Ljubljana, četrtek, 30. januarja 1958 PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRU2ITE SE! LETO XXIV Stev. 25 izdaja in iiska časopisno založniško PODJETJE •tnjOSKA PRAVICA« OlREKTOB PODJETJA tKV MODIC GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK CVAN ŠINKOVEC Vsalt aan razeD Petka - cena 10 dinarjev -LJUDSKA e 8 A V i C A- ustanovljicna «. oktobra 19M - Mir.n NARODNOOSVOBODILNO BORBO Ji tZilA-JALA KOT l »-DNEVNIK UM rEDNIK - OD OSVOBODITVii OO L JULUA USI KOT ONEV-NIK. NATO PA KOT TEDNIK . OD L JUNIJA l»M IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« ŠESTI KONGRES LJUDSKE MLADINE JUGOSLAVIJE Na bližnjih volitvah potrdimo da smo takšna mladina, kakršno naša dežela potrebuje Ingres je soglasno sprejel volilni razglas in resoluciji o družbeni dejavnosti ter razvedrilu mladine in o razvoju mednarodnih stikov ter sodelovanja Ljudske mladine Jugoslavije Beograd, 29. jan (Tanjug). Na dopoldanskem plenarnem zasedanju VI. kongresa Ljudske izraza na kongresu, ,ie traba zdaj čigar okriljei gladine Jugoslavije so govorili predstavniki mladine Vzhodne Nemčije, Maroka, Severne prenesti na delovna^mesta,na. skrbjo je rasla **orete> Švice, Madžarske, Albanije, Sirije in Izraela. Kongres je nato nadaljeval delo z razpravo o referatu Mike Tripala, potem pa je začel obravnavati predlog novega statuta tni "Nadine Jugoslavije. V obrazložitvi tega predloga je član predsedstva CK Ljudske Radine Jugoslavije Budo Šoškič med drugim poudaril, da je razlog za sprejem novega jita- , sko^skupščmo. okriljem, in vsakdanjo in se kalila moč-izgradnjo avtomobilske ceste na, revolucionarna, enotna orga- Bratstvo — enotnost ter na nizacija mladega rodu naše 'de-bližnje volitve v Zvezno ljud- žele. PISMO VI. KONGRESA LMJ CENTRALNEMU KOMITEJU ZKJ IN TOVARIŠU TITU Besede tovariša Tita pobuda za nove napore Ko zaključujemo delo našega po stalnem razvoju odpirajo Si-šestega kongresa, so naše misli roko torišče za polno uveljavlja-posvečene Zvezi komunistov Ju- nje ustvarjalnosti, delovne in in-goslavije, njenemu Centralnemu telektualne energije m pobude komiteju in tovarišu Titu, pod mladine na vseh področjih živ- ljenja. Če je bilo prva leta po našem petem kongresu precej zmede in tavanja, če je prišlo spričo enostranske usmeritve v mnogih na- v glavnem ta, da dosedanji statut ni jasno določil značaja, vloge in razvojne smeri j Konec govora Mike Povzemanje sadov in kritična gih organizacijah takrat do dolo-Tripala analiza razvojne poti Ljudske čenega zastoja, če smo stare me- Ljudske^inVadine^v 'i^Mjih" splošnega*1 družbene^a^azvoja'”dežeie, 'posebej pa v pogojih iz- j so udeleženci pozdravili z na- mladine v zadnjih petih letih tode in oblike politične dejavno-Sradnje sistema družbenega samoupravljanja in razvoja novega gospodarskega sistema. | vdušenim ploskanjem in skan- sta bili za naš sesti kongres pod- sti počasi zamenjavali z novimi, tega se je v zadnjih dine v * P.ove£ala vloga mla-^McliaVi , ^ družbenih orga-rih sp ^uf asti v tistih, v kate- bflo w, a Nadina. Zato je odritK *; j natančneje določiti benih or mladine do druž- j. .organizacij, ’ Vl statut je prilagojen po- diranjem »Tito — bratstvo enot- laga za natančnejšo opredelitev lahko zdaj zanesljivo trdimo, in in razvedrilu mladine, ki jo je VI. kongresa govoril dosedanjij nost«; ki se dolgo ni hotelo po- vloge in naloge Ljudske mladine to je pokazal naš šesti kongres, predložila posebna kongresna predsednik CK Ljudske mladi- leči. Vsi v dvorani so nato stoje v sistemu našega družbenega s a- da je zadnja leta Ljudska mla- komisija. ne Jugoslavije, Mika Tripalo, , Zapeli Internacionalo, nato pa moupravljanja, katerega široki dina' na poti nenehnega vzpona Kongres je prav tako soglas- katerega govor so pogosto pre- j zaplesali kozaračko kolo. okviri, raznolike oblike in težnje in da čedalje uspešneje izpol- no sprejel tudi volilni razglas, kinjali s ploskanjem. Sprejeta je bila tudi resolucija V imenu novega Centralnega o razvoju mednarodnih stikov in komiteja Ljudske mladine Ju- scdelovanja Ljudske mladine goslavije se je Mika Tripalo za- ueDam "v fniagujen pu- Jugoslavije, ki jo je sestavila po- hvalil udeležencem kongresa in da b0 ,ce'°tnega članstva, tako j sebna komisija na podlagi poro- izrazil prepričanje, da bo orgam- laMto nnmairai fianum {iia CK in razprave na kon- zacija Ljudske mladine storila gresu ! vse, da bi bili sklepi kongresa S kongresa so poslali po- čimprej uresničeni. Poudaril je zdravno pismo predsedniku Titu. velik pomen tega kongresa, ki Potem ko so bili objavljeni je izpričal neomajno enotnost izidi volitev novega centralnega delavske, kmečke, srednješolske „„„„ komiteja Ljudske mladine Ju- in študentske mladine Jugosla- pa tudi uvodno po- goslavije, je ob zaključku dela vije. Navdušenje, ki je prišlo do freb; Ljudske P°magal članom osnovne ™ a^me> da si pridobe ie nastal ^ave 0 ^em> kako k «emu HarS'ihova organizacija, ^°veka .nes teži, kakšnega Sedilo ct iga^a >td. Sedanje be-nejše. ;I uta je znatno obšir- k° Uud.i ia bl morale vse kandidacijske konference izbrati kandidate v Zvezno in republi-^fl&cijsk , sk»pščino. Prav te dni pa so se že v večini volilnih okrajev zbrali delegati na kan-fetenci Sp konference in predlagali po enega, dva in tudi tri kandidate. V sedmih dneh po kon-°aferenn I”0ra30 Ponovno zbrati volivci na zbore, kjer bodo govorili o kandidatih, zbranih na ah' in kandidaturo dokončno predložili volilnim komisijam v objavo. Na sliki: Verifi- kacijska komisija kandidacijske konference preverja poverilnice delegatov. S^vje 0 predneRa rev°luoionarni poti na-i # i i * ‘ Slane Kavčič - novi predsednik Republiškega sveta sindikatov Slovenije unega -T ”,. Ilarm P°« na-in P° °braz^lnskega gibanja i fazpravi V1 Buda Soškiča 'fl 1W_ Vl ]e bil Stati.f i statut v celoti let amezn°stih soglasno spre- rt?litvi no?7QZa{eli Klasovati o iz-iltle Jusoqi?a..CK Ljudske mlačenih in*1«’ v katere8a bo , KonEr °.3 Članov. f al Popoldne nadalje- su les°luciio Poročila > Nato iJ ltongresnih komi-odnhrS°8'3sno *n z navdušijo ° ravan3em sprejel --—_ 0 družbeni ‘ re- Ljubljana, 29. jan. Danes je bila v Domu sindikatov v Ljubljani plenarna seja Republiškega sveta sindikatov Slovenije. Uvodno besedo v razpravo o aktualnih političnih nalogah sindikatov je imel dosedanji predsednik Republiškega sveta Janko Rudolf. Zaradi njegovega slabega zdravstvenega stanja so na današnji seji izvolili za novega predsednika Republiškega sveta sindikatov Slovenije Staneta Kavčiča. Sprejem Bc;!.predsedniku Titu deiavnosli Tovariš Janko Rudolf Je ana-3 liziral sedanji gospodarski položaj, omenil lanskoletne uspehe in nakazal naloge sindikatov v zvezi s perspektivnimi plani. Ko je govoril o pomanjkljivostih dela sin- ji e°grad on ***““ *»»« voril o pomanjiujivosun aeia mm->fdsednik’ r V ?an- (Tanjug), dikalnih organizacij, je kritiziral n s sonrnPU Josip Broz njihovo ožino, slabo obveščanje i«111 svetu c°Je noc°i v Izvrš- članstva in enostransko obravna-t ■ za j , je Priredil spre- vanje problemov. Govoril je tudi ^<3ske miaeH-gate ^i- kongresa o odgovodnosti sindikalnih orga-in u® Jug°slavije. Na nizacij, o nujnosti neposrednega r avnih 0 več uglednih stika z ljudmi tako v podjetju kot v komuni, ki jih je treba hitro, učinkovito in politično pravilno obveščati o vseh dogajanjih. Po-: udaril je tudi. naj ima skrb za j človpka prednost pred vsem dru-v wtnlilnah m"*’ 3n' •1*nunrJa S*m- Okrepiti je treba boj za so- °bia^h lennh inBla 8,1 nl7k« oblačnost, cialistične odnose, medtem ko je i!" 1 11« Prlm™i__________________________ L. J„1X____* Političnih vodite VrEMENSK A Napoved 30. janunrja 1?,', NaJni»enan^rlmorskf'm de'n° sedaj ob volitvah dolžnost ^]r‘5> «n«v;^.x l^otrlumPo^,\Ur0O katov, da nalijejo čistega vi sindi-vina vo- PrlnlQrT(l' v ostai'!hkraJlh 7 mpKlo mpd livcem do « Predelih do v Problemov, ki so v središču pravi so zlasti poudarjali, naj bo sledilo , stoPin)>cdiJ,m1 'lc ^a«vin allhltnhno v'^dlpr"dvt- pozornosti" našega političnega in vsaka kritika konkretna in naseda sren nek8J snežnlh družbenega dogajanja, se je v raz- slovljena na pravo mesto, zlasti Podr^ropo ‘n Balkanom pravi na današnjem plenumu do- pa je dolžnost sindikatov, da sto-Ps aotl£ka’ ki S vV,okesa zrafne-. taknila tudi članica sekretariata rijo vse, da sprejeti sklepi ne toa^«hoano Evro^ iTa?™ : Centralnega sveta sindikatov Ju- bodo ostali samo na papirju vropo lnAlpe goslavije Pepca Kardelj. V raa- M. R. VOLILNI RAZGLAS VI. KONGRESA LMJ GLASUJMO za našo lepšo prihodnost! V marcu bomo imeli volitve v Zvezno in republiške ljudske skupščine, četrte po vrsti v naši deželi. Volitve bodo nov pregled naših dosedanjih uspehov v izgradnji socialistične družbe, katere smisel so svoboda, blaginja in sreča človeka. Mi, mladi, polnopravni državljani takšne družbe moramo v udeležbo v volilni kampanji in s samim glasovanjem še enkrat potrditi že znano resnico, da so naše težnje, naši ideali, usoda vsega našega rodu nerazdružljivo povezani z usodo socialistične Jugoslavije. S svojim glasovanjem bomo potrdili tudi največje uspehe minulega štiriletnega obdobja od zadnjih volitev v Zvezno in republiške ljudske skupščine. Samoupravljanje proizvajalcev v gospodarstvu in samoupravljanje državljanov v komuni In družbenem življenju nasploh je postalo bistvo našega sistema socialistične demokracije, sprostilo je ustvarjalne sile ljudi in zraslo v najprikladncjšo obliko povezovanja osebnih koristi državljanov s splošnimi koristmi skupnosti. Industrija je na svoji poti naglega vzpona dosegla nove velike uspehe in trikratno presegla predvojno proizvodnjo, kmetijstvo pa je storilo velik korak naprej in doseglo lani rekordno proizvodnjo. Vse to je omogočilo znatno zboljšanje življenjskega standarda in nam prineslo v petletnem planu natanko izraženo politiko ustvarjanja pogojev za še boljše življenje naših državljanov. Bližnje volitve bomo imeli v času, ko sl napredni ljudje vsega sveta na vso nioč prizadevajo, da bi se ognili nevarnosti strašne atomske vojne. S svojim glasovanjem bomo mi, mladi, močno podprli našo 'deželo kot enega najbolj dejavnih, borcev za politiko aktivne koeksistence, brezkompromisnega borca za mir. za enakopravne odnose med državami in za polno spoštovanje suverenosti sleherne dežele. Mladi ljudje, za nas so bližnje volitve posebno važne tudi zato, ker Jlli bomo imeli v času, ko na mlade državljane čedalje bolj smelo prenašamo večje družbene odgovornosti. Zadnje volitve v ljudske odbore, na katerih je kandidiralo in bilo izvoljenih mnogo fantov in deklet, to najbolje potrjujejo. Z aktivnim sodelovanjem na bližnjih volitvah bomo izpričali, da smo ne samo dorasli in sposobni za (isto, kar nam je zaupano, marveč tudi za nekaj več — za nove dolžnosti in nove odgovornosti nasproti sebi samim in nasproti naši skupnosti. Tako ne lc naglo rastemo v aktivne in odgovorne člane družbe, marveč lahko bolj izpričujemo tudi tisto, kar je v nas največ vredno: mladostno energijo, borbenost in ustvarjalnost. Z udeležbo v predvolilni kampanji in s samim glasovanjem se bomo tako oddolžili tudi naši socialistični deželi za vse tisto, kar nam je storila, da je naša mladost čim lepša in čim plodnejša. Na volitvah bomo glasovali tudi za to. da bodo naši življenjski in delovni pogoji še boljši, da bo naša družbena dejavnost popolnejša, naše šolanje še plodnejše, naša telesna vzgoja še bolj vsestranska. Ne bili bi namreč mladi, če bl bili povsem zadovoljni s tistim, kar imamo, če ne bi hrepeneli po višjem, lepšem In popolnejšem. Mladi državljani, predlagajmo in volimo tiste kandidate, ki so s svojim dosedanjim delom zaslužili zaupanje ljudstva, ki bodo znali vskladiti koristi komun s koristmi skupnosti, ki bodo razumeli zahteve sodobnih mladih ljudi In storili, kar je njihova dolžnost, da se bodo vsi naši mladi državljani vsestransko razvijali, da bodo postali svobodne družbene in dostojanstvene osebnosti z razvito socialistično zavestjo, z vzgojenim samostojnim mnenjem, z neoviranim kritičnim duhom, osebnosti, polne ustvarjalne volje In odgovornosti nasproti sebi in družbi. Fantje in dekleta, vl, ki boste prvikrat glasovali, pojdite vsi na volitve in dokažite, da ste vredni nasledniki legendarnega skojevskega In brigadirskega rodu. VI živite v drugačnih pogojih in vaša ustvarjalnost se kaže v drugačnih oblikah — v učenju, v razvijanju socialističnih odnosov med ljudmi, v obvladovanju sodobnega procesa proizvodnje v Industriji in kmetijstvu ter v osvajanju znanstvenih pridobitev. Ro pa pridejo veliki dogodki, se vaša politična zavest in zrelost izražata prav tako nazorno kakor pri prejšnjih rodovih. Takšen velik dogodek so tudi bližnje volitve. Potrdimo tudi na njih, da smo takšna mladina, kakršno naša dežela prav potrebuje. Mladinci In mladinke! Vključimo se vsi v splošno predvolilno dejavnost Socialistične zveze in vnesimo v njo naše mladostno navdušenje In polet! Pojdimo vsi na volitve! Glasujmo za najboljše! Glasujmo za našo vedrejšo mladost, za našo lepšo prihodnost! Glasujmo za svobodno, neodvisno socialistično Jugoslavijo! Delegati VI. kongresa Ljudske mladine Jugoslavije. njuje svojo vlogo v sistemu naše neposredne socialistične demokracije. To- se kaže v naraščajoči politični dejavnosti naših organizacij in prenašanju čedalje večjih družbenih odgovornosti na mladino. O tem zgovorno pričajo dejstva, da dela zdaj v or* ganih družbenega samoupravlja* nad 100.000 mladincev in mla-dink, da je delalo doslej v delavskih svetih in njihovih odborih nad 77.000 mladih ljudi, da je bilo na zadnjih volitvah v ljudske odbore izvoljenih nad 6300 mladih odbornikov, da odpade na mladino 68 °lt vseh v letu 1957 sprejetih novih članov Zveze komunistov. V naši zmerom mladi in raz* gibani socialistični družbi raste razgiban in enoten mladi rod, poln živijenjskega optimizma, ki je usodno zainteresiran na nenehnem čim uspešnejšem razvoju socializma in pripravljen, da prispeva vse svoje umske in fizične sile za ustvarjanje novih, vsebinsko bogatejših in naprednejših oblik socialističnega življenja. Zavedamo se, da je od povečanega političnega in vzgojnega delovanja Ljudske mladine in drugih zavestnih socialističnih sil odvisno, v kolikšni meri se bodo razmahnile sile mladega rodu v boju za stalnejši napredek naše socialistične skupnosti. Besede, ki jih je v začetku kongresa naslovil na našo mladino tovariš Tito in ki so prežete ■z velikim zaupanjem v mladi rod naše dežele, bodo za naše organizacije in vse mlade ljudi pobuda za nove' napore in nov ustvarjalni polet v boju za razvijanje materialnih sil in socialističnih družbenih odnosov v naši deželi, za izpolnjevanje važnih nalog našega perspektivnega plana gospodarskega razvoja, za uspešno zgraditev avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti od Ljubljane do Djevdjelije s prostovoljnim delom, za še bolj intenzivno delo za vsestransko socialistično ‘vzgojo mladega rodu naše dežele. Naslonite se na sile mladine zmerom, kadar je to naši socialistični skupnosti potrebno! Mladina bo opravičila zaupanje Zveze komunistov in naše skupnosti. To je enodušno prepričanje in sporočilo našega šestega kongresa. Naj se razcveta in razvija naša svobodna socialistična skupnost, ki jo vodi po poteh nenehnega napredka Zveza komunistov Jugoslavije s tovarišem Titom!« Ribolov na Donavi Bukarešta, 29. jan. (Tanjug). V Bukarešti je bil med Jugoslavijo, Sovjetsko zvezo, Romunijo in Bolgarijo sklenjen sporazum o ribolovu v vodah Donave. Uradno poročilo o sporazumu pravi: Po podajanjih, ki so trajala od 20. do 29. januarja, je bil v Bukarešti med Jugoslavijo, Sovjetsko zvezo, Romunijo in Bolgarijo sklenjen sporazum o ribištvu v vodah Donave. S tem sporazumom so določiti ukrene za ohra-'nitev in povečanje ribjega bogastva, urejena so vprašanja ribištva ter znanstvenega in tehničnega sodelovanja na tem področju. Sporazumu se lahko pridružijo tudi drugo zainteresirane podonavske dežele. Pri svečanem podnisu sporazuma je bil navzoč tudi podpredsednik ramunske vlade in minister za industrijo potrošnih dobrin Stefan Vojtek. Mladina Jugoslavije se bo zmerom borila za mir in za mednarodno prijateljstvo Resolucija VI. kongresa Ljudske mladine Jugoslavije o razvijanju mednarodnih vezi in sodelovanja LMJ Resolucija ugotavlja, da so bili med V. in VI. kongresom Ljudske mladine Jugoslavije doseženi v razvijanju mednarodnih vezi in sodelovanja pomembni uspehi. Mladi rod Jugoslavije, je rečeno nadalje v resoluciji, je življenjsko zainteresiran na ohranitvi miru, na razvijanju mirnega sodelovanja in krepitvi prijateljstva med vsemi narodi. Ljudska mladina Jugoslavije je prepričana, da v uresničevanju te želje jugoslovanske mladine prispeva k razvijanju sodelovanja z mla- Hladna vojna in razdelitev sveta na bloke, je poudarjeno v resoluciji, sta negativno vplivala tudi na mednarodno sodelovanje mladine. Srečanja in prijateljsko sodelovanje mladih ljudi posameznih dežel je zamenjalo njihovo medsebojno nepoznavanje, nezaupanje in predsodke. Pomanjkanje kakršnegakoli sodelovanja med mnogimi nacionalnimi mladinskimi organizacijami ta usmeritev velikih mednarodnih mladinskih organizacij na uveljavljanje določene blokovske politike je Mladinske organizacije po svetu, katerih delegati prisostvujejo kot gosti na kongresu LMJ, so poslale razna darila dino in njenimi organizacijami v ustvarilo položaj umetne cepitve vseh deželah in k aktivnemu so- v mednarodnem mladinskem sodelovanju v boju za mir, ki ga delovanju. bijejo zdaj vse napredne sile na Ljudska mladina Jugoslavije *vetu. meni, da je ta cepitev v medna- rodnem mladinskem sodelovanju reprezentantivnimi organizacija-skodljiva za-mlade ljudi vseh de- mi, kakor tudi z bolj ali manj zel in za razvijanje mirnega so- specializiranimi organizacijami, delovanja narodov nasploh. ki zajemajo mlade ljudi. Zdaj je očitno, da je mladina 1 Razen tega bo Ljudska mladi-vključena v organizacije, različne na Jugoslavije kakor doslej po-po značaju, po svoji ideološki in budnik širših skupnih dejavnosti politični opredelitvi, in vsak, kdor ali pa bo v skladu s svojimi ko-resnično in odkritosrčno želi s*ike ristmi podpirala takšne pobude in srečanja mladine raznih dežel, drugih mednarodnih mladinskih mora sprejeti načelo enakoprav- organizacij. Prav tako bo Ljudska nega sodelovanja z vsemi demo- mladina podpirala tudi krajevne kratičnimi in naprednimi mladin- oblike sodelovanja, kolikor bodo skimi organizacijami ne glede na odprte za sodelovanje vseh mla-njihove ideološke in politične na- dinskih organizacij na tistem pod-zore ter pripadnost k mednarod- ročju. nim organizacijam. j- Sodobni mladi rodovi, je reče- V razvijanju univerzalnega so- no na koncu resolucije, žive v delovanja morejo odigrati odlo- SVetu in času velikanskih znan- čilno vlogo vezi in sodelovanje stvenih in tehničnih pridobitev, med narodnimi organizacijami, katerih miroljubna uporaba lahko zlasti kulturno, strokovno in zelo olajša in olepša življenje športno sodelovanje. V teh in po- človeka, pospeši gibanje sodobne dobnih vprašanjih bi bilo korist- družbe na poti k zmagi sociali- no tudi skupno sodelovanje med- stičnih družbenih odnosov in še narodnih mladinskih organizacij, bolj zbliža in sprijatelji vse na- Kot politična in vzgojna orga- rode. nlzacija, ki se bori za upostavitev Toda na svetu so še zmerom socialističnih družbenih odnosov, nevarnosti, da bi postale te pri- je Ljudska mladina predvsem za- dobitve v blaznosti orožje rušilne interesirana na sodelovanju z vojne, kakršne zgodovina še ne vsemi tistimi mladinskimi organi- pozna, vojne, ki ne bi bila raz- zacijami, ki se bore za zmago so- bila tega ali onega družbenega cializma. Zato bo Ljudska mla- reda, te ali one države, marveč dina tudi v prihodnje širila vse- bi spravila človeštvo in njegovo stransko sodelovanje z mladin- v stoletjih ustvarjeno civilizacijo skimi organizacijami v socialistič- na rob propada. nih deželah, s komunističnimi, so- Mladina Jugoslavije, ki se do- cialističnimi, socialnodemokrat- bro. zaveda obeh možnosti se bo skimi mladinskimi organizacijami tembolj borila proti vsem vojnim drugih dežel, kakor tudi z organi- nevarnostim, za mir, za medna- zacijami delavske in sindikalne rodno prijateljstvo in za aktivno mladine. koeksistenco med vsemi državami Ljudska mladina Jugoslavije in narodi. Mladi ljudje Jugosla- bo tudi v prihodnje razvijala so- vije nudijo svojo roko prijatelj- delovanje z drugimi mladinskimi stva vsem mladim ljudem na sve- organizacijami, in sicer predvsem tu in si prizadevajo, da bi v tem z organizacijami v tistih deželah boju korakali skupno, ker je to Azije in Afrike, ki so dosegle na- skupni boj vseh narodov, pred- rodno svobodo po drugi svetovni vsem pa mladih rodov. vojni ali ki se v pogojih kolonial-1 --------- nega suženjstva še zmerom bore Tovarišica Vida Tomova za namrlnn narinllA HMCa t lila lOIuSlCCVa za narodno neodvisnost, nadalje z mladinskimi sveti in drugimi IZ RESOLUCIJE O KULTURNI, TELESNI IN TEHNIČNI VZGOJI MLADIH LJUDI PODJETJA IN SOLE središča družbenega in zabavnega življenja mladine V resoluciji je poudarjena po- akcije, dejavnost r Jugoslovanski treba po vsestranski kulturni, telesni in tehnični vzgoji mladih Hudi. Organizacija Ljudske mladine si je tudi doslej nenehoma prizadevala, da bi z ravnovrstnim delom omogočila vsestransko vzgojo mladincev. V raznih specializiranih družbenih organizacijah in samostojnih oblikah - . družbene dejavnosti je zajetih nalis”čnim nad dva milijona mladincev in "" mladink. ljudski armadi, dejavnost prosvetnih delavcev, vse to lahko v okviru naše organizacije mnogo prispeva k stvari. V resoluciji je poudarjeno, da' morajo mladinske organizacije V resoluciji je nadalje rečeno, da so za raznovrstnejšo družbeno dejavnost mladine posebno važne množične akcije, revije, zleti, športne igre, mesec tehnike, ta- borjenja, izleti, pohodi itd., v katerih sodeluje vsako leto na sto-tisoče mladih ljudi. Samo v lan- ski proslavi »Dneva mladosti« je sodelovalo kakih tri milijone mladincev. Resolucija ugotavlja nekatere pomanjkljivosti v dosedanjem delu z mladino in poudarja, da niso osamljeni nazori, da je orga' niziranje družbenega in zabavne-življenja mladine dejavnost »nižje vrste« in da upravičene lahteve mladine po zabavi in razvedrilu mnogi razlagajo kot izraz njene površnosti in prizadevan ja, da bi se samo zabavala. Mladinske organizacije so ponekod premalo iznajdljive in gibčne-v iskanju privlačnih oblik zabave za mladino in vse probleme na tem področju pojasnjujejo izključno ■ gmotnimi težavami. Podjetja in šole naj postanejo središča družbenega in zabavnega življenja mladine in zato naj organi družbenega in delavskega samoupravljanja posvetijo večjo pozornost zgraditvi potrebnih naprav, zagotovitvi poklicnih strokovnih voditeljev in organiziranemu uvajanju telovadbe v podjetjih ter tehnične vzgoje v šolah, kar bi ugodno vplivalo na večjo delovno sposobnost vsakega posameznika. Razvijanje zanimanja za bogato in vsebinsko globlje družbeno zabavno živi jen ie in uspo- odločno nastopiti proti pojavom primitivizma, proti ozko nacio-težnjam in drugim negativnim vplivom. Vsebina dela mladinskih organizacij mora sloneti na splošnih jugoslovanskih izkušnjah, pridobitvah in načelih. Zato je treba spodbujati pripravljanje boljše zabavne glasbe, množičnih pesmi, recitacij in drugih del s sodobno tematiko ter popularizirati dobre dosežke filma, gledališča, literature, glasbe, tehnike, športa itd. Posebno važna sta strokovnost ter moralnopolitična kakovost neposrednih strokovnih voditeljev, ki so nenehoma povezani z mladino in njenimi neposrednimi vzgojitelji. Ljudska mladina naj ima aktivno gledišče v izbiri teh kadrov ter v njihovem usposabljanju in šolanju. Za delo za mladino so izredno važne razne specializirane družbene organizacije, ki delajo za telesno in tehnično vzgojo mladine, za kulturno in zabavno dejavnost, za organiziranje potovanj in počitka, za zdravstveno in splošno izobrazbo. Tu je vloga Ljudske mladine v tem, da-s temi organizacijami tesno sodeluje in uveljavlja določene zahteve glede usmerjanja njihovega vzgojnega dela. Resolucija ugotavlja, da je skupnost že doslej dajala v raznih oblikah velika sredstva za družbeno dejavnost in razvedrilo mladine. Ta sredstva pa so bila dostikrat nezadostna. Zato si moramo razen zahtev po večjih gmotnih sredstvih prizadevati, da jih bomo čimbolj racionalno trošili. Čeprav še zmerom nimamo dovolj mladinskih domov, zletišč, preskrbovalnih središč Počitniške zveze, športnih naprav, dvoran perspektivne načrte o zgr in razvijanju gmotne podlage za družbeno in zabavno življenje. Celotne skrbi za socialistično vzgojo za organiziranje družbenega življenja in zabave mladine ne smemo ločiti od skrbi za vzgojo, razvedrilo in zabavo otrok. Ljudska mladina bo tudi v prihodnje sodelovala in podpirala svete društev za skrb za otroke in svete pionirjev ne samo prek svojih, članov v vodstvih pionirskih organizacij, marveč tudi tako, da bo sodelovala kot celota v delu za izpolnjevanje teh nalog. na konferenci ŽK v Mariboru Maribor, 29. jan. Razen 120 delegatov, ki so zastopali 1103 člane 41 osnovnih organizacij, se je včerajšnje konference Zveze komunistov občine Maribor-Ta* bor med drugimi gosti udeležila tudi organizacijska sekretarka CK ZKS Vida Tomšičeva. Po poročilu sekretarja občinskega komiteja Slavka Kobala se je razvila živahna razprava, v kateri je med drugim sodelovala tudi Vida Tomšičeva, ki je govorila o vlogi komunistov v naši družbi. Med drugim je poudarila, da so prav za marsikatero nepravilnost v našem gospodarstvu in na terenu odgovorni prav komunisti, ki nepravilno in prepočasi ocenjujejo položaj. Poudarila je, da bodo morali postati komunisti aktivnejši in si bodo le s tem utrdili svoj ugled. Na konferenci so izvolili nov občinski komite, delegate za okrajno konferenco ter delegata za kongres Zveze komunistov Jugoslavije. DNEVNIK sabljanje potrebnih kadrov je itd. je nekaj teh naprav zane-najvažnejša naloga na vasi na marjenih. da propadajo, ker za | tem področju. Mladinske delovne n jihovo vzdrževan je nihče ne I skrbi. Zato kongres priporoča, naj na pristojnem mestu prouče možnosti, da bi te naprave prešle v pristojnost komune. Kongres tudi predlaga, naj bi pri teh na-nravah upostavili organe družbenega upravljanja. Bralcem sporočamo, da bomo resolucijo VI. kongresa Ljudske mladine Jugoslavije o nalogah Ljudske mladine v družbenem samoupravljanju objavili v prihodnji številki našega listo Na koncu resolucija opozarja na potrebo, da izdelajo komune ▼ Zagrebu je zasedalo predsedstvo Stalne konference mest in sklenilo, da bodo na prihodnji letni skupščini jugoslovanskih mest, ki se je bodo udeležile tudi druge zainteresirane organizacije in ustanove, razpravljali o pospeševanju trgovine. Skupščina bo od 20. do 31. maja v Beogradu. Predsedstvo je na svojem zasedanju obravnavalo izkušnje iz stanovanjske izgradnje ,v lanskem letu. Poudarili so, da so si ljudski odbori močno prizadevali, da bi sredstva za stanovanjsko izgradnjo iz lokalnih skladov čimboije izkoristili. Hkrati so opozorili tudi na nepotrebne gradnje neprimernih in predragih stanovanj ter se zavzeli predvsem za racionalizacijo gradenj stanovanj. Predsedstvo je sklenilo, da bi bilo treba organizirati široko izmenjavo izkušenj o teh vprašanjih. Zato je bilo sklicano medmestna posvetovanje o izkušnjah iz stanovanjske izgradnje v letu 1957, ki bo 4. In 5. marca v Osijeku. Na zasedanju so govorili tudi o drugih vprašanjih, kot o preskrbi mest z električno energijo, slabem stanju vodovodne napeljave v večini mest itd. V Beograda Je bil včeraj podpisan sporazum o blagovni menjavi med Jugoslavijo in Romunijo v letu 1958, po katerem bo dosegel trgovinski promet v obe smeri vrednost 9 milijonov dolarjev. Kot predvideva sporazum, se bo blagovna menjava med obema deželama v primerjavi z lanskim letom povečala za okrog 15 %, ŠIROK RAZMAH PREDVOLILNIH PRIPRAV Družbene m gospodarske naloge zahtevajo tehten premislek pri izbiri kandidatov Z včerajšnjih kandidacijskih konferenc v ljubljanskem okraju hkrati pa bo v to menjavo vključenega več novega blaga. Jugoslavija bo dobavljala Romuniji valjani material, nezgor-Ijivo opeko, barit, tanin, na-tron papir, razne kemikalije, stroje in opremo, Romunija pa bo izvažala v Jugoslavijo surovo nafto, bencin, parafin in ostale derivate kakor tudi žvepleno kislino, razne kemikalije, stroje in drugo. Predsednik Centralnega sveto ZSJ D juro Salaj Je včeraj sprejel delegacijo Zveze sovjetskih sindikatov pod vodstvom sekretarja Centralnega sveta Ševčenka. Na sprejemu so bili tudi podpredsednik sveta ZSJ Ivan Božičevič, član sekretariata Centralnega sveta Marijan Vivoda in predsednik sindikata komunalnih ln obrtnih delavcev Ratko Kuruzovič. Na včerajšnji seji Izvršnega sveto Makedonije, ki Ji je predsedoval član Izvršnega komiteja CK ZK Makedonije Ljupčo Arsov, so sprejeli več uredb, odlokov in sklepov s področja gospodarstva in notranje politike. Najnlija temperatura v BIH to zimo je bila včeraj zjutraj na Sokocu (Romanija), in sicer je padlo živo srebro na 21 stopinj pod ničlo. V drugih krajih Bosne je znašala temperatura včeraj zjutraj od -8 do —18 stopinj. V Hercegovini pa je bilo topleje. Najnižja temperatura je bila včeraj zjutraj v Mostarju — 1 stopinjo nad ničlo. Kakor pričakujejo, se bo temperatura v nekaj dneh zvišala. V veliki dvorani na Magistratu v Ljubljani so se včeraj zbrali delegati volilnega okraja L j ubij ana-Center I, da na kandidacijski konferenci izberejo kandidate za Zvezni zbor proizvajalcev industrijske skupine. Ta volilna enota obsega vzhodni del občine Center. Konferenco je Začel predsednik okrajne volilne komisije Jože Pernuš, po referatu, ki ga je pripravil o problemih našega gospodarstva Jože Borštnik, pa so delegati predlagali tovariše, o katerih so menili, da bi jih konferenca izbrala za kandi-•date. Od treh predlaganih je dobil zadovoljivo število glasov tehnični direktor tovarne kleja inž. Anton Tribušon. Hkrati je bila včeraj popoldne v mali dvorani na Magistratu tudi kandidacijska konferenca 27. volilnega okraja občine Center, ki je izbirala kandidate za Republiški zbor proizvajalcev. Območje tega volilnega okraja obsega strogi Center levo od Miklošičeve ceste. Za kandidate so delegati izbrali direktorja projektivnega ateljeja inž. Sonjo Lapajne in od-delkovodkinjo knjigoveznice v Triglavski tiskarni Dano Košak. Kandidacijska komisija za 26. volilni okraj občine Center pa je v prostorih Kresije soglasno izbrala za kandidata tovariša Lojzeta Ocepka. V Medvodah so predlagali tri kandidate Včeraj so se v sejni dvorani občinskega ljudskega odbora v Medvodah zbrali delegati za kandidacijsko konferenco med-voške in severnega dela šentviške občine. Predstavnik okrajne volilne komisije je začel konferenco, prebral tiste člene zakona, ki se tičejo naloge konference, nakar so izvolili verifikacijsko komisijo, ki je pregledala poverilnice in potrdila mandate vseh delegatov. Po izvolitvi delovnega predsedstva je konferenci spregovoril sekretar občinskega komiteja Medvode, ki je orisal delo dosedanje skupščine in uspehe, ki smo jih dosegli v zadnjih letih na vseh področjih gospodarskega in političnega življenja. Delegati so predlagali kra jši odmor. Medtem so se izoblikovali tudi dokončni predlogi, ki so jih zatem dali konferenci. Vsak svojega kandidata so predlagali delegati iz medvoške in delegati iz šentviške občine, razen tega pa je delegat iz Gamelj-nov predlagal še tretjega kandidata, kakor so mu sugerirali na zboru volivcev. Konferenca je z večino glasov, kakor jo določa zakon, sprejela vse tri predloge in tako bodo še na zborih volivcev v medvoški in delu šentviške občine govorili o naslednjih kandidatih: Franju Becu, obratovodji v mizarskem podjetju Sora v Medvodah, Jožetu Vonti, podpredsedniku občinskega ljudskega odbora Sent-vid in sekretarju podjetja Co-lor, ter o Martinu Kosu. uslužbencu »Rašice« v Gameljnih. Kandidacijska konferenca v Mostah Včeraj popoldne so se v sejni dvorani občine Moste zbrali tudi delegati za kandidacijsko konferenco, na kateri so izbrali kandidate, ki naj bi zastopali njihovo volilno enoto vzTe^n, zboru poslancev. Zbrani de gati so zastopali volivce 12 °.®.c. Bežigrad, Moste, Polje in Litijski skupaj predstavljajo 209. lilno enoto na volitvah za zv no skupščino. Medtem J verifikacijska komisija °P*a ljala svoje delo, jinu Je spti govoril dr. Marijan Dermastw o nekaterih problemih 60SP darskega razvoja pri nas. legati so se nato soglasno o čili, da izberejo dva kandi za zvezni zbor, in*0. Vrščaj-Holly in Fani Tomi® ,, Žagar. Volivci pa naj sam1?, ,1. čijo, katero izmed kandidat* bodo izvolili. Določeni datumi kandidacijskih konferen v severnem Primorju Okrajne volilne komisije^ Novi Gorici, Tolminu in so določile datume kandidat skih konferenc. Sedemnajst ko ferenc bodo opravili od 30^ • do 4. februarja v Novi G ’ Šempetru, Idriji, Ajdovščini, pavi, Kanalu ob Soči, Kobaridu in Komnu. Na teh konferenc bo 930 delegatov iz okraja predlagalo dva pos . v Zvezni svet; enega v indusi™ sko skupino in skupaj s se p v mi okraji enega predstavnih kmetijsko skupino Zvezneg zbora proizvajalcev. Prve kandidacijske kon ference v mariborske okraju V torek so na prvi kfn1^. cijski konferenci izvo:rontet gati v občini Maribor-za kandidate v Republisk dr. Drago Cernelčevo m ? ■, no Goriškovo, obe znaIV = \e borski zdravnici. Pred dn bil izvoljen za kandidata publiški zbor v občini Gor Franc Belšak iz fureUnc. Včeraj sta bili dve kandidac ^ ski konferenci za kandid •>— >---/- - - . • . ■ uonn, z». jan. (neuier). iauuu- v trgovini ° p,? T 6 Pr°1?vode Predstavnik izraelskega zunanje- združitev Sinje m Egipta in po- nonemška vlada je imenovala dr. Hkrati obema deželama, ga ministrstva le nocoj izjavil, udaril, da ,ie to -odločen korak k - *-ail SO i..jj ____ Jeruzalem, 29. jan. (AP). Hamad je v Kartumu izjavil, da njegova stranka v celoti podpira Dr.Hilger Scherpenberg namesto Hallsteina Bonn, 29. jan. (Reuter). Zahod- svobodno°? odPravili tudi ovire da bo njegova dežel: tala 17 « pretakanja kapi- Varnostni svet OZN 12 ene dežele v drugo. Spo- -- ga da razum g°spodar^TUJK tudi k]avzulo o, Prihodnje ki naj v y. J'" OmnPn^l vsebuje mi večiepa"' orn°g°či preselitev Plodne ,-„ a Egipčanov v kraje „ 2- neza^ostno .naseljene sklenienihln:ii‘ Eden izmed lani med S. • sPorazumov določa mešanih tudi ustanovitev industriio -UZ^ na torišču financ, Miniit i” krnetiistva. deve "i -S vo za socialne za- s sinditir ipravl^a v sodelovanju zatn načrt en^° « S^ daje v obeh načrt enotne delovne tem oziri? K«°beh deželah. V ker sn c- bržčas ne bo težav, riji J ,ornenjeni zakoni v Si-Egiptu podobni. Medtem Je nocoj izjavil, dežela obvestila o poslabšanju položaja na t izraelsko-sir-ski meji. Ta korak bo storila v zvezi z včerajšnjim spopadofn, pri katerem sta padla dva pri- , padnika izraelske obmejne policije, šest pa je bilo ranjenih. Predstavnik sirske armade pa je danes izjavil, da je skupina j turških vojakov prestopila mejo in napadla vas Boban, pri čemer 1 je bil en sirski vojak ubit, več pa ranjenih. Debata o simami politiki v italijanskem parlamentu udaril, da je to širši zvezi arabskih narodov, vštevši tudi nas«. Združitev Sirije in Egipta je podprl tudi predsednik sudanske Protiimpe-rialistične fronte Babakir Ali. Naser in Kuatli bosta razglasila federacijo Kairo, 29. jan. (AFP). Danes so uradno sporočili, da bo predsednik sirske republike Kuatli v soboto prispel v Kairo, kjer bo skupaj z egiptovskim predsednikom Naserjem razglasil združitev Sirije in Egipta. Hilgerja Scherpenberga za državnega sekretarja v zunanjem ministrstvu namesto Walterja Hallsteina, ki je bil pstavljen na položaj predsednika komisije Skupnega evropskega tržišča. Dr. Scherpenberg je zet dolgoletnega predsednika Reichsbanke dr. Schachta. TEŽAVE BRITANSKE ANTARKTIČNE ODPRAVE Wellington, 29. Jan. (Reuter). Dve ameriški mornariški letali sta vrgli britanski antarktični odpravi dve steklenici kisika, ki je nujno potreben seizmološkemu strokovnjaku v odpravi Geoffreyu Fretu, ker se je zastrupil z ogljikovim monoksidom. Ta kisik bo bolniku zadostoval za 43 ur, SADOVI NAŠIH PRIZADEVANJ NA TORIŠČU MEDNARODNIH STIKOV Začetek? sorazmerno v sedanji skromen, še vedno „ čeprav vend^ MhoziTaZdTaženi jedrsko-raketni nlembpr>^, sp^nern izredno po-dnevi J*0™™™, ki so ga pred Sovietskn * .V Washingtonu o na kultuameri^ sodelovanju določa ”nP°dročjii. Dogovor ^edseboi em ukrepe za boljše niavo rZ°- sPoznavanje: izme-oddaj ffjfckih in televizijskih >tvenih b je označil 0Seiek c za najdragocenejši tiere v veleposlaniške ka- k to bi,, °nu. Nedvomno •jtttJi j pr^en napredek v primer-arrieri$ki ?°^arni, ko so določeni &eva krogi v intervjuju Hru-^režj Ser, anie riški televizijski nekaj meseci videli ?artement past”> ko je State De-izrtiati n vztrajal, da je treba ^skov sklStne °dtise mojstrom siovaii d ^baleta, ki naj bi go-Vvrneniir, ^ \ Praktično je to med je bilo potovanje Rim, 29. jan. (Tanjug). V italijanskem parlamentu se je danes začela debata o vladni politiki. Prvi je govoril sekretar KP Italije Palmiro Togliatti, ki je obrazložil gledišča KP Italije na mednarodna vprašanja. Izrekel se je proti vzpostavitvi oporišč j za usmerjevane izstrelke na italijanskem ozemlju in zahteval! referendum glede tega vprašanja. Nadalje je zahteval, naj vlada izkoristi vse možnosti za pogajanja in sporazum med Vzhodom in -Zahodom. V debati o zunanji politiki bodo sodelovali šefi vseh strank, na koncu pa bo vladno stališče branil zunanji minister Pella. Oster pritisk , alžirskih upornikov v vzhodnih krajih dežele Pariz, 29. jan. (Tanjug). Uporniki so sinoči napadli francoske postojanke v mestih Suk-Arasu in Venzi, v katerih so zbrane močne francoske sile. Alžirci so celo uro z metalci min iz neposredne bližine obstreljevali francoska taborišča. Francosko poveljstvo je objavilo, da »kljub veliki materialni škodi« ti garni-I ziji nista imeli človeških izgub. KALBITZER O ZAHODNONEMŠKIH STIKIH Z NASO DEŽELO Proti dvojnemu merilu - (Od našega stalnega dopisnika) Bonn, 29. jan. Socialnodemokratski poslanec iz Hamburga Helmuth Kalbitzer je danes tujim in domačim novinarjem v Bonnu govoril o svojih vtisih z nedavnega obiska v Jugoslaviji, kjer se je mudil teden dni kot gost Ko- hodnonemška vlada preklicati svojo deklaracijo, v kateri je zagrozila, da bo prekinila odnose s sleherno deželo, ki bo priznala vzhodnonemško vlado. Poudaril je, da je zahodno-nemška vlada navezala diplomatske stike s Sovjetsko zvezo kljub temu, da ta priznava vlado v Tudi pri Duvivieru, prav tako v vzhodni Alžiriji, in v okolici Uk-Agasa so se v zadnjih 24 urah vneli novi spopadi. Francoska poročila, ki opozarjajo, da so uporniki izredno dobro opremljeni, trdijo, da je bilo samo nekaj Francozov ranjenih, medtem ko bi naj bilo padlo nad 70 Al-žircev. Tudi na drugih bojiščih v Alžiriji so se boji nadaljevali. Uporniški komandosi so v zadnjih petih' dneh vrgli v zrak že dva vojaška tovornjaka na progi Alžir—Constantine. Komandosi so napadli tudi francoske patrulje in policijske odrede na področju Alžira, Bona in Constantine. Pri Batni je zavozil na mino francoski vojaški kamion, nedaleč od Orana sta zavozila na mino dva kamiona. V nekem spopadu je bil smrtno ranjen podpredsednik francoske uprave v Constantinu. IZ RAZGOVORA Z GENERALNIM SEKRETARJEM ZB VELIMIROM STOJNlCEM Plodno delo v Svetovni federaciji borcev Beograd, januarja Število bivših borcev, zbranih v Svetovni federaciji bivših borcev, je čedalje večje. Svetovna federacija se je od svoje ustanovitve v oktobru 1950 iz leta v leto nenehno razvijala in širila, tako da je zdaj vključenih v njej okrog 140 nacionalnih združenj iz 37 dežel, kar pomeni okrog 20 milijonov bivših borcev. V zadnjih letih je razvila v njej močno prizadevno dejavnost tudi naša Zveza borcev. Beograjski dopisnik -Ljudske pravice« je zaprosil generalnega sekretarja Zveze borcev Jugoslavije Velimira Stojnica, naj P°ye nekaj besed o tem delu naše Zveze v tej mednarodni organizaciji. Prizadevanja jugoslovanskih rodnega sodelovanja, bi rad organizacij bivših borcev v Sve- poudaril, da ima Svetovna fede-tovni federaciji in v mednarod- racija na razpolago nova neiz-nem sodelovanju borcev sploh koriščena sredstva in možnosti - je izjavil Velimir Stojnic, so za splošno politično usmerjenost na poti do enotnosti in solidarnosti bivših borcev na svetu, v svoji .čedalje večji vlogi v urejanju vprašanj bivših borcev, v boju za mir in mednarodno sodelovanje. V vsem tem bo Svetovna federacija tako kot doslej deležna splošne podpore jugoslovanskih organizacij bivših borcev. — Cilji Svetovne federacije sami so univerzalnega značaja in sprejemljivi za vse dežele, oziroma za vse bivše borce na svetu.. Programi Svetovne federacije glede rehabilitacije bivših borcev, izmenjavanja informacij o položaju bivših borcev v posameznih deželah, njeni eko-nomsko-socialni programi za naseljevanje, zaposlitev itd. so takšne narave, da bodo čedalje bolj terjali, da jih uveljavijo v vseh deželah po svetu. - — To seveda zahteva, da se zbero okrog Svetovne federacije vse ali večina dežel. S tega stališča sta zelo pomembno sodelovanje bivših borcev Sovjetske zveze in nekaterih vzhodnoevropskih dežel na VI. in VII. generalni skupščini Svetovne federacije, ki so ji prisostvovali kot opazovalci, ter zanimanje, ki so ga pokazali za programe Svetovne federacije in njeno delo nasploh. S tega vidika je treba oceniti tudi sklep ustanovnega kongresa Sovjetskega komiteja vojnih veteranov, ki nalaga novemu vodstvu, da zaprosi z'a sprejem v Svetovno federacijo. — To so — je rekel na koncu usmerjena na to, da bi odpravili težave, na katere zadevamo na poti do uveljavljanja načela univerzalnosti Svetovne federacije. — V svojih prizadevanjih, — je nadaljeval Velimir Stojnic, — težimo k temu, da bi bila Svetovna federacija vselej v prvih vrstah boja za ohranitev miru, za razvijanje duha mednarodnega sodelovanja in ublažitev mednarodne napetosti in da bi se s tega vidika lotevali**vseh mednarodnih vprašanj. Samo na ta način lahko Federacija v da- med n, ’ “<* ]e b°!j otPfJ ;n°tonoTn in Moskvo ljudje oz ,Ceno ki ^revo,žn1 2 jadrnicami in se ®ashLV jih. avniki 71 « . danes vodilni dr-Tn>_ V2tu prepričani o nuj-"°Ce4urahn0rov- Sporna je le l?nek prvih Jn?t0da bi »h na ž(1uSje „ obravnavali. Novo gonilo dsebojnih odnosih bi o >Ph eno olajšati kompro-k*. Znri« • *nebistvenih proble-VeneQa 36 dn* smo razen ome-^OOdkov biZUrna zabeleklli več tonc*>°, da ; ^prau^wjejo do-* s,li«n«nn d v odnosih med J.°Časi, a ,,on\ in Moskvo sicer l1** )e nenr,nd“rle taja: ameriški ■> VrijaznnJ? no obširno poročal arHbitia . Poslovilnem obisku fonu * . Podpredsedniku Ni- c!epo* laniknZ°,?V^U ameriSkr,0a ? ,0rnikom * Thompsona z ^radno ' ur 1e treba dodati ®t»arn)>.Jner^^0 naPOved no-eow in pobud°r0iitVenih pred' "t'«i ifirsš,'* *•. vedno nepo t?°°dki kn*Ž? nvimi nazori t ,1 niti razne neusklajenosti cen na no- t. m., se zniža prometni davek [a_ tranjem trgu. Ta proces vsklajevanja nje, in sicer pri spodnjem usnju medsebojnih razmerij v cenah predvi- dustrijsko predelavo od 30 na 3i v ^ za le- dajne cene in za ostale potre‘ deva tudi zvezni družbeni plan UWc cene u, — letošnje leto. Odstranitev teh nevsklaje- na 26 H, pri gornjem usnju ira nosti, ki naj naposled pripelje do uki- lečjem) pa od 30 na 10 °/6 za mo . nitve plafoniranih cen, pa je seveda sko predelavo in od 45_na 13 usnj« mogoče le postopno. Da se Kajo take korekture izvesti brez škode za stabilnost tržnih razmer, nam potrjujejo najnovejši ukrepi, ki se nanašajo na cene usnja in surovih kož. predelavo in od 45 na 15'« Jjj, le potrebe. Le za ietečje £ ”menjeiL ostane prometni davek nespretnem NOVE PLAFONIRANE CEN* ZA SUROVE KOZE Vsa razlika, ki nastane zamdl žanja prometnega davka na v korist zvišanja cen za suro toCn0 ki so na novd določene tal5®> ..avlia, ---------— —----— — —-., — ustrezajo znižanju prometne* pravija. Nevsklajenost je v tem, da so Višje cene surovih kož torej y( naše plafontrane cene surovih kož pre- mogle vplivati na cc— osma. nizke v primeri s cenami živine. Me- plafonirane cene, po sarska podjetja, ki dobe za kilogram kože zaklanih živali včasih manj, kakor za kilogram žive živali, morajo seveda premajhen izkupiček za kože vkalkulirati v ceno mesa. Po drugi strani smo prisiljeni umetno vzdrževati nizke cene uvoženih kož z uporabo uvoznega koeficienta Izpod 1,00, kar pomeni, da moramo uvoznemu podjetju doplačati razliko nasproti ceni po obračunskem tečaju. Te neskladnosti so z najnovejšimi ukrepi Zveznega iz- ZNI2ANJE PROMETNEGA DAVKA NA USNJE O nevsklajenostl cen na področju suroyih kož in usnja se že dolgo razpravlja. Nevsklajenost je v tem, da so v,»JC cene »mov... -— naše plafonirane cene surovih kož pre- mogle vplivati na ceno usnja. • olj. nizke v primeri s cenami živine. Me- plafonirane cene, po kater’B)“,» BUr<>‘ sarska podjetja, ki dobe za kilogram slej odkupna podjetja Pr0“a]a,„ gože ve kože industriji, »o za go J K0j( zvišane za 10 do 25 ’/>, za te J p„ pa od 9 do 15 H. K tem cenajn ^ ^ odloku Zveznega izvršnega s ^ ko še uvedejo pretpUe> in „„rtiranj. že odrte brez poškodb, za s _aseW ko« po teži in za sortiranje po t koe. skih kategorijah. Hkrati se *jw» , ficient za uvoz surovih kož, m ^ skladu z zvišanjem cen domač ^ vlh kož. 845.000 ovac so lam merinizirali Odkup volne je še neorganiziran Trasa avtomobilske ceste Zagreb—Ljubljana sredno po sprejemu sklepa p gradnji ceste, sestanek strokov-nad železniško progo, cesto in re- n jako v iz Hrvatske, Slovenije in Srbije. Na njem so razpravljali o vprašanjih, ki jih bo treba urediti, da bi se lahko delo začelo gradila mladina v naslednjih Beograd 392, cesta Beograd— Djevdjelija pa 570 km. Zdaj pa še nekaj besed o cesti Beograd—Djevdjelija, ki jo bo 'h. _ije tisto, kar bo treba že letos urediti, trase tam, kjer je teren težav-da bi lahko prihodnje leto delo nejši ali kjer je speljana skozi mladinskih brigad na cesti od gosta naselja. Predvideno je, da Beograda do Djevdjelije nemote- bo šla nova cesta samo skozi Niš no potekalo. in Skoplje, medtem ko bi se osta- , t,. __ lih krajev ognila. Pozneje, ko se NASA GLAVN,A TURISTIČNA bo tranzitni promet še bolj okre- pil, bi zgradili tako imenovane Kakor sodijo strokovnjaki, bo zavoje okrog Niša in Skoplja, ta-moč prihodnje leto, če bo delo ko da premet ne bi potekal skozi dobro organizirano, zgraditi okrog obe mesti. 100 km ceste od Beograda do Od Beograda do Niša bo imela Djevcijplij^ - cesta, kot je predvideno, moderno Nova cesta bo naša glavna vozišče, široko 7,5 metra, na osta-mednarodna cestna magistrala, ki lem delu pa bo vozišče široko bo povezovala Trst ali avstrijsko 1 m. Vrednost skupnih del na ce-drobneje sestavili načrt. Cas terja 1 mejo prek Ljubljane s skrajnim sti Beograd—Djevdjelija bi znašala okrog 25 milijard dinarjev. Na tem delu bo cesta speljana od Beograda ob reki Ralji do Osipa- 130, avtomobilska cesta_Zagreb— to pa po desnem bregu Vardara vse do Djevdjelije. Pred Djevdje- naši da povprečno 5 kg nizirana ovca pa samo °^?®,nv,jii Cilj merinizacije je, da bi ko v dolžini okrog 100 m. Vrednost letošnjih del bo znašala okrog 5,8 milijarde dinarjev. Koliko zemeljskih in drugih del pravočasno. Obravnavali so tudi Ta cesta bi zavila od sed bodo opravili, da bi dogradili cesto do Zagreba, še ni podrobno znano. Strokovnjaki so šele dobili nalogo, da to natančno izračunajo, in bodo proračun opravili te dni. Po prvih proračunih bo delalo letos na odseku ceste od Ljubljane do Zagreba, se. pravi od Ar-tiže vasi, do koder je cesta’ od Ljubljane dograjena, pa do Zagreba okrog 50.000 mladincev. Ali bodo delali' hkrati na celotnem odseku ali pa bodo delali po kakem drugem razporedu, to bo prav tako znano te dni, ko bodo po- Lani so merinizirali v državi skupno 845.000 ovac. Letos pa bodo v vsej državi merinizi- i_nj mennizacije jc, >»- -- _j_gza rali 1,2 milijona ovac, in sicer v domač tip merino ovce, ki u Makedoniji 600.000, v Srbiji | našim pogojem in podnebju. 300.000, v BiH 200.0.00 in na Hr- j so uspeli. Neurejeno je se vatskem 100.000. Računajo, da bo-| šanje odkupa volne, ki d®s do dobili od teh ovac okrog 4500 j lativno vpliva na nadaljm® ton kvalitetne volne, tako da se i rinizacijo. Na trgu je menn a bo lahko naš uvoz volne zmanj- ! na za 70 do 80 % dražja kot v šal za okrog 70%. j ovac domače pasme, Kar usn S križanjem kvalitetnih ovnov njeni boljši kvaliteti, ca plemenite merino pasme dobijo na podjetja pa ne razpo' me pomladek z znatno kvalitetnejšo posebej volne ovac domače Pj, Domalia industrija bo proizvajala pluge za globoko oranje Podjetja za proizvodnjo kmetijskih strojev »Olt« iz Osijeka, »Proleter« iz Leskovca in »Lipos« iz Tuzle bodo začela letos proizvajati pluge za globoko oranje, po katerih kmetijski proizvajalci čedalje bolj povprašujejo. Vse tri tovarne bodo proizvajale eno-brazdne pluge za traktorje-gose-ničarje, ki bodo lahko orali 60 do 80 cm , globoko, ter dvobrazdne pluge za oranje od 40 do 50 cm globoko. Računajo, da bodo do začetka jesenskih del proizvedle vse lijo bo spet speljana čez Vardar volno in tudi z večjimi količinami od merino pasme, kar ue in se bo končala na meji z Grčijo. | mesa. Večja domača ovca iz rav- buja proizvajalcev, da bi men S. T. I ninskih krajev in visokih planot zirali svoje ovce. Da bo prišla obrt na zeleno vejo Problemi obrti, ki jih morajo občine s prizadetostjo urejati Jutri, 31. t m. bo v Novem mestu seja upravnega odbora imel v tovarno dostop Obrtne zbornice Slovenije, za katero je zbornica na osnovi državljan. Drugače je v tr^. obrt mnenj in razprav z okrajnimi ljudskimi odbori, komiteji kot Zasluži v ZKS in Socialistične zveze, pa tudi občinskimi ljudskimi odbori ter zbornicami pripravila analizo o stanju obrti v vseh okrajih naše republike. v Mimo znanih dejstev, da obrt, obrtništvu pomagati na noge, močno zaostaja za potrebami, da | kajti mladine je dovolj in prav so ljudski odbori hoteli iz obrti zares ne bi bilo treba, da ljudje x. x »iztisniti« in da so ne- ! onkraj meje iščejo obrtne usluge. čimveč kateri raje vlagali sredstva v druge gospodarske panoge itd., odkriva analiza še vrsto problemov, ki so v glavnem skupni vsem občinam. Tako občine še nimajo pripravljenih načrtov za perspektivni razvoj obrti za obdobje 1957-61, niti ne za letošnje leto. Razen ne- Samo v Novi Gorici manjka okrog 20 obrtnih delavnic. V koprskem okraju pa že spreminjajo svoj odnos do obrti. O njej razpravljajo v okrajnem merilu in tudi Okrajni odbor Socialistične zveze je eno svojih sej posvetil samo vprašanju obrti. Na močno industrializiranih področjih pa je ved- kaj izjem občine še nimajo svojih no hujši problem odhajanja obrt-svetov za obrt. O preslabi skrbi ni h delavcev v industrijo. V kran j-za strokovno vzgojo kadrov go- skem okraju se je že skoraj ves UpOSlcVaU laKO| *vw CJpd3j ® občinskem gospodarstvu. tudi večji kolektivi in./1 brtnih nik odstopili del svoj* usjug delavnic za opravljam zreli državljanom. To kaže, da o-Drt- nncrnli v a rarvn 1 drUŽbC^ pogoji za razvoj dru: nih delavnic. MANJKA PRALNIC, KB-P-ŠIVALNIC ALNjC’ Razvoj uslužnostne obrh najlaže pospešili z usc 0fcvtfu njem obrtnih delavnic na!ji stanovanjskih skupnosti- , zjaStl potrjujejo naša ’ jja n«' pralni0,a Ljubljana, kjer se že pojavi,!® | va uslužnostna °br^.^‘ jjvaJ' vorijo številni delavci, ki se na zbornicah priglašajo za izpite. V celjskem okraju se jih je priglasilo kar 30 %. PODEŽELSKA USLUŽNOSTNA OBRT UPADA V GOSPODARSKO ŠKODO CELIH PODROČIJ POSAMEZNIH OKRAJEV la dni, ko so mladinske brigad e gradile avtomobilsko cesto od Zagreba do Beograda krpalnice, izposojevalni > usjug, nice itd. kot nov element ejjav; nostni obrtni dejavnosti. .^gtj lja se tudi načelo, da m°r,;e tud* nove stanovanjske zgra prostor za servisno dela, je V mariborskem okraj enl3ti industrija pripravljena f0pnj' kredite in v svojem sklo rati obrtne delavnice, • v0jila-postopoma seveda . so V mariborski občini Ta čeli postavljati obrtne- P- £Cntef za usluge in tudi obči širi svojo obrtno mrežo. KAZE, DA GRE ZA PlI<° NA »I« . pereče Vajensko vprašanje j® v no' iiWiiiiiiiii%iii%iii*iiiiiiii%iP!mii^^ v vseh okrajih, najbolj i ^ 8C' # vomeškem, kjer ni obT_ ^ lavnic, kjer bi se mla oV. Z kjer sedaj raste hibrida. Kmetijska posestva pa f jn ne internatskih Pr biia pra naj bi za travnike in pašnik« - tako predvideva 1 Dolenjsko kjer bi lahko bi razvoj industrije, se bo°.°0e zakup od privatnikov. n potruditi, da bodo pr°b!° v vS®n V letu 1961 naj bi se spremenilo tudi razmer-e grabili S prave plati. Ce ’ _0sloy' traktor komaj 1,5 pri- Je obdelovalnih povrSin in gozdov. Kmetijska go- » okrajih pereče vprašanj® spodarstva naj bi imela na 1,25 ha en hektari njh prostorov in kv tu tli-gozdov, kajti le tako bodo lahko krila potrebe za | delavcev, V Nove mme? vendnr vsakodnevna gospodarska popravila, orodja, vo- 1 Novem mestu imajo oboj®> bpd° Kmetijska gospodarstva Slovenije imajo pre- sestva so dajala oddaljene njive celo v začasen Perspektivni plan predvideva, da se bo žl- zov ter obnavljala vinogradniško okolje in po' cej »adovnjakov (14,5 ¥>) in vinogradov <12,3 %), zakup, eeprav naj bi se zemlJUča sploSnega ljud- vinorejska proizvodnja v prihodnjih letih na dobno. zelo malo pa gozdov, tako, da razen dveh kme- skega premoženja po principih naprednega go- v»eh socialističnih gospodarstvih močno pove-tijsklh gozdarskih posestev ne morejo kriti svo- spodarjenja izkoriščala le v okviru družbenih go- 4ala- Trenutno Se vedno ne predstavlja osnovno jih potreb po lesu, niti ne morejo dopolnjevati spodarstev. dejavnost kmetijskih posestev. Krmna baza, ki svoje proizvodnje z gospodarstvom kakor kme- Je živinorejski proizvodni pogoj, je še nezadost- tijska gospodarstva drugod po svetu. ^ BODOČE - VEC TRAKTORSKIH na in ni kakovostna. V letu 1956 so na kmetijskih V Sloveniji so kmetijska gospodarstva v pri- PRIKLJUČKOV gospodarstvih pridelali komaj 38.000 ton Sltrob- merjavl s sorodnimi gospodarstvi v svetu majh- Na gospodarjenje posestev še vedno močno nih vrednosti in 3800 ton prebavljivih beljakovin, na, vendar se ne skušajo povečevati na račun vplivajo razmere na tržišču, zaradi ugodnih cen čeprav bi bilo ob že zgrajenih kapacitetah moč manjših razdrobljenih površin splošnega ljud- žit so posestva povečevala obdelovalne površine, pridelati najmanj 50.000 ton škrobnih vrednosti skega premoženja. Raztresena zemljišča že do- zasejane z žitom, manj pa so pridelovala indu- in 60.000 ton beljakovin, slej niso dovoljevala načrtne specializirane pro- atrijskih rastlin. Pomanjkljivosti gospodarjenja lzvodnje, arondacija pa le počasi napreduje. na kmetijskih gospodarstvih, ki naj bi v prihod- INVESTICIJE SE BODO OBRESTOVALE OOZDOVI IN OBDELOVALNA ZEMLJA - 1:7 njih letih odpravili so še: v primerjavi z letom ZE LETA 1999 Sestavljalcl perspektivnega plana slovenskih 1955 se Je lani zmanjšalo število rodnih Jablan Perspektivni plan razvoja socialističnih kme- y bližnji kmetijskih gospodarstev so upoštevali pri sesta- za 1,5 št. število rodnih trsov pa za 1,1 št. Čeprav tijsklh gospodarstev predvideva, da bo proizvod- prihodnosti ' vt plana tudi pomanjkljivo opremljenost kme- so kmetijska gospodarstva gnojila vsak hektar nja v kmetijstvu dosegla največjo stopnjo v le- bodo taki tijsklh gospodarstev. Na en hektar obdelovalne svoje obdelovalne zemlje v povprečju s 330 kg tih 1959, 1960 in 1961. Z melioracijo doslej nero- prizori na površine pride le nekaj nad 200.000 dinarjev umetnih gnojil, pridelki niso opravičili te potroš- dovltnlh zemljišč In arondacijo zemljišč splošne- naših poljih osnovnih sredstev. Sedanje razmerje med gozd- nje umetnih gnojil. Število traktorjev' in ostalih ga ljudskega premoženja naj bi kmetijska go- čedalje nlmi in kmetijskimi površinami kmetijskih go- kmetijskih strojev še vedno ne zadostuje za so- spodarstva pridobila predvsem več njiv in vrtov. redkejši, spodarstev ne govori v prid uspešnega gospodar- dobno gospodarjenje na posestvih. Na en traktor Površina sadovnjakov in vinogradov se bo po- ker bo jenja na teh posestvh. Trenutno razmerje Je 1:7. odpade približno 100 hektarjev obdelovalne po- večala le malenkostno, ker bodo kmetjska go- živalsko kar Je v prmerjavl s kmečkimi posestvi, ki imajo vrštne, oziroma samo 38 hektarjev orne zemlje, spodarstva predvsem obnavljala stare sadovnja- vprego zala enkrat več kmetijskih površin kakor gozdov, traktorskih priključkov pa imajo posestva ša ke in zasajevala žlahtne trte na tutlh površinah, menjal stroj V. B. i se Rroblemi sami od sebe ^ p, uredili. : <|.i,:,-";;- ^ Več opek za stanovanjsko izgradnjo i?P^dvidene gradnje v ljubljanskem okraju primanjkuje letno 15 milijonov opek — Sklenjeno je, da naj obstoječe opekarne čimprej obnovili na Golovcu pri Ljubljani ali pa pri Rašici zgradili bii0LjUb!iana’ 29- jan. Lani je letos v poštev za dodelitev le r< opeki zaloge ope-čall o -S0' *em PrePri" vnrafl ljubljanskem okraju po- 20 % opečnih izdelkov. po °peki »n—kot Ponudba, saj so kupci SAMO V LJUBLJANI POTREBUJEMO LETOS 3 MILIJONE OPEK novo opekarno jo na 50 milijonov kosov, pri drugih okrajev in drugih repu-tem pa upoštevajo tudi vzdrže- blik je namreč dražji, manj eko-vanje in adaptacije že zgrajenih nomičen in manj siguren. Pri stanovanjskih hiš. prevažanju se velik del opeke O pomanjkanju opeke je da- pokvari in razbije, močno pa je nes razpravljal tudi Svet za obremenjen tudi transportni Po podatkih, ki jih je pripra- gradbeništvo in industrijo grad- park. Strokovnjaki računajo, da vil Zavod za stanovanjsko iz- benega materiala OLO Ljubija- sta proizvodnja in razpečevanje Proizvodnja opečnih izdelkov gradnjo, bi bilo potrebno letos na. Predvsem so člani Sveta opeke ekonomična samo na pod-*Jev zadnjih desetih letih po- zgraditi v Ljubljani 1614 stano- ugotovili, da na uvoz opeke iz roč ju z radijem 50 km. dn» i 'e 23 Petino in ni napre- vani> za to pa porebujejo 31 mi- drugih okrajev letos ni računati, y nagem okraju pa so mož-ovaia vzporedno s potrebami Rjonov kosov opeke, torej več kljub temu, da so lani dobila nosti, da obstoječe opekarne re-® gradbene dejavnosti Naše kot znaša celotna produkcija v naša gradbena podjetja nad 10 konstruiramo. S to rekonstruk-Pekarne ne morejo zadovoljiti opekarnah ljubljanskega okraja, milijonov kosov iz opekarn v cij0 bi ne je povečali proizvod-eprestano rastočih potreb. V Letošnjo potrebo po opeki ceni- drugih okrajih. »Uvoz« opeke iz nj0 opečnih izdelkov, temveč bena ^1^2. *etu so morala grad-kamsv, ^ -13 nabaviti v ope- je izdelal6ni trdnosti in kdo -1° karnah oaoaviti v ope- okraja in ZUn,a? ljubljanskega ke onot millJ°nov kosov ope-“dkloniu Same Pa so morale vatnih iy,*a'lrnani Polovico prida ie u„teresentov. Računajo, tojmani » .^vpf3ševanje lani večje J, 13 milijonov kosov 0(3 Proizvodnje. Lani 33 MILIJONOV opek tuje i!qU^anskem okraju obra-mi irSi,1(| opekarn, med nji- !iani, na vShaiPodjeya v Ljub~ v Crnii*, hnikh v Radomljah, iu, obrah- v Ribnici in v Meng-DraEi LlaaT podjetja v Vodicah, Poskusni' r,KgUi in Boštaniu ter iskavo m o^rat Zavoda za raz-LRS v p3 erta3a in konstrukcij i2vodnia *Tljnah’ Skupna pro- skem w obratov je v lan- . ...... j opel., j znesla 33 milijonov V prostorih V. gimnazije na Poljanski cesti v Ljubljani so od- Ljubii a° , te§a odpade samo na prli razstavo žlahtnih ptic pevk - vrvivcev in žlahtnih kanarčkov, opekam- opekarne 38 %, na Zanimivo razstavo je pripravilo Društvo za varstvo ptic pevk. Hkra- uiki'D ‘ 7 Mengšu in na Vrh- ti z razstavo pa je bilo združeno tudi republiško prvenstvo. Na tem Pri not skupaj nadaljnjih 30%. prvenstvu so pernati prijatelji zidarja Cirila Avšiča z ubranim pet- čila ^nii so daleč prednja- jem dosegli s 345 točkami prvo mesto. Na razstavi je bilo preko tudi zboljšali njihovo kvaliteto, i povečali delovno storilnost. Po-! tem pa bi mogli računati tudi na znižanje cen proizvodov. l°tnegraadxfna Podjetja s 50 % ce-pril!3 grabljene ope-tretjino pa so pokupili ZvlkanLnp p^a.n ne predvideva Gradbena pro'zvodnje opeke. prejela „ podietja bodo letos 100 vrvivcev in še cela množica drugih pernatih pevcev. FINANČNA SREDSTVA ZA NOVO OPEKARNO ZAGOTOVLJENA Med prvimi podjetji, ki pripravljajo rekonsrtukcijo, so Ljubljanske opekarne, ki bi s tem povečale svojo proizvodnjo za 13 milijonov kosov, opekarna v Radomljah pa bi povečala proizvodnjo za 120 %. Razen tega pa je nujna tudi izgradnja nove opekarne v Ljubljani. Člani Sveta so na današnji seji sklenili takoj pričeti s pripravami za novo gradnjo. Tak obrat zahteva obsežno zemljišče in velike količine gline v bližini. Zato prideta v okolici Ljubljane v poštev le hrib Golovec in področje okoli vasi Rašica. Finančna sredstva za novo opekarno so zagotovljena, vlogo investitorja pa bo v imenu OLO Ljubljana za sedaj opravljalo podjetje »Gradis«. S. P. Zasnežene smreke in ozke gazi so zamikale prijatelje lepe fotografije. Vse poskusijo, samo da bi jim uspela lepa slika. Ce ne gre drugače, tudi pokleknejo ali ležejo v sneg. Izbirajo in slikajo — čudovitih motivov je na pretek. Naše uredništvo pa vabi vse amaterje, da pošljejo svoje najboljše posnetke. Pa so 24 Pa nt ... ‘Ctuo 4 milijonov, planirala milijonov kosov. Pri Vadbena 0150 upoštevana vsa °stali Potm- ram°ntna podjetja: PreteklPm ,mkl’ ki s° bili v celotne _ u udeleženi s 45% Proizvodnje, pa pridejo Kovice, Visokošolski profesorji in znanstveni delavci na občnem zboru Belgijci posneli film o I lepotah Gorenjske Dober teden dni se Je mudil na j Bledu belgijski radijski napovedovalec in nnirlnar cl Unhort OQn rl O VHvPr Elektrifikacija zadnjih dveh vasi v občini Dobrepolje V letošnjem letu bodo v občini _ 1 in novinar g. Hubert van de Vijver. Dobrepolje napeljali elektriko še v Ljubljana, 29 .jan. — Danes v Slovenijo Je prispel na povabilo Go- zadnji dve vas;. Rapljevo in Kisovec ob 16. uri popoldne je bil v fi- Hinko Križman renjske turistične podzveze. Z njim so ................. .... t * i pripotovali tudi trije spremljevalci, ki zikalm dvorani Univerze v Ljub- so mu pomagali pri snemanju filma ljani občni zbor Društva visokošolskih profesorjev in znanstvenih delavcev. Po poročilu predsednika odbornikov in nrpdsed-1 hveh obiskih mudil največ . ? -*«uci ie , ... , , . seaniKa, oaDorniKOv m prensea Tudl s teh potovanj je posnei kratek Sfebu i,— , KraJši bolezni v nikov komisij so sprejeli razreš- film o Jugoslaviji in ga predvajal v Dan. umrl dr. Hinko Kriz _______________________________ _ ------------- ---------------------- nadzorni odbor. Sinoči Karlovcu 3e 5- julija 1881 v uijah v -,In se po končanih štu-'■ključii v asrebu 3n na Dunaju Vatsko-Srb.inapredno gibanje hr- iMovnj fke mladine ^ -h o turističnih zanimivostih in lepotah Gorenjske in pri ribolovu. Povedal je, da je Jugoslavijo obiskal že tretjič, in da se je pri prvih v Bosni. nioo staremu odboru in izvolili Belgiji- Večkrat je o svojem popoto-nico staremu oaDoru in lzvonu i van-|u govoril tudi v radijskih oddajah. nov upravni in To pot se je g. van de Vijver naj- Na Občnem zboru SO izvolili tu- ve{ zadržal ob strugi Save Bohinjke pri Bohinjski Bell in Ribnem. Njegova di delegata za občni zbor Republiškega sveta bi skupina je ujela precej težkega sulca, sindikatov in 3 Lov na sulca in nekatere druge zani-, , , , " , _, .. mivosti Save so filmali. S posnetki je delegate za občni zbor Oaun- bil gost zelo zadovoljen, v domovino emok: ---- Po prvi - . Vojni je bil kot član skega sveta sindikatov Ljubija- se bo vrnil sredi tega tedna. ratsko d. . i Gorenjska mu je tako všeč, da jo c m nr,7noifi na-Center. bo še obiskal. st°ino In Pozneje Samo- ten v °kratske stranke iz-V°3ne TimVs,e skupščine predlo je aS°slavije. Med okupa-b°ditvi r,a lnterniran, po osvo-u v Doliuf 3e p°novno vklju-3u.dski noci življenje in kot Pri izgradr,anec sodeloval zlasti Več let d„ U--n°VC zakonodaje. !ialn0 Dninn*3'1. minister za so-k Lr tt^° *n ljudsko zdrav- tfizman ip KV,atske- Dr Hinko n°gih dl; , delaven tudi na arugih področjih. ne POČIVA. — Martin St ^Tržiču 12 Podljubelja '""žeL Zlomile „nf 8 kolcsa- ko so " i? n In z kL vllllce- tma pretres 'So 'iati. inUifniv J' fJsaoaovai «-secev’ Po,hanska^ -fc MaInar 12 LJub-flet X star stnTa 75- Komaj 20 me-10 Šemrov 7 d uslužbenca Aleksan-Padel 7Rakeka- Heroja Istoka " Na cest. a.na’ Ima Potres , zlom Sležnju , nosne kosti. Levo 5 P^kodoval 45- cesta fuitr,n iz Ljubljane, tenu. -a ^ in sl poškodoval \r ______— - -i ^usKuuuva, franc? bukev 21 iP,1e pri P° 1 Pri Novi vasi ■**•»» . Poškodovala des^o ^0.^ Prevozne tarife ECŽ nespremenjene 2e nekaj časa se ljudje spra- prevoz delavcev in uslužbencev go-šujejo kako in kaj bo z novimi spodarskih organizacij v breme prevoznimi tarifami Električne cest- Okrajnega ljudskega odbora namene železnice. Razen drugih bralcev sto v breme prizadetih gospodar-nam je pisala tuda tov. p. S. iz skih organizacij. Iz teh razlogov Titove ceste v Ljubljani. Pravi, da tudi njo, kakor vse ostale zanima, kdaj in zakaj bedo sedanje mesečne vozovnice podražili in nadomestili z novimi. Pozanimali smo se in zvedeli, da zasedaj še ne bodo zamenjali mesečnih vozovnic. Res pa je, da je podjetje Električna cestna železnica v Ljubljani pred kratkim zaradi velike izgube, ki Jo Je imelo v lanskem letu, predlagalo spremembo odloka o prevoznih tarifah ECZ. Okrog 70-milijonsko izgubo, ki je letos nastala, je pokril sedaj OLO Ljubljana z dotacijo. Vodstvo ECZ smatra, da to ni niti pravilno niti ekonomsko, še manj pa utemeljeno, da gredo stroški za naj bi se tarife ECZ povečale. Vsoto v kolikor bi presegala 600 din, pa naj bi krila podjetja, kjer so delavci in uslužbenci, ki bi tako drage vozovnice potrebovali. O tem predlogu podjetja ECZ bo razpravljal Mestni svet, vendar pravijo, da nekaj mesecev še ne bo nobene spremembe. Dokler pa se to ne bo uredilo, bo podjetje ECZ poskušalo kriti Izgubo z novimi avtobusnimi linijami, z razširitvijo medkrajevnega in turističnega prometa, kakor tudi s povečanjem tovornega prometa. V svojih delavnicah bodo tudi opravljali vsa obrtniška dela. Upajp, da jim bo morda tudi s tem uspelo odstraniti izgubo. Strugah bosta s pomočjo Občinskega ljudskega odbora Videm-Dobre-polje in Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana v letošnjem letu .končno dobili elektriko. Del stroškov pa bodo krili tudi prebivalci sami, saj si že dolgo žele, da bi tudi njim zasvetila električna luč. Zaradi slabe izolacije Včeraj, še v Jutranjih urah Je gorela lesena predelna stena fizikalnega kabineta na Inštitutu za elektroveze, Jamova 2, občina Vič. Ze pred prihodom poklicnih gasilcev so uslužbenci delno pogasili ogenj in tako obvarovali pred stomilijonsko škodo. Vzrok požara je gradbena pomanjkljivost — slaba izolacija dimovodnih cevi, ki so speljane skozi steno. Nastala materialna škoda znaša nekaj nad 5000 din. Najnovejše v športu ZVEZNA HOKEJSKA LIGA »Ljubljana«: »Zagreb« 5:2 Ljubljana, 29. jan. - Nocoj sta se na igrišču pod Cekinovim gradom srečali hokejski moštvi -Zagreba- in -Ljubljane-. Pred približno 800 gledalci sta tekmo, v kateri je zmagala Ljubljana s 5:2 (1:1, 1:0, 3:1) sodila Lombar in Gorše. Gole so dosegi za Ljubljano Čuček 2, Volkar, Prosenc in Zupančič po enega. Za Zagreb je bil obakrat uspešen Kos. Skrb za Lani bi bila lahko stanovanjska vanjske izgradnje 28 upravnih odbo-izgradnja in izkoriščanje sredstev za- rov kreditnih skladov. V ljubljan-njo v Ljubljani še uspešnejša, če skem okraju so dobile za gradnjo bi gospodarske organizacije, politi*- stanovanj največ posojil gospodarno teritorialne enote in stanovanj- ske organizacije in politično terito-ske zadruge zbrali več dodatnih rialne enote; skupaj so najele 71 % sredstev. Čeprav ljudski odbori niso posojil, mnogo manj, 13 % posojil, mogli že v začetku preteklega leta pa stanovanjske zadruge. Pri tem točno predvideti, koliko dodatnih moramo upoštevati, da so zadruge sredstev za stanovanjsko izgradnjo gradile stanovanja pretežno v Ljub-bodo ta investitorji prispevali, so ljani, medtem ko se v zunanjih ob-zneski dodatnih sredstev prekosili činah zadruge komaj ustanavljajo, vsa pričakovanja. Gospodarske orga- ^ prlmerjamo za gradnjo lzko-nizacfije ljubljanskega okraja so rjžiana sredstva z razpoložljivimi, namreč spoznale, da je dvig proiz mol-emo ugotoviti, da znaša odsto-vodnje in storilnosti dela odvisen ^ izkoriSfanja 71,76/, Najnižje so tudi od ugodnih stanovanjskih raz- lz]j0rijfaie odobrena posojila pollt-mer, ki v njih žive njihovi delavci tlCno_terjto,rialne enote (samo 55,9 %). in uslužbenci. Zato so nekatere go- ^ številkah pa moramo upo-spodarske organizacije z visokimi žtevatij da jma vsaka ljubljanska ob-deleži sodelovale pri gradnjah sta- fina svoj kritni sklad. Navzlic te-novanj za svoje delavce. V neka- mu^ da je LjUt>ljana upravno raz-terih primerih je ta delež presegel debeTla na 9 občin, je v komunal- celo 80% investicij. Električne cestne železnice. Direkcija nem in urbanističnem pogledu ce-Jugoslovanskiih ]otg )n bi moraij upravni odbori železnic in PTT so odstopile celo kreditnlh skladov tudi obravnavati s »13. plačo- za gradnjo stanovanj. V stalijia stanovanjsko komunalne gra-nasprotju s temi podjetji pa so mno- cejega mesta. Čeprav je mestni ge gospodarske organizacije delile syet na svojl ^ dne 18 1anuarja poleg rednih izplačil še po več plač lg57 tQ stallšče utrdil. vendar 9 sa-nad tarifnim pravilnikom, svoje de- mosto.jniih odborov kreditnih skla-lavce in uslužbence, ki nimajo sta- doy n) v celotj sledilo smernicam novanj. pa so pošiljale ponje na sta- mestnega sveta novanjske urade. Prav na osnovi takih pozitivnih in negativnih odnosov gospodarskih organizacij do stanovanjske izgradnje so upravni od- NAJ BI BOLJ UPOŠTEVALI bori kreditnih skladov določevali # lastno udeležbo pri izgradnji Pri PRIPOROČILA dodeljevanju kreditov so dajali prednost tistim gospodarskim organizacijam, ki so za gradnjo stanovanj tudi same prispevale sredstva. VSA SREDSTVA NISO BILA IZKORIŠČENA — Na področju OLO Ljubljana Je upravljalo z zbranimi sredstvi stano- — Kakšne so glavne pomanjkljivosti odločanja o posojilih upravnih ............ je rdeči petelin tolikokrat zakikirikal oL^liivntJ . Večini požarov pa botruje malo- 0^°ki inV? v 8°spodinistvu, premajhna kontrola nad druge neprevidnosti so bile poglavitni vzroki jj požarov v. minulem letu *htpii8° lJud)eVno Ju*iJsko opoldne „ . . „ ____, , B ___ Saii J P'oti kra'!„Sre2!5Cu rnesta po- marnost in neprevidnost. Najbolj jk0de), trgovine in obrtne delavni-Pato nutek m-vV ,f! * r 80 zasll‘ znatiln' Pomeri so mazanje parke- ce (7 krat, pol minjona dinarjev ■Hci, So Pridrveli pok' TakoJ ta s Past0' pomešano z bencinom, Skoae)) avtomobili (tudi 7 krat, 50 bUo »gas|lsk| avnlL \ ..Beethovnovo zakurjene in nezavarovane peči v tlsoe dinarjev škode), skladišča (3 bke»oas,,t° z drnh^l Cestišče Je bližini vnetljivih snovi in odvrže- krat, 4 milijone dinar/ev škode), že-•bg 5 ,J|ožbene», PoPoiioma raz- ni ogorki. Rezultat: 79 požarov in icznjgka prevozna sredstva (2 krat, '8lbftirafnemu nrt.i 8tekla Strašne- za 143 milijonov dinarjev škode. soo.000 din škode), na ostalih objek-lli,,. 'e Izložbr ' s( se uprli v cnini,,,,- i, hlln lani oožarov tih na sn v nreteklem letu aahcle- na vrsto gozdovi (39 krat, 1 milijon dinarjev škode), stanovanjske zgradbe (34 krat, 4 milijone dinarjev škode), tovarne (11 krat 138 milijonov dinarjev škode), dimniki (16 krat, 500.000 din škode), javne zgradbe (9 krat, 7 in pol milijona dinarjev VČERAJŠNJI TRŽNI ZAPISEK Le 681 jih je soplo v roke IS." Kr*! se uprli Kaznii”08 lokala jemala yod0 P°'eK pa. Je 1'abiik0a° razž-iH?,11'.’ |,',,c8 Pa Je »lini 1k" Ne„ečmi nl. električni ku-^‘omob^L C° odPe'Jal re- ° Vokr»i'teiTI letu Je u -anla zaradi ner_.................... fthalniv, , 'rneHjlvlm,l tekočlna- V splošnem Je bilo lani požarov tih pa so v preteklem letu zabele- I, Sum okrain*11’ lctu Je v 'R'1" rni , Vnan|a ^ zaradi nepazljlve-kun-,::1.. * vnetnivi«,! ___ mnogo več kot leto prej; njih število se Je povišalo s 182 na 210. Lanski požari so bili tudi hujši od predlanskih, saj Je nastala škoda narasla z 39 kar na 188 milijonov dinarjev. Razen vzrokov, ki smo jih že omenili, so požare v lanskem letu žili 39 požarov, medtem ko Je znašala škoda nekaj manj kot 4 milijone dinarjev. Iz bogate statistike požarov v preteklem letu naj omenimo še to, da so požari Izbruhnili največ popoldne (81 krat), potem zvečer (56 krat) dopoldne (52 krat), medtem ko Ljubljanski živilski trgi še vedno samevajo skoraj prazni. Pred tednom jih Je najprej prekrila debela snežna odeja, zdaj pa oster mraz dobesedno preganja z njih že tako redke kupce in prodajalce. Mraz jo še posebej gospodaril na včerajšnji mali tržni dan, ko je živo srebro zdrknilo kar na —17 stopinj. Na Centralnem ži- Privatni prodajalci so včeraj pri-neeli na trg koimaj 20 kg Jabolk, prodajali pa so jih po 100 din. V družbenem sektorju so bila Jabolka od 80—110 din kg. Jajčka so lahko včeraj gospodinje kupile po 18 din (»Perutnina« PtuJ): dva dinarja dražje pri ostalih prodajalcih družbenega sektorja ter po vilskem trgu se je namreč zbralo 22—23 din pri privatnikih h«. IVUhHMi, v,,t I 1 li VI mi IpknMni. uniuillll. »U putaic V lauanvni ‘““‘I !•»< Iiivuvvii. n« I^s°litlmh ln likalniki ter »»rodi povzročile še gradbene pomanjklji- Je bilo od polnoči do 6 ure zjutraj nlatkih s,.uo Za 27 požarov pristojni or- krat pa skupno s prostovoljnimi Ib v drujhi n<,varno igro poseb- Ranl a,s0 ugot°vill vzrokov njlho- goiegi. prostovoljne gasilske čete -o' z vž.lgalleaml Taka ve dirgtj, no ne morejo redno 40 Dramska sekcija, ki ima ir.rizo-članov, pravkar pripravlja up , ritev drame Mire PucoV® TurSe-in pepel« v režiji Božidarja ta. Ce ne bodo spet nas gria-ve, bo premiera s^1,. studiratl Pred kratkim so začeli tudi Kozakovo dramo »Viaa tova«. v0' Orkester, ki šteje 21 Sla ’ eV. di Marjan Bintar. Skupaj , gta. skim zborom, ki ga vodi p ' >ejn ne Habe, , bosta še pred 1- sl-priredila samostojen ^on vjeh cer pa redno nastopata proslavah in kulturnih tvah. stvu zavzetost nad življenjem. Kljub satiri In čutnemu spoznavanju sveta je ta zavzetost prikupna. Mevlja je v pesniškem opisovanju pogrebca, spovednika, _ . , , tako kvalitetno gledališče brez ena- ter Workskop« Pirandellovo dramo ko močno dramske uterature.« »Človek, zver in čednost. Ker se to j _ tiste probleme, ki običajno veljajo vendarle zgodi zelo zelo redko, naj , ° “ ve« Ponudb za kakšno Ža nenavadne, a razodevajo V bi- te petminutni pomenek, to bežno. slovensko kaniti bi m ral srečanje, pove nekaj ve« o gosto- 1 V9fn *lOTensko. W naj bi ga režiral vanju v Londonu in s tem v zvezi [ V L°ndonu’ pa Prt nas d°- o zanimanju sveta za našo gledali- ! m* v Partzu- ZanJmajo zlastl ško umetnost ln za našo dramatiko. I “ “> 1955 (131559) Le Ma ne-et Lolre Pans 1957 (Rl-chesses de France 80 ) v0 fika človeku« so vrte nhzomil{a' številko filmskega u j op3' Tudi pri Obzorniku 3e " žiti težnjo dvigniti £0(jnevn . točke Obzornika iz e v *®‘ aktualnih filmskih zaP metn^k htevnejše, trajnejše m Obzorn’ bolj zahtevne stvaritve. po številka 7 sestavljajo tična filmska impresij Q tr^ ljanskega barja, tof . m ^ lutkarjih (slovenske, ru priK? tajske lutke) in ^ Kremser-Schmidtove ^arvah poslednji Je posnet v dg,a s prikazuje najznačilnejša rega mojstra iz lanš^L ga je predstavila ‘ rijl. fg razstava v Narodni g rafi je v primeri s film tatič^jH človeku- mnogo bolj » toVrStP' bolj v mejah t °s.,.a filmskih zapisov. sklipobzornli. lima dvema točkama c' pa tvori skladno m loto. zapadel je prvi sneg inoramden n,apre^ PiSem, se vam 3. r,,„ Podstaviti. Sem učenec Venčeslav Winkler Svinčeni vojaki so se zbudili. Dolga leta so spali v lepi ZADNJA POT »Sovražnik!« no ni več na svetu, poglejte no, Brž so se umaknili za vežna ti so še iz tistih zlatih„easo\!.ko NARISALA T I N C A STEGOVEC KRKA Vinami osnovne šole Kamnje na škatli, nihče jih ni motil,, nihče vrata in plašno opazovali, kaj se so odhajali ljudje z godbo v boj.« jih ni pogledal, nihče se ni igral godi na cesti. Nič posebnega ni Desetnik je vse slišal, a ga ni ma »at zapade sneg poredko- z njimi, kakor da se je ustavil bilo videti. Desetnik se je oddah- ni® prizadelo. Mislil si je, kaj V ga tem bolj veselimo, čas. Bilo jih je dvanajst, eden je nji stopil je čez prag, nato je za- ste v** kl n® veste, kakšna je pra- 2elo ral 21- teSa meseca me je imel srebrno zvezdico in so mu dovoljno pokimal: va v0Jska> tekate za svojimi vsak- Prin«!fe.Selila vest, ki mi jo je pravili desetnik. Ta se je prvi J ' . danjimi opravki in ne veste, da •neg Starejši brat. da je zunaj zbudil, zdelo s mu je prav, če »Saj se ni sovražnika, to je je ge kaj višjega na svetu. Napih- Potokn33/6 smučamo, drsamo po ^"dovoU je čakanja, pozabili so nekoliko hujša kot pri nas na k\ in le to ga je skrbelo, ker se muw’ d,elamo skakalnico. Tek- na nas. Vzdignimo se in pojdimo podstresju. Privaditi se je bomo ljudje niso „ič menili o kakem delair>°’j *3C> dalje skočil, kot po svetu, pokažimo se ljudem, da morali. Naprej." sovražniku. Bržkone je zdaj na odrasli smučarji še živimo!« Stopili so na cesto in zapeke- svetu kak dolgočasen mir in so 6n(£=0mai, Pričakujemo novega Vojaki so bili ubogljivi in de- tali po kamnitih tleh: tek, tek, zaspani ljudje že popolnoma po-> zakaj ta se je začel tajati, setnikova misel je bila zanje ukaz. tek! Kokoši, ki so se pasle pred zabili na nevarnosti. Pač pa so Čermelj Silvo, Potoče 4, Brez besede so poskočili, niti po- hišo, so se kriče razbežale, vrabci otroci pritekli, ploskali in se sme- p. Dobravlje kimali niso drug drugemu, vzdig- so zaplahutali čez plot, pes čuvaj jali. Nekateri so navdušeno kora- kali poleg vojakov in trobili kar samo svetloba, taka vsakdanja, le njeno jn trdo je stopal pred voja- K Ptičnica im Kje, sestrica draga, čuvaš skrivnosti mojih veselih in žalostnih dni. V skritih kotanjah, kot jaz v svojih sanjah pesmico tiho šepečeš in tečeš in tečeš. Večkrat ob stari žalujki slonim in si želim sredi skritih globin najti tvojo povest. Zdi se mi, da v valovih šumi. — Grem mimo mest, mimo polj in vasi. Mnogo najdem na poti ljudi, ki mi kot ti zaupajo svoje srce. In mnogo jih gre v življenje iskat tiho stezo sredi viharnih poti. Anica BarbiS, dijakinja PRVI ZVONČKI IN TROBENTICE Pred tednom sem prejel v pis- ARHAR VOJAN z rokami, kakor so videli na starih podobah: trara, trara, trara! Včasih so se upehani ustavili, po-čeniil k tlom ter natančneje ogledovali vojake. Desetnik je večkrat kaj poveljeval, vojaki so namrgo- drugim, padali so in vsak je oble-dili čela in trdneje poprijeli orož- žal kot bi bil mrtev. Le desetnik je. Pogledi so jim švigali na vse je še korakal, neustrašeno je sto-strani, zakaj desetnik jim je po- pal po poti in gledal predse, kje vedal, da bodo vsak trenutek je sovražnik. Tedaj se je muci za- mu majhen šopek prvih zvončkov ugledali sovražnika. zdelo dovolj zabave, oplazila je in trobentic. Darilo me je pre- Otroci so se začeli dolgočasiti, še njega z repom, da se je mimo- senetilo. Res, da so bile cvetlice nehali so trobiti in so odšli. Mu- grede prevrnil in skočila na bliž- stisnjene in nekoliko ovele, ven-dilo se jim je na tekmo, smehlja- nji plot. dar so tako prijetno dišale. Za- je so pomahali korakajočim in Nekje blizu so podili otroci čutil sem ob tem dih gibajoče šli svojo pot. Vojaki pa so kora- žogo; pritekli so mimo, stopili na zemlje, katero pa je zdaj pokril kali še kar naprej in naprej. vojake, pohodili jih in jih sunili sneg. Za šopek se pošiljatelju naj-Potem se je prikazala izza ogla s poti in desetnik je odletel daleč lepše zahvaljujem, črna mucka. Ugledala je vojake med koprive. Urednik in oči so se ji zasvetile. Zleknila se je in se začudila, nato je nekoliko zagodla in se obliznila z dolgim jezikom. »Sovražnik!« je zaklical desetnik. »Nič se ga ne bojte!« Mucka je prišla bliže. Plazila nili so se, naglo očistili drug dru- je zalajal, zavil rep in se straho- se je ob.cesti, pihala in potem je gega, da so se spet živo zablešča- ma umaknil. previdno stegnila tačico. Poboža- Dan stolij nat0 so stopili v vrsto, uprti »To še niso pravi sovražniki,« la je toP) top je ustrelil, počilo je kot odrasli nenavadne slabo- na klavirju, da je pred nabito nekaj 0' ?a nekai za vas, fantje, se v papirnato steno, prevrnili je sopihaje razkladal desetnik. in zamašek ji je odletel naravnost sti in odlike: p?‘n°. dvorano igral na pregrnje- *Wjenl’ kako lahko sami škatlo da je pokrov odletel in se »To so domače stvarce. Spoštujejo v gobec. Savsnila je po njem, ka- Pan®?H ®str®nom Tycho Bra- mh tipkah. Imel je tudi izredno »sa!: iz~°.,ptičnic°- Gotovo ima oddahnili. Stopili so iz škatle in nas in se nam umikajo. Dobro, kor bi bila miška, a ga že ni bilo he je bil strasten sabljač In mn razvit posluh. Izreden glasbeni Sčico od f, Vas doma kako de~ odkorakali po podstrešju: ena, da smo očistili obleko in orožje. veči Začudena se je umaknila. Ta- Je v nekem dvoboju nasprotnik spomin in ziwl je pisati prekras- in »lefcoi ■ V'.ega zaboja, kladivo dva ena dva. Vojak se mora bleščati. Ne upajo mjšk ni bila vajena. Nato je odsekal nos. Slavni matematik na pisma. Francoski glasbenik zebl)ev. »Bržkone živijo na svetu še se nas dotakniti, zdimo se jim poskusila še enkrat, dvakrat in Poincare in fizik Ampere sta Berhoz je: komponiral razne ta- kaki sovražniki,« je dejal deset- mogočni.« vsakokrat oprezno odskočila. Od- bila neverjetno pozabljiva. Fran- strumentalne skladbe, ko je imel nik in pomenljivo pogledal po vo- Korakali so vztrajno in ponos- krila je, da je zamašek privezan coski glasbenik Luly je zelo su- dvanajs e . jakih. »Ljudje se bojujejo, trpi- n0 in za njimi se je kar kadilo, in da ji ne more uiti. Stegnila je rovo ^stopal s p^pi ta glube- jo, na nas izučene vojake pa so vmes so enakomerno streljali s tačko in segla po topničarju. Bil niki, ki so izvajali njegova a. pozabili. Moramo jim pomagati.« topičem. Vsakokrat je zamašek je ves pisan in brkat, sedel je na Neredko .lih je grdo ozmerjal. Korakali so in počutili so se od*,eteIi kak0r bi hotel izginiti, za- topiču in se ni nikamor ozrl. Ko- pošteno obreal ta jim razbijal kot velika vojska. Za seboj so plesal je po tleh in se spet vrnil maj se je dotaknila, se je prevr- violine na.plečih. je, d* vlekli topič na dveh kolesih. V k topu. Ljudje so se ustavljali, nll in obležal je v prah, kakor je Je bil tedaj njegov orkester naj njegovi cevi je tičal zamašek, zdaj skianjali so se k tlom, majali z bil dolg in širok. Niti najmanj ni doijsi v uvropi. pa zdaj so top sprožili, počilo je giaVami in se smehljali in neka- zakričal, zakaj bil je junak. Muc- Eden največjih mojstrov glas- in zamašek je odletel, a se ni mo- teri so kar zaploskali. ka pa je radovedna segla še po bene umetnosti Mozart je imel »Kdo neki še varuje starinske drugih vojakih. Lezla je tik za štiri leta, ko je komponiral kon- vojake?« so dejali. »Takih že dav- njimi, dotikala se je drugega za cert za čembalo. Ko je imel se- Zanimivosti o velikih ljudeh Znameniti ljudje so Imeli tu- dem let, je bil že tak mojster pribliin^e{lahite tri deske, dolge pogumno dejal: t>De taP. 30 cm in 20 cm široke. »To niso za nas nikake ovire. 1 deski bosta za streho, Naprej!« gel izgubiti, ker je bil privezan za top. Podstrešje je bilo dolgo, prehodili so ga resno kot pri kaki svečanosti. Stopali so vsi enako trdno In ponosno, niso se hoteli ozreti v temo, kjer so visele pajčevine. Potem so zavili k vratom. Bila so odprta in razveselili so se. Na pragu so se ustavili. Desetnik je oprezno pogledal po stopnicah. Zamahnil je z roko in ena Zazvonil je šolski zvonec. Kon- deklici, ki je sedela na klopici In »Vse!« je Metka komaj dah- čal se dopoldanski pouk in učen- jokala. Stopila sem k njej in jo nila. ci smo se usuli iz šole. Bilo je vprašala, zakaj joče. Dejala je: Zasmejala sem se in ji poveda- zel0 mrzlo in veter je pihal, da mi "Izgubila sem se, pa ne najdem la, da si lahko samo eno izbere. ju je bilo v na jvečjo zabavo re- j‘a dno nH^usla f? sYei'L*’ »n in nnsknknvall ie mraz orešinjal kosti. Iz šole domov«. Ko se je odločila za veliko čoko- sevanje izredno težkih in silno 0 Ptičnice delate stnnnico čedalie sem se napotila v bližnjo slašči- Sklenila sem peljati deklico na ladno torto, sem jo peljala k mi- zamotanih računov, računanje s lici Tanice’Po dve navadM va- niže so prihajali in zdelo se jim čarno. Mamica mi je namreč dala najbližjo postajo LM. Med potjo žici, kjer je torto z veseljem po- petnajstmestnimi števili pa pra-?• kot viditp nn 1 ift f j ,, knnknm več- 25 dinariev za torto. Krenila sem mi je deklica povedala, da ji je jedla. vi užitek. Zelo rad je ime) otro- PtiSf na debelejU kol če bo j|,'da so°zrasli in se čudovito po- preko »Zvezde«. Tedaj se mi je ime Metka. Ko sva šli mimo sla- Nato sva šli na LM. Tam sem ke ta ga pri računanju ni prav “ stala na vrtu ’ Potem tegnili. Junaško so se zadrsali v pogled ustavil na majhni, drobni ščičarne, se je Metka »števila in našla tudi Metkino Wolfgang Amadeus M irt Slovitemu matematiku Euler- ob.. 'tu VTIU. rOlSTTl I C^Illll. auiirtatvu .JM.M - fveh desk^i streho iz preostalih široko vežo. Desetnik se ni ozrl lice »lice Potrjene na dno ptič- skozi vežna vrata naravnost na n„K_ho{ete, ptičnico lahko cesto. Sonce se jim je zableščalo ln jo pritrdite na pa- ne na levo ne na desno, zavili so Pobarv na v zimski pokrajini. b°lj eirtftflr”>A,/i saneh« _________ mamo, ki je nič motilo, če so plezali po poželjivo gledala torte, razstavlje- bila že vsa prestrašena, ker ni njem, ga vlekli za ušesa ta vene v izložbi. Spomnila sem se našla deklice. Ko pa je zagledala sclo vreščali. Nikola Tesla ni bil mojih 25 dinarjev in vstopili sva. Metko, so ji solze od veselja pol- samo izreden izumitelj na pod-»Kaj bi jedla?« sem vprašala zele po licu. Dvignila jo je v na- ročju elektrotehnike; imel je tu-Metko. ročje in je popolnoma pozabila di izreden smisel za lepo knji- namc, ki sem stala ob strani in ževnost. Na pamet je znal poleg se najbrž zelo neumno smehljala, lepega števila srbskih narodnih Zahvalila se mi je nato in mi ho- pesmi celega Shakespearovega tela vrniti denar, kar pa sem za- »Hamleta« v angleščini, celega vrnila. Goethejevega »Fausta« v nem- Poslovila sem sc od njiju in ščini, celo Dantejevo »Božansko Dva zajčka sta se smučala po bila sem vesela, da sem s torto komedijo« v italijanščini ta naredila Metki tako veselje. mnoge Puškinove stvaritve v ru- Jana Omlaflič, III. b., I. dv Sfini. Kliub svojemu izrednemu žavna gimn., Ljubljana razumu je bil vedno skromen. »SMUK« Iz Bohinja sem... Iz Bohinja sem doma, veliko imamo že snega, počitnice so prav prišle, da sankamo se na veliko žel Mojmir Lešnjak, \ Nomenj 46, p. Bohinjska Bistrica bregu. V veselem razpoloženju nista niti videla kamnov, pokritih s snegom, ki jih od daleč ni bilo opaziti. Prvi zajček jih je opazil šele takrat, ko je ležal v snegu. Zlomil si je smučko in palico, druga smučka pa je bila tako nerodno zapičena v sneg, da se ni mogel dvigniti. Na pomoč pa mu je priskočil njegov tovariš, ki ni zavozil čez kamenje. Ko je zagledal nezgodo svojega tovariša, se je ustavil in snel smučki s tačk svojega prijatelja. Oba zajčka, posebno pa še prvi, sta bila vesela, kajti pripetilo bi se lahko še kaj hujšega. Zoran Grubič, učenec 4. r. osn šole Šempeter v Savinjski dolini NAGRADA KF ŽANKA »Leseni konjiček« \f Q J Di° : 1- oblika po- « 4, , o.®; ?■ delo (v hrv« 'j JuRoslovnnuLJlmi ,se sankamo; 6 A r,‘ka' tudi vrst« eWnik Pn-rllo*; r prvi samo IVI a v a| soglasnik '^likaPlu”°r ’■ i«*ni sadei. J9dru,*.'*ola odirati; 3. otok gola (tretja oseb^)H pomožne«a REBUS Ne pozabite m Nagradno križanko »Smučar je pravilno rešil in bil izžreban Ostrouška Lado, 4. b. r., Pri vodnjaku 5, Izola. Nagradno uganko »Slovnična dopolnjevanka« je pravilno rešila Ne pozabite, da bomo 29. no- in bila izžrebana Fatur Majda, p. vembra letos spet podelili petna- Pesnica pri Mariboru, grad za najboljše prispevke, ki Za opis nagradne slikanice bodo objavljeni v »Pisani trati«. »Smuk« je bil nagrajen Zoran Dvp izmed teh uetlh nagrad bomo Grubič, učenec 4. r. osnovne šole ,v.>••<« - . . . . Savinjski dolini. 8. koralni otok, 9. oblika pom. gl. Opatiji, 2. prepir, 4. arabski ko j, podelili našim najmlajšim sode- v Šempetru v lavccm, ki še niso dopolnili enajst Vsem trem nagrajencem iskreno bitL lct. * čestitamo! Vodoravno: 3. poveljnik ladje, Navpično: 1. letoviški kraj pri 5. francoski osebni zaimek. Igralna karta, 1. velik ptič. 8 C TELESNA KULTURA Četrtek, 30. januabJAJ^ Na s videu j e v Portorožu Velemojster Aleksander Matanovič o svojih pripravah na mednarodni turnir in še o nekaterih perečih šahovskih problemih . Dirka »Po Jugoslaviji« na avtocesti Ljubljana— Djevdjelija Med kratkim bivanjem 27-Ietnega velemojstra MatanoviCa v Sloveniji, kjer Je odigral štiri simultanke proti skupno 142 šahi-stom Kranja, Ljubljane, Nove Gorice in Novega mesta, je naš sodelavec navezal z našim drugim velemojstrom, ki nas bo mimo Gligoriča zastopal na medconskem turnirju v Portorožu, razgovor o nekaterih perečih • Šahovskih vprašanjih. »Kako ste zadovoljni s svojtm uspehom na zadnjem mednarodnem turnirju v Beverwijku?« »Ne morem reči, da sem slabo igral na jubilejnem turnirju« »Viso-k'ili peči« v Bevenvijku. Turnir je bil dokaj močno zaseden. V zadnjem kolu bi moral, ob nekoliko večji pazljivosti dobiti partido proti biv- Tudi Reshewski v Portorožu Beograd, 29. Jan. - Vedno večja Je možnost, da se bo medconskega turnirja v Portorožu udeležil tudi ameriški velemojster Reshewski- čeprav je lani izjavil, da ne bo več sodeloval na uradnih tekmovanjih FIDE, ker meni, da Je sistem tekmovanja za svetovno prvenstvo zanj neugoden ln nepravilen. Te dni pa je ameriška šahovska federacija sporočila FIDE, da bosta njena predstavnika v Portorožu Fisher ln Reshewski. Doslej so se za medconski turnir kvalificirali: Filip, Pachman (CSR), Benko, Szabo (Madž.), Panno, Rossetto in Sangulnetti (Arg.), De Grayf (Kolumbija), Neukirch (Bolg.), Fisher in Reshewski (ZDA), Gligorič ln Matanovič (J) ter Olafson (Island). Štirje udeleženci bodo poznani po končanem šampionatu SZ. Razen omenjenih, bo sodeloval še zmagovalec conskega turnirja azijske cone, ki bo v Maniliji, zmagovalec conskega turnirja v Kanadi in zmagovalec dyoboja Larsen-Donner. Semu svetovnemu prvaku dr. Euwe-ju. Z zmago bi se bil pomaknil na prvo mesto. Skoda! Na turnirju je sodelovalo nekaj igralcev, ki preveč nagibajo k remiHiranju. Organizacija je bila odlična. Skupno Je sodelovalo na raznih turnirjih blizu 200 šahistov iz raznih držav. Gostje so prenočevali pri zasebnikih. Vsem udeležencem glavnega turnirja je prireditelj dodelil po 400 nizozemskih guldenov. Zmagovalci so prejeli praktična darila. »Omenili ste nagnjenje nekaterih udeležencev h hitremu re-miziranju. Kakšno je vaše mnenje o teh pojavih na naših polfinalnih turnirjih in šampiona-t h?« »Mislim, da bi bilo treba tem pojavom odločno napraviti konec. Mimo administrativnih posegov bi morali naši šahovski novinarji te pojave, ki so pri, nekaterih igralcih postali že nek sistem, ostro kritizirati. Ce že naj razumem starejše igralce, se ne morem nikakor spr> jazniti s tem pri mlajših tekmovalcih. Številni) gledalci naših turnirjev so upravičeno nejevoljni nad tem. Končno jim ni vseeno, ali se igralci borijo kot se spodobi, ali pa sklepajo remije v osmih, devetih, desetih, dvanajstih in petnajstih potezah. Na osnovi tega se na naših šampionatih igra zelo malo končnic. Sicer pri nas nekateri igralci ne ponujajo remijev, vendar so tl v kreoki manj Sini. Kako drugače Je to na prvenstvih SZ! To stanje nedvomno zelo škoduje razvoju našega šaha. Treba bo naj ta čimprej zdravilo proti tej okužbi. Borbenost in vztrajnost Je treba postaviti na prvo mesto.« »Na zadnjem plenumu Šahovske zveze Jugoslavije Je bilo slišati tarnanje, da se ne pojavljajo več mladi talentu, kot ste bili vi, Gligorič, Ivkov in Fuderer. Kaj menite o tem?« »Nedvomno Je res, da je kvaliteta našega šaha danes na višji ravni kot pred drugo svetovno , vojno, vzpon mladih k vabljivim vrhovom je danes mnogo težji kot nekoč, vendar bi s temeljitim učenjem in predvsem z večjo borbenostjo lahko mnogo več dosegli. Eden od vzrokov je tudi občutno in skoraj bi rekel porazno pomanjkanje kvalitetne šahovske literature pri nas. Nadalje menim, da bo treba v bodoče bolj smelo uvrščati mlajše, obetajoče igralce med udeležence mednarodnih turnirjev, četudi še niso mojstri. Morda bi mimo uradnih mladinskih tekmovanj mnogo koristila mednarodna odprta prvenstva po švicarskem sistemu. Turnirji po tem sistemu so krajši, zato cenejši in mnogo borbenejši. Ta- Prvenstvo Univerze v smučanju V nedeljo bo množično medfa-kultetno prvenstvo ljubljanske Univerze v smučanju. Start bo ob 10. pri Slavkovem domu na Toškem čelu. Moštva sestavljajo trije člani. Vsaka fakulteta lahko nastopi z več moštvi. Na tekmovalno mesto bo brezplačen prevoz tekmovalcev z avtobusom ob 9.30 izpred hotela Union. Prijave bodo sprejemali vsak dan do sobote med 12. im 13. uro v klubski pisarni, Miklošičeva 5. Belo-črna zapažanja angleškega strokovnjaka iz prizorišča letošnjega evropskega atletskega prvenstva Pred dnevi se Je vrnil v London Harold Abrahams, ki se je v Stockholmu ogledal prve priprave prireditelja letošnjega evropskega atletskega prvenstva. Po svojem prihodu je zabeležil naslednje ugotovitve: Sedemindvajset držav pričakuje začetek evropskega atletskega prvenstva (od 19. do 24. avgusta) v Stockholmu — od močnih reprezentanc Sovjetske zveze in Švedske, ki bosta Imeli po 90 tekmovalcev do edinega največ po dvanajst finalistov, je moč pričakovati v metu krogle v finalu najmanj trideset atletov (čeprav bosta iz vsake države tekmovala le po dva). Tudi v ostalih disciplinah bo število finalistov večje od predvidenih, kajti nizke norme vsekakor niso dovolj strogo merilo, da bi bilo v skoku v višino In ob palici le po devet finalistov, v metih, skoku v daljino in troskoku pa po dvanajst. Upam, da ne bodo delali startne liste predtekmovanj na osnovi prijav, bali res tiste, ki bodo nastopili) uvrstili v polfinale, le po dva iz vsakega izmed treh polfinalov pa v finale. Mislim, da bi pri sedanji kvalitetni stopnji prvenstva morali IS; po trije iz vsake skupine v finale. Zato predlagam, da gredo Iz šestsili pred-tekov prvega kola zmagovalci naravnost v polfinale, drugi in tretji iz vsake skupin pa naj bi tekmovala še v dveh predtekih. Iz teh bi po trije najboljši šli v polfinale, kjer bi bili spet dve skupini, po trije iz lentam je tudi na teh turnirjih odprta pot. Tudi dvoboji,' ki so pri nas takorekoč izumrli, ne bi škodovali. Predvsem pa se morajo mladli ljudje učiti in se naučiti borbeno vztrajati do konca.« »Troboj z Neukirchom in SH-wo vam Je gotovo težil srce. Se- i daj, ko ste prepričevalno zmagali ln se uvrstili na medconski turnir v Portorožu, gotovo mnogo razmišljate o pripravah in vsem drugem?« »Prav imate, ob malo večji pazljivosti. bi si bil na lanskem conskem turnirju v Sofiji lahko izognil nepotrebnemu troboju. Sedaj je mimo. Z njega se je uveljavil za Portorož tudi Bolgar Neukirch, čemur so v Sofiji dali precej poudarka. Cez organizacijo ni kaj reči — bila je odlična. Skoda, da se od naše pe-torice (Gligorič, Matanovič, Ivkov, dr. Trifunovič in Karaklajič) ni uveljavilo več igralcev. Midva z Gligo-ričem sva nadvse zadovoljna, da bo turnir ob slovenski obali. Tudi drugod v,tujini so s Portorožem zadovoljni. Le-ta bo s tem Izrednim turnirjem zaslovel po vsem svetu, prepričan sem, da bo organizacija brezhibna. Težko se bo uveljaviti za turnir kandidatov, saj bo za 21 tekmovalcev na razpolago le pet mest. Težko delo naju čaka. Potrudila se bova. Moj sekundant v Portorožu bo Rabar. Sicer grem po šampionatu v Sarajevo k vojakom, vendar upam, da se bom v prostem času lahko dovolj posvetil pripra\jiun.« »Pravkar ste omenili šampio-nat v Sarajevu. Kaj menite, kdo bo zmagal?« »Po sedanji formi sodeč je Gligorič velik favorit. Ce bodo sodelovali vsi upravičenci, bo xm. šam-pionat eden najmočnejših. Meni bo turnir v Sarajevu najboljša priprava za medconsM turnir. Med udeleženci je mnogo nevarnih nasprotnikov. Tudi vaš Puc lahko presenetil »Se eno vprašanje, tovariš Matanovič. Kakšen odpor so vam nudili slovenski šahlstl v simultankah?« »Zlasti v Kranju, Ljubljani in v Novem mestu sem bil presenečen nad dokajšnjim znanjem šahovske teorije. Povprečno znanje šahistov na odigranih simultankah Je bilo presenetljivo dobro. Nekoliko smole sem Imel z vremenom, vendar sem s simultankami zadovoljen. Povsod so me gostoljubno sprejeli. Prosim vas, sporočite jim še enkrat prek vašega lista moje pozdrave. Na svidenje v Portorožu 1 Beograd, 29. jan. — Kolesarska zveza Jugoslavije je sklenila, da bo v bodoče mednarodna kolesarska dirka »Po Jugoslavijii« na avtocesti Ljubljana—Djevdjelija, ko bodo dela na tej cesti končana Na avtostradi Ljubljana—Zagreb bo priredila veliko tekmovanje takoj potem, ko bo zgrajena. DRŽAVNO SMUČARSKO PRVENSTVO Tekači na startu Delnice, 29. Jan. — Nocoj Je bila svečana otvoritev z ognjemetom XIII. državnega smučarskega prvenstva v klasičnih disciplinah. V Delnicah so že zbrani vsi najboljši tekmovalci lz vseh republik. Jutri popoldne bo na sporedu prva disciplina; tek na 30 km. start in oilj bosta na stadionu. Proga je lepo speljana in Je po izjavi tekmovalcev, ki so si jo danes ogledali, precej težka. Sneg Je dober, vendar pa ga je skoraj manj kot v Ljubljani. Za 30 km so se prijavili vsii boljši Jugoslovanski tekači razen slovenskega prvaka Seljaka ln Ravenčana K5-bača. Jutri je na sporedu tudi tek članic na 10 km, mladincev na 12 km in mladink na 5 km. V petek pa Je na programu tek članov na 15 km in skoki na 50-metrskl skakalnici za : klasično kombinacijo. V nedeljo, to Je na zadnji dan državnega prvenstva, pa bodo naj- zanimivejše točke sporeda. Dopolto_ bodo štafete članov 4X10 Km ‘ ko fete članic ter mladincev ita. ^ Popoldne pa bodo na S#-me jj kalnicl samostojni skoki za . javno mladince. V Delnicah je » u UM prvenstvo med prebivalstvo ^ ^ zanimanje. V Badgasteinu že 24 reprezentanc Badgasteln, 29. jan. - V Badgai-sten, kjer bo od 2. do 9. februarja prizorišče prvenstva v alpskem smučanju, je prispelo doslej 24 reprezentanc, kar pomeni, da so se zbrale vse prijavljene reprezentance razen Ll-chensteina. Za svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah, ki bo v Lahtiju, ki bo od 3. do 10. marca, se Je prijavilo 18 držav, med njimi tudi Jugoslavija, »FILMSERVIS« podjetje za tehnično i^elav in obdelavo filmov, Ljubljana. Zrinjskega c. 9 sprejme v službo. • več radiomehanikov ali radiotehnikov z dalJS prakso • več elektromehanikov s prakso , Plača po tarifnem Pr*^ud. ku. Pismene ali osebne P be z opisom dosedanje slitve in prakse pošljite ^ tariatu podjetja Uprava Kliničnih bolnišnic v Ljubljani - Otorinolaringo loška klinika razpisuje mesto uradnice z znanjem strojepisja Plača po uredbi. Nastops1^ be po dogovoru. KandMa naj se javijo, viP?^„išnjC v oddelku Kliničnih bolnišn Ljubljani, Zaloška c. • Ameriški prireditelji atletskih tekmovanj v dvoranah so namestili teka 100 m, ki so starterjem zelo olajšale delo, kajti sprinterji ne predstavnika z Malte. Rusi so tudi že javili, da bodo prišli na Švedsko precej pred začetkom prvenstva. Devetdeset atletinj in atletov je največje število reprezentance, ker sta v njej laho po dva atleta v mOSkih disciplinah posameznikov ln po tri atletinje v ženski konkurenci. Na sporedu je 24 moških disciplin (natančno toliko kot na olimpijskih Igrah) in 12 ženskih (olimpijski program in 40« m, 800 m ter peteroboj). Letošnje prvenstvo, šesto te vrste, bo na velikem stadionu, kjer so bile leta 1912 olimpijske igre, na katerih je Hannes Kolehmainen prvikrat priboril finski pomembni prvi mesti na 5000 m in 10.000 m, oxfordski študent Arnold Jackson pa je požel razveseljivo in nepričakovano zmago na 1500 m. Toda stadion se sedaj bistveno razlikuje od tistega iz leta 1912. Takrat Je bila steza doiga 182 m, sedaj pa je podaljšana n?! točno 400 m, toda, žal Ima še vedno le prog. Stadion bo lahko sprejel ort >1.000 do 28.000 gledalcev in Ima tnrtl električno razsvetljavo. Približno 1000 atletov bo stanovalo v desetih šolah. Na obisku teh šol sem ugotovil, da bodo tekmovalci zadovoljni, kar se tiče prehrane in stanovanja. V vsakem velikem razredu bodo po štiri postelje, omarice, stoli in pisalne mize. Prav tako so v šolah moderno urejene kuhinje, dvorane, v neposredni bližini pa steze za trening. Tekmovalcem bodo v šolah na razpolago tudi zaprti bazeni, dvorane za 600 gledalcev z odrom in kinom. Nobena izmed reprezentanc ne bo stanovala daleč od stadiona na katerem bodo tekmovanja. Seveda bo kar najbolje preskrbljeno tudi za časopisne ln radijske poročevalce. Sedaj pa nekaj o sistemu tekmovanja, ki je pravzaprav bolj zanimiv. Predvse:n so kvalifikacijsko norme prenizke. Na osnovi le-teh bo Izločeno lz finala le skrajno malenkostno število tekmovalcev. Posledice so očitne — n. pr.: na olimpijskih Igrah v skoku v višino v Melbournu 1956 se je kar 22 skakal ev uvrstilo v finale, ki se Je začelo ob 14.30, končalo pa šele ob 19.20. uri! Zaradi tesia ni pričakovati, fla bi se na prvih š»st mest uvrstili res najbtilišl tekme. Tlel, ampak bo predvsem odločala njihova telesna vzdržliivost. V pregledu (na koncu sestavka) je moč videti norme /.a finale na evropskem prvenstvu v primerjavi z dvanajstimi najboljšimi rezultati leta 19^6 In še lz leta 1951. Nat omenim, da sem upošteval pri sestavljanju leetvice le po dva moška ln tri »enske Iz posamezne d rjave. Tako je prišlo do nelogičnosti' v metu kopja te povpreček evropske dvanajMorlce 76,?5 m. moral bi pa biti 77,65 m ker so štlrle Poljaki ln pet Fincev presegli to daljavo, nisem pa mogel upoštevati v lestvici dvanajstorlce dveh Poljakov ln treh Fincev! Čeprav računa komite evropskega H ia. l ntlnl ampak U morali iti predvsem na znana Imena. V kolikor se tega ne bodo držali, se bo zgodilo, da bo v eni kvalifikacijski skupini po več favoritov, Izmed katerih bo vsaj eden odpadel, v drugi skupini pa bo prišel na lahek način v nadaljnje tekmovanje - outsl-der. Prav tako naj bi vsak vodja reprezentance prijavil 24 ur pred žrebom svoje tekmovalce. Edino prijavljeni atleti pa naj bi bili tudi izžrebani v posamezne skupine. Celo ta sistem še ne bo popolnoma dovršen, bo pa brez dvoma velik napredek v primeri z dosedanjim sistemom. Spored bo trajal Sest dni (mnogi strokovnjaki smo se v Melbournu prepričali, da je pet dni več kot dovolj). Na vsak način je dovolj časa za številna predtekmovanja, iz katerih naj bi res prišli v finale najboljši. sistem uvrstitve v finale je naslednji: pri moških na 200 m, 400 m in 400 m ovire ter pri žanskah na 200 m bo šest predtekov v prvem kolu In tri skupine v polfinalu. Tako Je piedvideno, da se bodo po trije tekmovalci Iz vsake skupine prvega kola (toliko bolj upravičeno, da bodo žre- posebne naprave na startu morejo več predčasno uiti polfinalnega tekmovanja pa naj bi se uvrstili v finale. Pregled kvalifikacijskih norm za finale in dvanajstorice najboljših v Evropi leta 1956 in 1957 (v metrih); |—Brzojavke— - MOSKVA, 29. jan. (TASS). - V nadaljevanju zaostalih partij šahovskega prvenstva SZ je Gipslis premagal Toluša, Korčnoj pa Talja.. Remizirali so: Polugajevski s Petrosjanom ln Borisenko z Boleslavskim. Boleslav-ski je predal partijo iz IX. kola Kro-giusu, Suetin pa Borisenku. - VARŠAVA, 29. jan. (AP). - Poljska atletska zveza je sprejela ponudbo atletske unije ZDA, naj bi bilo sredi julija v Varšavi srečanje obeh reprezentanc. Ameriška reprezentanca bi pred tem gostovala v SZ. - TOKIO, 29. jan. (AP). - Na letošnjih azijskih športnih igrah, ki bodo ob koncu maja v Tokiju, bo sodelovalo okoli 1000 športnikov lz 20 azijskih držav. Japonska jih je prijavila 294, Filipini 150, Formoza 139, Indija, Koreja in Pakistan po 100 itd. Kitajska se še ni prijavila. - LAHTI. 29. Jan. (ISK). - Na ska- , kalnicl v Lahtiju, kjer bo svetovno prvenstvo v smučarskih skokih, je bilo preteklo nedeljo tekmovanje, na katerem je zmagal Finec K&rkinen 229 (69,5 69,5), na šesto mesto se je plasiral najboljši Sved Edikson 203,5. - BOLOGNA, 29. jan. (Ansa). - Košarkarska zveza Italije je določila datum za srečanje italijanske reprezentance s sovjetsko. Le-to bo 23. februarja v Milanu. Za to srečanje sta se potegovala tudi Bologna in Palermo. REPUBLIŠKO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU »Maribor« : Celje 3:13 Maribor, 29. jan. — Na lepo pripravljenem ledu na košarkarskem stadionu ob Tržaški cesti se je prva tekma za prvenstvo Slovenije v hokeju na ledu med »Mariborom« in »Celjem« končala z zmago gostov s 13:3. Irci bodo igrali v Stockholmu Belfast, 29. Jan. (Reuter).- Severnoirska nogometna zveza je po daljši raz-kar se tiče stanovanja in prehrane pravi le sklenila da pošlje svojo repre- — dobro godilo, o sistemu uvrstitve zentanco na svetovno prvenstvo v v finale pa ima Harold Abrahams i Stockholm, čeprav bi morala le-ta res nekatere upravičene pripombe. 1 igrati ob nedeljah. : Upravni odbor ANTITUBERKULOZNEGA CENTRA LJUBLJANA Masarykova 44 — razpisuje delovna mesta g Ljubljani za: TRI MEDICINSKE SESTRE (predvsem za patronažo) ADMINISTRATORJA (ADMINISTRATORKO) Za medicinski sete tre nastop službe takoj, za ,a H stratorja s 1. aprilom 1958. — Plača in položajni dodat ^ . g uredbi. Kolkovane prošnje z življenjepisom in opisorn s sedanje zaposlitve pošljite na naslov do 15. februarja ^ iiiiiiiiliiniiiiiliiMliHiiiitiilitiiiiiiiliiiiiiliiHilllililiilliliiini.niiiiiniiiiiniiiimiiiiiiiiiniiii iiniiiiiiiniiiuniiiiiti11'11'!!!!!!!!!!!!^1——— »KOTEKS« LJUBLJANA — Kidričeva 3 sporoča vsem gospodarskim organizacijam in ustanovam, da ima nove telefonske številke, in to: direktor, sekretar, komerciala, računovodstvo, avtopark in ekonomat št. 23-081, 23-082 in 23-083 328 in •iiiinuiiimiiiiMiiiiiiliiitiiiiiiiitiHit|i>l,“41111 Ml,ll"lnl1 disciplina: norma 1956 1957 višina 1,93 2,01 2,04 palica 4,15 4,35 4,30 daljina 7,15 7,51 7,51 troskok 14,60 15,37 15,23 krogla 15,20 16,64 16,88 disk 48 52,24 53,04 kladivo 55 59,84 61.52 kopje 67 76,63 76,25 ZENSKE višina 1,58 1,65 1,63 daljina 5,60 5,97 krogla 12,55 14,44 14,36 disk 42 47,23 kopje 47,70 48,81 Torej, kot kaže, se bo atletom — INDUSTRIJSKO PODJETJE V LJUBLJANI - Moste sprejme s takojšnjim nastopom: blagovno knjigovodkinjo cril za opravljanje poslov v zvezi 9 socialnim zavarova administratorko varilca in transportnega delavca Plača po dogovoru. — Pismene ponudbe pod -Takoj* oglasni oddelek Ljudske pravice. na 338 IZŠLA JE V IZDAJI URADNEGA LISTA FLRJ Zbirka predpisov o zaključnih računih gospodarskih organizacij za leto 1957 Zbirko so po odloku Zveznega državnega sekretariata za finance št. 25612/57 z dne 24. decembra 1957 sestavili svetniki ŽIVKO DJORDJEVIC, NIKOLAJ PETROV. MIHAJLO SCEKIC IN NENAD BUTAŠ CENA 1200 DIN Zbirka naj služi vsem gospodarskim organizacijam, bankam, komisijam za pregled zaključnih računov, finančnim Inšpekcijam In ljudskim odborom pri Izdelavi, pregledu ln potrjevanju zaključnih računov kot priročnik v smislu člena 109 Zakona o državni upravi. — Zbirko prejmejo vsi naročniki, ostali Interesenti pa jo lahko dobe v knjigarnah ln prodajalni — BEOGRAD, Brankova 16. Naročila sprejema KOMERCIALNI ODDELEK URADNEGA LISTA FLRJ — BEOGRAD, Kraljeviča Marka 9, račun štev. 1032-T-220. telefon 22-619 žiro 386 dnevne novice c e sn I k e I KINEMATOGRAFI predvajajo Krvodajalska oi ^ ''ianfani, pozor! V »Krajnskih komedijantih« v te v teku oS- ® v obCini Center soboto in v • nadaljnjih predstavah ,vojih sin'rti,kaii'l?.vi se takoj pri bo igrala vlogo Micke Nada Bavda-P5! terenskih podružnicah ali ževa kot gost. Bolniki čakiii^ «n Rc*e6ega križa. OPERA "“togim rešitev lcr1, ^ Pomeni Četrtek, 30. jan ob 19.30 E. Strauss: MARIBORSKE VESTI DEŽURNA LEKARNA: Četrtek, 30. jan., lekarna »Center«, Gosposka ul 12 Petek, 31. jan., lekarna »Tabor«, »vojo ciržavH,lt ; življenja. Storiite »Arladna na Naksosu«. Abonma Trg revolucije 3. »Ost Dvakrat človeško dolž- red K. Od 9. ure zvečer pa do 6. ure Morebitna rwi»L i r c‘•'■ Za Petek, 31 lan ob 19.30: Janaček: zjutraj se izdajajo zdravila na zdraviliški 5'i3«56 obrH6ajte na »Jenula*. . Abonma red F (Vstop- nigke recepte, napisane istega dne liana-center ™ Se križa Ljub- nlce tudi v prodaj .) ali noči. “rop j e ato tftie? x k’ I' nad* So^a, 1. lebr. ob 19.30: »Andre Che- KINO Zaradi *t. 22-174). mer«. Abonma red P. (Vstopnice »UNION«: amer. barvna cinem. •dravstvem ?ega zanimanja je tudi v prodaji.) film »Zlomljeno kopje«. ! februar"^ ^?-t?va P0(laUšana do Nedelia 2 febr c Prta I, ,1;.?®11' jo tudi vi! Od-Bistrata nn aZfitavhih prostorih Ma-Sv«er. ’v«nr „Sfn Siliraj do osmih podaljšana do Nedelja 2 febr ob 15: Llndpamtner: »PARTIZAN*: amer. barvni film Daniria. Izven in za podetelje. »Vrni se, striček Vili«. (Vstopnice so že v prodaji.) »UDARNIK«, amer. barvni film »Štirje Jezdeci«. Nafil dobri ln skrbni mamici Dani Nučič želimo obilo sreče ln zdravja: sinčka Andrej in Tomaž, mož Tone, mama in ata. VESTI 12 TRBOVELJ KINO »DELAVSKI DOM«: zaprto. KINO »UNION« IZ PTIJJfl LPM-107 DELA KLASIČNIH MOJSTROV ^MceVSt°J®tae Sindikalne po- javite’ ^elov"1 kolektivi, šole! Zdravstvene P”v?časno sVoJ obisk Eotovlienrv ^ 1 da vam bo za- ReV«a vodstvo. i*la ^haiati fo1?3 P*sarna« le bo,gato ,? okusno in s slikami Pirju nest™ .1^’ na ®nem Pa" Utetni Ohro vsebine, članki so kva-,lo»inla ?vnava mehanizacijo po- I „ „ , flrusa D02ia,?0^aftfo, strojepis ln J. S. Bach: Fantazija in fuga ?a Poljuden irf 'z„ pisarniS;l:e praks® v g-molu. — A. Vivaldi: Koncert vS,Vuradenindpod- v a-molu. - F. Mendelsohn-SBtx>aj0 ™°' takoj še dodatno j Bartholdi: Adaggio Prav ♦*!». P število izvodov, ! tiste č? „° uslužbence ln vse llll®»ll%li“^ 1T1 mestno gledal,sce uubua.a W dLp^ka i^8 reVlJe: UUb‘ hnehT°fS!h,iatrifna sekcija SZD bo aew»lo5M• l' L °b 16. uri na Dnevni »voj rt CKlbora' Y red: 1. volit _=_ JPfaSanift.'* nekatera organizacijska ^teresS; razno- Vabljeni vsi za-■»— ■ — Odbor. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Četrtek, 30 jan. ob 19.30: Mozart: l »Figarova svatba« Red B. Gostuje I Kurt Rapf, dirigent iz Innsbrucka. ! Nekaj sedežev v prodaji. I Petek, 31. jan.: zaprto (generalka). Sobota, 1. febr ob 19.30: Zweig: 1 »Volpone«. premiera. Izven in za premierski abonma. Mladini do 16 let vstop ni dovoljen. V soboto, 1. februarja' bo premiera Zweigove klasične komedije »Volpone« (po Ben Johnsonu). Brezsrčna komedija v treh dejanjih (6 slikah). Režiser: Miran Herzog, kostumograf in lnscenatcr- Vlasta Hegedušič, ric, koreo- . graf: Anka Lavračeva. Nastopajo: Gledališka pasaža Arnold Tovornik. Vladimir Skrbin- Cetrtek, 30. jan. ob 20: Kulundžič: šek, Janko Haberl, Franjo Blaž, »Usode«. Prem-era. izven Krstna Hugo Florjančič. Bons Brunčko, predstava. Majda Gorinškova, Pavla Brunčkova, Petek, 31. jan ob 20: DUrrenmatt: Slavo Plevel Jože Samec, Ivo Le-»Obisk stare gospe« Abonma Pe- skovec. Danilo Serajnik. Franjo Potek II - kolektivi. Vstopnice so točnik, Ivan Cvilak. Viktor Verdnik tudi v prodaji in Borut Hanžič Plešejo: Marija Sobota, 1. febr. ob 20: Kuludžifi: Belina, Filomena Fižolnik, Danica »Usode« izven. Kneževič in Julka -Vever Cas doga- Nedelja, 2 febr ob 15: K Brenko- janja: Benetke za časa renesanse, va: »Čarobna paličica«. Izven; ob 20: DUrrenmatt: »Obisk stare gospe« Izven Danes ob 20. uri bo v Mestnem SLOv LJUDSKO GLEDALIŠČE gledališču premiera — krstna pred- CELJE stava Kulundžičeve drame »Usode«. Sobota j febr <>b 18: »Dnevnik Ane Delo je zrežiral Jože Gale. Igrajo: Frankove« Gostovanje v Lokah- ZVe„ i,' ~ Odbor. •DnSan TnV?,rCev ,N0V terenski odbor 'Ilošič«\ ’ Llubljana (teren »Mi-ob 20. ur?« dne h februarja 1958 v Liubliani Prostorih Doma JLA ditev snTlTrg 0F. družabno prire-vom. pipLi ^ ln bogatim srečolo-flobro »S«?6*! godbe JLA. Za Prire^itwi ““bo preskrbljeno. Med nina isr. 7. “° srčkov plee. Vstopih v trafiL Vst°Pnice v predpro-“Sa op Sr.na vogalu Titove in ‘—------; vlJudnp vabljeni! — Odbor. "aj&^vna ljudska modrost in Kf^ajo priroSnti',ei[lai. dognanja pri- pac treseiniK, tsrezagar. ujucma, *«kovito sredSL- "le 5 '■ Albreht, Trefalt, Cigojeva, Murkova. želadfnp;^0 ?°per srčne_ bo- osnutke za sceno je izdelal ing. arh. žlezni '..i- _ 'n črevesne težave, jjiko Matul, za kostume pa Mariija CELJSKE VESTI profesorski zbor: Grpgorin, Kumer, Bezlaj, Bajc, študentke: Svetelova, Zupančičeva, Staričeva, Glavinova, Hahnova, Jerajeva. V ostalih vlogah: Simčičeva, Juvanova, Pugljeva, Kopač, Presetnik, Brezigar. Lončina, 'lezni m črevesne težave, žolča in ledvic. ^tH®0NCE8TI llovenske Ire?1?J. B cappella koncert «i?a° 'Iharmonije. Dirigent sobota. 1 sopran- Zlata Gašper-1 va. »okence« n^osonr-an^T Božena Glavakova, Kisovcu. Nedelja, 2. febr. ob 15.30: Pavel Golia: »Jurček«, izven, po znižanih cenah. KINO »UNION«: ameriški barvni cinem, »Sedeči bik«. »METROPOL«: poljski film »Skriiv- KINO »PTUJ«: amertška čmo-beli film »Klic divjine«. IZ MUrtRKE SOBOTE KINO »MURSKA SOBOTA«: jugoslov. film »Milijoni na otoku«. Predstava ob 20. II BOGflŠKS SLATINE KINO »ROGAŠKA SLATINA«: angleški film »Jaz in gospod minister«. VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Petek, 31. jan. ob 20. uri. Carlo Goldoni: -Krčmarica Mirandolina-«. Komedija v tren de.ian.iih z glasbo in petjem. Gostovanje Mestnega gledališča z Jesemc. Izven. KINO »STOR2IC«: ameriški barvni Mm »Zgodba o Glennu Millerju«. Predstave ob 16, 18 in 20. Vesli z Jesenic in okolice Zdravniško dežurno službo na Jesenicah ima do Sl. Januarja dr. Stanka Rosenstein, Javorniška pot. j KINO »RADIO«: premiera jugoslov:- filma »Svojega telesa gospodar«. Predstavi ob 18 in 20. , »PLAVŽ«: angleški film »Hi6a skrivnosti«. Predstavi ob 18 in 20. Jugoslovanski film »SVOJEGA TELESA GOSPODAR« Tednik F. N. 4. Predstave ot> 15, 17, 19 m 21. V glavni vlogi Marija Kohn in Mladen Serment Ob 10 je matineja francoskega filma »Dnevnik majorja Thompsona«. Prodaja vstopnic od 9—11 in od 14 dalje. kino »KOMUNA«: franc, film »Dnevnik majorja Thompsona«. Tednik: F. N. 4. Predstave ob 15, 17, 19 fn 21. V glavni v togi Martine Carol. KINO »SLOGA«: angl. barvni ffilttl KINO »Junaki sherwoodskega gozda«. »BLED«: angleški film — vojna Predstave ob 15. 17, 19 in 21. drama »Skozi pekel«. Predstava KINO »VIC«: amer. fflim »HiSa skriv-ob 20. Z BLEDA nosti«. Predstave ob IB, 17, M in 21. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9—11 in od 14 dalja. MLADINSKI Klilo LM. Kotnikova 8: jugoslov. film »Ne obračaj se, sinko«. Predstavi ob 10 in 15. »LITOSTROJ«: ameriškii barvni film »Gola ostroga«. Predstava ob 20. Kobiljeva. Glasbena oprema Marjan nost zapuščenega okna . Vodopivec. >P ORNI OGLASI KRATEK KLAVIR (Strutzfltlgel) v zelo dobrem stanju, krasen glas, dunajska mehanika, železna konstrukcija, ugodno naprodaj. Ogled od 10.—12. in od 14.—16. ure Ljubljana Prijateljeva 12, pritličje. RADIO LJUBLJANA SJ.kljiviri,] ’n ože Tiran, recitator; hIeb°i-Kom=,Mana Hubadova in Jeni s? Marha ^leva- Spored — sklad-uavka OsLJ?0®03* Blaža Arniča, na LlpovJ?’ Danlla Švare. Mari-a m Matije Tomca. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom febr ob 20: Scheinpflugo- nC'Komedi°jabaizvenle:Zad- Spored za četrtek, dne 30. Januarja ster Michel Legrand) - 20.15 Teden- < IN0 »T RIGI A V• AMERIŠKI BARVNI CDNEMASCOPE FILM »Do pekla in nazaj« Brez tednika. V glavnd vlogi Audle Murphy, Marshall Thompson. Pre: Shakespeare: ^“^oglavka«. Abonma i^opnici. PPP_01 danski. (Preostale ^ P^ka1Pro<3a31-l ~ (Katarina 0b 18 3S.£?aJeva.) Aaš ^.^dnch-Hackett: »Dnev-„ pstal6 VEtl? ' Abonma O. (Pre- 1 febr® V ProdaJ1-) tKra3nsia w ob 18-30: Kreft: S Podeipn^0meT?,^ vo govon pred-‘^ikov ^?tva slovenskih knji- Ce.fae v P^fajK,l0Ptlt- iG s plesnim orkestrom Radia nn 2,1- « „auz,c. ,v», sinu 6.40-6.45 Naš jedilnik - 8.05 »Ml ga Beograd — 22.35 Melodije za lahko Hudte* komediia Večerna pred- žingamo« (poskočne narodne nape- no4 _ 23.00-23.15 in 23.30-23.45 Od ljudje«, komedija, vec a p , i^raio instrumentaln/i ansambli) ri■ ir. -- hii^a mronne i'7 ve igrajo instrumentalni ansambli) — 8.35 To in ono za vas — 9.00 Slike iz glasbenega koledarja — 10.10 Melodije k la carte — ll.DO Orkestral- SroTrf vstopntc v ^ S£ (Zoj^^lko: domu, rezerviranje telefon 3- . I^j^a^^a, - ; JJ ta imenska, napoved dij — 12.30 Kmečka univerza — Dr. stava. Izven. Opozarjamo na sobotno zadnjo uprizoritev veseloigre Olge Scheln-pflugove »Okence«. EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Križanke daj a za tujino (preno6 iz Beograda). V n. PROGRAM (na valu 202,1 m in 98,9 mHz) 14.00 Odlomki iz* simfonij in koncertov — 15.00 Napoved časa, poroči- 15.10 Razgovor z voldici — 15.25 Zabavna ^ PT^^Ciril streechter Staar« —13.15 Intemacio-Cvc™ »CD nekaterih ^oblemih naSega glasbenega življenja Vstop- 3 ^zn^^SI ln tehLke - 10^12° ure SZdvea8urlVpar^d zSčet- SasC kom. Rezervacije na tel el. 22-011. j vmes reltiame _ 15.40 Humoreska ' tega tedna — Janez Trdina: 2egna-MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE 1 nje 16>00 z našimi in inozemski- J^ez Batis: ^Vzrejne ^l^m pralT^ j “ 15'55-16 00 kov — 12.40 Poje holandski zbor »Ma- Ljubljanska kronika KINO »SISKA« jjfjBI Angleška film ■SH® MADLENA Rj jpsf|§j{j|g|i -j®: V glavni vlogi; Ann Todd in Ivan -■ Desriy. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Na pl sporedu samo še danea in Jutri. JpjH MK t .jS mm—m <3ežel?ene ,f,rank- , flan,) • (Vstopnice W\e‘Wkom Izven in za po-so že v proza otroško ...», "Pfeflstavn - uPrtžorjen kot lz-.Vstor-■ • riMa!nskih1Ckn^f »obotno PredSr^antov* J9'30 »Dnevmi61 Bkomin^IUzvečer ob upravi. Resljeva c. 36, telefon 32-020 Anp m__ur« ure Dred za- predstavo in za obe MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg It. t Četrtek, 30. Jan. ob 17: V. Cinybulk: Dežmani »Igračke na cestah«. Petek, 31 jan ob 17: L. Nowy- V Taufer: »Mojca Sn »vali«. Sobota, 1. febr ob 17: Pengov- Simončifi: »Zlata ribica«; ob 20.30: Pengov-Slmončlč: »Zlata ribica«. Za odrasle. Nedelja. 2. febr ob U ln 15 Cinybulk-Dežman: »Igračke cestah«. ROČNE LUTKB Resljeva o. 36 Nedelja/2. febr ob 17:' P Milčinski: »Dve veseli zgodbi«. Prodaja vstopnic vsak dan od po- r\r«*H •'-v‘a0«-uvorajda prekosila nekdanjo zlato, kar je razumljivo spričo čedalje večjega pomena tega elementa. V Avstriji so pred dvema mesecema našli na dveh krajih uranovo hido, zdaj pa poročajo z Dunaja, da je uran tudi v donavski vodi. Analizirali so jo in našli v litru vode 1,7 miligrama urana. Morfij, opij... televizija? Zdravniki o eni najnovejšik tehničnih pridobitev Ali je televizija mamilo prav kot opij ali alkohol? To vprašanje na veliko obravnavajo v ZDA, ker mnogi Američani po cele ure presedijo pred televizijskimi sprejemniki, tako da so njihovi zdravniki že zaskrbljeni. Zdravniki so ugotovili, da so posledice >zastrupljevanja s tele-vizijot podobne onim, ki nastanejo pri uživanju heroina in morfija, zato ameriški zdravstveni delavci zdaj čedalje prizadevneje proučujejo to vprašanje. Teh pojavov pa niso ugotovili samo Američani, temveč tudi medicinski strokovnjaki v drugih deželah, kjer se je televizija že precej razširila. Tako je na primer opisal neki francoski specialist za možganske bolezni čudno >televi-zijsko nesrečoc. Znano je, da je v človeških možganih val, imenovan >gama 14«, ki vpliva na slabitev življenjske energije in na spanje. V normalnih razmerah ta val ne škoduje, v določenih primerih pa je zelo nevaren. Delapec, ki preverja televizijska platna, je nezavesten obležal na svojem delovnem mestu. Ugotovili so, da je bil televizijski zaslon postavljen napačno in je oddajal valove, ki ustrezajo frekvencam gama 14. Zaradi tega se je pogreznil v globoko hipnotično spanje. Podobna nesreča se lahko primeri tudi avtomobilskim voznikom, ki neprestano vozijo mimo drevesnih senc. Edino zdravilo je v tem, da voznik vsake toliko časa za sekundo ali dve zapre oči in pri tem naglo zmanjša hitrost, da se spremeni ritem vožnje. Drobne ZANIMIVOSTI ŽARNICA V ŽELODCU Presenečen je bil rentgen^ log, ko je našel v zel0*jJ;u letne May Spence Jamico, ^ ln baterijo žepne svetilike. eientka je povedala, ^a J na običajnem zdravniškem pregledu. Zdravnik je P™°a. majhno ročno svetilko in ročil pacientki, naj re^.. ^ Potem je zdravnik ugotovi^ drži v roki samo p®4 ®' je-nek pa je bil v bolmCmem lodcu. Mlada pacientka nii, čo ni imela težav in je c nekaj dni, , preden se je po ‘ ravni poti rešila »elektriflK* cije.« ZMEDA V VOLILNI KAMPANJI Mučno je bilo nameščen«® angleške televizijske P«*^ BBC, ko so v politični oaa^_ zamenjali magnetofonske kove. K filmu s posnetikii1 servativnega kandidata w vrteli trak z izjava®* be sta im seveda tudi nal RED ALI BIROKRACIJA? , Uradno sporočilo nemškega zveznega gosp ^ skega ministrstva bava^Jeffl žavnl pisarni: » ° f^,roia-znesku enega Pvred' mo, da te malenk«« " klJu. no vračati in smo Pfe"’sterialna MU v pisarniška mat« sredstva.« Dvoje podpisi *“ uradni pečat. KAJ JE ZGORAJ V uradnih predpisi1? coske vojne mornarice J j, sano tole: »Iz varnostni" . sano tole: »Iz varno^: & logov morajo biti 0&r- \iv-gS nesporazumom, kaj j nesporazumom, 0 n«re- ta kaj spodaj, je miti konico torpeda , Ji z be-»spodaj«, spodnji del pa bo FRANK HARPER Newyorške -2e dobro, če sta prepričana o tem,- je odgovorila. -Oprostite, da sva vas vznemirjala,« sem zamrmral in pustil Magdo Waldovo samo sredi nereda, ki sva ga napravila. V dvigalu sem povedal Tightu tisto o brzojavki. Spodaj v veži sva opazila Jonesa in neopazno izmenjala z njim dogovorjeni znak, nato pa sva odšla do podružnice VVestern Uniona. Potem ko sva se legitimirala, sva dobila dvojnik brzojavke, ki jo je poprej prejela Magda Wald. Prebrala sva besedilo: »Bolo pooblaščen sklepati z Lordom. Stop. Frank.« -Nemara Je to res kakšno poslovno sporočilo,* je rekel Tight po kratkem premisleku. ••Ali pa šifra, kdo ve.« »Bolo in Lord sta lahko podjetji. Ne morem razumeti, čemu se niso zmenili po telefonu.« *To je preprosto, Rothovim telefonskim pogovorom prisluškujejo tekmeci, ti pa to prav gotovo vedo.« Sla sva v kavarno, sedla k oknu in se obrnila tako, da sva imela pred seboj glavni vhod z zastavo na pol droga in del ulice. Zadovoljil sem se s črno kavo in brez zavisti gledal prijatelja, ki je z občudovanja vredno slastjo pospravljal kruh, sir in pašteto. Pred seboj sva imela dolg, naporen dan. Domenila sva se bila, da Magde Wald ne bova izgubila z oči. Zares sva čakala nekaj ur v veliko nezadovoljstvo natakarice, ki je vsaj po navadi prodala največ gostom za tisto mizo pri oknu. Tight je pospravil pravcato goro obloženih kruhkov, da bi se ji vsaj za silo oddolžil, jaz pa sem ob. oknu zapisal tole: 11.50 - Barbara Taylor in Stanley Adams sta sla Iz poslopja. Jones ju spremlja. 12.00 — Iz vseh poslopij na Wallstreetu so se zgrnilfe na cesto tajnice in uradnice. Hitijo na kosilo. 12.05 — Tight je naročil piščanca In ni zadovoljen, ker ga je dobil le polovico. 12.55 — Gostinski obrati se praznijo, bančni in pisarniški nameščenci se vračajo na delo. 13.15 — Iz dolgega časa sem privlekel na dan nekaj tistih zemljevidov. Pod »New Yorkom« sem opazil nekaj zelo zanimivih naslovov, na primer Golden Palače v Harlemu. 14.10 — Tight je naročil sladoled in kozarec sode, jaz pa že peto črno kavo. 15.30 — Prodajalci listov ponujajo prve večerne izdaje. — Skočil sem na cesto in kupil “Journal American«. Naslov na prvi strani mi jp zaprl sapo: “Iščejo Georgea Tewa. morilca ^edorja Rotha...« je za' Tight mi je iztrgal list lz rok. Od i®* rdel kot kuhan rak in me srdito poglea ^e\. “Nate se ne morem več zanesti,« ie “Kaj hočeš reči?« sem ga'Vpraša’- ^.j reKe “Samo od tebe so lahko izvedeli," )e Tight ves rdeč. . ^ sern ^ “Nikomur nisem črhnil niti besedice, odgovoril. f' “Potem pa so gotovo blebetali na napa delku. 2e večkrat so se zaleteli s svoj taktiko.« iia » se [ Užaljen sem bil. “Takoj bova °.p70 stfff, mu rekel in vstal. Po telefonu sem vso j slu?D^ na svojo tajnico Mac. -Nekdo bo vo V^e' če ugotovim, kdo je dal novinarjem Te vge\e\ 1 . Mac je imela čudno navado, da Je ^prj P jokala, če je kdo ostro govoril z njo-ni nihče ničesar povedal,« je hlipal3, , -Dobro, Mac. Ali je kaj zame?" „ f ^a5 Nekdo vas je telefonično klical. ^ ^ je P ,žil »cm JC ICICIUIUV-UU .Un 4 bilo, je povedal, da je Tew ubil R°tn ’ vedala tajnica. “Hudiča, glej si ga no!« sem re ’ ( slušalko in se vrnil k Tightu, ki je ze voljno lizal sladoled. -Moj oddelek n1 ^ vs® zveze s to novico,« sem mu povedal. ^ jrc videzu se nekdo močno trudi, da bi rn Smithove podtaknil tudi uboj , rrfght, n,0/ri--Kdo bi to mogel biti?«‘je TC^e}rifgn^° . in • pa je kar na lepem začel reševati k .j list j nilo je nekaj minut, Tight je naglo o ^ pf se potrkal po čelu. -Ali se spornin.1 '^gjta kratkim nisva mogla uganiti imen Siciliji?« me je zamišljeno vprašal. g{B si, “Da, spominjam se. Imena tef*av,, mrtve® ’ spomnil tistega dne, ko so Rotha nas sem mu odgovoril. “Katera beseda je bila to?« “Beseda s sedmimi črkami.. •*