnik ne bo imel nobenih skrbi z oddajanjem tega koristnega predmeta, čez nekaj časa bodo uvedli to udobnost tudi na ostale železniške proge. — Izseljevanje iz Jugoslavije v I. 1827. Človeku se milo stori, če se spomni, kako so se prvi čas po prevratu tisoči in desettisoči slovenskih in hrvatskih izseljencev iz vseh delov sveta vračali v domovino, v novo jugos1nvansko državo, v trdni nadi, da bo nova država boljša mati nego je bila stara, da se bo v njej boljše gospodarilo in da bodo lahko tu preživeli svoja nadalina leta. Žal pa je prišlo vse drugače. Nele, da se- je velik del, da ne rečemo večina vseh gori imenovanih idealistov zopet izselila, je na drugi strani izseljevanje še novili kontingentov naših državljanov zavzelo tekom zadnjih let velike dimenzije. To pa kljub temu, da v mnogih delih sveta, tako n. pr. tudi zlasti v Zedinjenih državah, obstoja celo prepoved vseljevanja, ki je kontingentirano na zelo majhno število. Statistični podatki zagrebškega izseljeniškega urada za kraljevino SHS, ki sq bili nedavno obelodanjeni, so zanimi- vi in poučni. Za enkrat imamo prod seboj sicer samo številke za deset mesecev 1. 1927, torej do konca oktobra, vendar že te Številke povedo dovolj. Od 1. jan. do 31. okt. 1927 se je izselilo iz naše države 18.600 oseb, za 3262 več nego v istem času v I. 1926. V mesecu oktobru 1927 samem sc je izselilo v prekomorske kraje 2050 oseb, napram 1140 v oktobru 1926, torej za 910 več. Največje Število izseljencev sta dali Hrvaška in Slavonija (709), zatem Dalmacija (472), Vojvodina (371), Slovenija (233), Srbija (115), Bosna in Hercegovina (78) in Črna Gora (32). Po večini gredo izseljenci v Argentinijo, nekaj v Zedinjene države, tudi v Brazilijo, Urug-uay, Chile itd. Iz prekomorskih krajev se je v istem času vrnilo v staro domovino 522 oseb. Lou za našimi dekleti Prvotne vesti o tajinstvenem izginotju dveh Mariborčank so bile po naknadnih ugotovitvah deloma pre-uranjene. Kakor se je doznalo, je ena izmed obeh pri uglednem trgovcu v nekem hrvatskem mestu, dočim se o usodi druge še ni ničesar zvedelo. Dejstvo, da se je pripetilo pri nas in tudi drugje' že več takih slučajev, da so mlada, nevedna dekleta postala žrtev raznih brezvestnih špekulantov, je pri oblastih izzvalo splošno pozornost in se poslednji zagonetni slučaj z' vso naglico, s katero razpolaga policijsko-varnostni aparat, raziskuje. Značilna je ugotovitev mariborske policije, ki da sumiti, da se bodo kupčije z dekleti še nadaljevale. Pred tedni je tukajšnja borza dela prejela od neke firme iz Skoplja ponudbo, da naj posreduje nabavo osmih mladih deklet, ki bodo nameščene kot sobarice in natakarice. V ponudbi je podjetnik obljubljal dekletom povračilo vseh potnih stroškov in vlak drugega razreda. Sumljivi dopis je Borza dela oddala policiji, ki je dobila potem uradno iz Skoplja informacijo, da orne njena tvrdka, ki je iskala tukajšnje natakarice in kuharice, sploh ne obstoja, temveč, da je v Skoplju znana pod navedenim imenom samo neka oseba, kateri pa odsvetujejo pošiljanje mladih deklet. Policija je takoj nato od ministrstva zahtevala, da se uvede proti skoplianskemu špekulantu postopanje. Znano je, da veljajo slovenska dekleta na jugu kot. dobre služkinje, razen tega pa ima Maribor kot obmejno mesto prav nevarno Wo in je vedno izpostavljen takim tajlnstvenim pripetljajem, ki razburjajo javnost. Da se v bodoče preprečijo zlorabe in nepotrebno razburjanje, je mariborski policijski komisarijat na razpolago stariše min vsem interesentom glede poizvedb, predno se odločijo h korakom, ki vodijo v negotovost. Zaupno poizvedovanje glede uslužbenja ženskih moči se bo v važnejših slučajih vedno uvedlo. Udruženje rez. oficlra ! ratnika, pododbor Maribor, ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 15. januarja ob 10. dopoldne v dvorani pri Zamorcu v Gosposki ulici. Člani se vabijo. — 8) Sv. Frančišek za 200 Din- Že dalj časa posečata podeželske kraje dva neznanca, ki ponujata ljudem križce sv. Frančiška za gorostasno ceno 200 Din, čeprav svetlo blago ne predstavlja nikake vrednosti. Ljudje pa so jima nasedali radi pobožne obljube, da se ho za vsakega kupca v Rimu pri oltarju sv. Sebastijana čitalo 25 maš. Seveda se ljudem ni zdelo mnogo, da se za 200 Din s 25 mašami v svetem mestu odkupijo pogubi in podjetna agenta sta imela lahek pošel. Trgovina je tako uspevala, da sta se naselila v Mariboru in otvoriia pisarno v Melju. Pravočasno pa jima je prišla mariborska policija na sled in ju davi aretirala ter jima zaplenila obilno zalogo. Aretirana sta bila Dunajčana Ivan Hogel, /rodom Ptujčan in Josip Humberger. ki se bosta morala zagovarjati radi sleparije in prestopka obrtnega reda. — Tatvina hmeUskih drogov. Posestniku Virovišku Francu so neznani storilci v mrazu, ki je zopet pritisnil, pokradli s polja 110 hmeljskih drogov in jjh porabili kot kurivo. VirovHek trpi 550 Din škode. — Kabaretni večor. V Veliki kavarni jutri, v petek kabaretni večer. Vodstvo pripravlja za 21. januar japonsko noč, za 28. januar pa lovski praznik — $0 _ Kaj vas res ni sram, da nameravate poročiti mesarjevo hčerko, ki je najbolj razvpita punca v vsej Mali vasi? —- Oprostite, kako velika pa je ta Mala vas? V M a'rt 'o t d,‘ 'čine iX MKri-vica ženi?« — zavpije Roosevelt. ■»Ženi se nikdar ne sme delati krivice! Po pravici povedano pa vašega kraja in raz-tner ne poznam, pojdite rajši k poštnemu ministru!« V Uniji so ministri resorni šefi, od?o- vorni predsedniku. Predsedniku se nata* gajo zadeve pismeno ali pa ustmeno. Wilson je hotel vse pismeno. V poročila se je zaglobil, delal ob robu nešteto opomb ter vse reši! zopet pismeno. Zunanji minister Landsing je pripovedoval, da ni videl predsednika po več tednov ter da je bil z njim le v pismenih zvezah. Harding je bil bolj za ustmene razprave, Coolidge je pa za srednjo pot ter je pri vsem kolikor mogoče kratkobeseden. Prošenj za podpise na fotografije, v albume itd., ki so v Ameriki običajna, predsednik ne more odbiti. Nabere se jih pa dnevno po par sto. Predsednik dobiva tudi veliko število pisem. Pravijo, da je VVilson na vsako pismo odgovoril. Dvakrat na teden — ob torkih in petkih popoldne je pri predsedniku sprejem novinarjev. Novinarji vlagajo svoja vprašanja pismeno, predsednik sam sprejema listke ter daja odgovore. Po starem običaju, ki ima nekako častno obveznost, se morajo začeti objave predsednikovih govorov z besedami: »Bela hiša izjavlja ...« Starinski običaj je malo smešen, ker vedo vsi, da je Bela hiša predsednik sam in nihče drugi. Unija še ni imela predsednika, ki se ne bi bil izrazil želje po miru, da bi lahko živel brez sprejemov, brez stiskanja rok, brez podpisovanja ter da bi se lahko kre-tal brez registriranja na fotografičnih ploščah. Miru si želi tudi sedanji predsednik Coolidge in letos, ko poteče njegova predsedniška doba, najbrž ne bo več kandidiral. Ueletrgouina z dekleti Jz poročila posebne komisije Društva narodov. Trgovina z ljudmi? Mnogim se zdi to nekak plod fantazije romanopiscev in filmskih igralcev. Posebni komisiji Društva narodov se pa vendar mora priznati vsa resnost in ta komisija je nekaterim velikim evropskim listom dala sedaj svoje poročilo, ki meče temne sence na naš proslavljeni in prosvitljeni vek. Delegati Društva narodov so zbirali materijal o trgovini z dekleti na svojih potovanjih po. Evropi, Ameriki in po Orijentu. Ugotovili so, da organizira trgovino z dekleti družba, ki si daje naslov »Les Gros Trafiquantes«. Člaui le družbe, ki je lastnica največjih javnih hiš, imajo v svoji službi veliko število agentov, ki hodijo po svetu kot razre-čevalci kosmetičnih sredstev, obleK, finega perila itd. Poročilo Društva narodov navaja zanimive primere, kako se žrtve privabijo v javne hiše. Lepo in mlado članico potujoče pevske družbe so v Buenos Airesu naenkrat odpustili. Dekle odpotuje v Lissabono, tam pa ne more najti svoje prtljage. V največji stiski ji neka dama ponudi svojo pomoč, povabi jo k sebi in dekle se znajde v — javni hiši. Posrečilo se ji je zbežati in oblasti so na njeno prijavo razkrinkale damo kot lastnico javnih IliŠ v LissabOni, Oporti in Sevilli. »Dama«-- je bila iz Brazilije po svojih agentih obveščena o prihodu žrtve. Liferanti in agenti velikih javnih hiš so na potovanju silno previdni. Strore obmejne kontrole se skrbno izogibljejo. Tako agenti iz Poljske svojih žrtev ne vozijo naravnost preko poljsko-nemške meje, kjer je stroga kontrola. Iz Poljske se peljejo v Danzig, kjer zadostuje navadna osebna izkaznea, potem se poslu-žijo avtomobilov do Marienburga, od koder se vozijo z vlakom skozi poljski koridor, kjer Poljaki potnih listov ne pregledujejo več, Nemci pa gledajo samo na vizutn. Trgovcem z dekleti zapade največ poklicnih žen in deklet kakor pevke, plesalke, vzgojiteljice, strežnice in druge, ki sc dajo potom časopisnih oglasov Izvabiti v daljnje kraje. Tudi mnoga žo-nitovanjska posredovanja so v službi trgovine z dekleti. Agenti sc predstavljajo kot ženini ter nesrečna dekleta tudi poročijo, prodno jih odvedejo s seboj. Zaprli so pred par leti nekega poljskega agenta, ki je poročil 30 deklet, da jih je lažje spravil s seboj v Brazilijo — v javne hiše. Komsija Društva narodov navaja v svojem poročilu, da imajo organizatorji trgovine z dekleti svojo poročevalsko službo in svoje kupčijske preglede, v kterih je točno opisano, kako uspeva trgovina v posameznih mestih in deželah. Pregledi vsebujejo nadalje, vsestranske kalkulacije glede uvo^a in izvoza, opisujejo se postave posameznih dežel, posebno pozornost se pa posveča razmeram ob mejah. Društvo narodov je stalo mnogo truda, predno je tako daleč prodrlo v tajnosti dobro organiziranih zlo- Strah na angleški farmi. Stanovalci neke starinske hiše pri mestecu Bolton v Angliji so naznanili redarstvu, da v njihovi hiši straši in so zahtevali preiskavo. Policija se je odzvala, vendar pa ni mogla ugotoviti ničesar drugega kakor to, kar so ji sporočili domači stanovalci. V tej stari hiši sta bili dve lobanji, vsled starosti že popolnoma rmeni. Pred kratkim so jih hoteli dati posrebriti, da bi služili potem za okras. Še isto noč pa se je potem začelo trkanje in ropotanje, ki od tedaj ne preneha več. Domačini so storili vse, da najdeio vzrok skrivnostnega ropotanja, vendar niso mogli ničesar opaziti. V bližini trkanja je bilo slišati tudi korake in vzdihe, ki so močno razburili vse, ki so jih slišali. Pri preiskavi starinskih knjig na ta-mošnji občini so zvedeli, da je bil v do-tični hiši še za časa Cronnvella izvršen umor. Stražnik, ki je tedaj prihitel, da aretira ubijalca, je bil ubit že na pragi hiše. Najbrže je to njegov duh. ki se vrača, da aretira ubijalca. .Čudno je, da nastane ropot vedno, čim kdo le malo premakne obe lobanji. Kako na Švedskem nadomeščalo šolnine žarke. Posledica dolgotrajne zime in pomanjkanja solnčnih žarkov se na Švedskem pobijajo z znanstveno uporabo električne luči. Na poljedelski poskusni postaji v Stockholu so napravili prve poskuse z ultra-vijolčastimi žarki pri enako starih piščancih. Nekaj piščancev izpostavijo ultravijolčastim žarkom, druge pa ne in imajo tako dovolj prilike za proučevanje razvoja. Tudi v rastlinjakih se z uspehom uporablja električna luč in se je po kratkotrajnih poskusih ponekod sredi zime doseglo pisano cvetje in bujna rast. Prosveta Zaprauljiuec Igra v 8 slikah. Priredil in predelal Adolf Robida. Ljudski oder XI. zv. Cena Din 18. Podeželski odri uprizarjajo najraje narodne in ljudske igre, ker je to meso in kri narodove duše. In »Zapravljivec«, ki živi po odrih že 100 let, je imel v Raimundu očeta, ki ni samo gledišča do dna poznal, ampak tudi bil pesnik po volji božji. Igra je prirejena za slovenske odre in prikrojena za naše razmere. Zahteva 19 vlog, 14 moških in 5 ženskih. Vendar je prirejena tako, da se lahko brez škode igra z 9 moškimi in 4 ženskimi vlogami. Kulisni aparat ne stavlja nikjer večjih zahtev, kot jih zmorejo naše slovenski pdeželski odri. Igra obravnava v realističnih, poljudnih in umetniško zaokroženih slikah problem, da je nehvaležnost plačilo sveta. Prav kratko bi se dala vsebina povedati takole: Bogataš Vesei zapravlja svoje premoženje in odide končno v svet kjer požene še ostanek svoje imovine. Ko se vrne kot berač domov, najde zavetje pri svojem bivšem slugi-mizarjd Tinetu in njegovi ženi Rozi, katero je svoje dni po nedolžnem spodil iz slu.ibe. Seveda je to samo skica glavnega dejanja, katerega prepleta še vse polno stranskih niti, ki se končno vse povsem zadovoljivo razvozljajo. Pisatelj pozna življenje in ga riše ostro in naravno, resnično in toplo. Ima gorko besedo za reveža in čuti s trpinom. Igra nudi precej komičnih prizorov, tako da bo tudi oni, ki je rad vesel, prišel pri kupletih na svoj račun. Bilanca mednarodnih tekem Ugleden nemški športni list je objavil zanimivo statistiko o moči posameznih državnih reprezentanc po rezultatih doseženih v mednarodnih tekmah. Bilanca e sledeča: 1. češkoslovaška, 2. Italija, 3. Šved« ska, 4. Anglija, 5. Danska, 6. Avstrija, 7. Jugoslavija, 8. Španija, Estonska, lolandska, Madžarska, Wales, Irska, ^rancija, Letonska, Belgija, Škotska, Nemčija, Turčija, Portugalska, Finska, Norveška, Poljska, Romunska, Švica, 3olgarija, Luksenburg, Litva. To je teoretska tabela, dočim ie pisec omenjene bilance mnenja, da so po moči, ako upoštevamo vse okolščine, razvrščene države takole: Češkoslovaška, talija, Madžarska, Avstrija, Švedska, Danska, Španija, Nemčija, Švica, Holandska, Belgija, Jugoslavija, Norveška, Turčija, Francija, Portugalska, Romunija itd. Jugoslavija je torej na dvanajstem mestu v evropskem nogometu., vendar savez s sigurnostjo računa, da se bo pri-lodnje leto Jugoslavija še ugodneje plasirala. 5trahote justifikacije u Rmeriki V Zedinjenih državah je menda postalo mučenje na smrt obsojenih že moderno. Newyork ima namreč sedaj zopet svojo senzacijo. Zadnji dan pred usmrtitvijo gospe Snyderjeve in njenega ljubčka Graya, je sodnik vrhovnega sodišča države Ne\vyork stavil predlog, da naj sc Snyderjeva še zasliši kot priča v procesu proti zavarovalnemu društvu, kije poskušalo proglasiti polico, s katero je bila umorjena žrtev obeh zločincev zavarovana za 97.000 dolarjev, za neveljavno. Radi tega predloga vrhovnega sodišča je usmrtitev obeh obsojencev odgodena za več mesecev. Radi tega je Snyderjeva, ki je bila že obveščena, da je njena prošnja za pomilostitev odbita, vsled razburjenja živčno zbolela in padla v tako težko živčno krizo, kakršne še ni doživela nobena mrtvaška celica znane newyorške kaznilnice Sing-sing. Neprestano tuli kakor zver in pada iz nezavesti v nezavest. Že par dni ni ničesar zavžila in leži znak na tleh, njen ljubček Gray pa hodi neprestano po sobi. Rforizmi o nogometu Mednarodne tekme so često hujše kot razredna srečka; potegneš namreč sreč-co, ki nič ne zadene in moraš - 'vrhn še premijo plačati. * S tekmami timov je praV tako kakor s slaščicami: preveč tega ti pokvari a-petit. * »Granate« v moštvu so zelo nevarne. Na polju se nikdar ne razpočijo, na sestankih igralcev pa povzročajo strahovite eksplozije. Kedaj se smejo Angleži poročiti. V Angliji zakon natančno določa, kedaj se smejo poročiti mladeniči in kedaj dekleta. Po tem zakonu se lahko vsak moški poroči, ko prekorači 14. leto, dekleta pa, čim dovršijo 13. leto. Pojavlja pa se sedaj močno gibanje, da bi se ta meja zvišala. Zato bo predlagala vlada za oba spola starost 16. let. Toda tudi to je malo za hladnokrvne Angleže, o katerih je znano, da postanejo zreli za ženitev šele v 18. letu. Boj z velikim medvedom. V Cordovi v Zedinjenih državah so prinesli te dni v bolnico mladega lovca s težkimi ranami, ki mu jih je zadal medved. Mladenič je namreč odšel na bv v neki pragozd. Nenadoma sc je poinvil pred njim ogromen medved, ki ga je strašno razmrcvaril. V odločilnem trenutku je prihitel lovcu na pomoč njegov pes, ki ga je medved po težkem boju raztrgal. Medved je nato odšel, lovec pa je ležal v nezavesti. Čim je prišel zopet k zavesti, se je znašel sredi ognja, ki ga je najbrže v polzavesti sam zanetil. S tež kim trudom je ogenj pogasil in prepotoval potem — poln ran — dolgih 15 milj po snegu, dokler ni srečal končno nekega Indijanca, ki ga je naložil na voz in na saneh prepeljal v bolnico. Spori Italijanski grof v tovarišiji pariških apašev. Nedavno so pred pariško policijo privedli v družbi dveh apašev mladega italijanskega grofa Giovannija de Rinsis, edinega sinu markiza de Rinsis. Mlademu grofu je prijalo lahko pariško življenje, vendar mu sredstva, ki mu jih ji pošiij.i-a mati iz Italije, niso zadoščala. Sklenil je, da se bo bavil s »trgovino« raritet iz filatelije. Pod pseudonimom Nasset je mladi grof poslal vsem evropskim filatelističnim časopisom velike anonse o prodaji redkih poštnih znamk. Vsa njegova trgovina« pa je končala pri izbiranju in najemanju udobnih razkošnih stanovanj, kakršna si pač lahko privošči le trgovec z raritetami in dragocenostmi. Toda najemnine ni plačeval. Ob »prostem« času je bil italijanski trgovec tudi barski plesalec, kar je njegova mati dovoljevala. Pri njem so namreč našli pismo, v katerem mu piše mati: »Tvoj poklic ti bo omogočil, da si pridobiš nevesto milijonarko. B6di galanten v obnašanju, kajti radovalo bi nas, da te čimpreje vidimo kot princa-bogataša.« Mesto bogastva in neveste milijonarke pa je z vseh strani Pariza in Francije prišlo 59 tožb. ~rgov-ca raritet in barskega plesalca ^a je nato policija aretirala v družbi dveh nevarnih apašev. ki sta bila ravno takrat v baru. Mladi grof je obljubil, da bo dolgove poravnal, vendar policija ni verjela obljubam. Mladenič je ostal v zaporih in bo izpuščen, ko starši poravnajo zanj številne dolgove. Skesani pustolovki. Dve lepi gojenki realne gimnazije ▼ Znojevu na Moravskem sta odšle v svet. Pripravilo jih je do tega stremljenje po flmskih pustolovščinah. Izginili sta, ne da bi obvestili o tem svoje stariše. Vse mesto je bilo vznemirjeno, ker sta bili krasotici iz uglednih rodbin in splošno znani. Splošno se je domnevalo, da sta padli v roke trgovcem z belimi sužnji. Toda že čez štiri dni sla se obe dekleti skesani vrnili k starišem, kajti nikjer niste mogli najti ugodnega terena za galantne pustolovščine, ki sta jih pričakovali. Žrtev alkohola v Ameriki. Po poročilu newyorškega statističnega urada je postalo pret. leto v Ncwyorkn 688 oseb žrtev zastrupljenja z alkoholom. In to kljub strogi alkoholni prepovedi v Ameriki. Hans Dominik: Oblast treh Skušala je, da bi zvenele njene besede ironično. »Ne morem tajiti, mylady, da sem se tudi nahajal med vašimi častilcu Ko sem čital o vašem odhodu... nahajal sem se takrat v St. Frančišku... sem se hotel M vsak način peljati v Newyork, da vas poslednjič slišim, če se ne motim, ste peli »Fidelio«, visoko pesem zakonske ljubezni«. »In zakaj niste prišli?« Lady Diana je mehanično stavila to vprašanje. Njeni možgani so vročično delovali. Čutila je, da je vse to le predigra. Glavni napad bo prišel od druge strani... Toda od katere? »Zakaj ne?«... Čuden slučaj me je zadržal za nekaj dni«. Prestal je. Prosim, gospod doktor Glossin, povejte, če je zanimivo«. »Zanimivo?... V splošnem komaj. Pač pa za one, ki se jih stvar tiče. Če bi se ne bal, da vzbudim neljube spomine ...« »Zakaj ovinki, gospod doktor? Povejte!« Lady Diana je vedela, da pade sedaj udarec. Toda kljub negotovosti, v kateri smeri da bo padel, je zvenel njen glas mirno m trdno. »Če želite, mylady... pa prav... Ko se je znamenita pevka Diana Raczinska poročila s pevcem Fredericom Boyce so poznavalci razmer prorokcva'i hitei konec tega v umetnostnem navdušenju sklenjenega zakona. Vsi ki so poznali igralsko in pivsko strast Frederica Boy-ce. Ze po preteku pol leta so postale razmere v tem zakonu tako neznosne, da je Diana Boyce vložila tožbo na ločitev zakona ter je čakala samo še na odločitev sodišča, da bi stopila v nov zakon z Horacom Clintonom...« »Hoteli ste mi povedati interesantno zgodbo... Pripovedujete mi o starih zadevah, ki so mi prav dobro znane ' »Ta kratek uvod je bil potreben, my* lady. Jaz sem onega večera, ko ste vi zadnjič javno nastopili v San Frančišku zašel v uličicah pristaniške četrti. Ko sem šel pravkar mimo neke male gostilnice, Iz katere je bilo slišati kričanje in pijano popevanje vinjenih mornarjev, so se vrata naenkrat odprla. Pokazalo se je nekaj grobih pesti, neki moški je zletel po stopnjicah navzdol in padel pred moje noge trdo na tla. Ves dogodek se mi je gnusil in hotel sem se brž odstraniti. Tedaj pa sem za- gledal v svetlobi bližnje svetiljke, kako se je nabirala pred ležečim truplom mlaka krvi. Kri je tekla iz globoke rane v zatilniku, ter je ista morala gotovo izbirati od v bodljaja z nožem. Po kratkem iskanju sem našel policijsko patrulo, ki je spravila ranjenca na bližnjo policijsko stražnico. Ker sem bil pri nesreči navzoč, sem bil v zadevi zaslišan kot priča. Medtem je policijski zdravnik ranjenca za silo obvezal .n o-čistil njegov obraz od krvi in cestnega blata. Ta mož je bil...« »Kdo?« Lady Diana je čutila kako ji pelje kri k srcu. Nehote je povesila £.avo. Sedaj mora priti udarec, ki... » ... je bil Frederic Boyce, vaš soprog, o katerem ste mislili, da je mrtev.« »Frederic...« Lady Diana se je opotekla in bi padla, da je ni dr. Glossin prestregel. »Pomirite se mylady! Za božjo voljo! Oprostite ml mojo nerodnost« Peljal je napol onesveščeno Diano k bližnji klopi in se vsedel poleg nje. »Frederic ... Frederic...« Sunkoma se je trgalo to ime vedno z nova z njenih bledih ustnic. »Frederic Boyce je mrtev, lady Diana.« »Mrtev?« Oči lady Diane so se nenaravno razširile. »VI... ste pravkar ... dejali... « »Frederic Boyce je umrl dve uri kasneje. Rana je bila smrtna.« Lady Diana se je globoko oddahnila in njeno telo se je vzravnalo. »Ali je to resnica?« Pogledala je doktorja, kot da hoče Či-tati na dnu njegove duše. Doktor je segel v žep ter izročil Diani košček papirja. Lady Diana pa je zmajala z glavo in izpustila papir. »Kaj je to?« »Uradno potrdilo policijske direkcije v San Frančišku o smrti Frederica Boyce, ki je nastopila 9. maja 1950.« I Lady Diana je prekrižala roke na pršili in naslonila glavo na naslonjalo klopi. Dolgo je tako sedela. Slika bele marmornate sohe. »Pri mrtvecu niso našli nikakih dokumentov. Moje navedbe o osebi ponesrečenca je policija sprejela z dvomi. Saj so ravno pred desetimi dnevi poročali časopisi, da je Frederic Boyce umrl v mestni bolnici. Vztrajal sem pri svoji tr ditvL Uvedle so se poizvedbe, ki so zadevo razčistile in dokazale, da oni mo ški, ki je umrl v bolnici, ni bil pravi lastnik dokumentov, ki so jih našli pri njem. j M»l ogiaai M »folij«« po« *-Sovala« in tocljaln* nam<" •Minttv*: *Mka bmdt ? •ajmanjM Di> 1 Mali nula si 2«nlfv«. dopi»ov»|« In of lati irgovtkaga «* rtMaiaag* (Ha6a|a: Mak* baiada 50 p. maaak D.a 10 — Gospode ali dijake se sprejme na stanovanje. Trubarjeva ul. 5, I., vrata 7, dvorišče. 77 Gospodična z enoletno pisar, prakso išče mesta, pisarniške pomočnice ali blagajničarke. — Nastopi takoj. — Naslov v upravi »Ve-černika«. 78 Vrtnarja za cvetlice samskega ali oženjeni par brez otrok se išče. — Ponudbe z zahtevo plače na Jn-gomosse, Zagreb, Zrinjevac 20, pod šifro »Vrtnar«. 68 iščem 3 do 4 sobno stanovanje za tako]. Ponudbe na upravo »Večernika« pod šifro »Trgovec« 22 On jih je vzel pravemu lastniku v pijanosti. Tako se je 9. maj ustanovil kot smrtni dan Frederica Boyce.« Dr. Glossin je prekinil svoje pripovedovanje, da bi opazoval učinek svojih besedi na lady Diano. Toda zaman. Lady Diana je ohhanila svojo mirnost. Razdraženo je dr. Glossin nadaljeval: »Iz tega je nastal čuden položaj, da ste se vi poročili z lordom Maitlandom, ali kakor se je takrat že imenoval... z Mr. Clintonom, medtem ko je vaš prvi soprog še živel. Po zakonu se vam ne more ničesar očitati, ker ste posedovali mrtvaški list, ki pa je seveda bil napačen. Toda ... javno mnenje veliko zaleže pri čianih Highllfe ..» Prežeče je čakal pripovedovalec na učinek svojih besed. »Ali ste končali, gospod doktor Glossin?« Glossin je molče prikimal. Lady Diana ga je premerila z enim samim pogledom. »Koliko zahtevate za svojo molčečnost?« Dr. Glossin je odskočil, ko da ga je kdo udaril z bičem. »To vprašate mene?... Vi mi ponujate denar... Varujte se, jaz nikddar ne pozabim nobene žalitve.« Lady Diana je ravnodušno pokimala. »Kaj pa sicer zahtevate, gospod doktor?« »Prosim vas, da ne nadaljujete razgovora v tem tonu. Ker sicer me pripeljete v skušnjavo, da pogovor prekinem ... in ne na svojo škodo.« »Zakaj mi pripovedujete to zgodbo, gospod doktor?« Glossin se je razjarjen vgriznil v ustnice. Menil je, da je dobro nastavil zanj-ko. Ponarejen mrtvaški list neke amerl-kanske policijske direkcije... za dr. Gio-ssina je bila nabava istega naravnost smešno lahka in vendar je z njim mogel [dokazati Lady Diani, čeprav nehotelo, bigamijo. Menil je, da ima v rokah strašno orož* je, vendar pa je čutil, da ga je Lady Diana ugnala v kozji rog. »Prišel bo dan, Lady Diana, ko boste obžalovali te besede. Dan, ko mi boste 'prostovoljno ponudili svojo roko v zve-]zo. Takrat vas bom spomnil na današ- I njega. Danes vas prosim samo za malenkostjo uslugo, katera vas ne stane nič, meni pa bo zelo dobrodošla.« Zamišljeno se je Lady Diana ozrla na svoje nežne, bele roke. Dvomila je, da bi jih katerikrat ponudila dr. Glossinu k sodelovanju. V ravnokar končanem boju je zmagala. Toda v svoji notranjosti je bila razburjena in potrtejša, nego je pokazala na zunaj. Če bi mogla neprijetnemu gostu z majhno uslugo zamašiti usta, bi to rada storila. »Kaj imate na srca, gospod doktor?« »Da vam morem stvar razložiti moram poseči daleč nazaj v preteklost in se vam izpovedati. Jaz nisem bil vedno ameriški državljan. Leta 1927 sem živei kot britanski državljan v Mezopotaniji. Tamkaj se je nahajal tudi neki inžlner. Le-ta je napravil iznajdbo, ki bi mogla postati nevarna angleški državi. Obvestil sem o tem angleško vlado in iznajditelj je izginil v To\veru. Vašemu soprogu lordu Maitlandu bo zadeva naj-brže znana, ali pa se bo o njej vsaj prav lahko orientiral. Pomagajte mi. Vedeti moram, ali živi Gerhart Bursfeld še vedno kot državni ujetnik v Toweru.,. sedaj bi štel 65 let... oziroma, kaj da se je z njim zgodilo. Pomagajte mi in bodite prepričani, da se vam bom izkazal hvaležnega.« Dalje prihodnjič. Klišeje /seh vrat, Črtne In avtotipije, lzdeiu|e po predloženih risbah, pero* plalh ali allkah za navaden tisk ali za fine|6o Izvedbo v eni ali uef barvah »očno po narofllu in v na|kra|Aem Času J UGOGRAF1KA liafcouna In založna dr. z o. z. LJUBLJANA Sv- Petra nasip 23 .3 Milin z delikateso in manjšim stanovanjem se takoj odda. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj*. 70 AVARNA JADRAN v soboto in nedeljo pri normalnih cenah ONCERT Zgodovinski roman Serenissima 99 f f1 ki se vrši v Benetkah in je pisan s pr povednim razkošjem Sienki-ewiczevih povesti, bo vse leto izhajal v mesečniku ^Ljubljanski Zvon 1928w Ljubljanski Zvon, ki velja za celo leto 120 Din, za pol leta 60 Din, za četrt leta 30 Din, za inozemstvo 150 Din, se naroča v Knjigarni Tiskovne zadruge, podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta 13 JURISTI! NOVOI NOVO! PBČMt PRŽaVlJAM/KI ZAKONIK v slovenskem prevodu je pravkar izšel. Cena knjigi Din 150, po pošti Din 155 Naroča se pri Tiskovni zadrugi v M~r!boru, Aleksandrova cesta *t. 13 IcdaJa Konzorcij »Jutra« * Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: Fran Brorovlčv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d, d,, predstavnik Stanko Deteiav Mariboru.