PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE (IT ATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socittlisiicne Zveze in Prosvetne Mtiice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. ANI) ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 190#. £ater«4 M «km4cUm m! to«. D«. ». IM7. •( th« p—* W»ic« mt C Inc.. uiU* Um Act aI Cvn«r*»s al M«iik J. U7» 1U. CHICAGO 23, ILL., 5. APRILA (April 5), lt>44. fubitfthed vVtek)y at 2301 S. Uwndale Ave. •t« LETO—VOL. XXXIX. NEMŠKI VOJAK, ki ne bo več streljal is zasede. Bil je vjel. kot pove gornja slika, in na rokavu je imel trak Rdečega križa. Zalotili so fa v tej zavratnosti blitu Acciarelle v južni Italiji. Ruske zmage na bojiščih, doma in v diplomaciji UKRAJINA OPUSTOiENA, TODA OSVOBOJENA NOVA POGODBA Z JAPONSKO DIPLOMATICNI USPEH SOVJETSKE UNIJE—AGRESIVNOST MOSKVE V ITALIJI. — OBUUBE RUMUNIJI V Moskvi odmevajo topovske j opustošenja, poroča];, da tudi salve čezdaije bolj pogosto. Vse- sadovnjakom ni bilo prizanese lej. kadar Stalin oznani novo ve- no. In drevje ne zraste v enem liko zmago, se oglasi ktkih 12° letu. Treba bo milijone delavcev topov, da jo poudarijo čimbo^, in ogromno nvaterijala. predno na glas. Pot Nemcev tja in nazaj \ Ko jc Hitler 22. junija 1941 s tako samozavestjo udri v Rusijo, je bil prepričan, da mu bo v nekaj tednih padla kot zrela hi tiska v naročje. Njegove armade so prodrle na eni točki 935 milj v notranjost Ukrajina postane spet to kar je bila pred vojno. Na kmetije je treba živine in strojev, semen in novih gospodarskih poslopij, ker so prejšnja požgana. Ni čudno, ako se v Rusiji čujejo zahteve, da bi morala Nemčija po vojni poslati v Ukrajino in v druge opustosene kraje na vzhodu najmanj milijon delavcev in pa ma- Rusijc. Osvojile so eno trinaj- teriial. da bi vsaj nekaj vrnili stinko sovjetskega ozemlja, kar za-škodo, ki so jo storili, se ne glasi veliko, toda nemške .. t . osvojitve v Rusiji so bile vendar Nemške izgube ogromne vsled tega. ket so pVi4li Vzlic vojni so politiki • pognali deželo v umazan breznačelen volilni boj V sredi najhujše verne vihre v zgodovini se v tej deželi vrši tudi eden najumazanejših volilnih bojev v zgodovini. Načelnosti ni v njemu, ker je nima ne republikanska, ne demokratska stranka, Redki so predsedniki, kar smo jih imeli od postanka te republike, ki bi bili napadam tako brezobzirno, tako surovo, kakor mlatijo po Rooseveltu. Razni Dtest m McCormicki odkrivalo "komu^ niste"., ki jih je kot listja in trave m za orodje ima-o Roosevelta, da se polaste viaae in zrušijo ustavo ter poteptajo'ameriške tradicije z njegovo pomočjo. Roosevelt razsipa naše denar, naše pridelke, industrijske proizvode in prirodne vire na vse štiri vetrove, namesto da bi se brigal za svojo deželo. Oblači m prehranjuje Arabce in Ruse, in podpredsednik VVallace bi rad dal kvort mleka na dan tudi vsakemu culukafru, čeprav ga ne pijejo. Psovke lete tudi z druge strani. Kakor vidi Dies vse črno komunistov, ga od drugod prijemajo, čemu ne stopi na prste fašistom, ki jiin je kakor mravljincev Podtalno, m čezdal,e bolj tudi javno, plamti antisemitizem Rosevelt in Wallace bi rada odprla vrata vsem 2idom, da bi.Zed države spremenili v svojo pravo "obljubljeno deželo." Uničiti skušata s potiskanjem črncev v enakopravnost hegemonijo in dostojanstvo belega človeka. 2oljiviH kortunov, kusromoig od reokcije za-znamovane osebe, je čezdaije več Na shodih vpijejo demagogi, ki prekašajo celo Coughlina in pokojnega senatorja H. Longa iz Louisiane Hitler evi pronemci'»n naciji ribarijo v tej kaluži po svoje. Irski reakcionarji v tolarjih prispevajo svoj delež blata Kaj se jč^Zflodilo z ameriško demok/acijo, da je s svojimi političnim* krmarji zašla v tako važnem času v gnojnico^" Vsaka stvar ima kakšen vzrok Sedanja kampanjska godlja ga ima v tem, da se reakci.a boji delavstva. Če ne bi bilo organizirano, v unijah, ne bi imela strahu pred njim. Ko bo vojne konec, če ne že prej, se mora unije uničiti, ali jim vzeti moč z zakoni. In akcijo za samostojno delavsko politično akcijo se mu mora preprečiti. Reakcija |e v histeriji in slepa za resnico, da ni več povratka v prošlost Ameriške izgube do 30. marca znašajo nad 173,000 mož Vsi imamo kake križe in težave Vojni in mornarični oddelek sta dne 30. marca poročala, da znašajo naše izgube na vseh bo-j išči h 173,239 mož. Od teh jih odpade 130,619 na armado in 12,620 na mornarico. Od skupnega števila obeh oddelkov je bilo 40,657 ubitih. 64,-098 ranjenih, 36,321 pogrešanih in 32,163 ujetih. , Kopna armada je od početka vojne P4 do 30. marca izgubila 22,570 življenj, mornarica pa IMS?. Vojni tajnik Stimson navaja v svojem poročilu, da jc izmed 53,124 ranjencev 27,296 okrevalo popolnoma in so se vrnili v vojno službo. Izmed ujetnikov jih je umrlo 1.675. večinoma v japonskih taboriščih. Sedaj, ko prerokujejo, da se z invazi|o na kontinent kmalu prične, razpravljajo razni "vešča-ki" in lajiki veliko o izgubah življenj, ki iih bo zahtevala druga fronta. Nekateri trdijo, da jih bo polovico ubitih in drugi cenijo, da bo padlo v invaziji milijon naših vojakov. Neki list komentira, da ima Hitler od teh ameriških časnikarskih "vojaških ekspertov" lahko precej ko- FRANK ZAITZ Dne 29. marca sem prinesel v in namiguje, da bi rad gradivo tiskarno SNPJ nekaj gradiva za od njih bolj ob času kot pa prejšnja leta. Ampak tudi sotrudniki so v vojnih razmerah! Dva — oba v uradniških službah, sta odgovorila, da jima je delavnik podaljšan, ob večerih pa sta zaposlena zdaj v kampanji za prodajo vojnih bondov, zdaj za Rdeči križ in ponujajo jima in sprejemati v Majski glas. "Tri dni pozneje, kakor lani," je pripomnil upravitelj tiskarne Filip Godina. Forman Michael Prazek pa je vpraševal: "Kdaj misliš, da izide, meseca junija?" Prazek ima navado, da se šali tudi kadar govori resnico, Filip pa je resno pojasnjeval, kako te žko je dobiti delavce, zato se bi1 morata še razne druge naloge. Torej če lc mogoče, bosta kaj napisala in poslala .... Nekateri naši sotrudniki delajo v tovarnah. Dolge ure, včasi je treba na šiht tudi ob nedeljah, seje in drugi opravki — kdo bi jih našteval! Torej namesto "prej", kakor bi človek rad, bo prišlo "vse naenkrat." A morda le ne bo tako slabo! Tiskarna SNPJ je nam risti. ker mu z ugibanjem, kolik-; njjh mn0g0 dalj. morali z rokopisi in oglasi boli žuriti in jih sproti pošiljati. Če pride preveč gradiva naenkrat, ga ne bo mogoče postaviti vsega j tisti dan, pač pa kadar bo za tisto delo kaj časa na razpolago. Tiskarna v sedanjih razmerah ne more jamčiti dovršitve kakega dela ob času drugače kot da gradivo toliko prej prejme. Pred vojno je bilo lahko. Delavcev je bilo kolikor si jih po- doslej še vselej dobro postregla in uverjen sem. da bo storila kolikor bo v teh okolščinah mogoče tudi sedaj. Vsled vojnih razmer bi se lahko tudi jaz nekoliko potožil, pa ne samo radi njih! Vojne razmere so mi podaljšale delavnik, ki je bil že prej dolg, za mnogo ur. Do tiskarne, kjer tiskamo Proletarca, vzame eno uro časa. Pred vojno je zadostovalo, če sem šel v njo enkrat na teden, ko se vla- i^iho"vi"urednik'i?ka- £ P^tavljeno gradivo v forme. kor je Proletarec in osUirdv¥;Po M*)* ^ pnhajah sami in J ' prinašali odttske za koregiranje. Kadar smo bili v uradu obloženi z nujnim delom, mi je bilo mogoče dobiti koga ob sobotah in nedeljah, da je koregiral odti-ske. Prečitati šest strani gradiva in delati popravke ni stvar ene treboval in za materijal ni bilo treba čakati, niti prositi družb, da ti ga pošljejo. Se ponujale so ga! Vse te stvari so mi znane, ker sem imel precej priložnosti seznaniti se z njimi že v prejšnji , vojni. Filip pa ima izkušnje v Amak težave so vsestranske šne bodo naše izgube, približno povedo, koliko vojakov mislimo ^ VSflke ^ ,ma j|h tu(Ji vgak poslati na "drugo fronto N. pr. | l|gt in ysak urednik Posobno še če tak "ekspert" trdi. da bo polo-. iri vico naših ubitih, drugi pa doda-1 ja. da to pomeni milijon mož jih naši publikaciji , Am druž kole_ , mislimo poslati v Francijo dva dar |n Majski gUs| milijona. Pri nas bi delavcev manjkalo Izgube kajpada bodo Tod« tud| ^^ w Jih wu> y izohiliu | kolikšne, nega v naprej m mo- j ker jih n- čim lflčati ,n dru_ K oče prerokovati. Anglija je imela že velike izgube Izgube Anglije v tej vojni vštevši njene dominjone. znašajo nad 800.000 mož. go, tudi ako ga dobiš, koliko pa I ie takih, ki bi bil vešč poslov, ^Z^LTJ" ^ iT\? t J., . , ... ^ al« dveh ur. Sedaj nam odtiskov, : bil pri volji obremeniti se z nji- - Tii in vztrajati v njih od leta do 'eta? Majski glas in Druž. koledar mata sotrudnike, ki so jima v x>nos. Urednik jim pojasni težave, opozarja na vojne razmere Kralj in Badoglijo obljubljata volitve in razširjenje vlade Angleška časniška agencija J Reuter je poročala, da je kralj Maršal Stalin je dne 23. febr.! Viktor Emanuel dne 28. marca lansko leto dejal, da so znašale v proglasu na narod obljubil re-najobljudenojši, najbogatejši in nemške izgube do takrat na vz- formirati svojo vlado na najširši najbolj industrializirani kraji. hodni fronti devet milijonov' mož, izmed njih najmanj štiri milijone ubitih. Lanskega no- pod oblast Hitlerjeve armade ie bilo očitno, da sta celo v južni Italiji brez zaslombe. sta si njun položaj od kar ju je Moskva priznala, jako utrdila Prej sta imela podporo le angleške in ameriške vlade. Republikanska kombinacija je vsled umika komunistov začasno iz reda, ker so baš oni bili v zahtevah za republiko in za odstranitev fašističnega kralja najglasnejši, nedavno pa so aapeli-1 rali na vse opozicionalne stranke, naj z notranjim bojem pre-Parlament, ki bo izvoljen štiri nehaio in skupno z vlado in za-mesece po vojni, bo predstavljal vezniki delujejo za izgon Nem-vez med ljudstvom in krono in cev iz Italije da bi jih lahko brali ob nedeljah. v urad več ne pošiljajo. Vsak pondeljek jih moram hoditi koregirati v tiskarno, zvečer pa jih vzame v roke tiskar. Po- (Nadaljevanje na 5. strani.) Vrliko zemlje osvobojene Sovjetska armad*} jc v malo manj kot treh letih vojne osvobodila pretežni del okupiranega ozemlja, ki ga je imela do leta Le še kakih 60,000 k v. milj tfa jc v nemških rokah. Ves ta del je zelo važen vsled svojih nvst. strategičnih točk, pristanišč in prlrodnih virov. Ako k tem 60,000 kv. .milj ozemlja doštejemo še baltiške dežele, vzhodno Poljsko in Besa-rabijo, ki jih Rusija smatra za sestavni del sovjetskega ozemlja, tedaj je pod nemško okupa cijo še vedno okrog 200,000 kv. podlagi čim bo Rim osvobojen in se vlada tja preseli, in oblju- , f . . . . bil je volitve v Italiji "štiri me-vembra jc dejal, da so nemške ^ končani vojni". Dokler minulem letu znašale i „_ 0:*__________.i. izgube v (Konec na 5. strani.) se Rima ne osvobodi, naj vlada ostane kakršna je. kralj ter zbornica bosta vzajemno sodelovala. V istem proglasu ie kralj de jal, da naj polemika o vprašanju dinastije neha. ker škoduje avtoriteti, legitimnosti in ogroža moč države. Kralj in Badoglio, o katerima Sc eno drugo važno zmago si je izvojevala savojska dinastij? v diplomatičnem šahu. Italija jc odprla pot iz "sobojevništva" v zavezništvo in kadar zo priznana kot taka, bo prišla na mirovno konferenco ne kot poražena, oač na kot ena izmed zmagovitih dežel. Delavska stranka v N. Y. pod novim vodstvom Boj za vodstvo v delavski voljuje aspirantom v politične stranki v Nevv Yorku, ki se ura- urade kandidirati na tiketih dno imenuje American Labor vseh strank, ako jih hočejo no- Party, je vzbujal v minulih pri- minirati. V Illinoisu n. pr. pa po- marnih volitvah, pozornost vse stava dovoljuje kandidirati na marca pa so prišli v manjšino AFL pa so večinoma proti vsaki povsod. Izmed 750 ,strankinih taki stranki in zato jc bil Du- ameriške politične javnosti. Va- ( listi samo ene stranke. milj sovjetskega teritorija. To I žjiost te stranke je namreč v jc približno toliko k%ot obsegati Jugoslavija in Italija skupaj! ''krajina je domalega vsa osvobojena, toda grozno opustošenj. Mesta, tovarne, vAsi, gospodarska poslopja — vse je požga-no in v razvalinah. Le malo ^ krajev, ki jim je bilo prizaneše-no. Prva opustošenja je vršila n » svojem umiku rdeča armada, da bi Nemcem prišlo čim manj koristnega v roke, Nemci pa so »zmozgavali ljudstvo, zemljo, prirodne vire in vse kar drugega so še mogli, ob umiku pa do kraja uničili vse. če so le utegnili. Ameriški časnikarji, ki to »meli priložnost videti posledice tem, da \e s svojimi par sto tisoč Klasovi ie večkrat odločila med demokratskimi in republikanskimi kandidati. Jc torej nekaka "balancc of povver." V enem slučaju je newyorška delavska stranka — ALP — prejela nad 400.000 glasov. Enkrat so na njenem tiketu oddani gla-sovi aa demokratskega kandidata Lthmana za governcfja odlo-Ustanovljena je bila na inicia- čili zmago njemu v prid. Chica-tivo socialističnih starogardistov go Tribune imenuje glasove A. po razkolu v socialistični stran- L. P. ca komunistične, iz vzroka, ki. Svojo moč J* zidala na unije, ker so sc komunisti te pred leti ni pa bila zgrajena tako, da hi jo lotili ALP osvojiti zase. unije kot take kontrolirale. y okrajih ncwyor4keRa mesta Svojih kandidatov jc le malo so komunisti s pomočjo takozva- nominirala, pač pa sprejemala nih komunističnih unij dobili na svoj tiket Roosevelta in dru- kontrolo nad ALP ie pri par ge kandidate demokratske prejšnjih primarnih volitvah, a *ky smatra, da bi v tem slučaju stranke, ako so ii bili po godu. po ostali državi si jo je ohranila dobili kontrolo v nji komunisti- .......... Zakon države N. Y. namreč do- originalna skupin* V torek 28.| čne unije, ker so v večini. Unije' beh kapitalističnih strank. zastopnikov jih je dobila Hill-manova skupina nad 600. Na čelu boja za reorganizira-njc ALP jc predsednik unije ACW Sidnc.v Ilillman. Vodja v boju proti Hillmanovcmu načrtu je bil predsednik unije 1LGW David Dubinsk.v. S tlillmnnom je bil v tem boju ves čas Brovv-derjev politični aparat, ki ima veliko vpliva v "komunističnih" unijah, nn Duhinskijevi strani pa njegova velika unija ILGW in nekaj drugih, ter socialdemokrati s svojimi listi Nevv Lcadcr. Forvvard in par drugimi. Hillman ni komunist. Njegov načrt je, da naj ALP vodijo unije ne pa politični klubi. Duhin binskv pri primarnih volitvah tn ohranitev ALP pod starim vodstvom z nekaj tisoč glasovi poražen. On in drugi njegovi pristaši so iz vodstva ALP takoj po volitvah izstopili in volilni izid pa proglasili za zmago Brovvderjc-vih intrig. Tako Je ^ončalo prvo poglav-ie v eksperimentiranju z ALP. Hillman in njegovi ljudje, in enako bronderjevci, zatrjujejo, da pomeni volilni iiid dne 28. marca zanjo prerojenjc. prejšnji voditelji pa ji prerokujejo zaton. Toda naj bi bila pod enim ali drugim vodstvom, v obeh slu-čaiih bi bila tudi letos le fili-ialka demokratske stranke. Delavska stranka take vrste jc to-rel le žoga v rokah politikov o- Poročila iz naselbin o aktivnostih in volji za vztrajanje Zapadna Pennsylvania, in pa Johnstown z okolico, sta bila pred leti najjačji trdnjavi pri delu za naše gibanje in v agitaciji za nase napredne bratske jednote in zveze. Padec premogovniške industrije po prejšnji vojni, stavke, končane s porazi, in deoresija, ki se je tam pričela leta prej kakor drugje, vse to je imelo svoje posledice tudi na aktivnosti v naselbinah slovenskih premogarjev, toda opustili jih niso niti v najtežji časih. Kako je z našo stvarjo v njih sedaj, pove zapisnik konference JSZ in Prosvetne matice za zapadno Penno, ki je objavljen v tej številki. Dokazuje, da je vera v naše ideje in volja delati zanje med sodrugi in somišljeniki v Penni močna kakor zmerom. O delu za Majski glas v Clevelandu poroča v tej številki Anton Jankovič, kakor tudi o drugih aktivnostih. John Krebel poroča o pripravah za koncert Zarje, ki je sedaj edini aktiven slovenski pevski zbor pod okriljem naše zveze. O enerjičnosti kluba št. 11 JSZ in sodrugov v vzhodnem Ohiu smo omenili na tem mestu v prejšnji številki. Somišljeniki, ki pomagajo pri našem delu imamo širom dežele, kjer so slovenske naselbine, toda ne še v vseh. In v mnogih drugih bi jih potrebovali več kot jih imamo. V očigled pomankanja organiziranega, neodvisnega političnega gibanja in oportunizmo, ki ga uganjajo razni voditelji unij v politiki, in zamenja-vanje socializma s pacifizmom v nekdaj močni S. P. je čudno, da more še toliko skuoin socialistično delati 4i\ic vsem oviram. Naši sodrugi in somišljeniki so ena izmed njih. PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. UcUj« Jn|«»ltUB»b DtUvib TUkofM Druik«, Chicago, lil GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih drftavan ta celo leto $3.00; sa pol leta 91*71; sa četrt let* $1.00. inozemstvo: sa celo leto $3.60; sa pol leta $2.00. Vsi rokopisi in <>glaai morajo biti v naiem uradu najpotneje do pundeljks popoidne sa priobčitev v številki tekočega tedna PROLETAREC Pubhthed uvery We;it >1 S.atea; One Year $3.00; Sit Months $1.75. Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. L*wnd»le Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Čemu nesoijla^ja im*d za vez n i k i raci i n j i li n tk __________________Frank Zaiti ____________Charles Pogorelec JAPONSKI RUftILEC, ki so ga ameriški letalci potopili blisu Truka na Pacifiku. poliiiKe v Italiji? Članek v Izvestjah dne 30. marca je bil prvo pojasnilo sovjetske vlade, čemu je priznala sedanjo italijansko vlado ne da bi se%o tem prej "posvetovala" z angleško in ameriško vlado, kot sta v začudenju poudarila Hull in Eden. V Londonu so še pripomnili, da je bila Moskva prva, ki je priznala italijanskega kralja in njegov režim. Nato so se pričele v časopisju in v radiu kritike, pa tudi napadi na Stalinovo diplomacijo, nekateri pa so ga opravičevali s stališča, da kar on stori, vse prav naredi. Stalin in Molotov vodita svoje sorte diplomacijo, ki se od Sava Kosanovič o Titovi borbi in o odnošajih med narodi v Jugoslaviji otodoksne zelo razlikuje, a je po svoje zvijačna. V Zed. državah in v Angliji jih ni malo, ki jo označujejo za lokavo, zahrbtno in neiskreno v vsakem slučaju. N. pr., sovjetska vlada je bila v komunističnem tisku v Ameriki, v Angliji in vsepovsod oglašana za absolutno nasprotno fašistoma Emanuelu in Badogliju. Komunistična stranka v Italiji je na shodih, na katerih se je manifestiralo proti kralju in Badogliju, in s tem tudi proti Churchillu, poudarjala, da bo republika izvoje-vana in fašistični kralj in njegov fašistični maršal pa bosta strmo-giavljena, ker ima republikansko in vse drugo antifašistično gibanje v Italiji mogočno, demokratično Sovjetsko- unijo na svoji tirani. Po protimonarhističnem shodu dne $9. marca, na katerem je bila komunistična skupina najglasnejša, so navzoči prirejali Stalinu največje ovacije. Churchilla pa bi bili napadali, ker podpira kralja, a sklicatelji shoda so morali zavezniški vojaški oblasti v naprej jamčiti, da govorniki ne bodo niti neposredno napadali nobenega zavezniškega državnika. Hvalili tudi niso nobenega, razen Stalina, in ta ali oni je omenil, da je treba Italijo preosnoviti po vzoru demokracije Zed. držav. Kmalu po tej protimonarhistični manifestaciji so zborovalci izvedeli, da je vlada v Moskvi kralja in Badoglija Uradno priznala in sklenila z njima uspostaviti diplomatične odnošaje. Emanuel je Stalinu za to priznanje zahvalil z izbranimi besedami in izrazil nado, da bosta v bodoče Itllija in Sov. unija zmerom v prijateljskih odnošajih. Voditelj komunistične stranke je na ta dogodek izjavil, da se nje ne tiče in bo nadaljevala za odpravo monarhije. Med tem je prišel iz Moskve glavni italijanski komunistični vodja Palmiro Togliatti (Ercoli), ki je živel tam v ubežništvu. oklical je v Neapel vodilne komuniste, jim razjasnil stališče sovjetske vlade in priporočil, da se naj umaknejo iz republikanskega gioanja in namesto tega naj se rajše izrečejo za demokratiziranje sedanje italijanske vlade. Poročilo časniške agencije AP z dne 1. aprila v Neaplu pravi, da je omenjeni Palmiro Togliatti izdal v imenu komunistične stranke na italijansko ljudstvo oklic za formiranje "vojne vlade" in ob enem apeliral, da naj se zahteve za odstop kralja opusti. Poročila po radiu istega dne pa so pojasnjevala, da so komunisti pripravljeni vstopiti v tako vojno vlado tudi če ji bi načeljeval Badoglio, ki so ga do 20. marca nazivali za fašista. Čemu je Moskva glede Italije spremenila svoje stališče? Ali ga je sploh spremenila? Članek v Izvestjah, ki je uradni list sovjetske vlade, naravnost poudarja, da med zavezniki glede Italije ni sporazuma. Na konferenci v Moskvi, na kateri je predstavljal ameriško vlado Cordell Hull, angleško Anthony Eden in sovjetsko Vjačeslav Molotov, so sedanjo italijansko vlado skupno priznali pogojno, da se jo čimprej "demokratizira". Ko sta se Hull in Eden vrnila domov, je točka za demokratiziranje italijanske vlade ostala le na papirju. Churchill, ki ima v vnanji politiki Velike Britanije glavno besedo, ne pa tajnik vnanjih zadev Eden, je po moskovski konferenci v parlamentu obljubil, da se bo italijansko vlado razširilo in reformiralo, čim zavezniki osvoje Rim in se vlada tja preseli. V Moskvi menijo, da če bodo zavezniške čete v Italiji do Rima prodirale kakor doslej, je do njega še daleč. Članek v Izvestjah dalje poudarja, da je kraljev-Badoglijev režim ustanovila angleška-ameriška vojaška in diplomatična kombinacija v Italiji, v kateri ni imela sovjetska vlada nobene besede. Sele pozneje so Angleži in Američani v Italiji ustanovili posvetovalno komisijo in članek v Izvestjah ugotavlja, da so imeli Rusi v nji par članov. Ta komisija je brez veljave. Stike z vlado in z vsemi drugimi državnimi ustanovami ima samo angleško in ameriško poveljstvo in njihov AMG. Ako so hoteli Rusi v tem položaju, za katerega sta samo Anglija in Amerika odgovorni, imeti v Italiji kakšne zveze, jim ni kazalo drugega kakor priznati tam vlado kakršna je in poslati k nji poslanika in drugo diplomatično uradništvo. • To se je zgodilo. In čeprav je Moskva lani oznanila, da je ko-minterno razpustila, vidimo v Italiji, v Angliji in v Zed. državah, da še zelo dobro deluje, namreč dobro po tokih vnanje politike Dnevnik Nevv York Post z dne 21. marca je priobčil intervju, ki ga je imela za omenjeni list s Savo Kosa no v i čem poročevalka Naomi Jolles, iz katerega povzemamo sledeče: j daj delovali Hrvati in Srbi. "Sava Kosanovič, minister "Leta 1931, ko je kralj pro-prometa in prehrane v jugoslo- , glasil ustavo in razpisal volitve, vanski vladi, katera je v marcu smo mi bojkotirali volitve", je 1941 zrušila apizarski režim, ker dejal z zanosom, "ker ni bilo mo-se je prodal Hitlerju, je prvi (goče. da pride opozicija do bese-član vlade, ki je stopil na stran de in sodelovanja v parlamen-partizanov Preteklo leto je po- zani se bore tako proti osiŠču, kot za ujedinjeno demokratsko Jugoslavijo." Kosanovič je prišel v Zed. države v vladni misiji po nacisti-čni okupaciji in je potoval prelčo Grčije, Palestine in Južne Afrike. Ob tolmačenju kaj so nekdaj blikacijami. »ker njegovi dopisi so precej razširjeni. On vodi podtalno vojno "Ven s Hitlerjem" in ima za "firerja" in njegove pomagače določenih 67 "mučeniških kazni". Dejal je, da bi mu bilo v največje zadoščenje, ako jih bi mogel sam izvršiti. Sovraštvo do Hitlerja si je Strassen pošteno zaslužil. Njegov brat Gregor Strasser, ki je pomagal Hitlerju plezati kvišku po lestvi, je bil mučen in potem ubij v tistem velikem pu-ču, oziroma čistki. Otto Strasser pa je izginil iz Nemčije ravno o pravem času, da ga ni zadela sli-čna usoda. In sedaj deluje, da se bi on dokopal na vodstvo Nemčije, kadar bo Hitler padel. Kakšno vlogo sta dva brata z drugimi vred igrala v tej svetovni zmešnjavi? Otto in Gregor sta pomagala Hitlerju, Himlerju in Goebbelsu, da so plezali kvišku po hrbtu Nemčije. Ona dva sta veliko odgovorna za razširjenje nacizma. To je bilo v onih diieli, ko be je pričenjal in so na Bavarskem dobili premoč komunisti. Ti dve struji sta se bili na življenje in šmrt in podlegli so s pomočjo države prvi. Otto Strasser je bil kajzerjev artilerijski poročnik. Ko je bilo po prvi svetovni vojni sklenjeno premirje, se je zdravil za rano na nogi v Monakovem. Pobegnil ie iz bolnice v Ulm in se vpisal v grupirano armado Ernesta kamor je pobegnil, in sedaj \ Kanadi. Čeprav je on strastei sovražnik Hitlerja, ni nič boljs od njega. Tudi on veruje, kakoi kajzer, v geslo, "Jaz in Bog". Oba brata sta pomagala s svo jim sodčkom smodniku svetu \ drugo svetovno vojno: Otto, k je še živ, bi pomagal v tretjo. (\ se še kdaj pri koplje do moči Frank Barlm-li. kratska stranka, poslednja pretežno srbska, formirali Seljačko-demokratsko koalicijo, da delu-jeti skupno proti diktaturi. Važno pri tem je to. da so složno te- značili četniki, je dejal, da je bilo po zlomu jugoslovanske vojske na stotine gnezd odpora in absurdno bi bilo misliti, da je bila odkraja ena sama organizacija. 4 Mihajlovič," je rekel, " je bil častnik. Jaz mislim, da je bil iskren, toda je bil od početka ob- dal ostavko in odslej se ni mogel 1935Tleto^rirp^7rnrti kolien ^^^ Potimo atmosfe- več strinjati s politiko zamejpe kralja Aleksandra/so bile razpi-jugoslovanske vlade. sane druge volitve, z javnim gla- "Govoreč o pogosto naglase- sovanjem," je dodal pomenljivo, nih nesoglasjih med Srbi, Hrva-1 "Kdor je hotel glasovati proti in Slovenci ," — pravi Miss Jol- vladi, je moral iti pred policij-les v svojem uvodu k razgovoru, sko komisijo in po tem si lahko — "je Mr. Kosanovič poudaril, da so ta nesoglasja bila vedno opdžigana po reakcionarnih interesih; najprvo po avstro- ogrskem cesarstvu, zatem po diktaturi kralja Aleksandra in končno po nacistih. Sedanja propaganda teh reakcionarcev je, da Mihajlovič predstavlja Srbe, dočim so jim Hrvati, ki simpatizi-rajo s Titom, komunistični oziroma dominirani po komunistih "Ali ni dolgo tega." 'je dejal Kosanovič, "ko so bili Hrvatje obtoženi kot fašisti, ki so ubili kralja Aleksandra." "V članku je dalje rečeno: Kosanovič, ki mu je 49 let, izhaja iz stare rodbine pravoslavnih svečenikov, kateri so se dolgo borili na narodnem polju. Šolal se je najprej na Reki, ki je bila tedaj pod vlado Budimpešte. Srbsko-hrvaški jezik je bil za-branjen. V reških šolah se je učilo samo madžarski ali pa italijanski jezik. 2e takrat sem videl v tem krivico, je pripomnil Kosanovič. "Ali o sebi ni hotel govoriti in je le nehote odkril, da je bil interniran in bi bil tudi skoro ubit, a k temu je dodal: Govoriti o takih nedemokratskih postopkih bi moglo napraviti vtis, kot da je bila Jugoslavija osnovno fašistična dežela. Potem bi se ljudje vprašali: Kakšna razlika je, če izgubi Jugoslavija borbo proti Hitlerju ali proti njenim oblastnim reakcionarcem? "V ostalem je moja oseba majhne važnosti — je dejal, ter se hitro povrnil k predmetu, kateri mu je najbolj pri srcu: "Partizani, je dejal, so v resnici pričeli obstajati že pred več leti, ko sta Hrvatska seljačka stranka in Samostojna demo- mislite. da to ni bilo lahko. Pa je kljub temu dobila opozicija skoro toliko glasov, kot vlada, medtem, ko so dobivale vlade v Avstriji. Nemčiji in Italiji po 99 >dstotkov večine. "Jaz smatram to za znak velike politične zrelosti našega se-Ijaštva. Vedeti je treba, da večina naših seljakov ali kmetov nima posebne formalne naobra-be. V onih predel jih, koder so rili ljudje dolgo pod Turki, je v ečina žen nepismenih." Kaj pa jim potem daje to zrelost? "Mi živimo v jako zanimivem kraju sveta, jc odgovoril Kosanovič. "Na torišču zgodovine. Mi imamo tradicionalno ljubezen do svobode in za nami je dolga borba za narodni obstanek. "Baš pred nacijskim napadom *em se vozil z železnico iz Zagreba v Beograd. ro. To je bilo katastrofalno, a vlada in diplomatje, ki so delovali v njegovem imenu, so bili pa še bolj katastrofalni. "Važno je danes to, da se ve. da člani današnje vlade ne predstavljajo nikogar v Jugoslaviji. To so v glavnem diplomatje, kateri so bili postavljeni na svoja mesta v vladi po režimskem dik-tatu. Naravno, oni ne predstavljajo idejč 27. marca, katera je zrušila baš apizment. "Oni so podpirali Mihajloviča in izzivali stara trenja v nadi, da se povrne nazaj diktatorski režim. "Kljub takozvani srbski propagandi proti partizanom, je v vrstah partizanov 58 odstotkov Srbov. To je vsekakor znak naj-jačje kooperacije. — Deliti Balkan na sfere interesov se pravi ustvarjati pogoje za novo vojno." ljudje spontano peli pesem o Hitlerju, kako bo izgubil glavo na Balkanu in pa dho, ki pravi, da je boljša vojna nego pakt s Hitlerjem in boljši grob nego robstvo. "Najboljše orožje proti Hitlerju," je rekel, "je biti pripravljen umreti za svojo stvar. Zato je bilo partizanom mogoče brez tankov in brez letal zlomiti sedem ali osem nemških ofenziv." Ali kakor je Kosanovič vnet pobornik Tita, nima kljub temu nič izrednega reči proti Mihaj-loviču, kot človeku. "Mihajlovič," je dejal "je v položaju, kot je bil vaš general Lee, ki se ie v civilni vojni boril proti osvobojen ju sužnjev in proti uniji —- medtem, ko je Tito nekakšen Lincoln, ki se bori, da reši edinstvo, ker vidite, parti- V zaključnem govoru je Mr Kosanovič naglasil: "Edino rešitev, ki jo vidim, je velika demokratska federacija vseh južnih Slovanov. Ta naj bi vključevala tudi Bolgare. Oni so isti narod In povsod so | kakor mi in mecJ nami ne obsta jajo izrecne narodne meje. Veliki zavezniki bi morali podpira-| ti Tita v polni meri. Ni potrebno, da se dela preko vlade, postavljene v Kairu pred pet meseci, katera tako ne predstavlja nikogar. "Progresivnost je edini načir borbe proti osišču. Ni potrebno imeti strahu pred socialno revolucijo. Istočasno rečem, da narod, ki je zgubil v borbi za osvo-bojenje milijon življenj, zasluži, da ima bodočnost zagotovljeno. ZOJSA. nimajo v Italiji nobene ljudske stranke, a opirajo pa se na vladajoči sloj, ki pa mu je le za ohranitev privilegijev, ne pa za demokracijo. Sovjetska vlada sporoča skozi svoj omenjeni list ameriški in angleški vladi, da z njuno politiko v Italiji ni zadovoljna. Kliče ju v trojen sporazum za mobiliziranje vseh protifašističnih sil v Italiji za vojno proti Hitlerju, namesto da trošijo energije z medsebojnimi prepiri. In ker angleška vlada, in z njo ameriška, podpirati sedanji režim, je v to sedaj pristala tudi Rusija, in kot pravi, Je to storila v interesu sloge in večje skupnosti v vojni proti Hitlerju, ki ga Je treba napasti z vseh strani, da bo poražen. Italija je bila mnogo let pod angleškim vplivom, tudi takrat, ko je bila pred prejšnjo vojry> zaveznica Avstro-Ogrske in Nemčije. Vpliv nad njo si hoče pf idobiti tudi po tej vojni, kajti Sredozemlje je angleška življenslca žila. Način, s kakršnim je prišla sovjetska diplomacija v Italijo, Londonu bržkone ni všeč, in tudi VVasMngtonu ne. Politični in ekonomski interesi med njimi so si pač preveč v navskrižju, neglede kako vlade teh treh velesil go- NOV vore o enotnosti v vojnih naporih in o vzajemnosti, ki bo vladala ietske vlade in s tem v interesu Rusije. Anglija in Zed. driave|med njimi po vojni. NEKAJ 0 HITLERJEVIH TOVARIŠIH Cleveland, O. — Ko sem či-tal, da bo v tem in tem kinu predstavljen Conrad Heiden, avtor knjige "Der Fuehrer", sem bil radoveden in se udeležil. Pisatelj pozna Hitlerja od 1. 1920, ko (Hitler) še ni bil nemški državljan. Knjige nisem čital, a iz vprašanj, na katera je odgovarjal, sem spoznal, da je bil Heiden nasprotnik Hitlerja že od takrat, ko ga je prvič spoznal. Imenuje ga fanatika in sposobnega za meniha ne pa za ljudskega vodjo. V knjigi je tudi povedano, kako se je rodila nacistična organizacija v Monakovu, kjer je bil njen začetek. Pozneje sem pa še drugje izvedel,, kako sta bila brata Strasser glavna krmarja, ki sta Hitlerja dovedla tja kjer Je Otto Strasser je sedaj baje nekje v Kanadi, vsaj tako je bilo poročano, je pa kjer že je v stalnih stikih s komentatorji in ou- kazano, da se mora vojaštvo demobilizirati. V Monakovu mu je pomagal brat Gregor in druge ►olpe, ki so napadale komuniste, da zaduše njihovo gibanje, oziroma nemško komunistično revolucijo. Preganjali so vsakega, te je bil smatran za komunista. Pri komur so dobili orožje, so ga ustrelili. Ko je prišel na Ottona in brata Gregora ter njune tolpe, ki so bile med delavsko maso naziva-fronti arevolucijo, pritisk orevelik, sta morala odnehati, A podtalno sta nadaljevala. Na obravnavi ruskega agenta Levina sta na sodišču srečate Hitlerja. Ta korpOral, bivši sobni pleskar, je bil šel v komunistično gibanje,, da izve imena in jih ovadi, ali pa sam obračuna z njimi Tako je torej pričal proti Levinu in ostalim obtoženim ko-munistorft, katerim so je izdajal •:a zvestega tovariša. To čudno pokveko sta omenjena brata označila za pokveko in lažnjivca. Gregor je bil lekarnar v Monakovu. Ko se jc v politiki in intrigah bolj uveljavil, si je najel ;oferja in ta ni bil nihče drugi tfasser zapustil Velenemčijo v :raj, od kjer ni povratka. Predno se je to zgodilo — pre-%ej časa prej, je Gregor predstavil Ottona Ludendorffu, in ponudil nacionalsocialistom svoje 'ekarniške prostore za zborovanje. V njih sta Ludendorff in iitler kovala načrte za ovrzenje Ti uničenje versaillske pogodbe. Otto je dobil kontrolo nad domačo gardo in nacistično študen-"ovsko federacijo. Sklenili so, da 'to bo prilika ugodna, pokličejo \e junkerje in ostale za veliko Nemčijo, kar se je zgodilo, če-nrav je bil Hitler vržen v ječo. A to mu je le pomagalo. Ker je bilo nacistično nasilno gibanje prepovedano, so se organizirali v legalno stranko. Hitler je med tem na Gregorjev nasvet pisal "Mein Kampf". Otto si je zbral pri svojem porpagandnem časniškem delu dr. Josepha Goebbelsa. ki je imel dober jezik, a je slab pisatelj. Goebbels je sedaj Hitlerjev propagandni minister. Goebbels in Otto sta ustanovila propagandni časopis, toda ker je prvi boli jeznorite nature, sta pričela med sabo in drugimi dopisniško vojno, kakor včasi dopisniki v ame-ških slovenskih listih. Otto je bitko izgubil in se izmuznil, ko je uvidel, kaj mu preti. Dne 30. junija 1934 so prišli k Gregorju gestapovci, ga aretirali, naložili v avto in ga zapeljali v gozd. Tam je bil rabelj Heinrich Heydrich. ki je pozneje prejel zasluženo kazen na Češkem. Gregorja so pretepli, potem v ječo in iz nje 12 ur pozneje na dvorišče, kjer je dobil kropijo vi glavo. Izpustil Jo je vanj Hey-drich. Otto je za pretil, da se bo za ta čin nad Hitlerjem maščeval. Po begu iz Nemčije je bil na Di^na-ju, v Pragi in v Zurichu in koval priprave za novo revolucijo. To je potem nadaljeval v Franciji, THOMAS IN VVILLKIE V SHEBOYGANU Naročnik iz Sheboygana nam piše o brezobzirnosti rojakov za socialistični pokret in oh enem poroča: "Tu in drugod v VVisconsinu je bilo v tej volilni kampanji /■• precej shodov. Se več pa jih bo po nominacijslgh konvencijah Pred nekaj tedni je govoril v Sheboygan Fallsu Norman Tho mas. Ideje ima dobre, toda v svojih izvajanjih ne prijema nacistov, pač pa Stalina in njegov režim, Churchilla in Roosevel-tovo administracijo. Zal, da k takim govorom napravi vtis, da Hitlerja in njegovega nacizma ne smatra za nevarnost in ju ignorira, toliko bolj pa seka po Stalinovi politiki. Rusija poe Stalinom mu je večja nevarnost — saj tak vtis napravi — kot pa karkoli drugega, zato jo je treba reorganizirati, da bo postala demokratična, civilizirana dežela 0 .. . A .. ... . Prav tako se huduje na Ro. ■ ^r-j^ttt™0*^-]-Ha h, njegov lj.net. Ul ... Churchilla ter njegovo Anglijo Nedavno pa je v Sheboyganu govoril VVendell Willkie, Udrihal je po stari gardi republikanske stranke, izmed nje po R. R McCormicku, ki izdaja Chicago Tribune, in po drugih sličnih republikancih, ki delujejo, da Willkie na prihodnji konvenciji ne bi dobil republikanske nominacije za predsednika. Mlatil je seveda tudi po Rooseveltu in |x> litičnih hibah in grehih njegove administracije.--—-- Udeležba: , na Thomasovem shodu 250 oseb, na VVillkiejevem 4,200." JOHN FAJDIGA O OBISKU V CALIF. John Fajdiga iz Leadvilla, Colo., ki je v Proletarcu v izkazih večkrat omenjen, piše, da sta bila z ženo na obisku v Califor niji. Največ sta se zadržala pi Richterjevi družini v Fontani. Pomenkov je bilo mnogo, kot je običaj, {kadar se snidejo ljudje , s tako oddaljenih krajev. Pa mu je ob eni taki priliki rekel Anton Richter: "John, ker si prišel tako daleč na obisk, si bom pa <><1 tebe Proletarca naročil." In mu. je dal $3. Dalje piše Fajdiga: V tem kraju Californije se mi je zelo dopadlo. Vse zeleno in v cvetju. Dne 25. marca, ko sem bil v Denverju pa je bilo 18 palcev snega. "Med tam in tukaj je Velika razlika," sem si mislil. Nameravala sva obiskati tudi Big Tonyja pri San Franciscu in več drugih, pa je prometa toliko, da skoro ne moreš nikamor." V Leadvillu, kj^rje zirjna skoro tako dolga kakkr leto, živi John Fajdiga že kakih 40 let, pa se je njemu in ženi prileglo, da sta šla nekoliko na oddih ob topli Pacifik.' Napredna društva, Prosvetno matico! pristopajte e Tole mi ne gre v glavo? Kako so se mogli komunisti v Italiji spremeniti Var preko noči toliko, da sta jim kralj in Badoglio sedaj sprejemljiva za sodelovanje, prej pa so oglašali za izdajalca vsakega, ki je bil r. nji-ma? POVESTNI DEL VLADIMIR RIJAVEC: MATI Velika sobot«. i maranče ali velikonočne raz- Dva vitka, gotska stolpa, vi- glednice; mimo sebi enakih, ki soka in izgubljajoča se v noč, sanjata nad neštetimi razkošnimi palačami in tlakovanimi ulicami, polnimi ljudi in še vlažnimi od popoldanskega dežja, spolz* kimi in gladkimi, da si plinske svetiljke občudujejo v njih svoja sloka telesa; — nad dolgimi vrstami taksijev; nad kinopla-kati in prometnimi stražniki; — nad bleščeče razsvetljenimi izložbenimi okni trgovin s pohištvom, radioaparati, konfekcijo, krznom in dragulji, ki se vsak ustavlja pred njimi in si jih živahno ogleduje; — nad knjigarnami z izloženimi deli Gorkega, Londona, Ehrenburga, Kischa, Gladkova in drugih, za katere se ne zmeni nobeden ali kvečjemu kak študent brez površnika, z zmečkanimi hlačami in raztrganimi nogavicani v oguljenih čevljih; — nad tramvaji in avtomobili ter njihovimi reflektorji, ki se lovijo in izgubljajo v ulicah, kot kresnice v poletni noči brez meseca; — nad kavarnami, svetlobno reklamo in električnimi urami; — — — sanjata siva, hladna, mrka in vzvišena nad vrvenjem, metežem, hrupom, smehom in kričanjem pod sabo, kot da se ju vse to popolnoma nič ne tiče. Le zvonovi iz njiju oznanjajo Veliko noč, praznik miru in sprave._ Velika sobota. Andrej se vrača z dela. Utrujen od dolgočasnega nakladanja opeke na električno dvigalo, prenašanja desk za opazeT^večnega hrupa boncin skega motorja za mešanje cementa in peska ter premočen od dežja, ki je pršel popoldne, da še sedaj čuti njegove hladne dotike na vratu in golih rokah in da mu obleka, ki jo je ugrel s pospešeno hojo v mesto, zaudarja po toplem in vlažnem. S težavo se preriva med praznično oblečenimi ljudmi, ki jih je polna ulica; med smejočimi se mladci v la-kastih čevljih, svilenimi šali in dvignjenimi ovratniki na površnikih; med dekleti z mladimi, pravilnimi, skladnimi telesi, zavitimi v dišeče krzno in nove, o-kusne večerne plašče. Pomaga si s komolci in vsak čas stopa s tro-toarja med tračnice, kjer je vdc prostora, a mora zato tembolj paziti na rezki glas tramvajskega zvonca, ki ga pogosto opominja. naj se umakne. Hiti mimo številnih raznaša-čev in prodajačev vseh mogočih časopisov v velikonočni izdaji; mimo siromašno oblečenih malčkov, ki neprenehoma, s prose- se tudi vračajo z dela in ki so jim obrazi izmučeni, zaskrbljeni; — mimo cerkev, ki so še temne, mrtve in iz katerih se širi prijeten vonj kadila; mimo vabljivih vhodov v tople kinematografe; ---hiti in si ogleduje obraze mimoidočih, pozorno in vprašujoče, kot da nekoga išče. Postaja cestne železnice? Ljudje vstopajo, izstopajo, čakajo. Pozdravljajo se; stiskajo si roke. Oči so jim vesele, kretnje živahne. besede tople.--Vrvež je gostejši; Mora se mu umakniti v stransko ulico. Prijetnejše je v njej, tiše, mirnejše, — čeprav tam na kraju ni /eč tako čista in so hiše stare, obcestne svetiljke pa vse redkejše. — Nikakih avtomobilov, niti hrupa cestne železnice, — grnila je mizo, postavila nanjo krožnik s par kosi potice in mesom ter steklenico vina. "Sedi!" "Kaj bi pri tebi?--— Nisi več mlada ,. . in jaz nimam denarja .. "Ni treba! — Pusti danes to! — Velika noč je. Nočem biti sama! — Ostani!" Ostal je. Večerja in vino sta ga udobrovoljila. Gorela so mu lica in prijetno t»e je počutil. — —• Njeni pogledi so ležali na njem. kot da mu hočejo prodreti in pogledati v dušo. Niti najmanj mu niso bili nevšečni; — tople, prijazne in sočutne jih je občutil in nekaj ga je sililo, da bi tej ženi, ki jo je danes prvi t , krat srečal, a se mu je zdelo, da | skoro neprehoden, j . vCndarlc od nek?e po7naj pri- i 11 rvt n 1# i i i 11 i i t • povedoval o sebi, o skrbeh in željah, ki jih ima in ki ga težijo. "Najdenček sem.' ji je potožil. Zmedla se je malo, lica so ji lahko pobledela. — a začudila se ni. Obrnila se je proč — in ko ji je spet pogledal v obraz, je opazil, da so se gube na njenem — le redkokdaj zdrdra po ob- celu zostrile. rabljenih granitnih kockah za-( "Pred šestnajstimi leti so me kasnel poštni voz, dvokolica ho- našli na pragu te hiše. Listek z telskega postreščka ali prodajal- mojim imenom je bil pripet na ca premoga. Toda ljudje so v krpah, v katere sem bil zavit »n njej drugačnC" pri prostejštr-Ve-j krog vratu sem imel to lo. činoma so žene. Ozirajo se za Glej!" blagajne. Zaeno s tem delom se, tako malenkostna. Govoril sem je oglašalo, da bo na konferenci i s poštarjem, ki je pred leti nekaj oddan vojni bond. To delo je ta j-1 časa farmal v Oklahomi. Pravil nik izvršil in skrbel, da so mu bile knjižice in nabrane vsote pravočasno vrnjene. Tako si je konferenčna blagajna spet ne-{ koliko opomogla. Dvignjeno številko 682 za voj- mi je: "Nekega dne je prišel k meni lokalni političar in me o-pomnil, da je zadnji ča:: da poravnam volilni d;:vck, ča i.očt»n glasovati pri prihcdnjili volitvah. Kako to? Saj sem rojen v ni bond je imel John Kostanič iz Ameriki, in da nc bi imel volilne Co verda la čen. in bond njemu izro- pravice: Pa mi je pojasnjeval kaj pomeni poli tax. Vprašal Za tajnika je bil ponovno, so- i sem ga, koliko dela je treba izvr- glasno izvoljen Jacob Ambrozich in za organizatorja John Terčelj. Naglasa se, da naj jima pomagamo vsi, da se naše delo za napredno stvar poživi in ostane na površju. šiti za okraj, ker gotovine nimam. Odgovor je bil, da prilično teden dni z uprego ali pa mesec dni sam s krampom in lopato. Povedal sem mu naj gre k vragu konferenca da oglas glas kot običajno. Louis Britz omeni, da je umrl veliki borec za delavsko stvar. James H. Maurer. Pojasnujc 1 njegovo delovanje in zasluge. Mary Fradel omeni, da sme izgubili tudi sodruga Lovrenca Kavčiča. Predsednik pozove navzoče naj jima v znak spoštovanja vs tanejo s sedežev. Vršila se je kratka razprava glede knjig v angleščini za našo mladino. Končno je sklenjeno, da ta konferenca apelira na odbor Prosvetne matice, da naj izda za svojo prihodnjo knjigo povest starega priseljenca, ki je bila objavljena v Prosveti. Kolekta med navzočimi v dvorani v prid Proletarca je znašala $26 Pred zaključkom je govoril XVD! JAPONCI radi žive, čeprav o njih v sedanji vojni pripovedu- Anton Zornik o agitaciji, poto^ ejo. da rajše poginejo kot da se bi dali iive izročiti sovražniku Oornia vanju po naselbinah, o Proletar- s tako volilno pravico; drugo le-Sprejet je predlog, da naša 1 to sem pa pustil tamkajšnje far- v Majski marstvo, ki mi itak ni ugajalo." njim. — lepe, pohotne, — všeč ; Odpel si je ovratnik in izvle-jim je njegovo mlado, krepko in j kel izpod srajce droben srebrn uika jih predstavlja, ko se blizu Maršalskih otokov na Pacifiku rešujejo cu, o vojni in prihodnjih volit- sveže telo. Ponujajo mu svoje tople, vlažne, krvavordeče ustnice v poljub, — vabijo ga s sabo, ---le za par dinarjev. Nejasne, nedoločene so njih kretnje, nobena beseda jih ne 3premija--in vendar tako •govorno razodevajo željo, ki jih e rodila. — Ali Andreju ni do \jih. _____ Doma je. Nerazsvetljen vhod Utripajoče stopnice. Lesene so: | pustila -— iobro jih pozna. Najprej dva-lajst, potem še osem. Zadnja je lekoliko višja in kamenita. Na-o levo, druga vrata. Vrata prve sobe so samo priprta* in ves hodnik prijetno diši x> kuhanem mesu. Neka žena stanuje že par tednov tukaj ali dosedaj je še ni videl. Zjutraj je vedno pred njo pokonci, opoldne < So nastale in zvečer je nikdar ni doma, — — skoro vsako noč prihaja iz njene sobe smeh in pritajeni noški glasovi. Prazno pločevinasto vedro so pozabili pred njegovimi vrati. >potaknil se je vanje, polglasno aklel, otipal, ključavnico, odlični! in odprl. V nos mu je uda-il vonj po opranem, šele napol »osušenim podu. "Moj sosed?" je vprašal tedaj ;las izza priprtih vrat. Andrej ni odgovoril. "Pridi k meni!---Hočeš?" Bolj iz radovednosti kot z že- križec, obešen na navadnem traku. "To mi je edini spomin na mater," je rekel in ga poljubil. "Ostal si v hiši, kjer so te našli "Da, ostal sem. — Moji hrani- telji so se pred leti odselili,-- jaz sem ostat. Zaradi matere sem ostal! . . . Ce je še živa. se bo gotovo spomnila, kje me je i.a ameriško transportno ladjo. Zapisnik konference JSZ in Prosvetne matice za zapadno Pennsylvanijo dne 26. marca v Strabanu . Konferenca JSZ in Prosvetne stih za napredno stvar, o unijah in vrnila se bo!" "Mogoče se bo res vrnila," je pristavila kot brez misli . . . "Bi rad. da bi se vrnila? — In kaj bi ji dal. če bi se vrnila?" je vprašala živahnejše. ' Vse! . Poglej!" Stisnil je pesti in skrčil roke v komolcih, da so pokali rokavi nad mišičavimi vzboklinami. ki | matice za zapadno PcnnsyIvani jo je bila sklicana na nedeljo 26. marca 1944 v dvorano društva Postojnska jama stev. 138 SNPJ, Strabane. Pa Zborovanje se je pričelo ob 2. pop. Otvorii ga je Utjnik Konference Jacob Ambrozich, ki se je v kratkem nagovoru zahvalil navzočim za tako obilno udeležbo. Za predsednika zborovanja je vah. Zbornica se zahvali upravi dvorane društva Postojnska jama za prostore in naklonjenost. Predsednik Terčelj zaključi zborovanje z apelom za več aktivnosti v korist našega pokreta Po zborovanju so napredne žene Gospodinjskega kluba ser-virale udeležencem okusno ve- Hj__• i čerjo, potem pa se je vršila v Izobraževalni dom v Librarv-~spodnJlh prostorih prosta zaba-ju sta zastopala Jacob Dermoia va. ki je potekla v najboljšem "Tole mi ne gre v glavo!" Kako da rojak iz Kansasa. Penne ali Clevelanda, ki doma ne da nič za vse tisto s čimer ga sociar listični "fehtači" pri vsaki priliki nadlegujejo, ko obišče Chicago, ne pozabi pogledati tudi "Center" in se predstaviti kot rojak od tam in tam, "ki je že marsikaj storil za delavske stvari?" Hm, morda je res nekoč par mesecev spadal k soc. klubu, ko je bilo to v modi in si za Prvi maj kupil rdečo kravato. "Proletarec, Koledar. Majski glas!" Kdaj je že vse tisto pozabil, kar je tam notri napisano." Kot vas v "Centru", tako tudi ; nas zunaj veseli če gre tak rojak vas pogledat in vidi da ste z vsemi prijazni ljudje in da imate ; čeden glavni stan, da torej le niste tiste groše. ki jTh pošiljamo v "Chicago", pokadili na cigarah. Le če bi ga kako vi mogli navdušiti za delavske ustanove tako. da bi kaj tistega duha prinesel s seboj domov. Pa zgleda, da ne gre. Sicer .je pa razumljivo, da ga "spodnji" prostori bolj zanimajo kot zgornji; in duh, ki se ga človek nabere tam doli, ne traja dolgo. "Vse bi ji dal* Svoie roke svo-i bl1 so«Iasno >zvolJ*n John Ier-vseDi jiaar avojt roKe,s\o-|č j. . zapisnikarja Georgc jo moc, svoje življenje!... Sai j S'kar .o je tudi vse, kar imam.... a , precilan je bU upisnik prej. in Leo Prijatelj in poročala o delovanju v njuni naselbini. Članici Bartol in Krulc poročati o Gospodinjskem kluba druš. 138 in o tež koča h. ki jil> klub ima vsled sedanjih razmer. Jccob Ambrozich je poročal kot zastopnik Samostojnega društva na Moon Runu. Razprave. — Po teh poročilih se je pričela obširna razprava o Proletarcu. Majskem glasu in razpoloženju. Geo. Smrekar, zapisnikar. Letošnji izredno mili zimi v januarju^ m nekoliko hladnej- IZ KANSASA šem februarju, so sledili mokri in mrzli marčevi dnevi. Koncem j marca je pa pritisnila huda zima s snegom in ledom in konec je cvetoči hbreskev in up na sad je šel po vodi. A. Shular. ^Kv^LrT^n^a "i*"*«3 *b°™anja in na predlo, | koledarju. K temu predmetu so ■skrile M. Nasmehnila se je in S°K'aSn° J «°VOri» skor° v? S^fJrr« Tn *ubc na čelu so ji izginile. Korc.pondcea.-Tajnik Am- udarjal, važnost .Proletarca In Pripovedoval ji je; - vscdla bro2lth J* Piima « u" j VWu ^ agUacji zanj. da ga 10 iztiftov ! 15 iztisov $ : 25 ; 35 iztisov iztisov 3.30 4.KO 7.75 10.50 50 iztisov 75 iztisov 100 iztisov 250 iztiftov $14.50 21.00 . 27.00 65.00 Voiljitv naročilo ko hitro mogoče! Sodelujmo vsi, da bo imel ta MAJSKI GLAS večjo cirkulacijo kot katerikoli prejšnji! Naročila pošljite na sledeči naslov: PROLETAREC 3201 So Lavvndale Ave. CHICAGO 23, ILL. tila pse skozi ograjo, da so se kot j Č|I° h,l° odobreno, iivji zaganjali proti njej; podila » John T®rč*W na kralko P°ro ustregel in da se bo tako izognila vsem neprijaznim pogledom domačih. * gani/arije JSZ m Prosvetne matice. Dejal je. da ga veseli, ker smo vstali iz pasivnosti in pa ker vidi na tej seji tako lepo število starih pionirjev. Poročila zastopnikov. — Za klub št. lin JSZ sta poročala John Terčelj in Joseph Zupančič, in za klub št. 175 Jennie Jerala. Od druš. SNPJ so poročali, za št. 87 Anton Zornik, za št. 88 Frank Ambrozich. in od dr. 106 Frank Auguštin in sestra Poljšak Slednja omeni, da so imeli v Imperialu lep uspeh z akcijo za SANS. Nabraii so v prid te ustanove $211. Dalje so poročali od društev SNPJ G. Smrekar za št. 122, ki lažje prepričati in pridobiti za naročnika, samo potruditi se je nam treba Zares so se izmed navzočih čule zelo iskrene l>escde v prid Proletarca in bilo je mnogo priporočil, kako pospešiti agitacijo zani. Louis Britz govori o potrebi širjenja delavske zavesti med mladino. Ako dobimo med njo zaslombo za nošo napredno stvar, bo nam veliko pomagala. Omenja naše fante v vojaški službi. med katerimi jc tudi njegov edini sin. sedaj nekje preko morja. Tajnik Konference Jacob Ambrozich izvaja, kako bi bilo mogoče več storiti za našo stvar in v korist splošnega gibanja in vpraša navzoče za mnenje in sklep, kje in kdaj se naj vrši naša prihodnja konferenca. Cula so se različna mnenja. Nekateri so priporočali, da se Veliko pisarenja je že bilo glede sramotnega volilnega reda v južnih državah, ki zahteva kot predpogoj volilne pravice, da volilec plača takozvani poli tax ali pa da to z delom odsluži. Ta problem je bil že večkrat pred kongresom, ker se liberal-nejši elementi trudijo izbrisati to sramotno pego iz Zed. držav. Ampak zastopniki južnih držav se krčevito oklepajo tega njihne-ga starega privilegija in so znali io zdaj še vselej preprečiti sprejem federalnega zakona, ki bi odpravil tisti južnjaški privilegij. Ce ni šlo drugače so pa z ob-strukcijo preprečili glasovanje. Govorili so o vseh mogočih stvareh in preprečili redno delo toliko časa, da je bila predloga u-»naknjena iz dnevnega reda; in to obetajo tudi v bodoče. V južnih državah je še vedno sled po nekakšni aristokraciji. Omenjeni zakon omejuje revežem volilno pravico in posebno je naperjen proti črncem. Zastopniki južnih držav javno po-idarjajo. da mora tam belo pleme za vsako ceno obdržati nadvlado. Dobro vedo, da bi z odpravo poli taxa prišlo njih gospodarstvo v resno nevarnost, ker imajo črnci marsikje večino. Ampak vedno to ne bo šlo. Komur ta stvar ni znana, misli, da znaša tisti davek morda par dolarjev na leto, ampak ni JOHN SUKLE POSTAL FARMER Paonia. Colo. — Naselbino Crested Butte, v osrčju gora, kjer sem preživel toliko let, sem zapustil vsled zdravstvenih ozi-rov. Tu na Paoniji sem si kupil malo kmetijo, da na nji prebi-jem svoja poslednja leta. Preselil sem se nanjo s hčerjo in zetom. Težko mi je bilo zapustiti mojo staro naselbino in prijatelje, s katerimi sem živel zadnjih 46 let in ob priložnostih peli naše lepe slovenske pesmi. Sicer nisem šel tako daleč stran — komaj petdeset milj čez gore in hribe, a v takih krajih je to že zelo daleč. Vendar pa se bomo s prijatelji v Crested Buttu še videli, ako bo zdravje. Tukaj sem si kupil 35 akrov zemlje, sploh vso kmetijo z orodjem. kravami in kokošmi vred. Tu rastejo hruške, breskve in jabolka. Nedavno sem trtje obrezaval — prvič po 47 letih, pa sem to delo vse pozabil. A se bom privadil. ^Pozdrav vsem v moji prejšnji naselbini in prijateljem v drugih krajih. .Vohn Suklc. Ako kake številke ne prejmete, to pomeni, da Jo je pošta izgubila. Pišite upravništvu po drugo. ugotavlja, da so tudi v njego- Od tedaj je bila po cele dneve vrm kraJu dc,ovni za slovensko ............ — r r # sama z živino sredi pašnikov na pomoino akcijo in Sans. John naj to vprašanje prepusti odbo- • pobočju Svete gore Igrala se je 2iKman »d druš 138 je poročal ni. oziroma t.ijniku. ki naj pri- ? s cvetjem in mislila na dom ki 0 aktivn°stih društva in raznem ( hodnje zborovanje skliče po svo- la ni moiflo do ni<> drugem delu. ki ga vrše v na ji uvidevnosti in določi čas in je bil daleč, da ni moglo do nje ga prodreti zvonenje svetogor- st It>ini- Druš. št. 295 je zastopal j kraj seje. skih zvonov in da ga ni mogla 1/01,18 Glazar. federacijo SNPJ Tajnik smatra, da je potrebno doseči s svojimi pogledi Pod njo pH nien predsednik John Kvar- | to skleniti takoj, na tem zboro je ležalo mesto, veliko in belo z >lich' ki Pravi> da federacija P°d- vaniu Po razpravi o tem je bilo ozko, temnomodro vijugo ob pira fbančno in z agitacijo vse. predlagano in soglasno sprejeto, ^ svoji desni strani in mogočnim kar J® naprednega. Drugi dele- da naj se prihodnja konferenca . ! mostom preko nje. Vsako jutro «at federacije, John Terčelj, je : JSZ in Prosvetne matice vrsi ce- J I jo je pozdravilo, vse obsijano s P°ročal o velikem shodu, ki se trto Nedeljo v septembru #w w radel John je poroo.l p** razdajanjem knjižic za zbiranje ]• •................................. ccj obširno o tamošnjih aktivno- i prispevkov v prid konfe A^kiM^ W ... i^M r ,...,. a Hi, .i/riliMii!« • t ___- KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * Eric Johnston je predsednik ameriške trgovske komore (United States Chamber of Cbmrnerce>.To je najmogočnejša zveza kapitala na svetu. Država v državi. Vlada had vlado. Kongres nad kongresom. Ta zveza, in pa zveza industrialcev sta poosebljenje ameriškega kapitalizma. Erica Johnstona je sovjetska vlada povabila v Rusijo, da osebno študira industrijo v Sovjetski uniji, njen produkcijski sistem in kajpada njen socialni red. Johnston je v Wash-ingtonu izjavil, da se bo vabilu odzval, ker mu je iz Moskve zagotovljeno, da bo šel lahko kamor bo hotel in pregledal karkoli ga bo interesiralo. Mesta, ki jih bo hotel obiskati, si bo lahko izbral po svoji volji. To je v sovjetski politiki ogromna sprememba, kakor jih je bilo že mnogo v zadnjih letih. Prva leta po revoluciji je Moskva vabila tja predstavnike organiziranega delavstva, sedaj pa jo iz kapitalističnih dežel obiskujejo visoki diplomati in industrialci, proti katerim je kominterna še ne tako davno vodila najhujšo propagando. Ni verjetno, da se bo to novo razmerje kaj dolgo nadaljevalo. Kongrcsnik Geo. A. Dondero iz 17. kongresnega distrikta v Michiganu je bil do te vojne odkrit propagandist za Musolinija in Hitlerja. V fašističnem, anti-semitskem listu "Fair Play" z dne 1. avgusta 1939 je imel čla-nek z naslovom. "Zed. države niso bile še nikoli demokratične". Italijanski socialistični tednik "La Parola" v New Yorku je omenjeni Donderov članek nedavno objavila v fascimilu, da volilcem v 17. distriktu v Michiganu obudi spomin, kaj je njihov poslanec bil predno sta.nam Mussolini in Hitler napovedala vojno. List "Fair Play' je pošta ustavila čim je začela stopati na prste fašističnim listom, ki so bili ob enem vsi antisemitski, ker to dvoje gre skupaj. Trst je za Slovenijo izgubljen. Kriv temu je Stalin, ker je priznal Italijo. Tako nekako tolmači to stvar "Am. domovina", ki v članku, "Stalin jih je pošteno potegnil", pravi med d/ugim: "Od Stalina smo pričakovali« da bo rešil Sloveniji Trst s Primorjem. saj se vendar bori za "osvobojenje" Slovenije odnosno Jugoslavije. No. Stalin je zdaj pokazal kaj zna in kaj se lahko pričakuje od njega. Ali mislite, da bo od svoje diplomatske zaveznice Italije zahteval Trst in Primorje in ga dal Slovencem? Morda ga bo, toda ne zato, da bi to dal Slovencem, ampak da bo tam usidral svoje ladje, na to se lahko zanesete." a Am. domovina potvarja dejstva, kajti v omenjenem njenem članku je še veliko drugih trditev, ki jih ni zapisala s stališča razsodnosti ampak predsodkov, oziroma iz sovraštva do vlade v Moskvi. V Italiji ščitita kralja in njegov režim angleška in ameriška armada, in kadar bo Hitler iz nje izgnan,bodo angleške in ameriške čete zasedle vso Italijo. torej tudi Trst in Prirfiorje, ker ga ti dve vladi Italiji priznavati skozi od prejšnje vojne. Naše čete bodo podile Hitlerja dalje, torej tudi preko Slovenije in jo zasedle. Stalin sam torej ne bo mogel odločiti, komu naj gre Trst, ker je njegova armada daleč od Italije, it«ša pa v nji, in naša mornarica, kateri bo Trst zelo prav prišel, kadar ga okupirajo zavezniki. Čemu se ljudje iz Zveze slovenskih župnij toliko zgražajo nad Stalinovim priznanjem Ba-doglijeve vlade, ki obstoja vendar edino po zaslugi Anglije in Zed. držav? Mar ni Churchill dne 22. feb. v parlamentu v odgovor republikanski in liberalni protikraljevi opoziciji izjavil, da ne vidi. kaj bi moglo kralja in Badoglija nadomestiti trdnejšega. kakor sta onadva, in da je monarhistični režim za Italijo sedaj najprikladnješi, in da bi kakšna drugačna vlada ne mogla nuditi v teh okolščinah zaveznikom niti toliko pomoči kakor jo ona dva? Italija je naša sobojevnica, s kraljem in Badoglijem na čelu. Tega priznanja he bi mogla dobiti brez VVashingtona in Londona. Ako Trst in Primorje ostane v mejah te "sobojevniceV, ne bo tega Stalin kriv, ker tam on ne odločuje, pač pa teoretično le sodeluje Ali bo sedaj imel več. besede, se ne ve. Pravijo, da bo Badoglijo v znak priznanja za Stalinovo vljudnost vzel enega komunista v vlado. To bo še nekaj (v prid Moskve), toda angleška in ameriška armada in mornarica v Italiji je še vedno veliko več kot pa en komunist v vladi njegovega veličanstva. V tem listu smo v posebnem članku poudarili, da je poteza sovjetske vlade v Italiji bila u-darec na republikansko gibanje, ki se je v svojih protestih proti usiljenemu kralju zanašalo največ na Sovjetsko unijo. Vzkliki v socialistični La Paroli v Nevv Yorku, "viva la re-publica Italiana", je izgubil na moči, ker so ga vsi komunistični listi opustili. A nobena, še taka diplomatična poteza ne bo zadušila želje in naporov tistega dela italijanskega ljudstva, ki je za odpravo monarhije, popoln^ iztrebljenje fašizma, za umik hierarhije iz politike in vlade in za ureditev Italije v demokratično, socialno urejeQp državo. "Hrvatski Svijct" v Nevv Yor-ku se pritožuje o eni zelo nesrečni, nepotrebni polemiki, ki je nastala po poročilu radia "Svobodna Jugoslavija", da znaten A.MFRI&KA- MORNAR1CNA PI.HOTA ženejo z njega japonske topniike posadke. (marines) prodirajo do pasu v vodi blizu otoka Engebi, da pre del Mačkove hrvatske seljačke ta je bil rekord Chas. Pogorelec drznil, da se je podal v borbo za stranke podpira Mihajloviča; j mi je odp,isal, da naj sprejmem Nemce in tudi Paveličeve usta- in storim kolikor le morem. Ako še. Storjen je bil namig, da se jih dobim preko dva stotaka v taka politika vodi z Mačkovim tem kratkem času, bom vesel jaz odobrenjem Stvar je spravila v in menda tudi oni pri upravi ! javnost komunistična časnlška Majskega glasa. agencija ICN. umešal se je Dailv VVorker, zatem pa se je začelo Čudno se zdi meni in mnogim drugim, da ne sprejmejo takih ravsanje in kavsanje "v demo- j poslov oni, ki očitajo Jankoviču kratskem in progresivnem hr- j |n drugim nesposobnost in pro-vatskem in srbskem časopisju," i vizijo jim očitajo Tf> nam ne gre kakor ga definira omenjeni "Hr- v glavo! vatski Svijet". ! §aj je takega dela za vse za- k and i da t uro za governerja te države. Frank je naš rojak in član SNPJ, Med ljudstvom je priljubljen neglede na prepričanja in ima ugled, da svojo župansko službo vestno vrši. Ako postane on prihodnji ohijski governer, mu jaz in mnogi drugi Slovenci ne bomo nevoščljivi, akoravno ni socialist. A delavskemu gibanju ni nasproten. Naravno je, da se Slovenci zanj še posebno zanimajo, kakor O Mačku so pred meseci poro- dosti! Na Big Tonyja in druge s« se n. pr. Cehi vseh prepričanj čali. da so ga vabili v osvobodilno fronto. Titovi vojaki Jbi ga i osvobodili iz nemškega-Paveli-čevega jetništva in ga vzeli v i svojo zaščito. Tista vest ni bila | nobenkrat potrjena. A če je bila resnična, je odgovor ta, da je rajše ostal kjer je kot "mučenik" t jeakor pa da bi igral vlogo "svobodnega človeka *. Sploh so te stvari tako zamotane in preple- naše zveste simpatičarje apeli ram, da se čim bolj potrudijo v agitaciji za Proletarca in mu dobe čimveč mogoče novih naročnikov in pa kak copak v tiskovni > sklad Seveda, poleg tega imamo v korist vsega našega giba- 1 nja se veliko drugih nalog. V te vrste aktivnosti spada n. j pr. spomladanski koncert naše- ! v Chicagu. ko je županoval nji hov rojak. Njemu je ugonobila življenje krogla atentatorja, ko je sedel ob Rooseveltovi strani. To naj za sedaj zadostuje Pozdrav vsem, in pa na delo za Proletarca in Majski glas! Anton Jankovich. re, kajti s tem se bo pokvarjenost med mladino zelo omejilo in koristilo v splošnem. J. Krebel. 0 KONFERENCI V STRABANU IN 0 SLAV-NOSTI V PITTSBURGHU Hcrminie, Pa. — Konferenca Prosvetne matice in JSZ dne 26. marca v Strabane je bila še zadosti dobro obiskana, posebno če računamo s konfuzijo, v kateri se nahajamo. V korist Proletarca se je nabralo $26. in poročano je bilo, da so knjižice za vojni bond prinesle $113. Tajnik Ambrožič je poudaril, da si je>blagajna s tem spet nekoliko opomogla. Podal j j je razveseljivo poročilo. Sklepali so tudi o prihodnji konferenci, ki se naj bi vršila enkrat v jeseni. Več o tem boste čitali v zapisniku. O agitaciji je bilo precej razprave. Navzoči so se zavedali, da nam bo ta list v bodoče še bolj potreben kakor doslej, kajti ameriško delavstvo se bo šele po tej vojni pričelo zavedati, da potrebuje svojo politično stranko in s tem svoje zastopnike v zakonodajah. kajti le oni bodo delovali za delovno ljudstvo. Dober vzgled nam dajejo v Kanadi s svojo Cooperative Commonwealth Faderation, ki postaja zelo močna in njen program temelji na demokratičnem socializmu. Razmere v Zed. državah so za tako ljudsko politično gibanje še bolj zrele kakor v Kanadi. Po konferenci se je pričela zabava in pomenki, toda nisem utegnil ostati tam. ker sem bil letnico svojega delovanja v spe. stranki in sedaj v omenjeni federaciji. Iz Nevv Ygrka je prišel August Claessens, ki je izboren govornik. On je govoril popoldne. Drugi so mi povedali, da je bik) njegovo predavanje sijajno. Slišalo ga je nekaj naših mlajših, ti pr. H. Preveč s soprogo in Louis Kumer s svojo družico iz Universala. Odhajali so ravno ko sem jaz dospel tja. Poleg drugih gostov so bili navzoči tudi reprezentanti iz Phi-ladelphije in Clevelanda. Izmed govornikov zvečer se mi je najbolj dopadel dr. Van Essen. Govori iskreno, prepričevalno in ni oseben. Omenil je sicer nekega duhovnika, ki je rekel, da je tudi Hitler človek z dušo, in ker je dolžnost katoličanov moliti za vse, tuui /.c« Ulok-šnega grešnika, kakor je Hitler, se tudi zanj ne sme delati izjeme. Torej bi ga radi spravili v nebesa, ne v pekel, a Essen je dejal, da je pametnejše ustvariti nebesa na tem svetu, pa ne bo več Hitlerjev in drugih tiranov ter izkoriščevalcev. Posegel je tudi v razvoj delavskega gibanja skozi zadnjih 40 let, ko je deloval v S. P. še s pionirji kakor so bili Debs, Maurer in drugi. In govoril je o silnem garanju, izkoriščanju. terorju in drugih krivicah, ki so se godile delavcem one čase in jih tlačile. Sedaj pa je napredovala tehnika in so-i cialna znanost. Treba je le. da ■ se teh stvari poslužimo pa si bomo ustvarili pravičen socialen red. Omenil je Rusijo in dejal, da on je pri volji sodelovati tudi s Sovjetsko unijo. Ako se ozremo lit prošlost. na tlačanstvo, ki je namenjen v Pittsburgh na dru- i vladalo v Rusiji. ga socialističnega zbora Zarja, k tene z intrigami, poročila pa ta-i je odsek kuba št. 27 JSZ. Vršil ko propagandistična in enostran- se bo v nedeljo 23. aprila v SND 23. APRILA ska, da je iz njih težko izluščiti na St. Clair ave. Pričel se bo ob čisto resnico. Ako bi jo bilo mo- , 5., kar je malo pozno, ampak u-goče. ne bi bilo treba "nesrečne" pošte vat i je treba sedanje vojne , polemike v hrvatskem in srb- razmere. Program je bogat in skem komunističnem in v dru- opisal ga bo kdo Zarjanov mor- PEVSKI ZBOR ZARJA PRIREDI KONCERT PRISTOPAJTE K is sr: S s SLOVENSKI NARODNI . PODPORNI JEDNOTI i i USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA DESET 8 ČLANOV*IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO 8 gem naprednem časopisju. IZ NAŠEGA GIBANJA V MET0P0LI IN SE 0 DRUGEM Cleveland, O. — Prvo naj povem. da podpisani večni popotnik prodaje letošnjega družinskega koledarja ni še povsem dokončal, čeprav smo že v čet k u aprila. Za to, da jih še prodajam, so vzroki. Prvič, prispeli so pozno, in ljudje so vsi zaposleni. Ce da že v tej številki. Pevci in pevke, ki so večinoma mladi ljudje, posebno dekleta, se prav pridno vadijo, da bo spored izborno predvajan. Enako bodo storili svojo dolžnost za uspeh te prireditve vsi drugi, na primer kuharice in to-čaji, in sploh vsi, ki bodo pomagali. Ti ljudje sodelujejo iz pre-za'm! pričanja, da je treba naša kul-| turna društva, kakor je Zarja, vzdrževati in jim iti na roke kjerkoli je priložnost. Tudi dobro godbo bomo imeli in zabave bo v izobilju. Vstopnice, katere ima na raz- go prireditev s sličnimi nameni, .vendar pokazali poleg ki sc je vršila pod pokrovitelj- \ stvom podporne organizacije j VVorkmen Cirkle in SDF Pred odhodom mi je M rs Gorenc iz Imperiala izročila naročnino na i Proletarca. dasi ji ni še potekla, j j in kupila mi je tiket za k večerji. A sem se branil, ker sem jo imel naročeno na omenjerii priredbi v Pittsburghu. Kar dve večerji imam lahko, sem si mislil, in si predstavil razliko med tukaj in pa v zasedenih krajih v Evropi, kjer stradajo tudi otroci. Poslovil sem se od prijateljev. Cleveland. O. — Neglede na težave, ki nam jih povzroča vojna najsibo na kulturnem polju kot v drugem gibanju, gre pevski zbor Zarja naprej svojo pot Koncert, ki ga priredi tudi letos, kakor vsako prejšnjo pomlad. se bo vršil v nedeljo 23. aprila v avditoriju SND na St. Clair Ave. Prične se ob 5. pop., rojak Tomšič \z Pittsburgha pa da se ga bodo lahko udeležili tu- j mi je napravil dobro deio s tem. di oni, ki delajo v nedeljo. | da me je poVabn v avto Tako Kakor doslej, bo Zarja tudi na jsrno bili kmalu tam. drugače pa tem koncertu podala pester spo- bi bil za večerjo na priredbi W red V prvem delu bo več lepih C. prepozen. Sicer pa mi ni bilo pesmi, med njimi dva venčka, zanjo, ker meni zadostuje ena in tudi nekaj novih pesmi. V porcija na vsake 4 ali pet ur. Za-drugem delu pa bo vprizorjena nimalo pa me je slišati govore delajo ponoči podnevu spe in jih ne smeš buditi. Mnogi delajo * "" '"* t url i nh m.Holh.h in ...fcn\n L P°!aS° tUdl podp««« • » V pred- tudi ob nedeljah in tako se ogla siš v hiši ne da bi kaj opravil. Zaposleni pa so moški in ženske. Že tretje leto sem jih prodal večje število ko kdaj prej, namreč 350 izvodov in več. Ljudje v splošnem radi segajo po tem koledarju in večinoma ga tudi prečkajo. Vsebina je izvrstna in glede tega ima človek pri prodaji prav lahko stališče. Kupci so skoro vsi moji stari odjemalci, s katerimi se poznamo že od prodaji po 50c, pri blagajni pa 60c. Zarja je sklenila prispevati polovico čistega prebitka v sklad slovenske pomožne akcije (JPO-SSl, torej v najboljši namen in je vredna tudi zato vsega priznanja. Torej zberimo se omenjenega dne vsi na njenem koncertu in ji napolnimo dvorano. Kulturna društva imajo težave tudi v normalnih časih, še posebno pa v 10. 15 do 28 let. Zaupajo mi in vojnih razrnerah. Z veliko ude. jaz njim, pa smo prijatelji. Malo požvižgam, nekoliko se pomenimo o vojni, o politiki in domačih stvareh, pa rni dajo copak ali več. Pa prideifi čez mesec ali dva k njim spet s kako drugo dobro delavsko stvarjo in spet dobim kolikor je račun, ali pa še več. Tako opravim skoro povsod po ležbo bomo pevce in pevke opogumili, da bodo vzlic vsemu vztrajali tudi v bodoče. Tudi rojake iz sosednjih naselbin prijazno vabim, da pridejo na ta koncert. Enkrat v aprilu proslavi jubilej 40-letnice pionirsko društvo Naprej št. 5 SNPJ. Tudi to dru prijateljsko kajti le malo koga j ^ zas1uži da mu na teJ nje. siliti ali debatirati z I_____j -t-______-i_____ NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina sa Združen« države (iitei Chicaga) in Kanado $6.00 d na leto; $3.00 ca pol lata; $1.50 ta četrt leta; M Chicago in Cicero £ $7.50 sa celo leto; $3.75 sa pol leta; sa inosematvo $9 00. je treba njim. Sedaj nabiram oglase za Majski glas. Mislil sem se osredotočiti na nabiranje pozdravnih o-glasov po dolarju, pa dobim pismo iz upravništva. da naj sprejmem tudi nabiranje trgovskih govi tako pomembni slavnosti dvorano napolnimo do zadnjega kotička. O sporedu in drugem glede Napreja kaj več pozneje. V Proletarcu sem čital, da je odšel Joško Oven s svojo soprogo na potovanje v Mehiko, da se i tam odpočije in ob enem študira Naslov za list in tajništvo je: 2H37 So. Lnundnle Aveniir „l,.n/li:" ctraličAa Mionn\ra rvv k'«JiLrčrw» tn riKlfP tP0ft SOViet- mož in so Mussolinija "ukradli nc da bi stražniki pokazali trohico odpora. Ko bo vojne konec, se bo o tem poglavju, izvedelo marsikaj zanimivega. 2e sedaj mnogi poznavalci trdijo, da so naše oblasti prepustile Mussolinija Hitlerju zato, ker bi bilo marsikakemu angleškemu ali ameriškemu državniku nerodno in neprijetno "pričati" proti "vojnemu zločincu" bivšemu dučeju, katerega so skoro do pred par leti ves čas hvalili in ga podpirali- v njegovi borbi proti "komunizmu". Francoski osvobodilni odbor v Alžiru ni tako rahločuten. Kadar mu vojni zločinec, fašističen agent in Hitlerjev koloborator pride v roke. se prične obravnava in končno nalogo izvrše strelci. Nekateri liberalni ameriški in angleški komentatorji pravijo, da ta drastična procedura Francozov mnogim ljudem v an- vojaško strelišče. Njegova poslednja želja je bila, da naj se mu oči ne zaveže, ne z veže rok, in da naj se njemu dovoli ukazati strelcem, kdaj naj mu poženejo svinčenke v telo. Tako sc jc zgodilo. Na obravnavi in po obsodbi je Pucheu zagrozil, da to, kar je sodni tribunal z njim storil, pomeni uvod v civilno vojno v Franciji. Pierre Pucheu je bil kapitalist. Kolikšne so ruske, tega sovjet ska vlada že dolgo ni povedala, a so nedvomno tudi ogromne. Ofenziva se nadaljuje Nemci se posebno čudijo, kje dobiva rdeča armada rezerve za tako dolgotrojno ofenzivo, ki je Hitlerjevi armadi nikakor ni mogoče ustaviti. Na 2.000 milj dolgi fronti napada rdeča armada sedaj tu, sedaj tam. povsod z uspehom. Prišla je na rumun- pri listu tudi več pomoči, kot pa sedanji. Ko se takole ubijam s skrbmi, kako čimprej in čimboljše izvršiti poleg dela pri listu tudi delo pri Majskem glasu, smo dobili iz tiskarne, kjer tiskajo Proletarca. I "neveselo" pismo, da nam morajo vsled vojnih razmer list podražiti nad $40 na mesec In ravno, ko sem mislil, da imam delo za obe publikaciji že najboljše napeljano, da bo šlo hitro naprej, me je v desni roki mi, kakor odgovarja človeški vesti. Zato pa socializem ni samo stvar delavcev, ampak je vpra- dela za nekaj boljšega. Zakaj sem torej socialist? Ne za to, ker se meni slabo godi, drugim pa dobro, ne zaradi tega, ker verujem, da mora slediti kapitalističnemu redu socializem, ampak, ker hočem, da se kapi-, , ,, , talizem, ki je krivičen in za člo- MnJe vse*a U^tva. veštvo škodljiv, nadomesti s pra- j - vidnejšo in človeka vrednejšo OKUPACIJA NEMČIJE ureditvijo življenjskih razmer, 741 api To miselnost najdemo že pri samih idejnih utemeljiteljih socializma Kaj so bili Engels, južnimi predeli Nemčije. Glasom omenjenih londonskih poročil pa bi pripadla Amerikan-cem samo zahodna Nemčija in Saška. Londonski načrti predvidevajo, da pripade ves del Nemčije zahodno od Odre pa do Rena izključno britanskim okupacijskim četam, dočim omejujejo washingtonski načrt! "atigleško zono okupacije na severno obrežje, obenem z važnimi velemesti kot Hamburg in Bremen, ter pokrajine Hanover in Westfalija. London tudi poroča, da bodo zasedle kombinirane anglo-ameri-ške čete garnizije v Porenju, dočim bi kombinirane anglo-ame- lji po medsebojni pomoči in pra- riško-ruske čete zasedle Avstri vični vzajemnosti, v delu za ta- jD brez nadaljnega deljenja, ko ureditev odnošajev med ljud- Tukajšnji krogi naglašajo, da napadel hud revmatizem, lani VtMarx, Lasalle? Ročni delavci? tem času pa v nogah Takrat Ubogi uradniki? Ne, vsi trije so ■ MMB^P d 1 * 1» sem vsaj lahko tipkal čeprav z bili sinovi meščanskih družin V predvojni Franciji je vsled | ska tla, ze prej pa na j muko K V njih imamo živ dokaz, da so- strahu za svoja bogastva bil s U- preko estonske meje in jefetik z ^ ^^ s cialiEcm ni amo vprašanje te- sto politično strujo finančnih in , Slovaške. Njeni tnumfi presene- ^ ^^ ££ mi jodca in revežev, temveč da je mdustrialnih magnatov,^ kije! ^J?ves*vet — posebno Nemce ; jn nj b|]a ^ za'rabo Dr Za. tgplo&en višji etičen ideal čloxe- vertnik, ki ima to težavo, da je &iva. za|)oslcn skoro noc in dan. me je Marx imela za svoje neuradno geslo "rajSe Hitlerja kot komunizem!" Dobili so Hitlerja, zaorali Francijo in njeno ljudstvo pa pahnili s to svojo politiko v strašno bedo in zasužnjenje. Nedavno se je v londonskem in ameriškem tisku pojavilo verodostojno poročilo, da franco- gleški in ameriški vladi ni prav ska bogataška gospoda živK v Parizu in v drugih francoskih mestih razkošno, kakor zmerom. Ničesar ji ne manjka. Ščiti pa jo gestapo in pa Lavalova policija. A francoski proletariat ni kakor nemški, katerega si je Hitler, po pomoritvi voditeljev, o- nič všeč. Kajti zločincev je toliko, da se kmalu ne bo vedelo, kdo sploh ni "zločinec". Tudi v prejšnji vojni so zavezniki obetali, kako bodo pospravili z njimi. A obsojenih je bilo v smrt le par nižjih nemških oficirjev in še tistih in Japonce. Nova poK<»dl»a * Japonsko Zmage na bojiščih omogočajo sovjetski vladi tudi več samozavesti in samostojnosti na di-plomatičnem polju. Iz nove pogodbe z Japonsko je razvidno, da nameravati ostati v mirnih odnošajih, četudi mnogi v Angliji in v Ameriki žele, da bi Rusija zaveznikom pomagala tudi jc bil sin premožnega grajal. A kaj hočem, ko pa ni-1 advokata, oženi! sc je a sestro mam nikogar, da bi prevzel to tedanjega pruske;^! notranjega delo. Predpisal mi je zdravila, ministra, imei je v s. mo/;no:ii. in ko sem si nekoliko opomogel da si uredi udobni tneščansl o od bolečin, sem natipkal še pol- žfijenje, tod 1 imel je druge drugo stran gradiva za Proletar-1 ...----- , . ------------------ ca z levo roko, da je lahko ob u ' # * V naziranjih glede povojne okupacije Nemčije in Avstrije so se pojavila razna nesporazum-ljenja. Washington in London sta različnega mnenja glede razdelitve ozemelj, katera imajo zasesti Rusi, Angleži in Amerikanci. Iz Londona so prišle vesti, v katerih je bila omenjena ruska zona okupacije na ozemlje, ki sega od vzhoda sem do reke Odre, kar je zelo presenetilo nekatere kroge v Washingtonu, ki so bili prepričani, da predvideva sporazum mnogo bolj obširno o- so načrti, objavljeni v VVashing-tonu, bolj primerni in logični, ker dajejo Rusiji pod kontrolo precej več nemškega ozemlja, toda samo eno veliko industrial-no središče, namreč, Šlezijo. Industrijski centri, ki so večje važnosti, v Porenju in na Saškem pa bi se nahajali v rokah zahodnih velesil. Delavci, podpirajte Proletarca kot podpira on vaše napore in boje! času izšel Cez par dni, upam, bom lahko rabil spet obe roki. A iz fronte jih bo prišlo mnogo, ki v vojni z Japonsko in enako pa ■ ^ bre2 h T jc Hitler Japonsko ze od začetka . ^ ^ { > ^ svoje vojne « Rusijo silil, naj ysc , ^ ^ tcžavc udari v Sibirijo. so K Novo pogodbo z Japonsko *_ menda niso vseh pokončali, vil okrog prstov. Tudi z vodite- smatra sovjetska diplomacija za velik triumf. kajti Japonska je jerveja-Petainova-Lavalova ka sta pomedla. a delavstvo mogovna polja na severnem de-na j lu otoka Sakhalin na Pacifiku, Glavni krivci pa so uživali svo- lji francoskega delavstva je Hit-* prepustila Rusiji oljna in preje prihranke v gradovi!: do smrti, in tako bo morda tudi sedaj, razen če prevlada nazor francoskega osvobodilnega odbora v Alžiru. Tam mislijo zares Izmed najznamenitejših francoskih "vojnih" zločincev, ki so ga obsodili v smrt, je bil Pierre Pucheu. Ameriška publika, ki je odvisna za dnevne novice povsem od kapitalističnega dnevnega tiska, je dobila iz poročil Francoskem je tudi brez voditeljev ostalo revolucionarno in bas to delavstvo je tisto, ki je na proces v Alžiru tako mogočno vplivalo, da je Pucheu za svoje zločine moral plačati z življenjem. In pred njim nekaj drugih, manj znanih Francozov. Ko je prerokoval, da to, kar so z njim storili, pomeni civilno ki jih je imela v najemu, dasi bi najemninska pogodba med njima potekla šele 1. 1970. A Moskva si je mislila, sedaj je priložnost, pritisnila je s svojim predlogom na Tokio in mikado-va vlada sc je udala, dasi sta ji premog in olje s Sakhalina po trebnejši kot kdaj prej. Pogodba določa, da bo Rusija pošiljala o njemu vtis, da je bil Pucheu vojno v Franciji, ni govoril tja- s tega otoka Japonski 50,000 ton t t f — __ i ._ —._ t 1 1 _ ___ _ A ^ M « »\ft«/\ lninein< nliln nn lotA olrnfi nfit ln< nri/ 3 Stane ca celo leto Sfi 00, pol leta $3.00 Ustanavljajte nova društva. De«et člnnov(ic) je treba za novo društvo. Naslov r.a li«t in xa tajništvo je: 2657 S. Lawnd 6:30 to 8:30 P. M (Except Wcd., Sat. and Sun.) Rn. 2219 Sn. Ridgeway Ace. Tel. Crawford 8440 If no an«wer — Call Autlin S700 $ 1,76609 19,221 37 35 95 $21,023 41 Zalar. blagajnik. Mirko Q. Kuhel, pomožni tajnik. BARETINCIC & SON i POGREBNI ZAVOD Tel. 20 361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. tllM.................HM tfl 2 . . ta ■ .. i* < A Yugosluv Weekly Devoted to the Interest of the VVorkers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COM MON W E A LT1! NO. 1908. Publuh«d W»«kl, al 2301 s«. Lawnd«U A v*. CHICAGO 23, ILL., April 5, 1944. VOL. XXXIX. The Unity of Exploiters A signcd article in The New York Times Sunday, March 19 u>ld a sordid story of the selfishness of wcalthy Poles who now live in n settlement provided for them in Iran by the British military authoritics. It may come a.s a shock to some Ainericans to know that there ire stili wealthy Poles. After hearing so much about the ruination of Poland. the impression may be that the Polish people are destitude. But that is not the čase. There are stili rich Poles, rich Italians, rich Chinese as well as poor ones. The reason why a nation can be destroyed and its people impover-lshed vvithout the aceompanying destruction of the wealthy class of that nation is that the exploiters—the owners and interest takers—are united in a bond of common interest that is vvorldvvtde. They do not confine their investments and holdings to their own country, but send thelr dollars. pounds, lira and kopecks wherever there are workers who tolerate oxploitation. —--: _: _ The structure of society is sueh that, if preserved, the end of the war will see a greater bond of unity between the rich and powerful of aH nations than between the rich and the poor of any nation. That is how it was before the war. That is how it will be after the war for every nation that tolerates the capitalist system. The game of labor exploitation does not includc patriotism as one of its rules. Americans exploit Americans as well as Chtnese. Britons t xploits Britons and Poles exploit Poles. And ali exploiters work ia-gether to see to it that even war shall not end the exploitation system In last \veck's issue we published a story that Congrcssman Jerry Voorhis caused to be printed in the Congrcssional Record. What the story revealed is that representatives of the big financial interests of America and Britain have been mccting in Switzerland vvith their fellow financiers from Germany. Ali thTough the war such meetings have been foing on, the story relates, for the purpose of planning the post-vvar world order. Workers do the fighting but owners are doing the planning —Reading Labor Advocate. THE MARCH QF LABOR •JkOUCM 19 STATCi ANO ONi TWl«fTO*Y r.AD Pff&SCAfftEO fiH HOURS Of tAdOft SY rm LAHI r/mt hu4dc*« in-VrtCTdAt t\' ClAUStS riftMfTTirtf CONTUACTS ICN6E3, VfOftKIK4 DtffS. Britain After the War American lisleners who had not been follovving British politics must have found the second half of Mr. Churchill'.* recent radio talk rather puzzling. After prescnting one of his usual svvecping surveys of the war, he suddenlv switched to the domestic front. In a biUer attack he časti-gated critics uho. he said. vvere demanding complete solutions of ali postvvar problems. Clearly, this reflects the groundswell of opposition in Britain vvhich has recently overwhelmed sevcral government, no-minees at by-elections. The form of Mr. Churchilli counter-attack in-flicated his avvareness of popular insistence on a new and differeot Britain after the war. He claimed that. while the war always came first, the government had not been negligent in social planning. tki K*i6HTSšfl*9oR, POmHUNNCR O? TMS A.r.cJ Ly ftbCUUMD FROM *5*»S*SM* UfcfflftS, BANKfeAS, 0OCTOHt/ ANOTMOSt Vi UQUOa O« MAOC THEIR tlVtN6 BY ITS s A It. sotp Or T.:t MCttE TKAN l5QOOO CMf LOYIO AS SCAUtVtfOftAftN 40,000 A*C OVCA 7S VlAM OLO. CACH TlMi YOU »NSiST ON TM1S UMtON LAS(Fl IN INI HAT VOU &UV YOU M€LT . OfAJJUiP IA&OR. IN ItS FlOHT fO*yQU ---- Looking Ahead • By LEN DE CAUX ' Writing from his palatial do r house" tlie U. S Chamber of Coin-merce building in Washington. Pres. Erie A. Johnston wam« labor that it. too, may lan d in the same doghouse business has occupied these many years. Labor got into the "master-bed-room" after 1933, according to him, while business was »ocked and socked and sockod and driven into the doghouse. ——-—— But "it's just three Jumps from the master-bedroom to the doghouse, says Johnston. and righl novv labor has a priority for those three jumps. Looking out from their shacks and shantytowns toward the lux-urious abodes of the lords oi busi ness and industry. the hoste of labor vvill doubless leam with surprisc that it is they who have been oe-cupying society's 'master - bed- Health at 85 Cents a Week Ai*lybody can denounce a $40 suit because $40 is too much to pav for a vest, ln the same špirit, the Hearst press, following the lead of icrtain medical groups. is denouncing the medical Insurance plan forF" lained in the \Vagner-Murray-Dingell bili because "to carry on this locialistic seheme there will be a tax of 6 per cent levied on incomes He I ond 6 per cent conf.scated from the carnings of employers." With wages frožen b> the Little Steel formula. while tivlng eosts have risen 43 % 1, t h« Tnen and vvomen of labor may even envy Poor Fido Busineas the bones so regularlv delivered to his doghouse door These include record - breaking prof its—yes, since 1933 and even more so since the war—and government guarantees of normal rate of profits for two years after the war. While labor geta socked with Uh-Omv»4ly AcU. mth food- James H. Maurer James Hudson Maurer was one of the most effective, mos* genuinc, most native leaders of the American socialist movement. Put him *vitn lis group and you iinmediately clarify the meaning of his life and in-ilueace. He belonged with Victor Berger, Daniel Hoan. Jasper McLevy and Meyer London, by virtuc of the fact that he vvas a good socialist vvithout being cut off from the povverful main currents of American life. He was soundlv tied into the labor movement. He always had his eye j on practical reforms which vvould immediately benefit the working class, without forgetting the socialist ideal. Jim Maurer—and these other men whom I have mentioned—huted hig words and any sort of exhibitionism He seorned "theorcticians " But he was master of a rcally basic vocabulary. In his mouth common words could sear and blister. And the most terse and trenehant vi ihem he poured out upon fellows who thought they knew ali about Marx out iacked acqualntance with common people and their needs. Other socialists fought against the labor movement or, at any rate. spent a good deal of energy in criticism of it. Jim Maurer, tfho was i faithful socialist every minute, served 18 years as President of Ihe Pfcnn" sylvania State Federation of Labor. He never concealed his conviction«?. Concealment would have been temperamentally impossible. The organ-ized workers of Pennsylvania knew well what this man stood for. and they elected him over and over again. When Jim's life came to an end last week he was exactly 80 years old. For long months he had been forced by illness to remain in his home considering the experiences of a life which went back to the Civil War. He was saddened by much of what he saw in the world. Always honest. he never glossed over the horrors of the war or Hhe signs that wc are going straight toward another period of nationalism and imperialiFn. But he had every rlght to take satisfaetion in solid accomplishments of his own. For he had not spent his life talking about socialism He had helped make dettnite advanees. Because he had lived, life vvas better /or the people of his state and his town. — W. E. BohnTin Tfte Nnr Leader. startled some of our economic royalists by his reminder that the British government had power to take aH land nccd£d for state purposes at its 1939 valuation.—The Nation. IT S ALL THE DIFFERENCE WH0 IS CHEATING AND H0W By RAYMOND HOFSES, Editor Reading Labor Advocate pointed to the Education and Health bills now before Parhament ind Wh*t are the facts? promised a comprehensive social-security measure in the near future. • The Wagner bili does not propose a flat 6 per cent tax for anything. Finally he outlined a large scheme of public housing and probably j jeast of ali for medical Insurance. What it proposes is a comprehensive ---------------,---------^jai jnsurance system, comparablc to Britam s Bt-veridge plan, for • greatly expanded retirement, unemployment, disability, maternity and t medical benefits. To finance the whole program, the bili proposes equal j contributions by worker and employer, representing 6 per cent of each worker's wages up to $3,000 a year man who eams $33 a week would ion tri bule $2.10 a week to the insurance fund, his employer contributing ! the same amount. The maximum contribution for any worker would be $3.42 a wcek—for which he gets complete social insurance proteetior. lor bimself and family, with benefits much larger than those provided by the existing plan. The medical insurance part of the program vvould be financed by I one fourth of the total fund. The vvorker and his cmployer vvould each contribute, not 6 per cent. but 1 Vi per cent of vvages under $3.000 "or medical and hospital čare. The maximum contribution fo^ medical , insurance vvould be 85 cents a vveek; for a vvorker caming $35, it vvould be 52 cents. Is this too much to pay for medical care?—The Chicago Sun The story is that 70 vvelders at the Bethlehem Steel Company's shipyards in Sparrovvs Point, Mary-land, are accused of cheating by a conspiracy vvith other vvorkers vvho inspected and measured their vvork. The result of that crooked aetion, according to nevvspaper reports, is that the company and the government vvere being defrauded out of a million or more dollars a ycar. It vvas given top-page position by the commercial press—and here I sit vvriting about it and refusing to become excited and resentful, or even surprised. It s such a little thing, comparcd to vvhat the big business interests at the top of the capitalist heap are doing. Why, it's only moncy, after ali, The Anaconda Copper big-vvigs endangered the very lives of the soldiers vvho vvere "selected by their neighbors" to go out and be shot at. The Bethlehem vvelders aren't charged vvith any thing like that. At least they vvclded in a vvorkmanlikc manner. And it s such a natural thing, too. vvhcn vve considcr the kind of sys-tem under vvhich the people of to-day have been reared and exploit-ed. What else can one expect? The wonder of it is that there is so little cheating and so much loyalty and social honor in the thought and ac-tions of the vvorkers. Reflect. Those vvelders are the people vvho vvere taught to vener-ate and copy the people vvho "get the gelt.M People like the Anaconda bosses vvhose op in ion s are quoted as authority for anything and evcrything—as Henry Ford's opin-ion recently that the vvar vvould end in tvvo months vvas splashed on the front pages. Is it surprising, I then, that thcy should do illegally I vvhat the people vvho run this nation have been crafty enough to do , logally? Why, a million dollars is "chicken feed" comparcd to the gravy that the lavvs of the land per-, mit the ovvners and employers to skim from the bloody brevv of this' vvar. As usual, the vvorkers are pikers. I They steal vvhcn, if they only had sense enough to organize, they could make the vvorld their ovvn and forever end the legallzed rob-bery of those billlons of dollars every year vvhich ovvners take from vvorkers! It s not a niče thing for vvorkers to do. Conspiracy to defraud is not a social aetion at any tirne. But — •. • » Now reflect further. Those vvorkers are the same kind of people vvho always have had less then enough | of the good things of life. Always they have lived in uncertainty and fcar of the future. Could it reason-ably be expected that they vvould pass up an opportunity to make a 1 killing" vvhen the chance offer-ed? They are the people vvho savv the best things of life go to the people vvho employed them. They lived on the side street and had a hard time paying their bills—vvhen thcy worked. And they are also the people vvho, only a fevv long, long time, not because they didn t need the things their labor might have pro-duCcd in abundance, but because the high and mighty ovvners just couldn't see a profitable market for! the surpluses that vvorkers always have had to turn in to ovvners. They are the people. too, vvho vvere not only čast aside like a vvorn-out tool. but insulted in the bargain. Re-member? • They vvere the people vvho '*never vvere any good any-way.'t They vvere the "riff-raff" vvho "never vvorked .vvhep there vvere jobs." IN THE WIND From THE NATION The March 17 issue of Yank, the army magazinc, publishes letters on the soldicr-votc controvcrsy by fifty-seven soldiers. Fifty-six want a federal ballot; one vvants no ballot at aH; nonc are interested in states' rights lS^lssue of Business Weck admits that employers vvho deal vvith Com-munist - doinjnated unions "novv have the most peaceful labor rela-tions in industry," but in the same article gives its blessing to James G. Thimmcs, nevv head of the Cali-fomia#C. I O Council, vvhose chief virtuc in its eyes is his long record of opposition to Communist clc-ments. 0 subsidy bans, vvith soak-the-poor taxation. a reactionary majority in Congress jumps to cvery bark that comes from the "doghouse" occupied by the Natl. Assn. of Manufac-t ure rs And a ser^ile press even an-ticiptes these barks. If you can offer labor the same kind of service business has so long enjoyed in its snazzy, air-condition-ed doghouse. aH wc can say, Mr. [ Johnston. is — oh bor, Mist leisi us' to itf - , • i It sccms that some people have been trying to "smetr" Congress man Dies, or so he claimed—and on the štrength of this rtatm. he vvas granted one full hour in the House to try to vvipe of the smear. Dies complained bittorly he was the vietim of vvhat he callcd the "smcar-by-association" namelv that his associations vvith faacist elements vvere used to make It ap-pcar that he vvas a fascist. • Oh dcary me. can it really be that anyonc should be so unprin-cipled as to usc against Dies him-self the tactics on vvhlclt his committee has a virtual monopoly! - When Do We Take the Profits Out of War? The profits of the railroads for the past tvvo ycars have been ihe largest in their history, by far. Net income of Class I railroads. after taxcs and fixed charges. vvere: 1943—$874.000,000; 1942—$904.000,00^ Gross revenue ln 1943 amounted to about $9,000,000,000. It must be stressed that the profits cited are after provision of about $150,000,000 allovved the railroads "for amortization of defense projccts ' —1 cuphcmism vvhich conccals the fact that^this $150.000.000 was spent for pei^anent improvements on the roads—princ»palTy~ibninR stock not for temporary vvar projeets. In 1939 the year in vvhich vvar started in Europe, profits of American railroads vvere less than $95,000,000. Their 1942 earnings vvere ihe largest in history«-about $100,000,000 larger than in the lush ycar 1929 —The Nevv Leader. -. h. i. i*. » m. m. . ■■ ■■ ■ i ~~ i - n ■ , ;'.;-,. 1 f ~z AIR MAIL TO PRISONERS OF VVAR The United States Chamber of Commerce approvcs of American participation in the United Nations1 Relief and Rchabilitation Adminis tration — on this condition: "Čare should be taken that, under the heading of rchabilitation, commit-ments lor post-vvar reconstruction are not authorizcd." Opposition to a national-service act is cxpresscd by the Wall Street Forecast, an organ of the cotton-tcxtile business. in these terms • History vvill record the guileless candor oT native-born Americans predominantly Anglo-Saxon devel- , oping a land inordinately rich in re FcJ] 4 lh(> Effective at once the air mail rate sources and extending the helping for letters and post cards, including hand to myriad others to whom air mail letter cards addresscd to freedom vvas unthinkablc and un-. AMERICAN prisoners of vvar, or vvorkable. These hordes have spavv-1 AMERICAN civilians vvho are de-1 ned on the American shores, mis- \ tailed or interned in encmy or enemy-occupied coutries is 6 cents per half-ounce or fraetion thereof. LETTER MAIL SERVICE TO ITALY Civilian mail service for personal letters and post cards bctvveen the United States and three more pro-vinces of Italy is being resumed The provlnces are Naples. A vel lino. and Benvento The mali service is limited in the same way as that to other Italian provinces — that is. only personal communicatlons vvill be permitted. Letters from the United States are limited to tvvo ounces and are sub-ject to censorship. taking liberty under lavv for license and eventually destroying the lovv ltsclf.M Printers" Ink. an advertising ma-gazine, reports that a group of gro cers and tobacco distributors. "hltherto highly articulate and bitter against OPA,M has recom-mended that Congress "pass legis-latlon tontinulng OPA tos an after-the vvar agency to tsfttblish mini-rpum priees belovv wtHch merchan-dlse could not be sold." The OPA Consumer Advisory Committee includes no housewives Festung K, uro pa: They teli It in Norway: The Nazi mayor of Asker had a young pig of vvhich he vvas extremely fond. He named him Truls, a good Norvvebian name. He even resorted to the black market to get the best of feed for the ani-mal. But one morning shortly before Christmas the pig vvas missing There vvere blood stains on the snovv. and tacked to the pigsty vvas a placard bearing a dravving of the iron cross, vvith vvihch German soldiers graves are marked and this inseription: "Truls. 12/17/43. He flght Against Bol shevism." , At llucorjrne, Bclgium. patriots se i zed the station master, vvhom they knevv to be o Gestapo infor-mer, cut off his mustnehe, and shaved a svvastfka out of h!s hair. CENTRAL EUROPE POUTlCAI. AND ECONOMIC PLAYGR0UND r. ♦ >•/ . . By SCOTT NEARING Vcenfeji ^mmU key s gr4at ^Aief. and Germany is in-|ion in ^v^rld econoijiy. Notherentlv a great country." 9tv ipl Aitura) r<4.ourccs!ox-«* C^iro *pr»»vided spccificall.v for sive, ^urift hetvJortt'of Afnei* the-(ftsmeinbcrTncnt of the Japa-faciories, railroads, roads, financial nese empire. From Teheran, hovv-and . merchandizing enterprises, ever, came no vvord about the dis-plus the very large scientific and membern^ant of Germany. industrial personnel, constitute ono Prime Minister Churchill told of the world's most important the House of Commons on Feb 22. areas of technological theory and ,1944, that extermination bombing practice. vvould bc continued in German oc Batermintaion bombing is Uking cupied territorv until unconditional care of central Europe iemporail.v »nrrcnder but he added: "Uncon-vvreeking its produetion enterprises ditional surrender means that the vietors liavc a free hand. It does not mcan that they are entitled to behave in a barbarous manner nor that thcy vvish to blot out Gcrmany from among the nations of Europe " A vveek later (Feb. 28) The also predieted the abandonment of I York re-eguippcd. if (hc.prcs {Times of London, semi-official railroads. and found that the cause snt Britoah ultfns df hot misciirry, ^an for the British govern- of ali the world's troubles are lati- chlefly by fnachine tooW madc in roent, «moriallzed: "In spite of the MISCELLANY... and crippling its transport systcm But this vvill end vvith the vvar. Then vvhat? i First central Europcan mines and Hcnry Ford prophesied that the; factories vvill be re-finauced by vvar vvill end in tvvo months. He capital from i London and Nevv AIR MAIL TO MEMBERS 0F OUR ARMED F0RCES Air mail sent to or by members of our arme3 forces outsidc the Continental United States vvho recaive mail through A. P. O/s or Fleet Post Offices, in care of the post-masters at the various ports of cm-barkatlon, Including that addressed to A. P. O.'s or the Fleet Post Office in care of the. postmaster at Seattlc, Washington, or to an A. P. O. In care of the postmaster at Harold W Hirth of Milvvaukee, in an address to the Minnesota Rc tali Hardvvare Associatlon, called on the assembled merchants to give | *"lnneapolis, Minnesota, must be prepaid at the air mali rate. of fl cents per half-ounce or fraetion preference to diseharged soldiers In thelr post-war hlring, because the ness and idlcness." Thanks. Mr. Ford We'll try to vvorkharder ... Uya Ehrenburg savs the Ruviam vvill march to Berlin ... The Atlantic Charter has fallen into a state of innocuous desuetude. opposition members of Parliament declared. Principles cnunciated by Roosevelt and Churchill have been nullifted by the hard realities of practical povvcr politics ... "The Chinese are the bravest soldiers in the vvorld," said Coloncl Rothvvell Brovvn, com-mandlng a rctachment of Chinese peasants vvith two months' training fighting against veteran Japanese in the Burma jungle. Only a fevv years ago the Chinese vvere a nation of pacifists ... Simeon Strun-sky advocates the establishment of a Federal Department of Com-plaints Adjustments, and Improvements. Svvell idea!... Big Bili Thompson is dead. NowKing Geor-ge can visit Chicago safety ... Love 3onquers aH. Young King Peter of Yugoslavia married the girl he has long loved — Alexandra, the daughter of King George of Greece. wlth Hlng George of Britain as his best man. This should pleasc Chura)&{who is devoled to the •^nonarenical principlc.'* But Peter defied his ovvn Cabinct; he may have to go to Hollywood to live happi!y ever after, His vast wealth is Invested In America. It looks as though Tito vvould take over the King'! Job .. — Liston M. Oak in The Nevv Leader. Britain. After the initial steps in reconstruction have been taken, j ?entral Europe vvill do its ovvn re- < equipping — especially if British and American capitallsts lend gen-erously as they did after World War I. v 4 This is ali vcry vvcll but Gcr-many, botli gcographically and ir technlcs, lies at the hcart of central Europe. Will re-financing and re-equipping central Europe mean re-financing and rc-cquipping German y? The question is a delicate and ?rucial one. Although Washington has madc no public committmcnts, London is dcfinitcly in favor of a rchabilitated Germany Field Marhsal Smuts. speaking before the Fmpire Parllamentary Assn. Nov. 25, 1943» ca 1 led atten-tion to the disappcarance of ali burning detestation of German oppression that fills Europe at this moment, it is stili axiomatic . . . that Germany cannot be other than an important member of the Euro pean body politic and cconoinic." The line of argument is unmis-takable. The policy is being more and more clearly defined. Marshal Smuts spoke a fevv friendly vvords. The Times is demanding a strong postvvar Germany. The political reason behind this line is equally obvious. A strong, organized central Europe is the only possiblc economic and political makc-vvcight against the strong postvvar position of Russia. Germany vvas rehabilitated after World War I to chock the vvcstvvard spread of bolshevism, After World War II Germany vvill bc the chief bulvvark of vvestern Europe against Marshal Smuts' "nevv colossus that first-ratc Continental povvers ex-! bestrides this contincnt —the So-cept Russia. He dismissed Italy and Vict Union. France vvith a shrug, but on the _______ subjeet of Gcrmany lic said: "The %a/aB B/\kir\c Gcrmans are a great people vvith I BUT WAK dONDj soldiers have learned the value of FARM INCOME D0UBLES T^^lTl^ZV Farm income has practically dou- told lo do u wjthout question." i bled since 1939, the inerease being 98 per cent, the Department of JI' & th#fCommunist press is Agriculture reported It said no ! ^yln^Weet^hings about big busi-other ecoftomic group had gained ( ness these days. the big - business i so mu oh in the same period. ! press is not Interested The March thereof. The nevv air mail rate of 8 cents an ounce is applicable to aH air mali addressed for delivery at sta-tions or camps vvith in the Continental United States Every effort tehould be madc to have ali air mali for our armed forces fully prepaid. FEBRUARY AIRPLANE 0UTPUT SETS RECORD American done th«y pre record rate of 350 a day. for a total of •.7«0. , ericon airrraft werkeri have R aggjl. D^rm u >rodii(M plan^i m\ ell^rhne ADAMICS NEW B00K MY NATIVE LAND Ba»ed upon the authors cxclusive material, this iiicrediblc story of YUGOSLAVIA — the country of the Croatians, the Serbians and the Slovenians — and her herole strugle liolds a significant lesson for the democracles. * Order Your Copy Novv $3.75 a cop.v PEOLETARBC book 8HOP 2301 So. Lavvndalc Avc., Chicago 23, 111.