Tržaški župan Giorgio Dipiazza naravnost navdušen nad predsednikoma Italije in Slovenije /7 Mlada tržaška morska biologinja v poplavljenem mestu Brisbane 10 Mlada tatova kradla v goriški veletrgovini Famila Primorski Kako močno se bo tresel kavč? Danjel Radetič Podatek o skoraj tisoč ogroženih hišah, ki so ga včeraj na svoji spletni strani objavili naravovarstveniki iz organizacije WWF, povečuje dvome v koristnost gradnje hitre železnice med Ronkami in Trstom. Nova železniška povezava bi hudo prizadela zlasti tržiško mestno okrožje, ki je že sicer zasičeno z najrazličnejšimi infrastrukturami, po vsej verjetnosti pa bi zadala pravi smrtni udarec Sabličem, malemu zaselku doberdobske občine, kjer bi sredi hiš gradili viadukta in predor. Prebivalci ogroženih območij so zato povsem upravičeno zaskrbljeni zaradi načrta za hitro železnico in zaradi meglenih okoliščin, v katerih je nastajal. Številne občinske uprave niso bile informirane o poteku načrtovalnega dela, da o domačinih sploh ne govorimo. Da se nekaj dogaja v zvezi z železnico, so na primer pri Sa-bličih zaslutili novembra lanskega leta. Takrat se je uslužbenec družbe italijanskih železnic s fotografskim aparatom v rokah sprehajal po vasi, domačinom pa ni hotel pojasniti, kaj pravzaprav počenja. Včeraj so prebivalci Sabličev ugotovili, da je takrat uslužbenec fotografiral njihove domove, za vsakega izmed katerih je družba italijanskih železnic izdelala popisno polo, ki je zdaj dostopna na spletni strani WWF. Na popisnih polah je tako zapisano, koliko metrov od načrtovane železniške trase se bo nahajala določena hiša, tako da njeni lastniki lahko vnaprej predvidevajo, kako močno se bo njihov kavč tresel med vožnjo hitrih vlakov. Svoj dom na fotografijah popisnih pol, ki so objavljene na spletu, lahko poiščejo tudi prebivalci Škoc-jana, Turjaka, Štarancana, Ronk, Tržiča in Devina-Na-brežine, ki bi jim bilo sicer treba dodati še Trst in Zgonik ter razne občine z južnega dela Furlanije. Kako se bodo krajevni upravitelji odzvali na podatek o skoraj tisoč ogroženih domovih, ne bo treba dolgo čakati. Za soboto je namreč deželna uprava sklicala srečanje s predstavniki vseh občinskih uprav, po ozemlju katerih bo speljana hitra železnica. Prebivalci ogroženih območij upajo, da bodo krajevni upravitelji znali najti skupni jezik, saj bodo le z enotnim nastopom lahko dosegli omilitev negativnih posledic nove železnice. dnevnik ČETRTEK, 20. JANUARJA 2011 Št. 16(20.031) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Politično-sodni škandal brez primere Vsa opozicija zahteva Berlusconijev odstop Premier se krčevito brani in žolčno napada sodnike LJUBLJANA - Predsednik Slovenije se je vrnil v domovino Milan druga etapa Turkovega tridnevnega obiska v Italiji LJUBLJANA - Danilo Türk je sinoči končal nadvse uspešen tridnevni obisk v Italiji, kjer je bil gost predsednika Giorgia Napolitana. Druga etapa predsednikovega obiska je bil Milan, kjer se je Türk pogovarjal predvsem o gospodarskem sodelovanju med državama. V glavnem mestu Lombardije se je srečal s predsednikom deželne vlade Robertom Formigonijem (foto ANSA) in z županjo Letizio Moratti. Navzoč je bil tudi italijanski veleposlanik v Sloveniji Alessandro Pietromarchi, ki je predsednika Slovenije spremljal tudi v Rimu. Türk se je v Rimu včeraj zjutraj poslovil od svojega italijanskega gostitelja in se mu zahvalil za sprejem. Predsednika sta predsinočnjim poslušala izvrstni koncert pevske skupine Carmina Slo-venica. Na 3. strani TRŽIČ - Nov načrt za hitro železnico V tržiškem mestnem okrožju • V I • É • V I «v je ogroženih skoraj tisoč hiš RIM - Vsa opozicija zahteva odstop predsednika vlade Silvia Berlus-conija, ki se krčevito brani in spet žolčno napada sodnike. V sinočnjem vi-deoposnetku očita milanskim tožilcem, da hočejo dejansko izničiti njegovo volilno zmago iz leta 2008. V bistvu, da imajo prevratniške cilje. Ministrskega predsednika ostro napada predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini. »Berlusconi je edini, ki se pri tej aferi zabava,« je dejal vodja stranke FLI, ki se v bistvu kot vse stranke že pripravlja na morebitne predčasne parlamentarne volitve. Na 6. strani Marina Monassi čaka na ministrov dekret Na 4. strani Goriški mestni redarji na bojni nogi Na 15. strani Jaka Lakovič bo učil košarko v Doberdobu Na 16. strani V Novi Gorici raste število prebivalcev Na 16. strani Dan Peterson: Sem že v 95-odstotni formi Na 18. strani MARINI GH TRŽIČ - Nova trasa hitre železnice ogroža 995 hiš v tržiškem mestnem okrožju. Podatek je na spletu objavila organizacija WWF, ki na celi črti nasprotuje gradnji sporne železniške povezave. Na deželni sekciji spletne strani www.wwf.it so tako vsem na razpolago popisne pole, ki so jih uslužbenci družbe Rete ferroviaria italiana - RFI izpolnili novembra lani. Na polah so vsi podatkih o poslopjih, ki se nahajajo v bližini načrtovane trase. Tako iz brskanja po spletu lahko izvemo, da je v občini Škocjan ogroženih 253 hiš, v Turjaku jih je 10, v Štarancanu 8, v Ronkah 290, v Tržiču 360, v Doberdobu 8 in v Devinu-Nabrežini 66. Na 8. in 14. strani Sezonski popusti GANT G.N.H. CANADil '^S*1 rtOOLRlCH jDrih HiC ■ IPHi Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 2 Četrtek, 20. januarja 2011 ALPE-JADRAN / BOVEC - V soboto v krajevnem kulturnem domu Tradicionalno novoletno srečanje Slovencev z Videmskega in Posočja Slavnostni govornik bo predsednik Državnega zbora Pavel Gantar BOVEC - Slovence iz videmske pokrajine in iz Posočja že dolga leta vežejo trdne in prijateljske vezi. To potrjuje tudi tradicionalno novoletno srečanje, ki bo letos že enainštirideseto po vrsti. Doslej je bilo vedno v Kobaridu, tokrat pa bo prvič v Bovcu, in sicer v soboto ob 17. uri v veliki dvorani Ite Rine bovškega Kulturnega doma. Župani posoških občin (Bovec, Kobarid in Tolmin) so se namreč domenili, da bodo odslej srečanje izmenično prirejali v vseh treh občinah. Slavnostni govornik na letošnjem srečanju bo predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Pavel Gantar. Igralec gledališke skupine BC Jernej Cuder pa bo gostil prijatelje iz Kanalske in Terske doline oziroma Rezije ter z Bovškega, katerim bo tokrat posvečeno več pozornosti. Kulturo slovenske manjšine z Videmskega bodo z glasbo, petjem in besedo predstavili Manuel Fighelli, Bruna Balloch, Barski oktet, Luigia Negro, Sandro Quaglia in Miriam Simiz. Kot vsako leto bodo na osrednji prireditvi tudi letos podelili Gujonovo priznanje. Vsebinsko zasnovo prireditve si je zamislil Robert Trampuž, avtor video zapisov pa je Milan Štulc. Pred novoletnim srečanjem pa se bodo v Stergulčevi hiši v Bovcu sestali župani Bovca, Kobarida in Tolmina s kolegi čezmejnega pasu v vi-demski pokrajini. Slovenski župani Danijel Krivec, Darja Hauptman in Uroš Brežan so na sestanek povabili svoje kolege iz Naborjeta, Kluž, Trbiža, Rezije, Barda, Čente, Tipane, Fojde, Tavorjane, Čedada, Podbonesca, Špe-tra, Sovodnje, Podutane, Srednjega, Ahtna, Prapotnega, Grmeka in Dreke. Glavne teme, ki jih bodo obravnavali, bodo oblike čezmejnega sodelovanja, skupni projekti in koriščenje evropskih finančnih sredstev. Srečanja se bosta udeležila tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš in predsednik Državnega zbora Pavel Gantar. (NM) Slavnostni govornik na sobotnem srečanju v Bovcu bo predsednik Državnega zbora Pavel Gantar KOROŠKA - Dvojezični krajevni napisi Deželna politika z Dorflerjem na čelu že pritiska na predstavnike manjšine Deželni glavar Gerhard Dörfler CELOVEC - Koroška deželna politika očitno ni pripravljena spoštovati razsodbe ustavnege sodišča v zvezi s krajevnimi napisi na Koroškem in že odkrito izvaja pritisk na politične predstavnike slovenske manjšine, ki so v skupni izjavi jasno dali vedeti, da je za njih možna rešitev samo v okviru veljavne ustave, izhajajoč iz avstrijskega pravnega položaja in avstrijskega pravosodja. Kot prvi se je na skupno izjavo predsednikov NSKS, ZSO in SKS odzval sam deželni glavar Gerhard Dörfler in predstavnike manjšine pozval, naj še enkrat premislijo stališča, ki so jih zapisali prejšnji teden. Zastopnike narodne skupnosti izredno lepo naprošam, da preden se začnejo konkretna pogajanja, ne govorijo, kaj ni mogoče,« je dejal deželni glavar za koroški dnevnik Kleine Zeitung. Ob tem je še pristavil, da ima manjšina čas za premislek do 3. februarja, ko bo na Koroškem spet državni sekretar Josef Ostermayer, ki se bo sestal tako z vsemi tremi predsedniki manjšinskih političnih organizacij kot tudi s predstavniki deželne politike. Za Dörflerja bo 3. februarja na vrsti prvo »pogajalno omizje« o dvojezičnih tablah. Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), Zveza slovenski organizacij (ZSO) in Skupnost (SKS) so v skupni izjavi predsednikov odločno zavrnili pravno mnenje koroške deželne vlade k 12 postopkom v zvezi z dvojezično topografijo, katere obravnava avstrijsko ustavno so- dišče. Čeprav ustavno sodišče od leta 2001 dalje predvideva v vseh svojih odločitvah o dvojezičnih tablah 10-odstotni delež slovensko govorečega prebivalstva v posameznih krajih (in ni vsebovan noben odstotni delež na občinski ravni), deželna vlada v svojem soglasnem sklepu sedaj skuša doseči »rešitev«, pri kateri bi bil kriterij za postavitev dvojezičnih tabel 10-odstotni delež slovenskega prebivalstva v občini. To pa bi pomenilo znatno krčenje števila dvojezičnih topografskih napisov in tudi dvojezičnega ozemlja in bi bila takšna rešitev juridično in stvarno neznosna, poudarjajo manjšinske organizacije. NSKS, ZSO in SKS v skupni izjavi zato tudi navajajo jasno interpretacijo predsednika ustavnega sodišča Holzin-gerja, ki je novembra lani v svojem predavanju Pravice narodnih skupnosti v judikaturi ustavnega sodišča v Celovcu med drugim dejal: »Najenostavnejša - in pravno najbližja - pot bi bila topografska uredba zvezne vlade. Možna pot - in ta je očitno politično predvidena - obstaja v tem, da zvezni ustavni zakonodajalec določi seznam krajev, ki naj bi imeli dvojezično topografijo. Tudi za tako ureditev na stopnji zveznega ustavnega zakona mora biti izhodišče judikatura ustavnega sodišča. Mimo tega (10-odstotni delež za kraj!) že zaradi osnovnih načel pravne države ni poti.« Ivan Lukan Iz stene pod Triglavom rešili tri tuje planince MOJSTRANA - Gorski reševalci so ob pomoči helikopterja Slovenske vojske včeraj zjutraj iz stene na Plamenici pod Triglavom rešili tri tuje planince, ki so v torek popoldne ostali ujeti na višini okoli 2300 metrov. Noč so ustrezno opremljeni prebivakirali v steni, zjutraj pa jih je helikopter nepoškodovane prepeljal v dolino. V torek nekaj pred 17. uro so v kranjskem regijskem centru za obveščanje prejeli obvestilo, da so se trije tuji planinci zaplezali v steni na Pla-menici. Ker se niso mogli spustiti v dolino in ker je že padla tema, so planinci noč prebivakirali v steni. Včeraj zjutraj pa so gorski reševalci iz Mojstrane ob pomoči helikopterja Slovenske vojske že ob 7. uri pričeli z reševalno akcijo in planince nepoškodovane prepeljali v dolino. Z nezakonitim trgovanjem z vozili zaslužili 350 tisoč evrov NOVO MESTO - Kriminalisti Policijske uprave Novo mesto so v sodelovanju z davčno upravo zaključili enoletno preiskavo, pri kateri so ovadili 18 ljudi in dve pravni osebi z območij Celja, Ljubljane in Maribora. Omenjena skupina naj bi si pri trgovanju z vozili pridobila za 350.000 evrov protipravnih koristi. Policija jih sumi zatajitve finančnih obveznosti, pranja denarja, hudodelskega združevanja, ponarejanja in uničenja listin ter različnih zlorab. Ugotovili so, da združba 23 do 40 let starih osumljencev, ki je preko ljubljanske družbe in mariborskega samostojnega podjetnika prodala na evropskem trgu nabavljenih 24 vozil visokega cenovnega razreda, pri tem ni plačala davkov. Kriminalisti so še ugotovili, da je eden od njih kaznivo zasluženih več kot 235.000 evrov uporabil za nadaljnjo gospodarsko dejavnost, s čimer je denar "opral". Obtoženi za železniško nesrečo pri Splitu se ne čutijo krivi ZAGREB - Na splitskem sodišču se je včeraj začelo sojenje peterici obtoženih za železniško nesrečo, v kateri je julija 2009 v Rudinah pri Splitu umrlo šest ljudi, ranjenih pa je bilo 55. Obtoženi so izjavili, da se ne čutijo krivi. Tožilstvo bremeni peterico hudega kaznivega dejanja ogrožanja javne varnosti, ki so ga storili s posrednim namenom. Na vlaku, ki je iztiril 24. julija 2009, je bilo približno 100 potnikov. Poleg človeških žrtev je v nesreči nastala tudi gmotna škoda v višini več sto tisoč evrov. Gre za najhujšo železniško nesrečo na Hrvaškem doslej. SLOVENIJA - HRVAŠKA - Stališče MZZ Arbitražni sporazum velja in ga ni mogoče razveljaviti KOPER - Policija na Markovcu zadela v polno V stanovanjskem bloku skrival laboratorij konoplje LJUBLJANA - Zunanje ministrstvo (MZZ) je včeraj v odgovoru na pismo profesorja mednarodnega prava Marka Pavlihe zunanjemu ministru Samuelu Žbogarju poudarilo, da arbitražni sporazum nepreklicno velja in od njega ni mogoče odstopiti. Pavliha je v pismu zunanjega ministra obvestil, da izstopa iz posvetovalne skupine za arbitražni sporazum, ob zadnjih enostranskih potezah Hrvaške pa se je zavzel za razveljavitev sporazuma. Na MZZ pojasnjujejo, da je arbitražni sporazum, ki je začel veljati 29. novembra 2010, mednarodna pogodba, sklenjena za nedoločen čas, ki posledično nepreklicno velja. Kot določa 56. člen Dunajske konvencije o pogodbenem pravu iz leta 1969 mednarodna pogodba ne more biti predmet odpovedi ali odstopa v primeru, da pogodba ne vsebuje določb o njenem prenehanju, dodajajo. MZZ se strinja, da obe strani zavezuje splošno pravno načelo, da je po- godbo treba spoštovati. Za primer enostranskih ravnanj Hrvaške pa 5. člen arbitražnega sporazuma predvideva, da noben enostranski dokument ali dejanje po 25. juniju 1991 za naloge arbitražnega sodišča nima pravnega pomena in ne zavezuje nobene strani v sporu ter nikakor ne more prejudicirati razsodbe, zato takšno enostransko ravnanje tudi ne more biti bistvena kršitev sporazuma niti bistveno spremenjena okoliščina, ki bi onemogočala njegovo izvajanje. "Glede na navedeno menimo, da konkretno enostransko dejanje ne more ogroziti dela arbitražnega sodišča, saj takšne situacije rešuje že sam sporazum v svojem 5. členu," poudarjajo na MZZ in dodajajo, da je arbitražni sporazum pomemben dosežek vlade, saj omogoča, da bo mejni spor med državama rešen ne le upoštevajoč mednarodno pravo, ampak tudi s ciljem doseči pošteno in pravično rešitev. (STA) KOPER - Koprski policisti so prejšnji teden posumili, da se v stanovanjskem bloku na Markovcu skriva laboratorij za gojenje indijske konoplje. Informacija se je naposled izkazala za pravilno, saj so v enem izmed stanovanj zasegli laboratorij, 43 rastlin in še približno 1,8 kilograma posušene konoplje. Policisti so med poizvedovanjem ugotovili, da stanovanje, v katerem naj bi bil laboratorij, uporablja 24-letni Koprčan. Na podlagi odredbe sodišča so opravili hišno preiskavo in v eni izmed sob odkrili večji laboratorij. V sobi je Koprčan gojil 43 manjših rastlin konoplje, ob tem pa so policisti zasegli še približno 1,8 kilograma že posušene konoplje, pakirane v vrečkah. Moškega so zaslišali in ga za 48 ur pridržali, po končanem postopku pa so ga izpustili na prostost. Z nadaljnjim zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, da je pri gojenju sodeloval tudi 25-letni moški z obrobja Kopra, sicer lastnik stanovanja, v katerem je bil laboratorij. Oba moška bodo policisti kazen- Laboratorij v sobi 24-letnega Koprčana sko ovadili zaradi utemeljenega suma neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog. pu koper www.primorski.eu / PREDSEDNIK TURK V ITALIJI Četrtek, 20. januarja 2011 3 MILAN - Predsednik Danilo Türk končal tridnevni obisk v Italiji Slovenija računa na porast trgovinskih izmenjav z Italijo Srečanje z županjo Morattijevo, predsednikom Lombardije Formigonijem in s krajevnimi podjetniki MILAN - Predsednik Slovenije Danilo Türk je z obiskom v italijanskem gospodarskem središču včeraj pod večer zaključil tridnevni državniški obisk v Italiji. Pred tem se je v Rimu od gostitelja, italijanskega predsednika Gior-gia Napolitana poslovil z vojaškimi častmi, v Lombardiji pa se je pogovarjal predvsem o gospodarskem sodelovanju med Italijo in Slovenijo. V Milanu se je najprej srečal s predsednikom deželne vlade Lombardije Robertom Formigonijem, s katerim sta politične odnose med Italijo in Slovenijo ocenila kot zelo dobre. Obisk slovenskega predsednika v Lombardiji je bil namenjen predvsem konkretnim gospodarskim projektom, ki naj nadgradijo dobre dvostranske politične odnose. Türk je med področji, ki zaradi njune geografske lege zanimajo tako Slovenijo kot Lombardijo, izpostavil infrastrukturo in energetiko. Pri tem je opozoril tudi na prednosti Slovenije kot stičišča sredozemske, srednjeevropske in balkanske regije, kar po njegovem mnenju omogoča številne možnosti za razvoj sodelovanja na teh dveh področjih. Na delovnem kosilu so se slovenskemu predsedniku in predsedniku Lombardije pridružili tudi direktorji uprav vodilnih slovenskih in italijanskih podjetij s področij infrastrukture, energije in logistike. V pogovoru je sodeloval tudi slovenski minister za promet Patrick Vlačič, ki je predstavil načrte Slovenije na področju infrastrukture, predvsem pri razvoju železnic. Predstavnika Luke Koper in Slovenskih železnic pa sta predstavila sogovornikom možnosti za razvoj sodelovanja z italijanskimi partnerji. Predsednik Türk se je v nadaljevanju obiska v Milanu srečal še s predstavniki združenja Slovencev, ki tam živijo. Svoj državniški obisk v Italiji je pozno popoldne zaključil s srečanjem z županjo Milana Letizio Moratti in predsednikom tamkajšnje pokrajinske uprave Guidom Podestajem. Tudi z njima se je pogovarjal predvsem o ekonomskih vprašanjih in o trgovinski izmenjavi, na področju katere je Italija za Slovenijo drugi partner po Nemčiji. Od predsednika Türka in soproge Barbare Miklič Türk in slovenske delegacije se je na milanskem letališču poslovil slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič. Tudi njemu gre velika zasluga za velik uspeh predsednikovega obiska v Italiji. Predsednik Türk in veleposlanik Mirošič skupaj z v Milanu in Lombardiji živečimi Slovenci LEPA POTEZA Župan Honsell je spomnil na Benečijo RIM - Videmski župan Furio Honsell je predsednika Italije in Slovenije med sprejemom na Kvirina-lu opozoril na nelahko zgodovino in na sedanji položaj Slovencev v Na-diških in Terskih dolinah, na katere - je poudaril - se večkrat pozablja. Honsell je Danilu Turku in Giorgiu Napolitanu daroval knjigo o slovenskem narečju Terskih dolin, ki jo je uredil profesor Roberto Dapit. Poslanec Italije vrednot Carlo Monai iz Čedada medtem predlaga ustanovitev parlamentarne komisije za italijansko-slovensko prijateljstvo. RIM - Pobuda slovenskega veleposlanika Iztoka Mirošiča Slovenski zbor Carmina Slovenica z ubranim petjem navdušil predsednika in tudi papeža Predsednika Italije in Slovenije sta prispevela k okrepitvi prijateljstva med državama stanko gruden(STA) RIM - Slovenski pevski zbor Carmina Slovenica je pod vodstvom dirigentke Karmine Šilec v torek v Rimu izvedel samostojni koncert ob obisku predsednika republike Danila Turka pri italijanskem kolegu Giorgiu Napolitanu. Včeraj je nastopil še pred papežem Benediktom XVI. v Vatikanu. Papež je zboru namenil zelo pohvalne besede, kar sta naredila tudi predsednika Italije in Slovenije. »Vaše ubrano petje vas večkrat popelje v svet. Želim vam, da bi sakralna glasba, ki ste jo uvrstili v vaš program, povedla vas in vaše poslušalce dalje v svet duhovnosti, v svet ljubezni do Boga in bližnjega. Naj bo z vami moj blagoslov,« je včeraj dejal papež na avdienci v dvorani Pavla XVI., kjer so mu pevke zapele skladbo s programa Musica Inaudita. Zbor Carmina Slovenica je leta 2002 s programom Musica Inaudita - še ne slišana glasba že nastopil v Vatikanu. Po več stoletjih je kot prvi ženski sestav, ki ni del zbora Sikstinske kapele, nastopil na večernici v čast svetnici sv. Brigiti Švedski v baziliki sv. Petra. Torkov koncert je sodil v uradni del tridnevnega obiska predsednika Slovenije v Italiji. Prireditelj koncerta, ki mu je sledil sprejem, je bilo slovensko veleposlaništvo v Rimu, ki ga vodi ambasador Iztok Mirošič. Prireditve so se udeležili številni gostje iz Rima, Furlanije-Julijske krajine in Slovenije. MILAN - Ob robu obiska predsedniške delegacije Mostove gradijo tudi zamejski Slovenci Delovno kosilo v 31. nadstropju nebotičnika Pirellone, druženje z milanskimi Slovenci - Vtisi tolmača Petra Senizze in uslužbenca agencije Japti Roka Oppelta MILAN - Pomemben obisk slovenskega predsednika Danila Turka v Milanu so spremljali številni Slovenci iz Italije. Predsedniška delegacija se je med drugim srečala s člani društva Slovenci v Milanu, vseskozi pa so bili iz službenih razlogov zraven tudi nekateri tržaški in goriški Slovenci, ki s svojimi sposobnostmi tako ali drugače gradijo mostove med obema državama. Predsednik Danilo Turk se je s svojo delegacijo včeraj najprej udeležil delovnega kosila na sedežu lombardske deželne uprave v znanem nebotičniku Pirellone. Zaradi megle je moralo letalo nenapovedano pristati na drugem letališču, zaradi česar je prišlo do zamude. Pred deželno palačo se je naposled pojavila kolona vozil, policijska izvidnica je z motornimi kolesi opravila dva kroga na trgu in nato se je srečanje lahko začelo. Kosila v 31. nadstropju, ob velikih steklenih oknih in s čudovitim razgledom na Milan, se je poleg predsednika Turka in predsednika Lombardije Roberta Formigonija udeležila vrsta vidnih politikov in podjetnikov. Med njimi so bili slovenski minister za promet Patrick Vlačič, lombardski deželni odbornik za infrastrukture RokOppelt Raffaele Cattaneo, oba veleposlanika, predstavniki banke Unicredit in družbe Snam Rete Gas ter številnih drugih podjetij. Na tovrstnih srečanjih, ko razpoložljivega časa ni na pretek, je zelo pomembno, da se sogovorniki med seboj dobro razumejo. V pogovorih so seveda sodelovali tolmači, v glavnem Primorci. Ob Koprčanki De-vani Jovan in Goričanki Mirjam Levstik, je bil na delu tudi Openc Peter Senizza. 31-le-tni diplomirani prevajalec in tolmač je po srečanju povedal, da je bilo med kosilom na splošno govora o energetiki in infrastrukturah, petem koridorju in Luki Koper, tako Türk kot Formigoni pa sta med drugim omenila pomembno vlogo jezikovnih manjšin. Lom-bardija se zavzema za utrditev gospodarskih stikov s Slovenijo, ki ima drugače najplodnejše stike s Furlanijo-Julijsko krajino in Venetom. Marsikdo je včeraj izrazil upanje, da bo tokratno srečanje prelomno. Peter Senizza, nekdanji dijak znanstvenega liceja F. Prešerna, se s tolmačenjem ukvarja osem let, letos pa praznuje desetletnico prevajanja. »Besede predsednika Turka sem že enkrat tolmačil, trajalo je pet minut. Drugače pa sem kot tolmač sodeloval pri obiskih raznih ministrov, kot sta Boštjan Žekš in Majda Širca,« je povedal Senizza in pojasnil, da gre v teh primerih za ekipno delo, običajno pa se tolmači porazdelijo po delovnih skupinah. Srečanje z milanskimi Slovenci je bilo včeraj popoldne v hotelu Principe di Sa-voia. Pozdravni nagovor je imel predsednik društva Janez Donno, tako on kot predsednik Türk sta poudarila trdne korenine in povezavo z matično Slovenijo, sledilo pa je neformalno druženje. Člani društva Slovenci v Milanu so zavedni in redno prirejajo večere ter vabijo slovenske pisatelje in kulturnike. Med znanimi obrazi je bil na srečanju televizijski voditelj s Kontovela Evgen Ban, eden izmed sedemdesetih članov društva pa je 29-letni Tržačan Rok Oppelt, ki je kot strokovni sodelavec že skoraj štiri leta v službi pri javni agenciji RS za podjetništvo in tuje investicije Japti (milanski sedež vodi Lara Černetič). Oppelt se je v torek udeležil tudi slavnostnega koncerta Carmina Sloveni-ca v Rimu. »Prvič sem si nastop zbora ogledal v živo. Mnogo je bilo Tržačanov in Go-ričanov, vse skupaj je bilo zelo sproščeno in prijetno,« je povedal. Oppelt je poudaril, da je bil predsednik Slovenije ta teden sprejet na najvišji ravni, kar je izjemno pozitivno. Agencija Jap-ti je sodelovala z uradnim protokolom pri organizaciji milanskega dne, pomembno vlogo pa je odigral tudi častni konzul Slovenije v Milanu Gianvico Camisasca. Op-pelt, ki je v Trstu študiral politične vede in nato opravil podiplomski študij marketinga in tržnih raziskav na poslovni šoli MIB, se v Milanu kar dobro znajde: »Tu se marsikaj dogaja, je pa tudi res, da mesto ni čudovito. Obžalujem pa, da se morajo številni mladi in sposobni zamejci, ki si želijo uspešne kariere, odseliti v Milan, kajti v Trstu ni veliko priložnosti.« Razložil je, da agencija Japti nudi pomoč slovenskim podjetjem, ki iščejo stranke in dobavitelje na italijanskem tržišču, pa tudi italijanskim morebitnim investitorjem v Sloveniji. Za prodajo v Sloveniji pa se italijanska podjetja opirajo na italijansko ustanovo ICE v Ljubljani. Agencija Japti deli svoje milanske prostore na območju Korza Buenos Aires s Slovensko turistično organizacijo (STO), ki skrbi za turistično promocijo Slovenije. (af) 4 Četrtek, 20. januarja 2011 GOSPODARSTVO PRISTANIŠČA - Za njeno kandidaturo se je izrekla tudi komisija v zbornici Marina Monassi čaka le še na dekret o imenovanju Podpisal ga bo minister Matteoli, potem ko se je včeraj iztekel Boniciollijev mandat TRST - Marina Monassi je dobila zeleno luč tudi v poslanski zbornici. Na včerajšnjem glasovanju je v transportni komisiji, ki jo sestavlja 41 poslancev, prejela podporo 25 članov komisije, 15 pa jih je glasovalo proti. Glasovanja se je udeležilo 40 poslancev, odsoten je bil eden od predstavnikov Demokratske stranke. Za kandidaturo Marine Monassi za predsednico tržaške Pristaniške oblasti je glasovalo 16 poslancev Ljudstva svobode (PdL), štirje poslanci Severne lige (LN), dva poslanca sredinske UDC, eden finijevec (FLI) in dva člana mešane poslanske skupine, čeprav je dan prej predstavnik jezikovnih manjšin napovedal nasprotujoči glas. Proti je glasovalo 13 poslancev Demokratske stranke (PD), edini predstavnik Italije vrednot (IdV) in eden finijevec (zelo verjetno Luca Barbareschi). Skupina predsednika poslanske zbornice se je torej uspela tudi v tem primeru, ko je šlo za zgolj dva predstavnika, razklati. Kot nas je v telefonskem pogovoru opozoril član komisije Ettore Rosato (PD), je bil izid glasovanja že vnaprej odločen, politično pomenljiv pa je bil glas predstavnikov UDC, ki so do zadnjega trenutka oklevali. Na koncu so dali prednost svojemu položaju v Furlaniji-Julijski krajini, kjer so del Tondove večine na Deželi, medtem ko so v Rimu v opoziciji. Podpis dekreta o imenovanju Marine Monassi s strani ministra za infrastrukture Altera Matteolija je stvar ur, saj se je včeraj končal za 45 dni podaljšan mandat dosedanjega predsednika Pristaniške oblasti Claudia Boniciollija. Zelo verjetno bo dobila nova predsednica polnomočje že danes. (vb) Marina Monassi arhiv Claudio Boniciolli PODJETNIŠTVO - Stancich in Podobnik na predstavitvi v Kopru ZKB letos že drugič partnerica tekmovanja Podjetna Primorska TRST - Kot smo poročali v torek, prireja Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske (UIP) že petič razpis Podjetna Primorska, prek katerega s partnerji išče in nagrajuje inovativne poslovne ideje, ki jih posamezniki ali skupine želijo uresničiti. Med partnerji projekta je tudi Zadružna kraška banka (ZKB), ki letos sodeluje že drugič in katere zasluga je, da je Podjetna Primorska dobila čezmejni značaj. Kot sta na predstavitvi petega razpisa v Kopru povedala predsednik in direktor ZKB Sergij Stancich in Aleksander Podobnik, se je banka odločila za partnersko sodelovanje prav zato, ker si tudi sama prizadeva za razvoj podjetništva v prostoru, v katerem deluje, po drugi strani pa lahko pri razpisu pomaga tudi s ponudbo svojih bančnih storitev. Še pred predstavitvijo petega razpisa v Kopru so sicer predstavniki ZKB Podjetno Primorsko pred- SERGIJ STANCICH arhiv stavili decembra na zelo dobro obiskanem srečanju z mladimi na Op-činah. Cilj razpisa Podjetna Primorska je namreč ravno spodbujanje razvoja podjetništva in podjetniške kulture na Primorskem ter nastanka novih start up in spin off podjetij. Namenjen je mladim, študentom, raziskovalcem, podjetnikom, akademikom in vsem drugim prebivalcem Primorske z inovativnimi poslovnimi idejami. Nagradni sklad razpisa pre- sega 15.000 evrov, poleg treh najboljših poslovnih načrtov pa bo denarno nagrado v višini 1500 evrov prejel tudi najboljši poslovni načrt za spin off podjetje (podeljuje jo Banka Koper) in najboljši poslovni načrt s področja integracije mobilnih in spletnih komunikacijskih tehnologij (podeljuje jo Mobitel). Prvouvršče-ni poslovni načrt bo prejel denarno nagrado v višini 6000 evrov in polletno brezplačno uporabo pisarne v UIP, drugi prejme prenosni računalnik in enoletno brezplačno uporabo spletnega poslovnega programa MiniMax, tretji pa poslovni mobitel in računovodske storitve v vrednosti 1500 evrov. Rok za oddajo osnutka poslovnega načrta je 15. februar. Med vsemi prispelimi prijavami bo strokovna komisija izbrala od 10 do 13 finalistov, ki bodo nato izdelali dokončen poslovni načrt ob podpori podjetniškega izobraževanja in mentorjev. ANALIZE Unicredit vidi pojenjanje krize v vzhodni Evropi DUNAJ - Slovenija kot ostale države sveta postopoma okreva po finančni in gospodarski krizi in naj bi letos po ocenah analitikov Unicredita zabeležila 2,5-od-stotno gospodarsko rast. V celotni regiji srednje in vzhodne Evrope bo rast 3,8-od-stotna, pri čemer bo zaostajal jugovzhod, ki potrebuje strukturne reforme. Rast v regiji bo po oceni analitikov italijanske bančne skupine izredno nihala - najhitrejšo bodo beležile srednjeevropske države, Turčija in države nekdanje Sovjetske zveze, kjer se bo postopoma vrnila na ravni izpred krize. Banke se postopoma izvijajo iz kreditnega krča, kar je še posebej opazno pri kreditiranju podjetij. To je dobra novica in dokazuje, da je bil krč v veliki meri posledica upada povpraševanja, ko se bo to povečalo, bodo banke pripravljene na kreditiranje. Skupina Unicredit je s približno 6-od-stotnim tržnim deležem v srednji in vzhodni Evropi trdno zasidrana, a vidi še veliko možnosti za rast. Slaba četrtina prihodkov in več kot polovica dobička skupine se ustvari v tej regiji, medtem ko delež kreditov in depozitov ne presega 15 odstotkov. NAVTIKA - Nova uveljavitev skupine Seaway in studia J&J Design Greenline 33 Hybrid v Londonu prejel nagrado za motorno barko leta 2011 TRŽIČ - Seawayeva motorna barka Greenline 33 Hybrid leto 2011 začenja s prejetjem prestižne nagrade Motor Boat of the Year 2011. Zmagovalci so bili razglašeni 10. januarja na večerni prireditvi v hotelu Savoy v Londonu. Po strogih testiranjih, ki so jih opravili profesionalni novinarji Motor Boat & Yachting in Motor Boats Monthly, je Gre-enline 33 osvojil nagrado v kategoriji plovil s krmarnico in stranskimi pohodi (Wheelhouse and Walkaround Boats). Prejeta nagrada je za Greenline 33 dodatno priznanje poleg številnih mednarodnih nagrad, ki jih je ta motorna barka prejela. Gre za svetovno priznanje za njeno inovativnost in napreden koncept sodobnega motornega plovila. Seaway Group je v Londonu prejel tudi posebno nagrado sodnikov. Seaway - J&J Design, ki jo vodita ustanovitelja Jernej in Japec Jakopin, sta bila nagrajena za svoje delo v oblikovanju, načrtovanju, inženiringu in orodjih za izdelavo novih jadrnic in motornih bark v zadnjih treh desetletjih. Njuna izjemna ustvarjalnost in vsestranskost, inovativnost in izdelava plovil za večjo dostopnost je rodila skoraj 60.000 motornih čolnov in jadrnic, zgrajenih v 60 ladjedelnicah iz 28 držav. Letošnje nagrade za Motorno barko leta 2011 so bile uspešne tudi za Ma-rex 370, ki je postal zmagovalec v kategoriji Trawlers and Aft Cabins. Po številnih prejetih evropskih nagradah je bila ta izjemna barka končno priznana tudi od stroge angleške žirije, ki so jo sestavljali poklicni novinarji iz Motor Boat & Yachting in Motor Boats Monthly. Pri zasnovi Ma-rexa 370 je sodeloval J&J Design, Marex in E. Thorup. Seaway je izdelal inženiring in orodja za izdelavo te inovativne in kompaktne barke, ki jo med drugim odlikuje tudi zelo zmerna poraba goriva. Še ena nagrada Motorna barka leta, in sicer za Monte Carlo Yachts 76' v kategoriji velikih motornih bark (Flybridges above 55ft). J&J Design je za to barko skupine Beneteau, izdelano v ladjedelnici Monte Carlo zasnoval linije trupa in zri-sal arhitekturno zgradbo, Seaway pa je izdelal inženiring in orodja. EVRO 1,3506 $ +1,0 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 19. januarja 2011 valute evro (povprečni tečaj) 19.1. 18.1. ameriški dolar japonski jen 1,3506 110,85 1,3371 110,29 kitajski juan ruski rubel mniickn nmiia 8,8902 40,2625 61 3172 8,8020 39,9950 60,8050 IliUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hritancU ti int 7,4513 0,84330 UlJflUJU 7,4509 0,83565 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\q 1/^ l^rrtna 8,9325 7,8260 8,9203 7,8200 1 1UI VCjIVCI M Ul ]0 češka krona cvifarclf i Tran« 24,258 1,2964 24,285 1 2812 jVIV-CIIjM Malih. estonska krona maHTarcK i TAnnt 15,6466 272,40 15,6466 272,60 1 1 1 JM IUI II 1 L poljski zlot 3,8658 1,3388 3,8707 13182 Kol IGUJM UUIdl avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,3425 1,9558 1,3416 1 9558 ICV romunski lev II1y\\/CKI litac 4,2595 3,4528 4,2580 3,4528 IILUVJM I I LCli latvijski lats ICKI rpa 0,7029 2,2543 0,7020 2,2391 UIOLIMJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 2,0792 290,00 2,0545 LUI JIVCI III o hrvaška kuna 7,3915 7,3925 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 19. januarja 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 0,26125 0,30313 0,45469 - libor (eur) - - - - libor (chf) 0,13667 0,16833 0,24000 - euribor (eur) 0,771 1,009 1,249 - ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg _ 32.675,57 € +45,32 arhiv Letak, ki razglaša nagrajeno barko Greenline 33 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 19. januarja 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,95 INITEDIII IDr»DA 3 «C -1,52 -1 35 KRKA 1 1 IKA KOPER 63,70 15 52 -0,47 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 156,00 -3,00 -2,50 TELEKOM SLOVENIJE 263,70 85,80 -0,49 -1,32 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 47,00 AERODROM LJUBLJANA 17,40 DELO PRODAJA 26,00 rrm Q7 nn -3,33 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRARENZ 19,90 -- ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 5,000 10,24 +2,40 KOMPAS MTS NIKA 5,50 7,65 15 20 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS III IRI IANA 14,00 8,09 24,30 +0,72 +1,12 SALMS, L_IMDL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 380,00 80,00 190 00 -1,49 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 94,01 18,00 -2,07 -0,61 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 19. januarja 2011 +°,56 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,087 96,07 1655 +0,09 -0,54 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 2,46 +0,30 +1,76 +1 23 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,90 3,04 +5,18 -041 EDISON ENEL ENI 0,85 4,01 1743 +2,43 FIAT FINMECCANICA 7,61 -0,68 -3,73 +0 16 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,38 15 +0,67 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,29 1025 +0,33 +1 69 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 22,78 -3,02 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,48 7,38 213 +0,67 +2,50 +0 12 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,96 1496 -2,05 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 36,94 -0,60 -1,81 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,70 8,80 1 02 -0,87 -3,51 TENARIS TERNA 17,17 -0,87 +0,53 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,22 0,07 721 +0,70 -0,56 UNICREDIT 1,78 +1,19 +3,00 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 90,78 $ -0,09 IZBRANI BORZNI INDEKSI 19. januarja 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 842,03 -1,08 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 2.272,77 -1,24 +013 FIRS, Banjaluka RAIAY 1 ^ RiV\nrnrl 958,25 1.573,81 -0,63 Beiex is, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai«=»\/n 739,93 302,59 1.632,09 +3,91 +2,95 +1 39 bifx, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.585,19 +5,96 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.803,61 2.296,21 -0,29 -1,40 S&P 500, New York 1.279,28 -1,68 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.316,17 7.082,76 5.976,70 +0,76 -0,85 -1,32 CAC 40, Pariz 3.976,71 -0,90 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.924,00 1.271,7 2.920,40 +0,39 -0,36 +0,16 Nikkei, Tokio 10.557,10 +0,36 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.241,96 2.759,26 -0,23 +1,86 Sensex, Mubaj 18.978,32 -0,60 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 20. januarja 2011 5 GLOSA Protest »neustreznih« zgodovinarjev Jo2e Pirjevec Želim opozoriti na škandal, ki se je primeril v Sloveniji, o katerem naša javnost ni obveščena. Naj nanizam potek dogodkov, kakor sem jih utegnil rekonstruirati. Evropska komisija je lani naročila poročilo o razmerah v državah članicah glede zavesti o zločinih, ki so jih zagrešili totalitarni režimi. Študijo je na skoraj 500 straneh pripravil španski inštitut za Javno dobro pod vodstvom prof. Carlosa Clo-sa Montera. Gre za šestinštiridesetletnega raziskovalca na področju političnih ved, ki se bavi predvsem z ustavnimi problemi EU. Ker je bila tematika obširna in zahtevna, je omenjeni kolega zaprosil za pomoč strokovnjake iz raznih dežel članic skupnosti. V Sloveniji se je obrnil na Študijski center za narodno spravo, ki ga je maja 2008 ustanovilo Ministrstvo za pravosodje za časa Janševe vlade z nalogo, da preučuje polpreteklo zgodovino, se ukvarja s povojnimi grobišči, posega v pouk zgodovine in pač ustvarja pogoje za preseganje vojnih in povojnih travm slovenskega naroda. Pri tem ni mogoče prezreti dejstva, da za tako zahtevno nalogo takratna oblast ni izbrala kvalificiranih strokovnjakov, katerih delo bi bilo podvrženo reelekciji, kot je v navadi za znanstvenike na inštitutih in univerzah, temveč ljudi z uradniškim statusom. Takšne pač, ki so bili na liniji. Ko je pred dvema letoma Janševa vlada padla, nova koalicija ni storila ničesar, da bi to anomalijo odpravila, temveč je nasprotno dovolila, da Študijski center nadaljuje s svojim delom. Oziroma bolje nedelom, kajti v pregledu člankov, ki naj bi jih objavili avtorji, povezani z njim, na internetu nisem našel niti enega, o katerem bi bilo mogoče reči, da je nastal po maju 2008. Med knjigami založništva Študijskega centra sem zasledil dve: zbornik posnetkov z mednarodnega simpozija, organiziranega novembra2009 pod naslovom »Totalitarizmi-vprašanja in izzivi. Ob dvajsetletnici padca železne zavese v Evropi«, in »Dokumente in pričevanja o povojnih izgonih prebivalstva v Sloveniji«, ki jih je zbral Milko Mikola. Prva knjiga ima 223 strani, druga z ilustracijami vred pa 212. Če sem kaj spregledal, naj mi direktorica Študijskega centra mag. Andreja Valič oprosti in me dopolni. Kljub tej skromni intelektualni beri, se Študijski center čuti poklicanega, da sodi o sodobni zgodovinski vedi na Slovenskem in o tem poroča Evropski komisiji. Slednja študije prof. Montera iz razlogov, ki jih ne poznam, ni sprejela, temveč jo je poslala v nadaljnjo evalvacijo strokovnjakom držav članic. Tudi našemu Študijskemu centru. Znotraj te ustanove je bila oblikovana komisija (dr. Lovro Šturm, dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Jernej Letnar Černič, Jože Dežman, mag. Andreja Valič in mag. Renato Podbersič), ki je predlagala, naj avtor v poročilu o Sloveniji doda še naslednje besedilo: »Na univerzah še vedno predavajo zgodovinarji, ki so delovali kot orodje komunistične partije, tako denimo v zgodovinski komisiji Centralnega komiteja KP, oz. taki, ki zagovarjajo le nekoliko modificirano zgodovinopisje prejšnjega režima. Ti seveda vzgajajo učitelje oziroma profesorje (poveličevanje NOB, zanikanje komunističnih zločinov med drugo svetovno vojno...) Jaz sicer nisem bil nikoli »orodje komunistične partije« in niti član zgodovinske komisije CK KPS, se pa vendar prepoznavam v tej denuncia-ciji, ker ne skrivam svojega prepričanja, da je bila NOB ena od najpomembnejših prelomnic v zgodovini našega naroda. Nič nimam proti temu, da me zaradi tega stališča nekateri kritizirajo, napadajo ali celo sovražijo. Vprašujem pa se, ali to lahko počne ustanova, ki spada v ustroj slovenske državne uprave in je financirana z javnim denarjem. Ali lahko s take prižnice prihajajo ocene, ki me posredno obtožujejo, da kvarim mladino in težijo k omejevanju moje akademske svobode? Kolega Božo Repe je v protest proti takemu ravnanju naslovil na predsednika vlade RS Boruta Pahorja, na ministra za pravosodje Aleša Zalarja in na ministra za visoko šolstvo in tehnologijo Gregorja Golobiča odprto pismo, v katerem zahteva, naj pojasnijo, »na osnovi katere evalvacije in s kakšnimi nameni je svoje ocene o poučevanju zgodovine na slovenskih univerzah Evropski komisiji poslal Študijski center za narodno spravo«. Med drugim ugotavlja: »Postavljanje Študijskega centra za narodno spravo (nekakšne ad hoc sestavljene komisije znotraj njega) v funkcijo ocenjevalca študijskih programov zgodovine na slovenskih univerzah, ki jih izvajajo, ni samo daleč od demokratičnih standardov, ki jih je Slovenija dosegla že v osemdesetih letih, pač pa tudi protizakonito. Zato kot državljan in kot redni profesor za sodobno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja zahtevam, da /.../ poveste na osnovi katerih zakonov ali predpisov in s kakšnimi nameni je vlada (ali katero od obeh ministrstev) Študijski center za narodno spravo /... / pooblastila, da ocenjuje izvajanje študija zgodovine na slovenskih univerzah, povzetke svojih ugotovitev pa sporoča Evropski komisiji in pri tem po svojih ideoloških kriterijih etiketira profesorjem ki jih izvajajo«. Kot državljan in redni profesor zgodovine na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Pro-morske se s tem vprašanjem strinjam in tudi sam zahtevam od vlade odgovor. VREME OB KONCU TEDNA Zima se vrača Darko Bradassi Nadležna megla bo deloma vztrajala še danes, nato se bo vremenska slika v prihodnjih dneh občutno spremenila. Po večdnevnem premoru spet prihaja zima. Anticiklon s toplim subtropskim višinskim zrakom, ki je prinesel zelo veliko stanovitnost, se umika, ozračje pa bo odslej pod vplivom severnih tokov. Ob hladnejšem severnem višinskem zraku se bo povečala nestanovitnost, zaradi poglobitve hladnega vdora nad Sredozemljem pa bo tudi nastalo več prizemnih ciklonov in se bodo v prihodnjih dneh pojavljale tudi padavine. Ozračje se bo v prihodnjih dneh predvsem v najvišjih slojih občutno ohladilo, na nekaterih višinah bodo temperature v primerjavi s preteklimi dnevi padle za več kot 15 stopinj Celzija. Radiosonda iz Campoformida pri Vidmu je, denimo, v preteklih dneh na višini 1500 metrov v prostem ozračju namerila do preko 10 stopinj Celzija, konec tega tedna pa se bo živo srebro na isti višini spustilo do okrog -5 stopinj Celzija, v prihodnjem tednu pa še nižje. Temperature so bile predvsem v višjih slojih v zadnjih dneh v povprečju za 8 do 10 stopinj Celzija nad normalnostjo, v bližnji prihodnosti se bodo spustile pod normalnost. Ravno zaradi zelo toplega zraka v višinah je v najnižjih plasteh v zadnjih dneh nastala gosta megla, ki je povzročila tudi zelo slikovite pojave. Meja med meglo in sončnim vremenom je bila povečini na višini okrog 200 metrov, zato je na Krasu in v višjih legah sijalo sonce, na Tržaškem in drugod po nižinah pa se je zadrževal zelo vlažen zrak. Ta ne ravno običajen pojav sta povzročila višinska ad-vekcija zelo toplega sub-tropskega zraka in visok zračni tlak ter odsotnost tudi najmanjšega vetra. Hladen in težji ter bolj vlažen zrak se je zadrževal pod toplejšim zrakom, ozračje je zato mirovalo. Težji mrzel zrak je namreč ostal v prizemlju, lažji toplejši pa v višjih legah. Odsotna je bila zato običajna navpična izmenjava. Zato so bili v bistvu slojasti oblaki, ki so navadno nad nami, v prizemlju. V njih se je med drugim v predvsem v zadnjih dneh že občutno povečala tudi zračna onesnaženost. Anticiklon se bo umaknil nad Atlantski ocean, od koder se bo vzpenjal proti severu. Po njegovem vzhodnem robu se bo proti nam spuščal severni zrak, zlasti v začetku prihodnjega tedna pa se bodo tokovi obrnili s hladne celine na severovzhodu in se bodo temperature še dodatno spuščale. Našim krajem se bodo od danes do nedelje približali tudi trije prizemni cikloni. Na vreme pri nas bodo vplivali predvsem danes dopoldne ter nato v noči na soboto in v noči na nedeljo. Tedaj bodo najbližji in se bodo pri nas pojavljale rahle padavine. Meja sneženja bo nad okrog 300 do 500 metrov. Snežilo bo tudi v višjih predelih Kraške planote, zlasti proti koncu tedna pa lahko tudi nižje. Med poslabšanji bodo obdobja spremenljivosti in povečini suhega vremena, možne bodo tudi občasne delne razjasnitve. Pihala bo zmerna do močna burja, hladno bo. V začetku prihodnjega tedna kaže na bolj suho, toda še bolj mrzlo celinsko vremensko sliko. Na sliki: anticiklon se naglo umika ŠKOCJANSKE JAME - Novembra bo minilo 25 let od vpisa na Unescov seznam Zaključuje se obdobje velikih naložb Za zaposlene bo letošnje leto zelo delovno - Pripravljajo več prireditev - 22. marca bodo odprli prenovljeno Mahorčičevo in Mariničevo jamo ŠKOCJAN - Zadnje dni novembra bo minilo 25 let, odkar so se Škocjanske jame znašle na svetovnem seznamu uglednih lokalitet UNESCO, oktobra pa 15 let, odkar je država Slovenija ustanovila Regijski Park Škocjanske jame, ki danes velja v svetu za vzorčen primer parkovne organiziranosti in delovanja. Zato bo za zaposlene v Parku Škocjanske jame (PŠJ) tudi leto 2011 zelo delovno. Prvi dogodek bo na programu že 2. februarja, ko bodo v Divači pripravili predstavitev filma z naslovom Podzemni vodni svet. Tako bodo obeležili 40. obletnico podpisa najstarejše od treh mednarodnih pogodb, ki ščitijo naravno ali kulturno dediščino, to je Ramsarske konvencije o mokriščih. Do danes je konvencijo podpisalo že 160 držav, v katerih leži 1910 lokalitet, ki obsegajo skoraj 187 milijonov hektarov. Ob mednarodnem dnevu voda 22. marcu bodo odprli Mahorčičevo in Ma-riničevo jamo, ki so ju s preostalim delom Škocjanskih jam povezali z 11 ton težkim in 30 metrov dolgim jeklenim mostom. Tako bodo jame po 45-ih letih znova v celoti odprte za javnost. Leta 1965je namreč velika povodenj tako poškodovala poti in stari jekleni most, da so predel morali zapreti za obiskovalce. »Povprečni pretok Reke je osem kubičnih metrov na sekundo (m3/sek),« je pojasnil strokovni sodelavec PŠJ Borut Peric. »Reka pa ima izrazit hudourniški značaj, kar pomeni, da so pretoki ob velikih deževjih tudi več kot 350 m3/sek. To so sicer redki dogodki. Tak poplavni val premaga 50 kilometrov površinskega toka iz povirnega dela v desetih urah. Zaradi izjemno povečanega pretoka začne voda v jamah zastajati, saj zožitve v podzemlju ne požirajo tolikšne količine. Posledično se začnejo v podzemlju vode dvigovati in narasejo tudi čez sto metrov. Tako se je leta 1826 voda dvignila za 132 metrov, 100 metrov pa je poplava presegla tudi leta 1965, ko je v Mariničevi in Ma-horčičevi jami poškodovala poti in most. Ob poplavah je v jami fascinant-no, ker je povsem tiho in mirno. Voda ni več deroča, saj celotno podzemlje postane jezero. Nivo vode se dvigne tudi v vseh preostalih jamah, v katerih je bil odkrit podzemni tok Reke.« Odprtje jam bo obiskovalcem odprlo nov pogled na podzemlje. Zadnjo nedeljo v maju bodo pripravili star jamski praznik Belajtngo, ki so ga v PŠJ znova obudili pred nekaj leti. Ob priložnosti se bodo spomnili 15. obletnice sprejema Zakona o Parku Škocjanske jame, s katerim je parlament nad prej z odlokom nekdanje občine Sežana zavarovanim območjem uveljavila državno jurisdikcijo - 413 hektarov veliko območje je postalo državna last. V zvezi s tem dodajmo še to, da leži PŠJ na matičnem ali klasičnem Krasu, pisanem z veliko začetnico. Tu so raziskovalci prvič začeli odkrivati kraške pojave. Mednarodno uveljavljen izraz v kraso-slovju dolina ima domovinsko pravico ravno v škocjanskih Veliki in Mali dolini, torej v udornicah, ki ležita pred ponorom Reke v kraško podzemlje. Na začetku junija bodo pripravili drugi Kongres mladih, znova namenjen mladim raziskovalcem iz sedmih osnovnih šol, ki sestavljajo mrežo šol PŠJ. »V mreži šol Parka sodelujejo šole, ki stojijo v porečju Reke oziroma nad njenim podzemnim tokom,« je povedala vodja mreže Vanja Debevec Gerjevič. »Gre pa za to, da ponudimo strokovna izobraževanja mentoricam in učencem, ki potem na terenu izvedejo razne naloge. Pričeli smo v šolskem letu 1999/2000 s projektom Phare programa Reka Reka, od Snežnika do morja. Potem smo s pomočjo Ministrstva za šolstvo in šport ter sklada Skriti zaklad raziskovali kakovost rečnih bregov in struge, v šolskem letu 2005/2006 pa je sledil še projekt Urada Ramsarske konvencije z naslovom Mo-krišča tudi jutri. Vzporedno smo izvedli še vrsto raziskovalnih nalog, pa projektno učno delo, vezano na ženska opravila, preučevali smo netopirje, opravili kemijsko analizo vode in vrsto etnoloških delavnic. Letos se ukvarjamo z UNESCO projektom Biodiverziteta med naravo in kulturo, drevesa skozi čas.« Na jesen pa bodo v PŠJ praznovali. Najprej bodo zaključili prenovo nekdanje gostilne v Matavunu v kongresno-pro-mocijski center, s katerim želijo pridobiti status centra odličnosti za vse države jugovzhodne Evrope. »PŠJ je v evropskem in svetovnem merilu zelo dobro zapisan. Vedno nas predstavljajo kot vzorčen primer, kako naj taka območja delujejo,« je povedala direktorica Gordana Beltram. »Imamo status UNESCO območja, ima- mo status mednarodno pomembnega mokrišča Ramsarske konvencije ter smo območje M&B - Človek in Biosfera. To nam daje osnove, da se potegujemo za status centra odličnosti za območje jugovzhodne Evrope. Z obnovo Matavuna št. 8 bomo imeli prostorske možnosti za organizacijo seminarjev, srečanj, konferenc, na katerih bomo predstavljali in promovirali naše delo.« V preteklem letu je PŠJ obiskalo 96.345 obiskovalcev, največ julija in avgusta. Zato želijo v upravi tako zgostitev razpršiti tudi na preostale mesece v letu in vabijo obiskovalce, naj doživijo jamo tudi v zimskem času, ko je najbolj čista. Z novo sezono bodo svojo ponudbo zaradi novih odprtij še obogatili in obiskovalci bodo imeli na voljo tri poti - klasični obisk Škocjanskih jam, ogled prenovljenih predelov jam, oboje hkrati ali sprehod po učni poti. »V preteklih letih smo veliko vlagali predvsem v samozavarovano območje, zato se bodo v prihodnje usmerili v vplivno območje, ki se razteza tja do Snežnika,« je še pojasnila Beltramova. »Ena možnost je, da se povezujemo z domačini, ki ponujajo nastanitve, kamp, prehrano, vez z vplivnim območjem pa lahko vzpostavimo še z ureditvijo kolesarskih, peš ali tematskih poti. To nam omogoča tudi Zakon o Regijskem parku Škocjanske jame, v našem interesu pa je, da predvsem zaradi naravovarstvenega nadzora vplivamo na dogajanje v vplivnem območju. Vse, kar se dogaja tam, vpliva tudi na zavarovano območje.« Irena Cunja LJUBLJANA - Danes Predstavitev Terpinovega Palerja iz Brd V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa na Cankarjevi 1/IV v Ljubljani bodo danes ob 18. uri v okviru Večerov izza kongresa predstavili knjigo Paler iz Brd »Iz življenja Terpinovih v Števerjanu« Slovenca iz Italije in predsednika Konference za Italijo Marjana Ter-pina. Knjigo bosta predstavila čas-nikarka Erika Jazbar in politik dr. Rafko Dolhar, v imenu Goriške Mohorjeve družbe pa bo pozdravila urednica knjige, prof. Marija Češčut. »Paler iz Brd« popisuje življenjsko zgodbo Marjana Terpina, ki je, kot zaveden Slovenec in domoljub, odigral pomembno vlogo pri političnih procesih v Sloveniji in na področju slovenske politike v Italiji. Avtor opisuje v prvem delu svoje otroštvo, ki ga prevevata iskreno veselje do življenja in trdno zavedanje o pripadnosti slovenski manjšini. V drugem delu predstavi svoje udejstvova-nje in delovanje v prosvetnih aktivnostih slovenskih organizacij, temu pa sledi najobsežnejši del knjige, ki govori o političnem dogajanju med našimi rojaki v Italiji, o njihovih naporih in zavzemanju za pravice. Knjiga dogodkom sledi nekje do leta 2000, čeprav na nekaj mestih preseže to letnico. »Paler iz Brd« je zapis o političnem življenju Slovencev v Italiji skozi oči dolgoletnega politika in kulturnega delavca, so še zapisali v napovedi današnje predstavitve. 6 Četrtek, 20. januarja 2011 ITALIJA / POLITIKA - Posledica afere s prostitucijami Berlusconi žolčno napada sodnike Opozicija zahteva njegov odstop Fini: Premier je edini, ki ga ta škandal zabava - Molk Severne lige s političnim predznakom RIM - Vsa opozicija zahteva odstop predsednika vlade Silvia Berlusconija, ki se krčevito brani in žolčno napada sodnike. V sinočnjem videoposnetku premier očita milanskim tožilcem, da hočejo dejansko izničiti njegovo volilno zmago iz leta 2008. V bistvu, da imajo prevra-tniške cilje in namene. Ministrskega predsednika ostro napada predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini. »Berlusconi je edini, ki se pri tej klavrni aferi zabava,« je dejal vodja stranke FLI, ki se v bistvu kot vse stranke že pripravlja na morebitne predčasne parlamentarne volitve. To vsekakor ni edina perspektiva na obzorju, saj se govori tudi o možnosti, da bi Berlusconija za krmilom vlade brez volitev nadomestil Gianni Letta, ki bi bil sprejemljiv za Fi-nija in za Pier Ferdinanda Casinija. Let-ta zanika to možnost, kot jo vztrajno zanika tudi finančni minister Giulio Tre-monti, o katerem se od časa do časa govori kot o možnem Berlusconijevem nasledniku. A začnimo pri Berlusconiju. Ministrski predsednik je v sinočnjem video-posnetku, a tudi v razgovoru z novinarji v poslanski zbornici, zelo ostro napadel milanske sodnike, ki mu očitajo celo vrsto kaznivih dejanj v zvezi z prostitucijo. »Sodniki, ki me hočejo videti za rešetkami, hočejo postaviti na glavo izid demokratičnih volitev iz leta 2008,« meni Berlusconi, ki tožilcem dejansko očita prevratniške namene. To ni prva tovrstna obtožba, čeprav se je predsednik vlade včeraj nekoliko oddahnil, saj si je pristojna poslanska komisija vzela še nekaj dni časa za proučitev zajetne dokumentacije milanskega tožilstva. Vsi voditelji opozicije zahtevajo Berlusconijev odstop. Najbolj piker je bil, kot rečeno, Fini, ki morda vidi spet priložnost za padec vlade po neuspeli vladni nezaupnici lanskega 14. decembra. Tako imenovani tretji pol Finija, Ca-sinija in Francesca Rutellija najbrž ne bo znova tvegal decembrskega parlamentarnega poraza in bo raje počakal na razvoj dogajanj, zlasti sodnih. Za sedaj torej gre za izrazito politično zahtevo po Berlusconijevem odstopu, ki trenutno še ne bo imela parlamentarnih in torej institucionalnih posledic. Da bi moral predsednik vlade sam odstopiti, je prepričana tudi Demokratska stranka. Njen vodja Pierluigi Bersa-ni meni, da je to škandal brez primere, ki si ga Italija ne zasluži in ne more privoščiti. Po njegovih besedah je Berlusconi nenazadnje kršil ustavo, ki v svojem 54. členu državljanom z javnimi funkcijami nalaga, da jih izvršujejo »disciplinirano in častno«. Demokrati ne govorijo o predčasnih volitvah, čeprav pravijo, da so nanje pripravljeni. To govori tudi Casinijeva UDC in podobno razmišljajo tudi visoke vatikanske hierarhije. Kaj pa v vladnem zavezništvu? Ljudstvo svobode v sozvočju s svojim li-derjem napada milansko tožilstvo, ki naj ne bi bilo sploh pristojno za to preiskavo. Te pristojnosti bi moral parlament kvečjemu dodeliti t.i. tribunalu ministrov, katerega preiskovalno delo bi trajalo gotovo več mesecev, če že ne let. Vodja poslanske skupine Berlusconijeve stranke Fabrizio Cicchitto vztraja, da ga ni strah volitev, v resnici pa jih on noče. O razmerah v vladni večini bo najbrž na koncu odločala Severna liga. Njen vodja Umberto Bossi že nekaj dni ne komentira škandalov s prostitutkami in ponavlja, da ligaše zanima le uveljavitev federalizma. Če bo slednji propadel, bo padla tudi Berlusconijeva vlada, trdi Bos- \ r www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Kako bo afera »Rubygate« vplivala na italijansko politično sceno? Q Nič se ne bo spremenilo O Berlusconija bo še okrepila Q Berlusconija bo ošibila O Berlusconijeve ere je konec Tudi Pierluigi Bersani odločno zahteva Berlusconijev odstop ŽALOVANJE - Ubil ga je terorist Jutri državni pogreb v Afganistanu padlega alpinca Luca Sanna RIM - Danes dopoldne bodo na rimsko letališče Ciampino prispeli posmrtni ostanki alpinske-ga naddesetnika Luca Sanna, ki je v torek izgubil življenje v italijanskem vojaškem oporišču v Bala Murghabu v Afganistanu. Kot je včeraj v parlamentu povedal obrambni minister Ignazio La Russa, je proti njemu streljal terorist, ki se je prikradel v afganistansko vojsko. V napadu je bil ranjen še drugi italijanski vojak, ki pa ni v smrtni nevarnosti. Sicer pa je La Russa dejal, da bo italijanska misija ostala v Afganistanu do skupnega umika mednarodnih mirovnih sil. Luca Sanna bo danes ležal na parah v Celiu v Rimu, kjer bo jutri dopoldne v baziliki sv. Marije Angelov državni pogreb. Padlega alpinca bodo potem pokopali v rojstnem Oristanu na Sardiniji. Sicer pa je Sanna pripadal 8. regimentu alpincev s sedežem v Čedadu, živel pa je v Bardu. Zato je župan Barda Guido Marchiol včeraj proglasil tridnevno žalovanje. ansa POLITIKA Nova poslanska skupina RIM - V poslanski zbornici se je včeraj rodila nova parlamentarna skupina. Imenuje se »Odgovorna pobuda« (Iniziativa responsabile), šteje pa 21 poslancev, ki so doslej pripadali mešani skupini in so 14. decembra podprli zaupnico Berlusconijevi vladi. V mešano skupino pa so poprej prišli iz raznih strank, bodisi iz vrst vladne večine bodisi iz vrst opozicije. Nova skupina bo formalno podpirala Berlusconije-vo vlado, ki bo tako lahko računala na 315 poslancev v poslanski zbornici, enega manj od absolutne večine. Nova skupina se bo uradno predstavila danes. Medtem je dnevnik La Re-pubblica včeraj objavil rezultate predvolilnih anket, ki jih je agencija Ipr Marketing izvedla na prelomu leta, se pravi pred izbruhom afere Rubygate. Ankete pripisujejo desni sredini rahlo prednost pred levo sredino. Tretji blok Ca-sinija in Finija naj bi zbral kakih 14 odstotkov glasov, kar bi preprečilo, da bi po sedanji volilni zakonodaji eden od treh blokov imel absolutno večino v senatu. Luca Sanna ansa VATIKAN - Nova ureditev Papež na čelo novega finančnega urada imenoval kard. Nicoro VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je včeraj imenoval italijanskega kardinala Attilia Nicoro na čelo novega finančnega urada Vatikana. Urad za finančne podatke (AIF), ustanovljen decembra lani, naj bi nadziral delovanje vatikanske banke in drugih finančnih institucij Svetega sedeža. Attilio Nicora, ki je bil doslej predsednik uprave vatikanskega premoženja (APSA), bo v okviru petletnega mandata vodil štiričlanski svet AIF. Člani sveta, ki jih je včeraj prav tako imenoval papež, niso duhovniki, pač pa prihajajo iz gospodarstva. Med njimi sta tudi nekdanji uradnik italijanske centralne banke Marcello Condemi in znani italijanski pravnik Giuseppe Della Torre. Svet AIF mora sicer do 1. aprila izvoliti direktorja AIF, ko naj bi finančni urad tudi uradno začel delovati. Finančni urad AIF bo med drugim nadziral tudi delo uprave APSA, ki velja za ministrstvo za zakladnico Vatikana. Vatikan želi tudi spremeniti vse interne postopke pri finančnem poslovanju vatikanske banke in se s tem prilagoditi mednarodnim standardom izvajanja finančnega nadzora z namenom preprečevanja pranja denarja in denarnih goljufij. Benedikt XVI. je odlok o ustanovitvi finančnega urada Svetega sedeža podpisal 30. decembra lani, le tri mesece po tem, ko je bila uvedena preiskava proti vodilnim vatikanske banke Istituto delle Opere di Religione (IOR) zaradi pranja denarja. Italijanski organi so namreč konec lanskega septembra uvedli preiskavo proti predsedniku banke Ettoreju Gottiju Tedeschiju in še nekemu mened-žerju IOR, ki sta osumljena, da sta kršila zakonodajo, ki od bank zahteva, da razkrijejo podatke o finančnih transakcijah. ISTAT - Italija drsi na rep Evropske unije Kar petina vseh mladih ne študira in niti ne dela RIM - V Italiji petina mladih ne študira in ne dela. Leta 2009 je namreč nekaj več kot 2 milijona oziroma 21,2 odstotka prebivalcev med 15. in 29. letom starosti končalo oz. zapustilo študij, ni pa še stopilo v svet dela, kar je najvišji odstotek v Evropski uniji. Tako ugotavlja osrednji italijanski statistični zavod Istat v včeraj objavljeni raziskavi »Mi Italija: 100 statistik za razumevanje države, v kateri živimo«. Raziskava je tudi pokazala, da je Italija predzadnja v Evropski uniji po zaposlenosti žensk. Leta 2009 je namreč bilo v Italiji 46,4 odstotka aktivnih žensk brez dela. Slabše se je v povezavi odrezala le še Malta. V Italiji je revščina še kar prisotna, še zlasti na jugu države in na otokih. Leta 2009 je 7,8 milijona ali 13,1 odstotka prebivalcev živelo v relativni revščini, 3,1 milijona ali 6 odstotkov prebivalcev pa v absolutni revščini. S tem je povezana brezposelnost. Njena stopnja v Italiji je pod evropskim povprečjem. Zanimivo pa je, da kar 45 odstotkov brezposelnih išče delo več kot eno leto, kar Italijo umešča pod evropsko povprečje. Število priseljencev narašča. Na začetku leta 2010 jih je bilo 4,2 milijona ali 7 odstotkov prebivalcev. V primerjavi z letom 2001 se je njihovo število potrojilo, toda ritem njihove rasti se je v zadnjih dveh letih nekoliko umiril. Istat je v svoji bogati raziskavi, ki je dosegljiva tudi prek interneta, med drugim ugotovil, da skoraj polovica prebivalcev nad 24. letom starosti ima le šoloobvezno izobrazbo, manj kot 47 odstotkov prebivalcev pa prebere vsaj eno knjigo na leto. Finmeccanica za spremembo pogodbenega modela RIM - »Potrebno je spremeniti pogodbeni model iz leta 2009, tako da bi notranje delovne pogodbe za posamezna podjetja lahko nadomeščale vse-državne delovne pogodbe.« Tako je povedal direktor združenja kovinskih industrij Finmeccanica Roberto Santarelli, ki je sicer pristavil, da bi bilo treba ob tem urediti nova pravila o sindikalnem zastopstvu. Santarellijev predlog je takoj podprl minister za delo Maurizio Sacconi, medtem ko so ga delavski sindikati (za zdaj) enotno zavrnili. Sicer pa je Santa-relli včeraj pozdravil izid petkovega referenduma v Fiatovi tovarni Mirafio-ri v Turinu in se kritično obregnil ob stavko, ki so jo kovinarji Fiom-Cgil okli-cali za 28. januar na vsedržavni ravni. Radikalci: Minettijeva kandidirala z lažnimi podpisi MILAN - Radikalci menijo, da je bila Nicole Minetti, ki je sicer zdaj v vrtincu afere Rubygate, ilegalno izvoljena v deželni svet Lombardije. Kot sta povedala Marco Cappato in Lorenzo Lipparini, je bila Minettijeva vključena na kandidatno listo 25. februarja, se pravi dva dni pred predložitvijo list, ko so bili v dobršni meri že zbrani podpisi. Za njeno kandidaturo so se namreč zadnji hip dogovorili Silvio Berlusconi, Roberto Formigoni in Umberto Bos-si v Arcoreju. Radikalci so svoje ugotovitve posredovali milanskemu javnemu tožilstvu. RIM - Vremenoslovci napovedujejo, da se bo danes vremenske razmere spet poslabšale. Znova bo pritisnil mraz in obetajo se tudi nove padavine, zlasti snežne. Medtem pa se je razvedelo, da so v Italiji pred nedavnim zabeležili novo rekordno nizko temperaturo zraka. Živosrebrni stolpec je namreč dosegel -48,3 stopinje Celzija. To se je zgodilo 27. decembra lani v dolini Busa Fradusta, ki se nahaja 2.606 metrov nad morsko gladino na gori Pale di San Martino v tridentinskih Dolomitih. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Četrtek, 20. januarja 2011 "J APrimorski ~ dnevnik OBČINA TRST - Roberto Dipiazza navdušen nad srečanjem dveh predsednikov »Slovenci me imajo zelo radi in mi priznavajo skrb za sožitje« Priznanje Kraševcem, da so dobro poskrbeli za zaščito Krasa - Kritičen do Ljudstva svobode Tržaški župan Roberto Dipiazza je vzhičen. Iz Rima, kjer se je udeležil svečane večerje na Kvirinalu in torkovega koncerta zbora Carmina Slovenica, je prišel navdušen nad Giorgiom Napolitanom in Danilom Turkom. Predvsem zato, ker sta predsednika večkrat izpostavila »tržaški duh« julijskega Koncerta prijateljstva s predsedniki Italije, Slovenije in Hrvaške. Dipiazza je na včerajšnji novinarski konferenci, ki jo je sklical takoj po prihodu iz Rima, zelo pohvalil oba predsednika. »Tržaški duh« je izstopal v vseh njunih govorih in zdravicah. Županu bodo ostale v spominu Na-politanove besede (na tržaškem koncertu je bilo čudovito, je poudaril) in besede slovenskega predsednika, ki je govoril o zgodovinskem pomenu Mu-tijevega koncerta na osrednjem tržaškem trgu. »V Rimu je bilo enkratno in čudovito,« je podčrtal Dipiazza. Tržaški koncert je bilo zanj spravno dejanje, zato nihče ne potrebuje dodatnih spravnih dejanj ali podobno. »Na tem področju je bilo že vse storjeno, lepim besedam morajo sedaj slediti konkretna dejanja,« je prepričan župan. Ob takšni priložnosti, kot je bilo srečanje predsednikov, pa se mu bi zdelo banalno in odveč, da bi govorili o plinskih terminalih in podobnem. Dipiazza, ki ne more več kandidirati za županski stolček, je izkoristil srečanje z novinarji, da pojasni svoje odnose s slovensko manjšino in s Slovenijo. »Tržaški Slovenci me imajo zelo radi, nekateri me celo obožujejo, ker dobro vedo, kaj vse sem naredil za sožitje in za izvajanje zaščitnega zakona,« je poudaril. »Če me Slovenci tako cenijo, jim moram kot župan priznati, da so doslej tako dobro vsestransko zaščitili Kras, kjer so sicer v večini,« je dodal Dipiazza. Župan je tudi navdušen nad razvojem sodelovanja z Ljubljano in z županom Zoranom Jankovicem. Trža- Župan Roberto Dipiazza je prišel na tiskovno konferenco z zdravico predsednikov Italije in Slovenije kroma ški uprizoritvi Pahorjeve Nekropole bo sledilo gostovanje tržaške operete v Ljubljani. »Do slovenskega glavnega mesta sem pred kratkim z avtom rabil 44 minut, poznam Ljubljančane, ki redno zahajajo v Trst na večerni aperitiv,« je povedal kot vedno zelo zgovorni Dipiazza. Župan je zelo jezen na svojo stranko (Ljudstvo svobode Silvia Ber-lusconija in Giulia Camberja v Trstu), ki ga ni podprla v boju za predsedniško mesto v pristanišču. »Sem svoboden človek, ki lahko živim brez politike, zato bom za župana podprl kandidata, ki se mi bo zdel najboljši. Ni nujno, da bo to uradni kandidat Ljudstva svobode,« je opozoril župan. Senator Camber in somišljeniki so mu ponudili kandidaturo za predsednika Pokrajine, ki pa jo je zavrnil. Jutri bodo Dipiazzi v primeru predčasnih volitev najbrž ponudili poslansko ali senatno mesto. In takrat bo morda ostal v politiki, kdo ve. S.T. MANJŠINA - Roberto Dipiazza »Še Spetič mi je čestital« »Ne, le izboljšal se je!« »Za vse, kar se med županova-njem dobrega naredil za Slovence, mi je na Kvirinalu osebno čestital celo senator Stojan Spetič. Pred desetimi leti me sploh ni pozdravljal, sedaj pa mi priznava, da sem dobro delal za sožitje in za spravo. To je zame veliko zadoščenje,« je na včerajšnjem srečanju z novinarji dejal župan Roberto Dipiazza. S Spetičem se je na kratko pogovarjal na ponedeljkovem sprejemu v Rimu. Spetič potrjuje, da je do razgovora z županom na sedežu predsedstva republike res prišlo, vsebina pogovora pa nikakor ni bila takšna, kot jo je predstavil Dipiazza. »Županu nisem česti- tal, temveč mu priznal, da se je v primerjavi desetletjem nazaj izboljšal. Rekel se mu, da je vsekakor dober fant, a da zahaja v slabo družbo,« nam je pojasnil Spetič. Očitno je mislil na politično slabo družbo. Dipiazza je navdušen ne samo nad svečano večerjo na Kvirinalu, temveč tudi nad torkovim koncertom pevskega zbora Carmina Slovenica v prestižni rimski koncertni dvorani. Poleg Dipiazze so v ponedeljek z Napolita-nom in Turkom večerjali tudi predsednik FJK Renzo Tondo, župani Gorice, Vidma in Pordenona ter vladni komisar za FJK Alessandro Giacchetti. Lažne trditve o AcegasAps V zadnjih mesecih je skupina AcegasAps prejela več obvestil v zvezi z osebami, ki po domovih ponujajo komercialne promocije in nove pogodbe za dobavo energije. Te osebe ponujajo pogodbe z drugimi ponudniki energije, trdijo pa, da delajo v domeni s skupino Acegas Aps. Poleg tega naj bi te osebe trdile, da števci, ki jih je namestil AcegasAps, niso last tega podjetja, temveč druge družbe, ki je dejavna na področju energetike. S podobnimi lažnimi navedbami svetujejo strankam, naj raje izberejo drugega ponudnika. AcegasAps te trditve zavrača in opozarja, da so povsem neutemeljene. Skupina AcegasAps poudarja, da jo na komercialni ravni za promocije v zvezi z električno energijo in plinom zastopajo samo agenti podjetij EstEnergy spa in AcegasAps Service. Uslužbenci morajo imeti s seboj izkaznico podjetja. Skupina, skratka, opozarja svoje stranke na nevarnost goljufij. Povratnika aretirali Tržaška mejna policija je med nadzorovanjem obmejnega pasu naletela na tuja državljana, ki sta se po izgonu iz Italije vrnila v to državo. Oba so v skladu s predpisi aretirali, trenutno sta v koronejskem zaporu. Blizu Sesljana so policisti ustavili avtomobil škoda octavia in ugotovili, da je voznika, 23-letnega albanskega državljana, v začetku leta 2009 izgnal iz države prefekt v piemontskem Ver-celliju. Pri Fernetičih pa so zasačili 54-letnega ukrajinskega državljana, ki je s skupino rojakov potoval v kombiniranem vozilu. Leta 2007 ga je zaradi nezakonitega vstopa v Italijo izgnal prefekt v Milanu. Mladi »nadzvočni« vozniki Na Miramarskem drevoredu je v prejšnjih dneh več voznikov padlo na »izpitu« laserske naprave za merjenje hitrosti vozil. Tržaški mestni redarji so pri Ulici Boveto, v smeri proti Miramaru, med drugim izmerili hitrost 113 kilometrov na uro pri 20-letnem tržaškem vozniku avtomobila honda jazz (na odseku velja omejitev 50 kilometrov na uro). V teh dneh so več glob napisali tudi na nekdanji Trbiški cesti, kjer je bil s 108 kilometri na uro najhitrejši 24-letni Tržačan z audijem A4. ZGONIŠKA OBČINA - Odobren proračun za letošnje leto Zgonik: 367 tisoč evrov za javna dela Med izdatki največ za osebje (825 tisoč evrov) - Kar 17 odstotkov izdatkov za šolstvo, kulturo in šport ter več kot 13 odstotkov za socialne službe Tri milijone 311 tisoč evrov, toliko znaša proračun zgoniške občine za letošnje leto. Občinska skupščina ga je odobrila na torkovi seji z glasovi levosredinske večine. Svetnika Slovenske skupnosti Dimitrij Žbogar in Tomaž Špacapan ter svetnik Ljudstva svobode-UDC Pietro Ge-remia so se vzdržali, medtem ko je predstavnik Severne lige Gianfranco Melillo glasoval proti finančnemu dokumentu. Med glavnimi občinskimi tekočimi dohodki so v proračunu omenjeni davek na nepremičnine ICI (občinski blagajni bo navrgel 520 tisoč evrov), davek na odvoz odpadkov (291.500 evrov), tekoči prispevki dežele (772 tisoč evrov), drugi deželni prispevki (225 tisoč evrov) in dohodki občinskih služb (80 tisoč evrov). Največji izdatek je strošek za občinsko osebje (825 tisoč evrov), sledijo izdatki za socialne službe (311 tisoč evrov), izdatki za vzgojo in šolstvo (146 tisoč evrov) ter izdatki za kulturo in šport (145 tisoč evrov). Ob predstavitvi proračunskih postavk je župan Mirko Sardoč izrecno podčrtal, da je uprava namenila kar 13,3 odstotka stroškov za socialne službe in 17,1 odstotka za šolstvo, kulturo in šport. Občinska uprava je namenila za javna dela v letošnjem letu skupno 367 tisoč evrov. Več kot polovico, 198 tisoč evrov, bo krila z lastnimi sredstvi, ostalo pa s prispevki drugih ustanov. Med javnimi deli so finančno najbolj obremenjujoča vzdrževalna dela v zgoniškem šport- no-kulturnem centru: stala bodo 100 tisoč evrov. Vzdrževanje občinskega premoženja bo vredno 98 tisoč evrov, ureditev in asfaltiranje cest 60 tisoč evrov, ureditev parkirišča v središču Zgo-nika 30 tisoč evrov, ureditev odtočnih kanalov v Gabrovcu 23 tisoč evrov, ureditev javne razsvetljave pri Briščikih pa 22 tisoč evrov. Nadalje bo občinska uprava investirala 25 tisoč evrov za prilagoditev ogrevanja zakonskim normam v javnih poslopjih (osnovni šoli v Saležu in Zgo-niku, vrtec v Gabrovcu in kulturni center pri Bri-ščikih), 6 tisoč evrov za športne opreme in 3 tisoč evrov za civilno zaščito. V letošnjem letu bo občinska uprava izpeljala še dela, krita s proračunom iz prejšnjega leta. Vzdrževanje zasebnih cest javne uporabe bo stalo 103 tisoč evrov, ureditev zbirnih mest za komunalne odpadke 31 tisoč evrov, vzdrževanje gozdnih cest pa 22 tisoč evrov. Za letošnje leto je torej predvidenih za javna dela nekaj več kot 524 tisoč evrov, »kar v danih razmerah ni malo,« je ocenil župan Sardoč. Svetnik Severne lige Melillo je predložil k proračunu pet amandmajev. Uradno jih je predstavil dan pred občinsko sejo, to je po izteku roka, predvidenim za vložitev amandmajev, kot je pojasnil občinski tajnik Giampaolo Giunta. Zato jih na seji niso mogli obravnavati, kar je ujezilo predstavnika Bossijeve stranke, ki je ob glasovanju edini glasoval proti proračunu. Vodja Slovenske skupnosti Žbogar je po- Mirko Sardoč kroma udaril, da se načelno strinja s predlaganimi točkami. Njegova stranka je skušala voditi »vljudnostno opozicijo,« je pojasnil. Ni pa bila soudeležena pri pripravi proračuna. Zaželel je, da bi bila njegova stranka vsaj predhodno informirani o pripravi finančnega dokumenta. »Nam ni bila še podana roka,« je ocenil. »Proračun je sad zdrave pameti, iz korektnosti pa se bomo vzdržali,« je napovedal. Tudi predstavnik Ljudstva svobode-UDC Geremia je menil, da »proračun ni slab«, ni pa dovolj razčlenjen. Zato je napovedal, da se bo »pridružil« Žbogarju in se vzdržal. Žbogar je takoj preciziral, da so razlogi za vzdržanje Slovenske skupnosti povsem drugačni od odločitve svetnika Geremie. Župan Sardoč je ob Žbogarjevem posegu pojasnil, da »smo za tehnična pojasnila in za pojasnila raznih postavk vedno na razpolago« in »smo pripravljeni razčistiti morebitne dvome.« Na začetku seje je Žbogar omenil vprašanje parkirišča pred zgoniškim pokopališčem. Številni občani so se pritožili zaradi neurejeno parkiranih avtomobilov, zaradi česar ni dovolj prostora za vse, ki se pripeljejo tudi iz drugih vasi z osebnimi avtomobili na parkirišče. Žbogar je obenem predlagal uvedbo pravilnika za parkirišče. Župan Sardoč se je strinjal, da so avtomobili tam večkrat slabo parkirani, zadnje čase pa tam parkirajo tudi tovornjaki, ki služijo za opravljanje raznih del v bližini. Zagotovil je, da bo občinska uprava pozvala občane, naj pravilno parkirajo svoja vozila, ko se pripeljejo do pokopališča. Glede pravilnika pa je župan opozoril, da je zadeva »zelo delikatna«, posledice pa »znajo biti tvegane,« saj državni zakon predvideva 10-letno obdobje ohranitve posmrtnih ostankov na pokopališču. »Dokler nam bo uspelo obdržati sedanje stanje, bodo mesta na pokopališču "zastonj',« je menil zgoniški župan Sardoč. M.K. 8 Četrtek, 20. januarja 2011 TRST / HITRA ŽELEZNICA - Preliminarni načrt na spletnih straneh Wwf in Legambiente V Nabrežini 66 stavb blizu načrtovane proge Načrt s podatki o prizadetih hišah - Čas za pripombe do 20. februarja - V soboto sestanek na Deželi in protest Od petnajst do 355 metrov: to je razdalja, ki loči 66 pretežno stanovanjskih nepremičnin od načrtovane podzemske proge hitre železnice v Nabrežini. Seznam s podrobnim orisom stanja in fotografskimi posnetki posameznih nepremičnin je na voljo na spletnih straneh deželne sekcije okoljevarstvene organizacije Wwf (www.wwf.it/friuliveneziagiulia), ki skupaj z deženo sekcijo organizacije Legambiente (www.legambiente.fvg.it) objavlja dokumentacijo o preliminarnem načrtu za gradnjo železnice skupaj s študijo o vplivu na okolje in zemljevidi. Wwf opozarja na 995 stavb v občinah Škocjan ob Soči, Turjak, Šta-rancan, Ronke, Tržič, Doberdob in De-vin-Nabrežina, ki se nahajajo v bližini načrtovane železniške proge, nekatere tudi v neposredni bližini, kot npr. hiša v Tržiču, ki je od načrtovane proge oddaljena le tri metre, ali stanovanjske hiše v Ronkah, ki so oddaljene 35 metrov, pa tudi bolnišnica v Tržiču, ki, če bi progo zgradili, bi se od nje nahajala 250 metrov. O vprašanju oddaljenosti hiš od proge na Tržiškem in Goriškem pišemo na drugem mestu, tu naj se osredotočimo predvsem na tisti del, ki zadeva Občino Devin-Nabrežina. Študija, ki jo je naročila družba italijanskih državnih železnic RFI (Rete ferroviaria italiana), izvedla pa družba Italferr, ki prav tako spada v okvir državnih železnic, je na območju omenjene občine ugotovila 66 stavb, ki bi se znašle v bližini proge hitre železnice, vse pa se nahajajo v Nabrežini (točneje v naselju Nabrežina-postaja). Zainteresirane hišne številke so sledeče: 22/b, 22/c, 26, 26/a, 27, 28, 29, 30, 31-33, 35, 36, 37, 38, 38/a, 39-40, 40, 41-43-45, 46, 47, 50, 51, 52, 53, 54, 56, 57, 58, 59, 59/a, 60, 61, 62/a, 62/b, 63, 63/a, 64, 65, 65/a, 66, 67, 68, 68/a, 69, 69/a, 69/b, 69/c, 70, 74, 75, 76, 77, 78-78/a, 78/b, 78/c, 78/d, 78/e, 81, 81/a, 81/b, 81/c, 81/d, 82, 82/a, 82/c. Nekatere se nahajajo od petnajst do 25 metrov od načrtovane proge, čeprav gre za stavbe, ki so del kompleksa nabrežinske železniške postaje (v študiji so označene kot rezidenčne), veliko jih je takih, ki so oddaljene od trideset do sto metrov, preostale pa se nahajajo v razdalji od sto do 355 metrov od načrtovane proge. Wwf vabi vse prizadete občane, da si ogledajo dokumentacijo in oblikujejo pripombe k načrtu družb RFI in Ital- Na načrtovani hitri železniški progi naj bi vlak (na arhivskem posnetku na »stari« progi pri Štivanu) v predoru peljal od 15 do 355 metrov od nekaterih hiš v Nabrežini kroma ferr, pri čemer opozarja, da za odsek Ronke-Trst rok za predložitev pripomb zapade 20. februarja, medtem ko za odsek Portogruaro-Ronke zapade 28. februarja. Pripombe je treba posredovati pristojnima ministrstvoma za okolje oz. kulturne dobrine in Deželi Furlani-ji-Julijski krajini. Omeniti velja, da bo v soboto v palači deželne vlade FJK v Trstu sestanek med deželnim odbornikom za prevoze Riccardom Riccardijem in župani vseh občin v deželi, po ozemlju katerih naj bi tekla načrtovana proga hitre železnice. Ob tej priložnosti bo pred palačo deželne vlade od 10. do 13. ure potekala manifestacija odborov in združenj občanov. Vedno v soboto pa bo na županstvu v Ronkah ob 16. uri javno srečanje o posledicah gradnje hitre železnice, na katerem bosta govorila predstavnik Wwf Dario Predonzan in predstavnik odbora No Tav za spodnjo Fur-lanijo Giancarlo Pastorutti. NABREŽINA - Načrt za preureditev vaškega trga Ne le prometni otok Župan Ret, člani komisije za javna dela in predsednik jusa Pertotpregledali predloge skupine arhitektov in izvedencev Na prenovljenem nabrežinskem trgu oz. placu naj bi namesto dosedanjih 65 bilo 102 parkirni mesti, upoštevajoč pri tem tudi območje, ki gre od pokopališča do poslopja, kjer so bila nekoč kopališča. To izhaja iz predstavitve predlogov delovne skupine arhitektov, ki skupaj z izvedenci Univerze v Trstu dela na načrtu preureditve trga, ki je potekalo v torek v prisotnosti devinsko-nabrežinskega župana Giorgia Reta, podžupana in odbornika za javna dela Massima Romite, članov komisije za javna dela na čelu s predsednikom Fabiom Eramom in predsednika na-brežinskega jusa Walterja Pertota. Na srečanju je bilo tudi prikazano, kako bi izgledala prometna ureditev trga spričo razširitve pločnikov in uvedbe cone za pešce na območju blizu spomenika padlim, vse to s ciljem, da bi trg ponovno pridobil pomen, ki ga predstavlja in ne bi tako ostal le prometni otok. Pri tem je predsednik jusa Pertot posebej poudaril potrebo, da na-brežinski plac ponovno oživi z odprtjem obrtniških delavnic, kulturnimi pobudami in drugimi dejavnostmi, piše med drugim v tiskovnem sporočilu, ki smo ga prejeli od devinsko-nabrežinske občine. Prisotni občinski svetniki pa so posegli tudi z jasnimi napotki glede načrta samega tudi npr. v zvezi z izbiro vrste zelenja, možnostjo odstranitve zidov in zidkov za razširitev trga na območju občinske knjižnice in oblikovanjem mreže wi-fi. Tako svetniki kot župan Ret so poudarili tudi pomen postopka, na podlagi katerega se najprej sprejme načrt in potem zaprosi za sredstva, čeprav si občinska uprava že zdaj prizadeva za iskanje potrebnih denarnih sredstev, po besedah predsednika komisije Erama pa naj bi do novega srečanja prišlo čez dva ali tri tedne za pregled napredovanja teh projektnih smernic, kar je bilo tudi sprejeto. UNIVERZA Novi statut: sodelovale bodo vse komponente Novi statut Univerze v Trstu bo nastal »od spodaj«, kar pomeni, da bodo člane komisije, ki bo morala sestaviti besedilo statuta, na demokratičen način, se pravi z volitvami, imenovali docenti in uslužbenci tržaškega vseučilišča. Odločitev o tem je padla na včerajšnji skupščini univerze, kjer so udeleženci z veliko večino sprejeli predlog rektorja Francesca Pe-ronija. Reforma univerzitetnega sistema, ki nosi ime po ministrici za šolstvo, univerzo in raziskovanje Mariistelli Gelmini, med drugim predvideva, da morajo posamezne univerze imeti svoj statut, ki ga mora na vsakem posameznem vseučilišču sestaviti priložnostna komisija petnajstih članov, med katerimi morajo biti rektor, dva študenta ter po šest članov, ki jih imenujeta upravni svet in akademski senat univerze. Člane, ki jih morata imenovati omenjena dva organa, pa bodo na tržaški univerzi izvolili, medtem ko bo predstavnika študentov imenoval študentski svet. Kot že rečeno, gre odločitev skupščine univerze, ki se je je udeležilo približno petsto ljudi, v smer, ki jo je predlagal rektor Peroni. Slednji je pred dnevi v okviru vabila na skupščino na docente, osebje in študente naslovil poslanico, v kateri je opozoril, da ne glede na kritično oceno reforme bo del slednje imel takojšnji učinek in bo zato zahteval kompleksno delo notranje revizije, na to pa se bo treba odzvati s široko soudeležbo vseh komponent univerzitetne skupnosti, pri čemer bodo razprave in pobude, do katerih je prišlo jeseni ob sprejemanju reforme univerze, predstavljale dragoceno izkušnjo in izhodišče za nadaljnje soočanje z reformo. Ta stališča je Peroni ponovil po sprejetem sklepu na včerajšnji skupščini, ki je zanj pomembna izbira, saj se postopek za sprejem statuta začenja v znamenju velike soudeležbe celotne univerzitetne skupnosti. UL. TORINO - Ponoči Burno zasledovanje po tržaških ulicah, mladeniča ovadena Z motornim kolesom sta se vozila pod vplivom alkohola, pred policijo sta pobegnila, na koncu pa sta se zaletela v zid. Tržaška mladeniča se k sreči nista poškodovala, zaradi poskusa pobega in prepiranja s policisti pa sta zašla v težave. Zgodilo se je v noči na sredo v tržaškem mestnem središču. Vse se je začelo, ko so policisti na Ulici Carducci opazili motorno kolo, ki je vozilo mimo, na njem pa sta sedela mladeniča. Voznik je imel na glavi čelado, sopotnik pa ne. Policist je motoristu s kretnjo ukazal, naj se ustavi. Ob pogledu na patruljo policije pa je voznik pospešil in poskusil zbežati. Steklo je zasledovanje, ki se je končalo v starem mestu. V Ulici Torino, blizu muzeja Revoltella, se je motorno kolo namreč zaletelo v zid. Mladeniča se nista poškodovala, motorist je poskusil spet pognati motor, njegov prijatelj pa je pobegnil peš. Oba so kmalu ustavili policisti. Ugotovili so, da sta 18-letni A. L. in 19-letni L. P. zaužila precej alkohola, L. P. pa se je med postopkom sprl z agenti. njega so kazensko ovadili zaradi groženj, A. L.-ja zaradi vožnje pod vplivom alkohola, vozilo pa so policisti zasegli. BRIŠČIKI - Tradicionalno srečanje starejših iz zgoniške občine Praznično vzdušje ob golažu V Domu Briščiki so v sodelovanju z doberdobskim društvom lovcev pripravili večerjo - Bogat spremljevalni program s tombolo, predstavo, glasbo in... tortah Tradicija je tradicija. Občina Zgonik je v petek, 7. januarja, priredila vsakoletno srečanje občanov, ki imajo nad 70 let. Kakih 82 se jih je po prazniku svetih treh kraljev zbralo v Domu Briščiki v Briščikih, kjer so člani društva v sodelovanju z lovskim društvom Doberdob poskrbeli za prijetno druženje ob dobri hrani, predvsem pa ob slastnem lovskem golažu. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki zgoniške uprave. Prisotne je tako uvodoma pozdravil župan Mirko Sardoč, ki jim je voščil zdravo in srečno novo leto 2011. Za prijetno vzdušje pa je nato je poskrbel Kraški šopek, starejši gostje pa so se pošteno zabavali tudi ob dveh tombolah z res bogatimi darili. Vsak udeleženec pa je prejel v dar še kozarec z grbom. Pred tortama pa je bil na sporedu še krajši gledališki pri-zorček, ki si ga je zamislila Vesna Hrovatin in ga tudi uprizorila skupaj z Matijo Kraljem. / ŠPORT Četrtek, 20. januarja 2011 9 TRST FILM FESTIVAL - Annamaria Percavassi »Večina filmskih zgodb • - v • • • ^ • v je temačna in pesimistična« Drevi bo festival odprl film Cirkus Columbia Denisa Tanovica - Poklon Callistu Cosulichu Samo nekaj ur do uradnega odprtja 22. Trst Film festivala, ki se bo med gledališčem Mielo in kinodvorano Ariston odvijal vse do srede 26. januarja. Otvoritveni film, na sporedu drevi, ob 20. uri v gledališču Miela, je letos Cirkus Columbia sarajevskega režiserja Danisa Tanovica, s katerim je oskarje-vec že navdušil a tudi ganil gledalce Filmskega festivala v Sarajevu in beneške Mostre na Lidu. Z delom, ki ga je bosanski filmar povzel po zgodbi sarajevskega pisatelja Ivi-ce Bikica, se Tanovic vrača v rojstno državo, saj je filmsko dogajanje postavljeno v vasico v Hercegovini. Glavni junak, Divko Buntic, pooseblja ga Miki Manojlovic, se po dvajsetih letih izgnanstva vrne iz Nemčije v hercegovsko naselje. Domov pri-vozi v ogromnem mercedesu: z njim se peljeta mlada prikupna žena in črni maček. V hiši pa ga pričakata prva žena (Mira Furlan) in sin. Odnosi se seveda takoj zaostrijo, in situacija postane nevzdrža. Celotno dogajanje se hitro zaplete. Samo nekaj mesecev manjka do začetka vojne, kljub temu, pa se tega v vasi nihče ne zaveda. Ob zadnjem delu sarajevskega avtorja, ki se bo tudi udeležil, v družbi pro-ducenta Čeda Kolarja, drevišnje projekcije, pa bodo na prvi festivalski dan predstavili tudi prvi dokumentarec v tekmovalnem sklopu, Vodka factory, Jerzyja Sladkowskega (gledališče Miela, ob 22.30) in prva dva filma, ki spadata k poklonu Sergejuu Loznitsi (Segodnja my postrim dom - Danes bomo zgradili hišo , ob 16. uri in Poselenie - Naselje, ob 17.45, oba v gledališču Miela). Po 16.30 bodo na sporedu tudi prvi kratkometražni filmi. Darko Bratina je nekoč rekel, da je ravno filmska umetnost sredstvo, ki omogoča tudi tistim, ki se niso nikoli zapustili doma, spoznavanje in občudovanje novih, tudi zelo oddaljenih držav. Annamaria Percavassi, direktorica Alpe Adria Trst Film festivala, pa pripoveduje o filmu, kot o sociološkem merilu opazovanja in spremljanja svetovnih in zgodovinskih dogodkov in sprememb, ki jih sedma umetnost celo vsakič znova že vnaprej napove. »To, da je večina zgodb, ki bodo oblikovale letošnji spored tako temačna in tudi pesimistična, absolutno ni slučaj. Filmi v tem trenutku pripovedujejo to, kar mogoče mi šele vidimo, režiserji pa že nekaj časa slutijo.« »Opazovanje svetovnih sprememb iz filmske perspektive - pravi Percavassijeva - je zelo fascinantno. Odkrivanje epohalnih premikov z očmi, uprtimi v platna filmskih dvoran te tako prevzame, da se sploh ne zaveš, da to počenjaš že četrt stoletja«. Na predvečer začetka dvaindvajsete izvedbe Trst Film Festivala, ki ga stari znanci poznajo kot Festival Alpe Adria, kot so ga do pred nekaj leti imenovali, se direktorica dobro spominja začetkov dolge kulturne in filmske pustolovščine, ki je omogočila ravno Trstu, da je postal nekakšen talent scout novih, na zahodu še ne poznanih vzhodnih filmskih avtorjev, ki so v resnici skrivali v sebi izjemno dodano vrednost. »Če se ozrem v preteklost, so moji spomini vezani na vse tiste vizume, ki smo jih morali vsakič znova priskrbeti, da se je ta, ali oni avtor lahko prišel s svojim filmom v Trst. Da ne govorimo o dovoljenjih za uvoz nekaterih del, ki smo jih čakali tudi do zadnje noči in se priporočali vsem ambasadam, da bi nam le izdale potrebne papirje. Na umetniški in kulturni ravni smo te pregrade znali premostiti že pred nekaj desetletji. In to predvsem v zvezi s filmom, ki je ravno zaradi svojih značilnosti pronicnil čez mejo veliko prej kot literatura. Zelo sem ponosna na to, da se nismo nikoli ozirali za trendi, ki označujejo tudi filmski svet, ampak smo trmoglavo vztrajali po poti, ki je nujno vodila na Vzhod. Če danes pomislim na vse trud, ki smo ga takrat, kot skupina prijateljev vložili v to, lahko rečem, da smo imeli vizijo. Na drugi strani meje se je namreč skrivalo izjemno bogastvo. V nekaterih primerih smo pripeljali na Zahod tudi dela tistih avtorjev, ki jih je režim cenzuriral in so ravno v Trstu doživljali prve uradne projekcije. Ko danes Percavassijeva gleda na vse to, pravi, da je zadovoljna, da živi v svetu, kjer se o železni zavesi bere le v zgodovinskih učbenikih. Se pa tudi sprašuje, »kaj za ena cena je bila potrebna za vse to. In prav o tej ceni pripoveduje tudi letošnji izbor filmov«. O tej ceni pripoveduje tudi današnji otvoritveni film Cirkus Columbia. Zakaj ste zaupali prav Ta-novicu odprtje Festivala? »Njegov film je bil vsem nam, ki se podimo po festivalih, zelo všeč. V Sarajevu je pobral nagrado občinstva, septembra pa so ga predstavili tudi na beneški Mostri. Po dveh tujih kopro-dukcijah se je Tanovic končno spet vrnil v rojstni kraj, na ozemlje bivše Jugoslavije, da bi se povprašal o razlogih, ki so pripeljali do vojne. Avtoironično, s tipično bosanskim smislom za humor se je še enkrat lotil tematike, ki mu je tako dobro uspela v Nikogaršnji zemlji in tokrat tudi ob prisotnosti dveh zvezd nekdanje jugoslovanske filmske scene, Mikija Manojlovica in Mire Furlan. V filmu smo spet spoznali tistega mladega mojstra, ki si je prislužil oskarjevo nagrado. Danes pa nas bo ob Tanovicu Annamaria Percavassi na predstavitvi letošnjega festivala kroma di s fikcijo. Med temi čudovit dolgo-metražec Scastje moje (Moje veselje), ki ga je premierno predstavil v Can-nesu. Za ta film sem se posebej zavzela, distributer ni želel priti v Trst, ker smo se mu mogoče zdeli premajhni. Ko sem na festivalu v Tallinu srečala Ser-geja, pa sem se mu potožila in on je kar pred mano poklical producenta in mu povedal, da si posebej želi na naš tržaški festival, saj je tukaj pravzaprav začel svojo zahodnjaško pot«. Letošnji spored predstavlja zelo popolno sliko vzhodne in srednje evropske filmske produkcije. »To kljub zelo hudemu problemu pomanjkanja prostorov. Če pomislim, da je kinodvorana Excelsior, kjer smo svoj čas vrteli osrednji sklop festivalskega programa, že dve leti zaprta in da se po njej podijo miši, ker še nihče ni začel z obnovitvenimi deli in da nas to sili v stalno krčenje izbora, me prevzame žalost. Vseeno pa mislim, da smo tudi tokrat uspeli zagotoviti Trstu izjemen vpogled v letošnjo produkcijo s Pokrajina Trst predstavila dokumentarca Ob osrednjem sporedu v gledališču Miela pa bo od ponedeljka, 24. januarja, spored 22. Trst film festivala potekal tudi v kinodvorani Ariston. Med filmi, ki jih bodo predstavili na platnu mestnega kina, bosta tudi deli dveh tržaških avtorjev: Rapotez. Un Caso italiano, Sabrine Benussi in Sconfinato. Storia di Emilio Ivana Bormanna. Posebnost teh dveh filmov je v tem, da je njuno realizacijo finančno podprla tudi tržaška pokrajina. Včeraj je pokrajinski odbornik Dennis Visioli, ob prisotnosti obeh avtorjev, obrazložil razloge, zaradi katerih se je Pokrajina odločila za to podporo. »Gre za filma - je dejal Visioli - ki ob pripovedovanju malih, življenjskih zgodb, pričata tudi o zgodovinskih zapletih na tem delu Italije, v drugi polovici prejšnjega stoletja«. Film Sabrine Benussi (na sporedu v kinu Ariston, v torek 25. januarja, ob 18. uri) je nastal, ker se je zanj zanimal Moni Ovadia. Židovskega avtorja je namreč prevzela življenjska zgodba Luciana Rapoteza, ki ima danes enaindevetdeset let. Od teh jih je kar petdeset preživel kot glavni osumljenec treh zločinov: nazadnje, leta 2005, pa je končno le dokazal svojo nedolžnost. Za njegov primer se je zanimal tudi bivši sodnik Gherardo Colombo, ki prav tako nastopa v dokumentarcu. Film Ivana Bormanna pa je zgodba o Emiliu Cosloviju, duhovniku, ki je umrl leta 2002, med požarom njegovega doma, v Ulici Vasari. Coslovi, ki se je rodil leta 1938 v Momjanu, v Istri, in bil posvečen za duhovnika leta 1967, se je zaposlil kot delavec v tržaški tovarni zamaškov. Vse življenje je preživel v stiku z reveži in umskimi bolniki, ki jih je spoznal tudi med zaprtjem v psihiatrični bolnišnici. Oba filma bo tržaška pokrajina v prihodnjih mesecih porazdelila po šolah. (Iga) ga filmarja, absolutno ni podpiral. Dušan Hanak spada v tisto festivalsko vizijo, ki si želi gledati na zgodovinske spremembe s sodobnim pogledom. V Trstu bomo imeli dva njegova dokumentarca in dva fikcijska filma. Predstavili bomo, Papierové hlavy (Glave iz papirja), ki je po mojem mnenju eno najbolj povednih del o odnosu posameznika do oblasti«. Med pokloni gre omeniti hommage Callistu Cosulichu. Prvič pa bo izrecno omenjeno tudi ime Corsa Salanija ... »Po Giraldiju in Kezichu se bomo letos oddolžili življenjskemu delu enega najpomembnejših tržaških kritikov, Callista Cosulicha, ki se bo tudi udeležil festivala. Žal pa letos ni več z nami Corsa Salanija, ki je bil v zadnjih letih naš stalni gost. Še junija, ko me je obiskal in mi potrdil, da bo pričel s kla-pami novega filma, Altrove, ki ga je nameraval posneti v Trstu, sva se menila, v kateri vlogi se bo udeležil dvaindvajsetega festivala. Samo nekaj tednov kasneje pa je podlegel srčni kapi, a to nam ni preprečilo, da bi bil tudi letos z nami. Zato smo mu posvetili nagrado, posvečeno mladim ali še ne poznanim filmarjem, ki bodo v gledališču Miela predstavili projekt. Zmagovalcu bomo podelili 10 tisoč evrov v upanju, da mu bodo omogočili realizirati načrt«. (Iga) prvič obiskal tudi Čedo Kolar, produ-cent, s katerim smo že večkrat sodelovali, se pa tržaškega festivala še ni nikoli udeležil«. Na katerega od filmov, ki bodo prikazani na letošnjem festivalu, ste najbolj ponosni? »Zelo sem zadovoljna z izborom del Sergeja Loznitse. Nekatera njegova dela smo že zavrteli, letos mu poklanjamo retrospektivo in bomo predstavili vse njegove filme. Loznitsa je poznan predvsem kot režiser dokumentarcev, zadnja leta pa se je preizkusil tu- tistimi filmi, ki so nas najbolj prepričali in hkrati zelo široko predstavljajo področje, ki ga mi že triindvajset let raziskujemo«. Zakaj ste se letos odločili Dušan Hanaka, skoraj nepoznanega slovaškega režiserja? »Spoznala sem ga že pred nekaj leti in to na festivalu v Karlovyh Varyh. Hanakovi filmi so bili deležni pomembnih priznanj, njegovo delo pa ni nikoli prišlo do širšega občinstva, tudi, ker ni uspelo najti distributerja, ki bi se uprl političnemu sistemu, ki te- SKUPINA 78 Sodoben projekt Oltrezid V prostorih doma Rosa v parku nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu bo jutri ob 17.30 zaživel dogodek poimenovan Oltrezid (Onkraj zidu). Na pobudo združenja Skupina-Gruppo 78 oz. duše Marie Cam-pitelli in v sodelovanju z Vasjo Nagyjem in tržaško pokrajino bodo odprli razstavo slovenskih in italijanskih umetnikov, nato pa bodo v dogajanje vključili tudi občinstvo. Pobuda se je rodila iz želje po medsebojnem spoznavanju brez meja, po učenju jezika soseda, ki lahko spodbudi komunikacijo in okrepi odnose. Meje dejansko ni več, v glavah mnogih pa žal še vedno stoji. Dogodek v domu Rosa bo torej ponudil priložnost stika, povezave. Prireditev bo posnel Davide Skerlj, na razstavi pa bodo sodelovali umetniki Elisabetta Bacci, Fabiola Faidiga, Paolo Ferluga, Cvetka Hoj-nik, Simon Kastelic, Anda Klančič, Jasna Merku, Lucio Perini in Franco Vecchiet. Oltrezid pa ima še dodaten cilj, se pravi na šolah spodbuditi spoznavanje soseda, najprej skozi učenje njegovega jezika, z željo, da bi naši otroci postali dvojezični. Knjiga o »etničnih metamorfozah« v naših krajih V dvorani knjigarne Minerva v Ul. San Nicolo 20 v Trstu bo danes ob 18.30 predstavitev knjige z naslovom Etnične me-tamorfoze. Spremembe prebivalstva v Trstu, Gorici, na Reki in v istri 1914-1975, avtor katere je Piero Purini, izšla pa je pri založbi Kappa Vu. Na srečanju bo govoril zgodovinar Jože Pirjevec. Pobuda mladih Etika in prihodnost V Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu bo jutri ob 18. uri prvo srečanje iz niza pobude mladih Etika in prihodnost. Gost prvega srečanja bo filozof, teolog in pisatelj p. dr. Edvard Kovač, ki bo govoril na temo Ali bo z Evropo izumrlo tudi krščanstvo? Naslednji srečanji bosta 18. februarja in 12. marca: na prvem bo p. Andraž Arko govoril na temo »Sveto« v kinematografiji med svetostjo in pornografijo, na drugem pa bo p. dr. Christian Gostečnik govoril na temo Ali je tradicionalni družini odklenkalo. Jutri občni zbor Skupine 85 Skupina 85 sklicuje jutri ob 19. uri v prvem, ob 19.30 pa v drugem sklicanju redni občni zbor v dvorani Slovenskega kluba v Ul. sv. Frančiška 20 - 2. nadstropje, na katerem bodo ob predsedniškem in blagajniškem poročilu obravnavali tudi odstop podpredsednice in volitve novega člana upravnega odbora. Možno bo poravnati članarino za tekoče leto, po uradnem delu pa bo priložnost za klepet in sugestije. Jutri kongres boljunske sekcije VZPI-ANPI Vsedržavno združenje partizanov in antifašistov sklicuje vsedržavni kongres, ki bo marca v Turinu. Pred tem kongresom bodo sklicani vsi pokrajinski kongresi v državi; za tržaško pokrajino bo kongres februarja, zato morajo vse sekcije sklicati svoj kongres. V smislu te široke in za naše vrednote pomembne organizacije sklicuje dosedanji odbor sekcije Boljunec za jutri, 21. januarja, ob 18. uri v prostorih društva France Prešeren. Četrtki s Tulliom Četrtki s Tulliom je naslov ciklusa pogovorov in projekcij v okviru razstave La coscienza di Tullio kezich e le sue citta: Trieste, Milano, Roma, ki jo je v palači Gopčevic postavilo občinsko odborništvo za kulturo. Četrtkova srečanja se bodo začela danes ob 17.30. Osem četrtkovih srečanj (do 10. marca) bo vodil izvedenec Sergio Grmek Germani, duša združenja Anno Uno. Na včerajšnji predstavitvi so pobudniki poudarili, da bodo skušali prikazati Kezicha v svojih človeških odnosih z režiserji in avtorji, s katerimi je sodeloval - z Er-mannom Olmijem, Federicom Fellinijem ali Gianfrancom Mingozzijem. Današnje prvo srečanje o Tul-liovem pisanju bo vodil docent italianianistike na tržaški univerzi Elvio Guagnini. Sledilo bo predvajanje filma Noi che abbiamo fatto La dolce vita (2009) Gianfranca Mingozzija. 1 0 Četrtek, 20. januarja 2011 TRST / BRISBANE - Pričevanje morske biologinje Karin Desco Samo v takih primerih se človek zave, kako je majhen in nemočen Med Slovenci, ki so prejšnji teden doživeli strahovite poplave v avstralski zvezni državi Queensland, smo izbrskali Tržačanko. Karin Desco, 25-letna Borova odbojkarica in »stotica« na znanstvenem liceju F. Prešerna, je po študiju biologije na Univerzi v Trstu trenutno v mestu Brisbane, kjer se ukvarja s svojo panogo - morsko biologijo. Dopisovanje je potekalo prek spletne skupnosti Facebook. Karin, kaj delaš v Avstraliji? V Avstralijo sem pripotovala kot morska biologinja, da bi pridobila nadaljnje izkušnje. Sodelujem z Dr. Har-borne na univerzi University of Queensland, in sicer pri specifičnem projektu s področja morske biologije. Raziskovalci skušajo ugotoviti, koliko so korali, imenovani gorgonije, pomembni za koralne grebene.»« Do kdaj boš ostala na drugem koncu zemeljske oble? Teoretično bi se lahko tu zadržala do konca oktobra, ko mi bo potekel vizum. V katerem predelu mesta Brisbane stanuješ? V Auchenflowerju blizu Miltona, slednjo četrt so poplave prejšnji teden najbolj prizadele. Kako si pričakala to naravno ujmo? Ko sem se vračala domov iz službe, sem opazila, da je park blizu hiše v bistvu izginil pod vodo! V nekaj urah se je gladina vode zvišala do take mere, da je »pogoltnila« avtobusno postajo in križišče, naša hiša pa je približno 20 metrov stran od križišča, ob vznožju manjšega hribčka. Ker se je voda naslednje jutro bližala hiši, smo naglo zbrali vse, kar smo imeli in poklicali lastnika hiše. Za nekaj dni smo se preselili k njemu domov. K sreči se je voda ustavila prav na pragu naše hiše! Ne- REPENTABOR - Praznične prireditve Združeni MePZ Repentabor oblikoval več božičnih koncertov Združeni mešani pevski zbor Repentabor že tradicionalno nastopa ne številnih božičnih koncertih. V minulem božično novoletnem času so se zvrstili trije. V nedeljo, 26. decembra 2010, je v repentabrski cerkvi Device Marije Vnebovzete potekal že četrti božični koncert v organizaciji Razvojnega združenja Repentabor in Župnijske skupnosti Repentabor (na sliki utrinek s tega koncerta). Tudi letos z bogatim in pestrim programom. Najprej se je predstavil otroški zbor Zvonček. Sledil je nastop Župnijskega zbora Repentabor, oba zbora je vodil gospod Anton Bedenčič. Stalnice re-pentaborskih božičnih koncertov so tudi gostujoči zbori. Tokrat se je pod vodstvom zborovodkinje Bojane Kralj predstavil Mešani pevski zbor iz Sežane. Kot zadnji je nastopil Združeni mešani pevski zbor Re-pentabor. V slavnostnem zaključku so skupaj zapeli pevci vseh štirih zborov. Repentabrsko svetišče, ki je že stoletja simbol povezovanja, miru in harmonije, je ponovno združilo ljudi iz bližnje in širše okolice ter omogočilo druženje vseh generacij. Koncertno vzdušje se je za Združeni mešani pevski zbor Re-pentabor nadaljevalo v nedeljo, 9. januarja 2011, ko je zbor nastopil v cerkvi sv. Jurija v Dutovljah. Vsebinsko zelo bogat nastop, na katerem so se zvrstile božične pesmi v različnih jezikih, je potekal v sodelovanju z Župnijsko skupnostjo Dutovlje. Repentaborski zbor je vesele melodije božičnih pesmi ponesel tudi med varovance Socialno varstvenega zavoda Dutovlje, in sicer v če- trtek, 13. januarja. Zbor je na vseh treh koncertih vodila zborovodkinja Martina Škabar. Program na omenjenih božičnih koncertih je vodil in povezoval Danilo Ravbar. Po krajšem premoru čakajo pevce spomladi novi nastopi, in sicer na vsakoletni reviji pevskih zborov Primorska poje ter na različnih prireditvah. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 20. januarja 2011 BOŠTJAN Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.53 - Dolžina dneva 9.14 - Luna vzide ob 17.59 in zatone ob 7.43. Jutri, PETEK, 21. januarja 2011 NEŽA VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,1 stopinje C, zračni tlak 1021 mb ustaljen, rahel veter, vlaga 99-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,1 stopinje C. [I] Lekarne Tudi Karin (na sliki spodaj) je fotografirala poplavljeno križišče kaj neverjetnega. Pohištvo smo previdno premaknili čim višje in pred vrata smo postavili vreče s peskom, hvala bogu pa naposled ni bilo škode. Našim sosedom, ki stanujejo nekoliko nižje in bližje križišču, pa je voda, visoka meter in pol, zalila stanovanje in v njem dejansko pokvarila vse. Upam, da se vam ni zgodilo kaj hudega ali preveč razburljivega ... Hvala bogu ne. Sem pa slišala, da so v mestu Ipswich zagledali morskega psa, ki je plaval po poplavljeni ulici! Nato se je vse skupaj le umirilo. Voda je zelo hitro odtekla, kakor se je pojavila, je tudi izginila. V teku štirih dni smo se vrnili domov in po petih, šestih dneh je življenje spet potekalo normalno. Veliko ljudi, predvsem prostovoljcev, pa je še vedno na delu. Pomagajo družinam, katerih hiše so bile poplavljene. Življenje pa je spet isto: avtobusi in vlaki vozijo, v prometu ni zastojev, trgovine so odprte in delo se je spet začelo. S kakšnimi občutki gledaš na kaos izpred nekaj dni? Samo v takih primerih se človek zaveda, kako je majhen in nemočen v primerjavi z naravo. V podobnih okoliščinah pa razumeš, kaj je zares važno in kaj ne. Aljoša Fonda U Kino 17.30, 18.30, 19.30, 20.15, 21.15, 22.15 »Che bella giornata«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Skyline, gli extraterrestri esistono«; Dvorana 3: 16.45 »L'Orso Yoghi«; Dvorana 4: 18.15, 20.15, 22.15 »La banda dei Babbi Natale«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.15, 22.00 »Che bella giornata«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.00 »Vi presento i nostri«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.10 »Hereafter«; Dvorana 4: 17.45, 20.45 »La versione di Barney«; Dvorana 5: 22.15 »Skyline«; 17.30 »L'Orso Yoghi«. M Izleti Do sobote, 22. januarja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 (040 365840), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (040 767391). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. AŠD SK BRDINA organizira ob priliki promocijske tekme »11. pokal ZKB«, v nedeljo, 23. januarja, smučarski izlet za člane društva v For-ni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije: 348-8012454 (Sabina), www.skbrdina.org, in-fo@skbrdina.org. OGLED JASLIC v Celju in okolici bo potekal v soboto, 29. januarja. Avtobus bo odpeljal iz Trga Oberdan ob 6.30, s Sesljana ob 6.40, iz Na-brežine ob 6.45, iz Sv. Križa ob 6.50, s Proseka ob 6.55, iz Opčin ob 7.10. Možno je tudi vstopiti na Fernetičih ob 7.20 (po dogovoru). Vpis in informacije na tel. št.: 347-9322123 (sestra Angelina). Rok vpisa zapade 23. januarja. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja januarja in februarja avtobusne izlete na Zoncolan s tečaji smučanja za osnovnošolce. Prijave in informacije na mladinski@spdt.org in na tel.: 339-5000317. ¿i Čestitke AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Vi presento i nostri«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Vi presento i nostri«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Skyline«; 16.10, 18.00 »L'orso Yoghi 3D«; 20.00 »Immatu-ri«; 20.00 »Cavalleria Rusticana -prenos iz gledališča alla Scala v Milanu«; 16.00, 18.00, 20.00, 21.00, 22.00 »Che bella giornata«; 16.30, 19.15, 21.45 »Hereafter«; 19.40, 22.05 »Tron Legacy 3D«; 17.45 »Le cronache di Narnia - Il viaggio del veliero 3D«; 16.00 »Le avventure di Sammy 3D«; 16.30, 18.30 »La banda dei Babbi Natale«. FELLINI - 16.10, 18.00, 19.55, 21.50 »Tamara Drewe - Tradimenti all'in-glese«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »He-reafter«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.50, 17.55, 20.05, 22.15 »La versione di Barney«. GIOTTO MULTISALA 3 - 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Kill me please«. KOPER - KOLOSEJ - 15.30, 20.00 »Spustime k sebi«; 17.30 »Tron: Zapuščina 3D«; 16.20, 18.40, 21.00 »Zeleni sršen 3D«; 17.10, 19.20, 21.30 »Turist«. KOPER - PLANET TUŠ 16.15 »Gremo mi po svoje«; 15.10, 17.20, 19.30, 21.40 »Njuna družina«; 15.05, 17.05, 19.00 »Samova pustolovščina 3D - sinh.«; 16.10, 18.30, 20.50 »Turist«; 21.00 »Mr. Joint«; 15.40, 18.10, 20.40, 21.30 »Zeleni sršen 3D«; 18.25 »Zeleni sršen«; 17.10, 21.35 »Spusti me k sebi«; 19.40 »Oča«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, Danes v Gropadi veliko slavje je, saj naš FABIO srečal Abrahama je. Fešto veliko bo napravil in njega tudi na kozarček povabil. Cela kompanija z njim se veseli, na smeh se on kljub petdesetim drži. Še kolikor kapljic, toliko let pa še mnogo takih fešt ti želijo družine Kofol, Mahnič in Giacomini. Danes FABIO 50. rojstni dan slaviš. Lepo se imej in veliko se smej, naj zdravje te nikdar ne zapusti, to ti iz srca želijo Angelca, Edvin in Nataša. Pri Katerini in Loranu se družina širi. Sedaj nona Neva nečake ima štiri. Mali ISABEL in staršema voščimo obilo sreče Nina Robin Pa-trik, stric Vasilij in teta Lisa. [H Osmice KOVAČEVI so odprli osmico za cerkvijo v Doberdobu. Tel. 0481-78125. MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. OSMICO STA ODPRLI Sidonija in Mavrica v Medji vasi št. 10. Tel. 040208987. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja Co-lja v Samatorci 53. Tel. 040-229586 ali 340-1461778. Zimska idila Zimski dnevi so nam že prinesli zasnežene vrtove in ceste, ki so naše kraje spremenili v pravo zimsko idilo. Zdaj so pred nami božični in novoletni prazniki, v katerih lahko vsakdo najde nekaj čarobnega. Spletna stran www.primorski.eu vas vabi, da nam posredujete svoj pogled na zimsko idilo, utrinek z družinskega ali prijateljskega praznovanja. Pošljite nam svoje fotografije, najlepše bomo objavili! Vaše posnetke nam lahko pošljete direktno s spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali na naslov elektronske pošte tiskarna@primorski.eu. / ŠPORT Četrtek, 20. januarja 2011 1 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja FJK Narodna in študijska knjižnica Trst v sodelovanju s fundacijo Villa Emma Nonantola vabijo na predstavitev dokumentarnega filma (60 min) In cammino con Boris Pahor 9 Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekali informativni sestanki ter dnevi odprtih vrat za starše, ki nameravajo vpisati otroke v 1. letnik osnovne šole: OŠ Černigoj - Prosek: 24. januarja, ob 16.00; OŠ Sirk - Križ: 25. januarja, ob 11.40; OŠ Gradnik - Col: danes, 20. januarja, ob 14.30; COŠ Tomažič -Trebče: 24. januarja, ob 15.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekali informativni sestanki ter dnevi odprtih vrat za starše, ki nameravajo vpisati otroke v 1. letnik otroških vrtcev: OV Fakin - Col: danes, 20. januarja, ob 16.00; OV Vrabec - Bazovica: 21. januarja, ob 16.00. DIZ JOŽEF STEFAN bo odprl svoja vrata na Vrdelski cesti 13/2 danes, 20. januarja, od 15.30 do 18.30 in v soboto, 22. januarja, od 8.30 do 12.00. Toplo vabljeni dijaki nižjih srednjih šol in njihovi starši. OTROŠKI VRTEC PRI SV. JAKOBU vabi starše in otroke na dneva odprtih vrat, ki bo danes, 20. januarja, od 11. do 12. ure v prostorih vrtca v Ul. Frau-sin, 12. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da so dnevi odprtih vrat v otroških vrtcih programirani kot sledi: otroški vrtec Lonjer (Lonjerska cesta 240) v ponedeljek, 24. januarja, od 14. do 15. ure ter danes, 20. januarja, od 11. do 12. ure; otroški vrtec Bar-kovlje (Ul. Vallicula 11) v ponedeljek, 24. januarja, od 11. do 12. ure in v sredo, 26. januarja, od 11. do 12. ure. DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v petek, 21. januarja, od 18. do 20. ure in v nedeljo, 30. januarja, od 10. do 12. ure v šolskih prostorih na Vrdelski cesti (vtrada di Guardiel-la) št. 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da so vpisne pole za prve letnike otroških vrtcev ter prve razrede osnovnih šol na razpolago tudi na spletni strani www.di-dravopcine.it. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v otroške vrtce in osnovne šole potekali informativni sestanki. Taj- v petek, 21. januarja 2011, ob 17. uri v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14 Prisoten bo pisatelj BORIS PAHOR ništvo (Dolina 419) sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9.00 do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30; COŠ »M. Sam-sa« - Domjo ob 17.30, 24. januarja ob 17. uri. Rok vpisovanja se zaključi 12. februarja. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA-BREŽINA obvešča, da bo potekal na sedežu ravnateljstva v iabrežini v ponedeljek, 24. januarja, s pričetkom ob 17. uri skupni informativni sestanek za starše, ki nameravajo v š.l. 2011-12 vpisati otroke v 1. letnike otroških vrtcev: Devin, Mavhinje, iabrežina in Gabrovec. DIZ JOŽEF STEFAN IN DTZ ŽIGA ZOIS vabita na srečanje na temo »Zakaj tehniška izobrazba danes?« (pogovor z bivšimi dijaki in podjetniki), in predstavitev vzgojno-izobraževalne ponudbe obeh tehniških zavodov, ki bo v ponedeljek, 24. januarja, ob 18. uri v dvorani ZKB na Opčinah. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol, bivši dijaki obeh zavodov, podjetniki, tehniki in raziskovalci! OTROŠKI VRTEC JAKOBA UKMARJA vabi starše in otroke na informativni sestanek in dan odprtih, v ponedeljek, 24. januarja, od 11.00 do 12.00 v prostorih vrtca v Staroistrski cesti, 78. OSNOVNA ŠOLA J. RIBIČIČ - K. ŠIROK vabi starše in otroke na dan odprtih vrat, ki bo v torek, 25. januarja, ob 16.00 v šolskih prostorih v Ul. Frausin 12. NA CELODNEVNI OSNOVNI ŠOLI Lojzeta Kokoravca Gorazda in 1. maj 1945 iz Zgonika bo za starše bodočih prvošolcev informativni sestanek v sredo, 26. januarja, ob 17. uri. Vabljeni! OSNOVNA ŠOLA GRBEC- STEPANČIČ vabi na predstavitev šole, ki bo v ponedeljek, 7. februarja, ob 15.00 v šolskih prostorih Reber De Marchi, 8 -Belvedere Guido De Santi 1. Teden odprtih vrat bo od 31. januarja do 4. februarja od 9.00 do 12.00. SREDNJA ŠOLA I. CANKAR sporoča, da bo dan odprtih vrat, v torek, 1. februarja, od 8.45 do 10.45 v šolskih prostorih v Ul. Frausin, 12. OTROŠKI VRTEC V ŠKEDNJU vabi starše na obisk vrtca Reber De Marc-hi 8 - Belvedere Guido De Santi 1, v četrtek, 3. februarja, od 9.30 do 11.30 ob priliki dneva odprtih vrat. EKSTRA! Delavnice v Narodnem domu v Trstu: Kako se učimo, da se naučimo?; Spraševanja, matura, izpiti: kako uspešno nastopamo v javnosti?; Bon ton za mlade. Delavnice so namenjene dijakom 3., 4. in 5. letnika višjih srednjih šol od 4. februarja do 11. marca, vsak petek od 14.30 do 16.00. Kotizacija 20,00 evrov. Informacije in prijave: info@slovik.org, www.slo-vik.org, tel. 0481-530412. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da rok za vpis v prve razrede osnovnih šol in v prvi letnik otroških vrtcev zapade v soboto, 12. februarja. Tajništvo sprejema prošnje od ponedeljka do petka od 8. do 10. ure ter od 12. do 14. ure. Poslovalo bo tudi v soboto, 5. februarja in v soboto, 12. februarja, od 8.30 do 12.30. □ Obvestila TEČAJ V BAZENU ZA NAJMLAJŠE ŠC Melanie Klein obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za tečaje v bazenu, za otroke od 12. do 36. meseca. Tečaji se odvijajo ob sobotah popoldne na Opčinah. Info in prijave na: info@melanieklein.org, www.mela-nieklein.org, tel. 328-4559414. CENTER ZA SLOVENŠČINO kot drugi/tuji jezik in SlovIK s soorganizatorji prirejata srečanje s slovenskim pisateljem, režiserjem in scenaristom mlajše generacije Goranom Vojnovi-cem. Pogovarjali se bomo o njegovem romanu Čefurji, raus! in njegovi filmski ustvarjalnosti. Srečanje bo danes, 20. januarja, ob 11. uri v Narodnem domu v Trstu. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja degustacijski večer z vini kleti Sgubin Ferruccio danes, 20. januarja, ob 20.30 v društvenih prostorih. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 3406294863 (Elio). PUSTNI ODBOR BOLJUNEC vabi vse boljunske pustarje danes, 20. januarja, ob 20.30 v društveno dvorano gledališča F. Prešeren na javni sestanek za organizacijo pustne srede. ANPI - VZPI SEKCIJA BOLJUNEC Vse-državno združenje partizanov in anti-fašistov sklicuje vsedržavni kongres, ki bo marca v Turinu. Pred tem kongresom bodo sklicani vsi pokrajinski kongresi v državi; za Tržaško pokrajino bo kongres februarja, zato morajo vse sekcije, vključno naša, sklicati svoj kongres. Odbor naše sekcije Boljunec vabi svoje člane, da se udeležijo kongresa v petek, 21. januarja, ob 19.30 v prostorih P. d. France Prešeren. KRUT - Želiš spoznati eterična olja in načine kako jih uporabljaš? Pridruži se nam na začetnem tečaju v petek, 21. januarja, ob 17.30. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. SKD TABOR ZA OTROKE - Ura pravljic za otroke vrtca in 1. razreda OS. Prva pravljica v petek, 21. januarja, ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Pridruži se nam! SOCIALNA SLUŽBA Občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor s podporo Pokrajine Trst, v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, prireja delavnice za mlade od 18 do 29 let vsak petek od 15. do 19. ure v Naselju Sv. Mavra 124, v Sesljanu: 21. in 28. januarja, »Stripi«; 4. februarja »Miksi-ranje glasbe«; 11. februarja »Gledališka delavnica«; 18. in 25. februarja »Tečaj fotografije«. Prost vstop! Za info in vpise: 040-2017389. V PETEK, 21. JANUARJA, bo v okviru pobude mladih »Etika in prihodnost«, ob 18. uri v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu, srečanje s filozofom, teologom in esejistom dr. Edijem Kovačem na temo Ali bo z Evropo izumrlo tudi krščanstvo? Vabljeni mladi okvirno od 18. do 30. leta. Informacije na tel. št.: 040-370846 (Slovenska prosveta). AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo promocijske tekme v veleslalomu, veljavno za 11. pokal ZKB, ki bo v Forni di Sopra v nedeljo, 23. januarja. Tel.: 347-5292058 (SK Brdina), 348-8012454 (Sabina). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 24. januarja, na srečanje »Podobe Kosma-čevega življenja in dela. Pogovor ob stoletnici rojstva.« Sodelujejo: publi-cistka Alenka Puhar, literarna zgodovinarka mag. Marija Mercina in pisatelj Saša Vuga. V Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Začetek ob 20.30. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 25. januarja, na sedežu na Pa-dričah ob 20.45 redna pevska vaja. ZDRUŽENJE O.N.A.V. obvešča, da se nadaljuje vpisovanje na tečaj za po-kuševalce vin, ki bo potekal od 25. januarja dalje, vsak torek in petek zvečer. Informacije lahko dobite na www.onav.it, kjer je opisan tudi program tečaja in na tel. št.334-7786980, 340-6294863. Vpis ob ponedeljkih od 18. do 19. ure na sedežu združenja v Lonjerju. TEČAJI SLOVENŠČINE ŠC Melanie Klein obvešča, da se bosta naslednja tečaja slovenščine za odrasle (nadaljevalni in izpopolnjevalni) začela v sredo, 26. januarja. Info na: info@melanie-klein.org, tel. 328-4559414. KLEKLANJE pri SKD Tabor - Opčine vsak torek ob 20.15. Pridružite se nam! PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka vadba vsak torek, z začetkom ob 18. in ob 19. uri ter ob petkih ob 19.30. Vabljeni novinci. Možen je predhoden ogled ali preizkus vadbe. Tel. 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren obvešča, da se telovadba za gospe v zrelih letih v mesecu januarju odvija ob torkih, sredah in petkih, od 9. do 10. ure v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Vabljene. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vljudno vabi na predavanje »Zdravniška etika« v sredo, 2. februarja, ob 17. uri v Narodni dom v Trstu, Ul. Filzi 14. Predaval bo dr. Živko Lupinc. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča vse skupine in vozove, da so prijavnice na voljo www.kraskipust.org. Rok zapade v soboto, 5. februarja. Vsi sodelujoči so toplo naprošeni, da sporočijo odboru čim prej naslov voza ali skupine za brošuro. Prireditve ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ TREBČ vabi v soboto, 22. januarja, ob 18. uri v cerkev Sv. Andreja apostola v Trebčah, na novoletni koncert ženskega zbora »Pantha Rhei« iz Trsta. Vodi maestro Carlo Tommasi in pri klavirju Serafi-no Gega. SKD VESNA vabi v soboto, 22. januarja, ob 20.00 v Kulturni dom Alberta Sirka na predstavo Jane Austen: Prevzetnost in pristranost, v izvedbi mlajše gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba. Režija Helene Pertot, mentorstvo Lučka Susič, dramaturška obdelava romana Patrizia Jurinčič. KRIŽ - Župnijska skupnost in Slomškovo društvo vabita na božični koncert, ki bo v nedeljo, 23. januarja, ob 17. uri v domači župnijski cerkvi. Sodelujeta: MePZ »Igo Gruden« iz Na-brežine pod vodstvom Mikele Urši-čeve in komorna harmonikarska skupina »gHOSt« - mentor Mikela Uršič. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 23. januarja, na sporedu Gledališkega vrtiljaka predstava »Zelišča male čarovnice« v izvedbi Lutkovnega gledališča Maribor. Prva predstava bo ob 16. uri (red Ribica), druga ob 17.30 (red Želva). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brande-sia 27. SKD SLOVENEC iz Boršta in Zabrežca vabi v nedeljo, 23. januarja, ob 18.30 v srenjsko hišo v Boršt na ponovitev Kulturne prireditve ob priliki praznovanja vaškega zavetnika sv. Antona. Nastopajo: Mepz Slovenec - Slavec, dirigent Danijel Grbec; dramska skupina Slovenec s komedijo v narečju »Silicone Rap«. Avtor: Fernando Rodrigo della Teta, režija: Aleksander Corbatto. ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL v sodelovanju z L' Armonia vabi na ogled gledališke predstave v tržaškem narečju »No xe bel quel che xe bel, ma xe bel quel che...« v nedeljo, 23. januarja, ob 17. uri v kulturnem domu na Proseku. TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi v sredo, 26. januarja, na Baklado za spomin, mir in sožitje. Zbirališče ob 17. uri - Stadion Grezar, odhod sprevoda ob 17.30. Zaključek v rižarni, s kratkim nastopom TPPZ. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v nedeljo, 30. januarja, »Dan slovenske kulture«. S petjem in recitacijami nastopa ženska pevska skupina Dekleta s Škofij, dirigent Mar-jetka Popovski. Priložnostna misel Peter Verč. Začetek ob 17. uri. Vabljeni! S Mali oglasi ŽELIŠ SMUČAT na prekrasnih progah Cervinie od nedelje, 30. januarja, do nedelje, 6. februarja? Dajem v najem opremljen residence za 4 osebe. Kliči v večernih urah na tel. št. 3471407357. DIPLOMIRANA socialna delavka z dolgoletno izkušnjo kot varuška in vzgojiteljica pomaga učencem in dijakom pri pisanju domačih nalog, pri študiji ter mladostnikom s posebnimi potrebami. Tel.: 348-2591457 (v večernih urah). FLASHDANCE MUSICAL: 3 vstopnice (1. galerija, 1. in 2. vrsta) prodam po znižani ceni. Predstava v četrtek, 3. februarja, ob 20.30 v gledališču Rosset-ti. Tel. 333-6037953. GARAŽO zraven železniške postaje v Trstu dajem v najem. Tel. št.: 3294128363 Marko. IZKUŠENA V URADNIŠKEM DELU išče zaposlitev. Tel. št.: 340-0030154. IŠČEM DELO - pomoč pri negi invalidov in starejših oseb, večkrat na teden. Tel. št. 348-21142525. S Poslovni oglasi DIVAČA: prostorno in kvalitetno zgrajena končna vrstna hiša, IZDELANA NA KLJUČ, 144m2 stanovanja, pritličje+nadstrop-je+mansarda, z zelenico in dvoriščem. Mirna lokacija, le 10 minut oddaljenosti od italijanske meje. POSEBNA PRILOŽNOST: 220.000eur LUSTRUM d.o.o., Partizanska 68a, Sežana. Tel. 00386/51/652-101 KRAŠKI OVČAR - odlično leglo, še dva samčka z rodovnikom na prodaj. Tel. št. 040-226207. POŠTENA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica, pomaga tudi pri likanju. Klicati ob večernih urah na tel. št. 3469956571. POŠTENA, IZKUŠENA GOSPA srednjih let išče zaposlitev kot negovalka starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. št. 040228658. PRODAJAM Fiat 500, letnik '73, včlanjen v »Club 500«. Tel. št.: 3345770580. PRODAM stenski klavir (pianino) črne barve v odličnem stanju po ugodni ceni. Tel. 347-9896031. PRODAM SILOS 60 kvintalov, primeren za pellet ali krmo. Tel. št.: 3356322701. PRODAM VINOGRAD z oljčnim nasadom v Boljuncu. Tel. št.348-5913171. Prispevki V spomin na drago Danilo Silo daruje ieva Zidarič 25,00 evrov za dom Zore Perello. V spomin na Danilo Silo darujeta Nada in Uča 50,00 evrov za Krut. V spomin na gospo Marijo Pertot vd. Starc darujeta Laura in Gičko 20,00 evrov za spomenik padlim v NOB na Kontovelu. Moja draga mama Marija Hrovatin vd. Kalc bi danes praznovala 100 let. V njen spomin daruje hči Ana z družino 50,00 evrov za KD Slovan s Padrič. Ob 20. obletnici smrti drage Viktorije Bogatec daruje sin Gabrijel 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Popravek: V spomin na našega predragega Zdravkota Obada darujejo žena, hčerki in brat 450,00 evrov za SLPZ Doberdob, 100,00 evrov za KD Rdeča zvezda, 100,00 evrov za planinska odseka SK Devin in SŽ Sloga in 100,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na drage starše daruje Boris Bogatec 70,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Ob 7. obletnici smrti drage mame Alojzije darujeta v njen spomin Danica in Nadja 20,00 evrov za Nonet Primorsko. V spomin na Anico Andolšek darujeta Marija in Mirko 15,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob prof. Marte Furlan daruje Jelka 20,00 evrov za opremo novega središča Sklada Mitja Čuk. Ob 25. obletnici smrti mame Drage Da-neu daruje Jelka z družino 30,00 evrov za opremo novega središča Sklada Mitja Čuk. Ob 6. obletnici smrti Eveline Košuta darujejo prijateljice Silvana, Mari in Ester 15,00 evrov za Ribiški muzej. V spomin na Zdravka Obada darujeta Božica in Milko 30,00 evrov za SLPZ Doberdob. V spomin na Zdravkota Obada darujeta Milko in Irma 20,00 evrov za SLPZ Doberdob. V spomin na Zdravkota Obada darujeta Peter in Majda 20,00 evrov za SLPZ Doberdob. V spomin na Dominika Hvaliča daruje Romano Pernarčič 50,00 evrov za SŠKD Timava. Namesto cvetja na grob Marije Pečar Grgič daruje Marija Križmančič Sto-per 20,00 evrov za Šentjakobsko kulturno društvo. V spomin na dragega Franca Carlija darujeta Renata in Franco 30,00 evrov za Godbo Viktor Parma iz Trebč. Ob 100-letnici rojstva dragega očeta Karla darujeta Renata in Franco 30,00 evrov za SKD Tabor - Opčine. 12 Četrtek, 20. januarja 2011 KULTURA / NAŠ RAZGOVOR - Julija lani je izšel njen knjižni prvenec Sabrina Gregori zaljubljena v pisanje in narečno gledališče Tržaška avtorica je zaposlena na področju poklicnega izobraževanja mladih in odraslih Pred nekaj meseci smo na teh straneh našega dnevnika poročali o knjižnem prvencu tržaške avtorice Sabrine Gregori, ki je poleti izšel pri toskan-ski založbi Ibiskos Editrice Risolo in ki nosi naslov Tre innocui deliri (Trije neškodljivi deliriji). Kot je razvidno iz njenega priimka, je avtorica naše gore list, čeprav žal (vsaj zaenkrat) ne obvlada slovenskega jezika. Rodila se je v Trstu leta 1968, v njem odraščala, po diplomi iz političnih ved pa je bila dolgo časa zaposlena na področju poklicnega izobraževanja mladih in odraslih. S književnostjo se je resneje začela ukvarjati pred nekaj leti, po uspešnem izidu in predstavitvah svojega knjižnega prvenca pa snuje nadaljnje knjižne objave. Dejavna je tudi na področju narečnega amaterskega gledališča. S Sabrino Gregori smo se pogovorili v začetku decembra v kavarni nedaleč od Velikega trga. Kdaj ste začeli pisati? Rekla bi, da kar precej zgodaj, že v šolskih klopeh namreč. Nato sem začela o vsem skupaj resneje razmišljati pred približno petimi ali šestimi leti. Tedaj sem bila delovno manj zasedena. Našla sem neko svojo starejšo zgodbo, ki ni bila še zaključena. Počasi sem jo dodelala. V moji zbirki ta danes zaseda tretje mesto. Ostali dve zgodbi sem napisala takoj zatem. Pisati sem si vedno želela, pred tem pa nisem imela časa zaradi službe in drugih obveznosti. Opazila sem, da me pisanje navdušuje, da v tem dobro uspevam in mi pisateljevanje daje veliko zadoščenja. Zato sem s tem nadaljevala. Ko sem napisala tri zgodbe, sem poiskala stik z založbo z namenom, da jih objavim. Kdaj se je to dogajalo? Prva zgodba se odvija leta 2005, druga je nastala istega leta, zadnja pa leta 2007. Dve leti zatem sem vzpostavila stik z založnikom, v vmesnem času pa sem začela pisati še četrto zgodbo, ki se je medtem tako razširila, da iz nje nastaja roman. Kmalu ga bom zaključila. Vse skupaj se je zavleklo, ker sem si zaželela, da moje pisanje vidijo tudi drugi ljudje, ki jim zaupam. Te so v glavnem moje profesorice italijanščine iz šolskih let, s katerimi sem ohranila stike in dobre odnose. Poleg njih sem svoje zgodbe ponudila v branje pisatelju Veitu Hei-nichenu. Ste kdaj mislili na revijalne objave ali ste bili že od vsega začetka prepričani v knjižno? Na revije nisem pomislila, veliko pa sem razmišljala o raznih literarnih natečajih. Ko sem se s tem začela resneje ukvarjati, je prišlo do pravega stika z založništvom. Vse skupaj se je zgodilo zelo hitro. Všeč so mi bili ljudje, na katere sem naletela. Literarni natečaji so pravi pragozd (v izvirniku "giungla", op. avt.), razumeti moraš namreč, kateri najbolj ustreza tvojemu pisanju. Kdaj je bila pravzaprav objavljena knjiga Tre innocui deliri in kako se je nanjo odzvalo občinstvo? Med bralce je prišla prve dni julija lani. Občinstvo jo je zelo pozorno spremljalo, še posebno če pomislim na to, da je bil dober odziv tudi s strani bralcev, ki po navadi ne posegajo po takih in podobnih književnih zvrsteh. Moje zgodbe opisujejo človekove strahove, pa tudi temnejše plati njegove osebnosti. Vsi ne ljubijo take zvrsti, večkrat pa je pri bralcih zaznati predsodke. Prepričani so, da to ni zanje. Največje zadoščenje imam torej prav od tistih bralcev, ki jih uspem s svojimi zgodbami pritegniti, čeprav na začetku niso bili povsem prepričani v moje pisanje. Priredili ste tudi več knjižnih predstavitev. Knjigo smo krstno predstavili julija. Nato sem jo predstavila z Andreo Ribezzijem, ki piše kriminalne romane, Sabrina Gregori si je vzela čas za pisanje tudi sam je namreč policijski inšpektor. Nisva imela nekoga, ki bi naju predstavil, zato sva se predstavila kar sama. Vse je popestrilo branje in glasba. Skušala sva biti kreativnejša od običajnih knjižnih predstavitev. Po vašem obstaja prototip bralca, ki ga še posebno privlačijo vaše zgodbe? Mislim, da ne. Kot sem že povedala, so mojo knjigo prebrali tudi taki, ki so si med seboj zelo različni, največ glede literarne podstati. Na splošno pa danes ni več veliko ljudi, ki radi berejo. Teh malo bralcev pa povprečno prebere kar precej. O čem bo govor v vašem naslednjem romanu? Kdaj načrtujete njegovo objavo? Najbrž poleti. Tudi roman spada v zvrst noir, čeprav bi ga težko postavila v točno določeno kategorijo. Gre tudi za ljubezensko zgodbo. Njena zasnova časovno korenini v otroštvu obeh protagonistov, v tej pa je zaslediti tudi fantasy odtenke. Tudi dogajanje tega romana bo postavljeno v Trst? Kakor velja za moji dve prejšnji zgodbi, bi se lahko dogajanje odvijalo kjerkoli. Vse skupaj je namreč postavljeno v stanovanjsko sosesko, in sicer LJUBLJANA - Sodobna glasba Društvo slovenskih skladateljev izdalo skladbo Goga Corrada Rojaca Našega zamejskega glasbenika Corrada Rojaca poznamo sicer kot harmonikarja: pred kratkim smo poročali o njegovem koncertu na znameniti Harvard University v Bostonu. Že več let pa se uspešno preizkuša tudi v komponiranju. Tržaška publika se z njegovo glasbo sooča navadno jeseni, saj je leto za letom gost tržaškega mednarodnega festivala sodobne glasbe Trieste Prima. Leta 2006 je v mali dvorani gledališča Verdi slovenski ansambel MD7 na omenjenem tržaškem festivalu krstil njegovo skladbo Gogo. Delo je nastalo na pobudo tržaškega umetniškega vodje festivala Giampao-la Corala in ob svoji praizvedbi doživelo lep uspeh. Navdih za skladbo je Corrado Rojac dobil v znameniti drami Slavka Gruma Dogodek v mestu Gogi. Glasba naj bi v Rojčevem prvencu opisovala utrip velemesta, ob tem pa tudi duševno stisko Grumovih nastopajočih oseb - pravi oris najrazličnejših nevrotičnih tipov, ki skušajo iz dneva v dan preživljati svoj težki, sivi vsakdan. Tudi v Ljubljani je Rojčeva Goga doživela marsikateri uspeh, saj jo je skupina MD7 izvajala večkrat; skladbo so predstavili tudi v Dublinu. Pred kratkim je pa Rojčeva Goga doživela tudi izdajo pri založbi Društva slovenskih skladateljev. Iz le- ta v leto se pač društvo trudi, da bi markant-nejše glasbene prvence počastila z natisom; ustanovilo je torej redni natečaj za publikacije. Skladatelj lahko prijavi svoje kompozicije v različne kategorije, ki se razlikujejo na primer v tipologiji zasedbe (število nastopajočih) ali v smeri svoje zasnove (didaktična skladba, koncertna skladba ...). Na zadnjem natečaju je med izbranimi komornimi skladbami bila tudi kompozicija Corrada Rojaca. Dogodek so počastili z družabnostjo, ki je bila 16. decembra v prostorih Društva slovenskih skladateljev v Ljubljani. v sedemdeseta leta. Tedaj so otroci skupaj razgrajali pod stanovanji. Je roman avtobiografski? Deloma ali pa vsaj njegova zasnova. Zrasla sem namreč v stanovanjski soseski, vse ostalo pa je sad moje domišljije. Preidiva k vašemu gledališkemu udejstvovanju. Kdaj so vaš začele pritegovati odrske deske? Na začetku naj povem, da nastopam v amaterskem narečnem gledališču. Gledališke skupine spadajo v zvezo "L'armonia", vadijo in nastopajo pa v tržaškem gledališču Silvio Pellico. Skupini, v kateri igram, je ime "Quei de Sca-la santa". Nihče izmed nas ni poklicni igralec, vse delamo vse iz strasti in ljubezni do gledališča. Zaradi tega pa rezultati niso nič slabši. Zakonitosti gledališča so namreč enake, veliko je treba vlagati v režijo, scenografijo, glasbo in kostume. Je narečno gledališče v Trstu, kjer je ljudsko govorico slišati na vsakem koraku, pravilno vrednoteno? Naše gledališče je res zelo kvalitetno. Lani poleti so nas namreč povabili na tekmovanje narečnih gledaliških skupin, ki se dogaja v bližini Ancone. Opazila sem, da je imajo narečna gledališča v Italiji veliko težav. Izven Trsta namreč ni neke tako zelo razvite narečne kulture, kakor jo imamo pri nas. Naše gledališče lahko dobro dela. Ljudje imajo večkrat napačno predstavo o tem, kaj sploh je narečno gledališče. Obravnavamo tematike, ki so splošne. Igramo seveda komedije, ki pa vsebujejo tudi resne vidike družbenega življenja, kot so lahko izguba službe, zasvojenost od iger na srečo, brezdomstvo itd. Ste že kdaj pomislili, da bi združili obe strasti ter ustvarjali gledališka besedila? Veliko ljudi me sprašuje o tem. Zaenkrat pa mi še vedno primanjkuje časa. Kar začnem, želim narediti dobro. Ste zaposleni ali se preživljate kot svobodna umetnica? Še vedno delam na področju poklicnega izobraževanja. Lani pa sem si vzela nekaj časa za gledališče in pisanje. Veliko truda sem vložila v objavo zbirke, saj je začetnik postavljen pred veliko delo samopromocije. Nihče ti ne pride namreč potrkat na vrata. Vedno bolj opažam, da mi ustvarjanje jemlje veliko časa, istočasno pa mi daje veliko zadoščenj. Primož Sturman Poklon arhitektu Vojtehu Ravnikarju V galeriji Jakopič bodo danes ob 19. uri odprli razstavo, posvečeno Vojtehu Ravnikarju (1943-2010), enemu glavnih protagonistov slovenske arhitekture zadnjih tridesetih let. Pod naslovom In memoriam. Voj-teh Ravnikar 2000-2010 bodo predstavljeni izvedeni projekti arhitekturnega biroja Ravnikar Potokar iz zadnjega desetletja. Predstavljenih bo 16 izvedenih projektov. Posebej bo izpostavljen Zimski dvorec na Blokah, s katerim je Vojteh Ravnikar zaključil svojo življenjsko pot in ustvarjanje. Arhitekt je projektantsko delo začel leta 1977 v projektivnem biroju Kraškega zidarja v Sežani, kjer je osnoval tudi skupino Kras. V Ljubljani je istočasno ustanovil lasten biro, v katerem se mu je leta 1990 pridružil arhitekt Robert Potokar. Leta 2003 sta skupaj tudi formalno ustanovila arhitekturni biro Ravnikar Potokar. V ljubljanskem biroju se je v tem času zvrstilo več generacij študentov, arhitektov in številni sodelavci. Večino dela je biro pridobil z udeležbo na javnih natečajih, le posamezni manjši projekti so posledica neposrednih naročil. Biro pokriva širok razpon projektiranja, od manjših nalog, kot so enodružinske hiše in prenove, do projektov velikega merila, kot so šole, športne dvorane, poslovne stavbe in drugo. Več projektov, ki jih je biro pridobil z zmago na natečajih, pa še čaka na realizacijo, med njimi nova sodna stavba v Ljubljani, tri umetniške akademije na Roški ter nova ljubljanska železniška postaja. Razstava prikazuje način ali, bolje rečeno, enega od načinov, kako je sodobna arhitekturna kultura odgovorila na nove pogoje. Velika profesionalnost, konkretni in empirični dostop do vsakega novega arhitekturnega problema so omogočili Vojtehu Ravnikarju in Robertu Po-tokarju, skupaj z njunimi številnimi sodelavci v tem obdobju, da kot aktivni protagonisti sodelujejo v oblikovanju številnih javnih zgradb in v novih stanovanjskih tipologijah. In da s tem pripomorejo, preko svojih projektov, h kvalitetnejšemu fizičnemu razvoju slovenskih mest ter k bolj racionalnemu upravljanju vedno bolj kaotičnega in konflikt-nega urbanega konteksta, je ob razstavi zapisal zgodovinar arhitekture in asistent na Arhitekturni fakulteti v Benetkah Luka Skansi. Ob razstavi sta izšla dva kataloga, in sicer zbornik tekstov o Vojtehu Ravnikarju in katalog izvedenih projektov arhitekturnega biroja Ravnikar Potokar. Razstava bo odprta do 23. februarja. (STA) PIRAN - V Galeriji Hermana Pečariča Bojan Veli konja in njegov Škljoc! Prva v nizu dvanajstih razstav, ki jih Obalne galerije Piran organizirajo v piranski Galeriji Hermana Pečariča, bo samostojna razstava fotografij Bojana Velikonje, fotoreporterja pri časniku Dnevnik. Ob novinarski vsebini, ki ji je v funkciji fotoreporterja zavezan, razstava s pomenljivim poimenovanjem Škljoc! seveda odpira pogled v različne tematske sfere, znotraj katerih pa izstopa še njegova senzibi-liteta v diskretno intimnem angaž-maju. To dokazujeta dve dobljeni nagradi Consortium Veritatis / Bratstvo resnice za najboljšo fotoreportažo, ki jo podeljuje Društvo novinarjev Slovenije ter nagrada Beta za Jugovzhodno Evropo. Motivi in dogodki, ki jim sledimo na razstavi fotografij B. Velikonje, so v svojem bistvu izvzeti iz procesa minevanja in pozabe, saj je prav fotografija medij, ki najbolj verodostojno ovekoveči upodobljeno oziroma zabeleži stanje v vsej njegovi biti in po- javnosti konkretnega časa in prostora. Upodobljeni so ljudje najrazličnejših družbenih stanov, starosti in poklicev iz najrazličnejših civilizacijskih okolij in držav ter zelo različne dimenzije življenja: kulturni, športni, politični, socialni, verski dogodki ter situacije, vsakodnevna družbeno politična dogajanja in cikel portretov javnih oseb. V posameznih sklopih posebej izstopa socialni angažma, prepoznamo še večplastne perspektive globalizacije, pa pretanjen smisel za humor, ki je ponekod prepleten z rahlo provokativnimi prizori. Ne glede na motive fotografije delujejo kot spro-žilci, ki gledalca vzpodbudijo in ga vodijo v branje samih podob. Bojan Velikonja (rojen leta 1967 v Sarajevu) od začetka devetdesetih let dela kot fotoreporter pri različnih časopisih: leta 1992 pri Slovencu, od 1993 pri Republiki, kjer je bil leta 1994 urednik, od leta 1995 pa je zaposlen pri Dnevniku. / ŠPORT Četrtek, 20. januarja 2011 13 ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE - Kitajski predsednik na tridnevnem obisku Obama in Hu o gospodarstvu, a tudi o človekovih pravicah Hu priznal, da Kitajsko na področju človekovih pravic čaka še veliko dela WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama in njegov kitajski kolega Hu Jintao sta se na skupni novinarski konferenci po včerajšnjih pogovorih v Beli hiši zavzela za nadaljnje izboljšanje odnosov med državama, še posebej na področju gospodarstva. Obenem pa se nista izognila nekaterim neprijetnim vprašanjem, kot so človekove pravice in valutni tečaji. Obama je v uvodnem nagovoru ocenil, da so bila tri desetletja pred normalizacijo odnosov med državama leta 1979 obdobje oddaljevanja, tri desetletja po letu 1979 so bila obdobje približevanja, sedaj pa lahko državi postavita temelje za nadaljnjih 30 let. Kot je poudaril, je uspeh ene države pomemben tudi za uspeh druge države in ZDA pozdravljajo rast Kitajske kot uspešne članice mednarodne skupnosti. Kasneje je sicer dodal, da želijo ZDA zagotoviti, da bo ta rast skladna z mednarodnimi normami in ne bo vir konflikta. Opozoril je tudi, da so države uspešnejše, če spoštujejo pravice vseh ljudi. Hu je uvodoma dejal, da je prišel v ZDA okrepiti zaupanje, utrditi prijateljstvo in poglobiti sodelovanje med državama za razvoj pozitivnih in kooperativnih odnosov v 21. stoletju. Tudi on je ocenil, da so odnosi med državama v zadnjih letih zelo napredovali, a ljudje pričakujejo več. Kot je dejal, imata obe državi skupne interese in odgovornosti ter bi morali okrepiti komunikacijo in usklajevanje stališč v mednarodnih zadevah. Ob tem je poudaril, da mora to sodelovanje temeljiti na medsebojnem spoštovanju. Sledila so novinarska vprašanja in takrat je nemudoma postalo zanimivo. Hu je uvodoma ustvaril vtis, da ignorira vprašanje novinarja ameriške tiskovne agencije AP glede odnosa Kitajske do človekovih pravic, a se je kasneje izkazalo, da je šlo zgolj za nerodnost pri simultanem prevajanju. Hu je tako kasneje na pobudo nekega drugega ameriškega novinarja iz agencije Bloomberg spregovoril o tej temi in celo priznal, da čaka na tem področju Kitajsko še veliko dela. Poudaril je, da je Kitajska zavezana spoštovanju in krepitvi človekovih pravic ter je na tem področju precej napredovala, kar ji priznava ves svet. A kot je dodal, je treba pri tem upoštevati nekatere okoliščine - med drugim to, da je Kitajska država v razvoju z zelo veliko populacijo in se sooča z izzivi pri družbenem in gospodarskem razvoju. Priznal je, da je potrebno storiti več, ter izrazil pripravljenost na dialog, a opozoril, da morajo države pri tem izhajati iz načela nev-mešavanja v zadeve drugih držav. Tako kot Obama, ki je Kitajsko med drugim pozval k dialogu s tibetanskim duhovnim voditeljem dalajlamo, je tudi Hu povedal, da sta se dogovorila za nadaljevanje dialoga o teh vprašanjih. Obama pa je med drugim priznal, da je vprašanje človekovih pravic včasih vir napetosti med državama, vendar pa razlike glede tega ne preprečujejo njunega sodelovanja na drugih področjih. Vprašanje človekovih pravic je sicer prišlo v ospredje šele z vprašanji ameriških novinarjev, medtem ko je bilo samo srečanje ameriškega in kitajskega predsednika gospodarsko obarvano. Bela hiša je že pred novinarsko konferenco sporočila, da so ameriška in kitajska podjetja neposredno pred Hujevim obiskom in med njim sklenila pogodbe, ki so za ameriško stran vredne 45 milijard dolarjev. Obama je veselo povedal, da bo to ustvarili 235.000 novih delovnih mest. Samo Boeing bi naj s prodajo 200 letal zaslužil 19 milijard dolarjev. Oba predsednika sta se še pred novinarsko konferenco tudi oglasila pri direktorjih najpomembnejših podjetij iz obeh držav, ki so prav tako sestankovali v Beli hiši. Obama jim je naročil, da dajo na mizo zamisli o tem, kako odstraniti trgovinske ovire med državama in kako doseči boljšo zaščito intelektualne lastnine. Hu pa je povedal, da Kitajska pospešuje prestrukturiranje in si prizadeva za povečanje domače porabe. Obama se je kasneje na novinarski konferenci pošalil, da si želi hitrejšega razvoja Kitajske, saj jim želijo Američani "prodati vse živo, od letal, računalniške opreme in drugega". Obama je na novinarski konferenci za- trdil, da je izboljšanje odnosov dobro za obe državi, s čimer se je strinjal tudi Hu. Kljub temu pa je ameriški predsednik opozoril na problem podcenjenosti kitajske valute juana in pozval k nadaljevanju prilagajanja juana tržnim razmeram, tako da nobena država ne bo imela neupravičenih koristi v trgovini. Obama je med drugim tudi povedal, da želita s Hujem Severno Korejo prepričati, naj preneha s provokacijami, ter da je Korejski polotok brez jedrskega orožja njun skupen cilj. Hu je med drugim pozval k utrjevanju vojaških vezi med državama. Na novinarski konferenci je bilo tudi nekaj sproščenih trenutkov, med drugim pri vprašanju glede odpovedi udeležbe nekaterih kongresnikov na sinočnji državniški večerji za Huja v Beli hiši. Hu je dejal le, da bi moral na to vprašanje odgovoriti Obama, ta pa je novinarja z nasmehom vprašal, če res želi takole izkoristiti svojo pravico do enega vprašanja. Vprašanje tako na koncu ni bilo niti zares zastavljeno. Hu bo danes na obisku pri ameriškem kongresu, nato pa potuje v Chicago na drugi del obiska, ki ga bo sklenil v petek. (STA) Hu Jintao in Barack Obama na tiskovni konfrenci ansa TUNIZIJA - Poskus sprave Prehodna vlada osvobodila več sto političnih zapornikov TUNIS - Prehodna vlada, ki so jo v Tuniziji po več tednih socialnih nemirov oblikovali v ponedeljek, je včeraj osvobodila 1800 zapornikov, je sporočilo pravosodno ministrstvo. To je bilo eno prvih dejanj nove vlade, sicer pa je novi-stari premier Mohamed Ghannouchi že v ponedeljek napovedal, da je vlada zavezana osvoboditvi vseh političnih zapornikov. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa so sicer osvobodili le tiste zapornike, ki niso bili obsojeni na več kot šestmesečne zaporne kazni. Vlada pa naj bi načrtovala pripravo nove zakonodaje, na podlagi katere naj bi nato dejansko osvobodili vse politične zapornike. Prav zakon o amnestiji naj bi bil po nekaterih informacijah prva tema ustanovnega zasedanja nove vlade, ki naj bi potekalo danes. Ghannouchi je v ponedeljek predstavil novo vlado narodne enotnosti, v kateri pa so ostali številni ministri režima dolgoletnega predsednika Zina El Abidina Bena Alija, ki je v petek zapustil državo. A že v torek so iz vlade protestno odstopili štirje novi ministri, ker je ključne položaje ohranila stara garda. Ghannouchi in začasni predsednik Fouad Mebazaa sta sicer v torek izstopila Ben Alijeve stranke Demokratsko združenje za ustavo (RCD), uradno zato, da se jasno loči državne organe od političnih strank. Stranka je nato iz svojih vrst tudi izključila Ben Alija. (STA) REFERENDUM - Neuradni izidi V južnem Sudanu skoraj soglasno za neodvisnost JUBA - Za neodvisnost južnega Sudana se je v večini pokrajin odločilo tudi 99 odstotkov volivcev, kažejo začasni rezultati referenduma o neodvisnosti. V Jubi, glavnem mestu Južnega Sudana in bodoči prestolnici nove države, je za neodvisnost glasovalo 97,5 odstotka volivcev, objavo rezultatov pa so na komisiji sprejeli s stoječimi ovacijami. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je v Jubi za neodvisnost južnega Sudana glasovalo 211.018 volivcev, za nadaljevanje skupnega življenja z arabskim in muslimanskim severom pa se je izreklo le 3.650 volivcev. Podobno so volivci glasovali tudi v večini drugih od skupno desetih pokrajin na jugu, za katere so že znani rezultati. Tako je na primer v državi Lakes, v kateri je mesto Rumbak, za neodvisnost juga glasovalo 99,92 odstotka volivcev. Da delež ni bil 100-odstoten, so poskrbeli le neveljavni glasovi oz. prazne glasovnice. Proti ni glasoval nihče. V državi Zahodni Bahr al Gazal, v kateri je mesto Wau, je za ločitev od severa glasovalo 94,6 odstotka volivcev. Podobno je tudi v državi Unity v zgornjem Nilu, kjer ležijo glavna naftna polja, za neodvisnost glasovalo več kot 99 odstotkov volivcev. V tej državi sicer še niso prešteli vseh glasovnic, še navaja AFP. Referendum je potekal v skladu s sporazumom iz leta 2005, ki je po več kot dveh desetletjih končal krvavo državljansko vojno med pretežno arabskim severom in večinoma krščanskim in animističnim jugom Sudana. V vojni, ki je potekala med letoma 1983 in 2005, je umrlo več kot dva milijona ljudi. (STA) diktator obtožen korupcije PORT-AU-PRINCE - Nekdanji hai-tijski diktator Jean-Claude Duvalier, ki se je v nedeljo po 25 letih izgnanstva vrnil na Haiti, v torek pa so ga aretirali, je obtožen korupcije. Duva-lierja, znanega kot Baby Doc, so več ur zasliševali, nato pa se je vrnil v hotel, kjer prebiva od vrnitve v domovino. "Zdaj je prost, vendar ostaja na razpolago pravosodnemu sistemu," je po koncu zaslišanja pojasnil njegov odvetnik, ki pa ni povedal, ali lahko Duvalier zapusti Haiti. Preiskovalni sodnik se mora zdaj odločiti, ali bo nadaljeval postopek proti nekdanjemu diktatorju, ki ga obtožujejo korupcije in kriminalnega povezovanja. Skupine za zaščito človekovih pravic pa Duvaliera obtožujejo tudi kršenja človekovih pravic, vključno z izvensodnimi poboji in mučenjem. Irski premier Cowen ostaja na čelu stranke DUBLIN - Irski premier Brian Cowen je v torek zvečer uspešno prestal tajno glasovanje o zaupnici svojih strankarskih kolegov. Cowen tako ostaja na čelu vladajoče stranke Fianna Fail. Irska politična kriza se je kljub temu zaostrila, saj je Cowenov nasprotnik, zunanji minister Micheal Martin, podal odstop. Cowen bo tako stranko vodil tudi na parlamentarnih volitvah, ki bodo predvidoma marca. Po glasovanju je poudaril, da se bo Fianna Fail na volitvah borila, čeprav ima trenutno zelo nizko podporo med volivci. Izrazil je upanje, da bo volivce uspel prepričati z novimi vladnimi načrti za pomoč gospodarstvu, ki ga je močno prizadela kriza. Nekdanji član SDV zanika trditve glede umora Palmeja BEOGRAD - Nekdanji član jugoslovanske tajne službe SDV Božo Spasic je v pogovoru za včerajšnjo izdajo srbskega časnika Blic zanikal, da bi za umorom švedskega premiera Olo-fa Palmeja pred 25 leti stala tajna služba SFRJ. O tem je ta teden pisal nemški tednik Focus. Focus, ki se sklicuje na nekdanjega sodelavca jugoslovanske tajne službe Vinka Sindičica, je poročal, da je umor Palmeja izvršil v Hamburgu živeči hrvaški plačanec Ivo D. A, kot je za Blic poudaril Spasic, ni za tajno službo nikoli delal morilec z imenom Ivo D. Focus je tudi zapisal, da naj bi plačanec danes živel v Zagrebu, kar je Spasic označil za "čudno". Če bi umor Palmeja dejansko naročili v Beogradu, bi storilec danes verjetno živel v Srbiji, je menil Spasic. Je pa potrdil, da je bil Vinko Sindičic dejansko uslužbenec te službe. (STA) Madžarskega premiera Orbana v Strasbourgu sprejeli z zalepljenimi usti STRASBOURG - Evropski poslanci iz vrst Zelenih so madžarskega premiera Viktorja Orbana včeraj pred nastopom v Evropskem parlamentu v Strasbourgu pričakali s transparenti v obliki časnikov, na katerih je pisalo "cenzura". Številni so si v znak nasprotovanja spornemu madžarskemu medijskemu zakonu zalepili usta z lepilnim trakom, poročajo tuje tiskovne agencije. "Vidim, da Evropski parlament po predstavah v ničemer ne zaostaja za sejami madžarskega parlamenta. Počutim se kot doma," je glede protestne akcije ironično pripomnil Or-ban, ki je poslancem predstavil prednostne naloge madžarskega predsedovanja Evropski uniji. Orban je glede kritik na račun medijskega zakona v svojem govoru poudaril, da madžarske notranje politike ne bi smeli "mešati" z madžarskim predsedovanjem uniji. "Če boste to dvoje mešali, se bom boril," je posvaril in dodal, da potem zaradi te- Udeleženka protesta ansa ga ne bo trpela le Madžarska, temveč celotna unija. Kasneje je ponovil, da je pripravljen spremeniti zakon, če bo Evropska komisija ugotovila, da je to potrebno. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je napovedal, da bo Evropska komisija madžarskim oblastem še ta teden poslala pismo, v katerem bo zahtevala pojasnila glede spornega zakona. Ponovil je, da svoboda medijev ostaja "sveto načelo" v EU. Komisarka za digitalno družbo Neelie Kroes je v ponedeljek v Stras-bourgu dejala, da Evropska komisija v prvi oceni spornega zakona opozarja na več problematičnih točk, da pa celovita pravna analiza še poteka. Medijski zakon je bil v včerajšnji razpravi tarča ostrih kritik nekaterih poslancev. Vodja socialistov (S&D) Martin Schulz je poudaril, da gre za "resne razmere", saj v demokraciji mediji nadzirajo oblast in ne obratno, zato je Evropa zaskrbljena. Bil je tudi kritičen do ravnanja Evropske komisije v primeru madžarskega medijskega zakona. Vodja Zelenih Daniel Cohn-Bendit pa je menil, da je Orban "na poti, da postane evropski Hugo Chavez, populist, ki ne razume bistva in strukture demokracije". Sporni madžarski zakon je začel veljati 1. januarja, na dan, ko je Budimpešta prevzela polletno predsedovanje EU. Z zakonom ustanovljeni svet za medije, ki ga vodi vladajoča konservativna stranka Fidesz, lahko po zakonu z visokimi denarnimi kaznimi oglobi medije zaradi poročanja, ki ne bo "politično uravnoteženo" ali bo žalilo človeško dostojanstvo. Svet naj bi imel tudi pravico do vpogleda v dokumente medijev, še preden bo kršitev ugotovljena. Poleg tega naj bi morali novinarji razkriti svoje vire v primeru vprašanj, povezanih z nacionalno varnostjo. Po trditvah kritikov so kazni, ki jih predvideva zakon, tako visoke, da lahko povzročijo bankrot medijskih podjetij. (STA) / ŠPORT Četrtek, 20. januarja 2011 38 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu TRŽIČ - Zveza WWF objavila popis poslopij v neposredni bližini nove železniške trase V tržiškem mestnem okrožju hitra železnica ogroža 995 hiš Pri Sabličih jih je v nevarnosti osem - V soboto na deželi tehnično omizje z občinskimi upravitelji SABLIČI - Domačini zaskrbljeni zaradi železniške trase in gradbišča Sredi vasi viadukta in predor Novembra se je v zaselku sprehajal uslužbenec družbe RFI s fotografskim aparatom, ki domačinom ni hotel pojasniti, kaj pravzaprav počenja V tržiškem mestnem okrožju nova trasa hitre železnice ogroža 995 hiš. Podatek so na spletu objavili naravovar-stveniki iz organizacije WWF, ki seveda na celi črti nasprotujejo gradnji sporne železniške povezave. Na deželni sekciji spletne strani www.wwf.it so tako vsem na razpolago popisne pole, ki so jih uslužbenci družbe Rete ferroviaria italiana - RFI izpolnili novembra lani. Na polah so vsi podatkih o poslopjih, ki se nahajajo v bližini načrtovane trase. Zapisano je, koliko metrov so hiše oddaljene od trase in v kakšnem stanju so poslopja. Naravo-varstveniki so objavili seznam ogroženih hiš po posameznih občinah; tako iz brskanja po spletu lahko izvemo, da je v občini Škocjan v nevarnosti 253 hiš, v Turjaku jih je 10, v Štarancanu 8, v Ron-kah 290, v Tržiču 360, v Doberdobu 8 in v Devinu-Nabrežini 66. Popisne pole so naravovarstveniki povzeli iz študije o vplivu na okolje, ki je doslej občinske uprave niso še prejele v vpogled. Družba Rete ferroviaria italiana je namreč študijo o vplivu na okolje doslej izročila zgolj deželi, kar je med občinskimi upravitelji iz tržiškega mestnega okrožja že sprožilo val negodovanja. Med branjem popisnih pol se tako lahko ugotovi, da bo hitra železnica zgrajena v neposredni bližini hiš. V Škocja-nu naj bi hitri vlaki drveli le kakih 30 metrov od vasi, v Ronkah pa bi bile hiše oddaljene od proge 35 metrov. Najbližje bi se hitra železnica približala hišam v Tržiču, kjer bi bila oddaljena od hiš le tri metre, in v občini Doberdob. V zaselku Sa-bliči bi bile tračnice speljane le kakih petnajst metrov od hiš. Zelo blizu hitre železnice bi se znašla tudi tržiška bolnišnica; ali bi bili vlaki, ki bi vozili s hitrostjo 250 kilometrov na uro, moteči za bolniki, je zato vprašanje, ki bi ga treba postaviti načrtovalcem trase. Deželni odbornik Riccardo Ric-cardi je medtem za soboto, 22. januarja, sklical srečanje s predstavniki krajevnih uprav, po ozemlju katerih bi bila speljana hitra železnica. V Trstu se bodo tako zbrali župani občin Bagnaria Asra, Carlino, Castions di Strada, Čer-vinjan, Doberdob, Devin-Nabrežina, Fiumicello, Gonars, Muzzana del Tur-gnano, Palazzolo dello Stella, Palmanova, Pocenia, Porpetto, Ronke, Ronchis, Ruda, Škocjan, San Giorgio di Nogaro, Sgonico, Teor, Torviscosa, Trst, Tržič, Turjak, Villa Vicentina in Zgonik. »Občinam želimo stati ob strani pri pregledu dokumentacije, ki so ga prejele od družbe RFI, in nato še pri pripravi ugovorov,« pojasnjuje deželni odbornik Ric-cardo Riccardi. (dr) A, ^ Kulturni center ' j p Lojze Bratuž V' vljudno vabi na odprtje razstave V ČffROBNeM §veni isOTK Breda Vari bo predstavila svoje lutke in scenografije Glasbeni poklon Otroški pevski zbor OŠ Josip Abram - Pevma, Marta Ferletič, zborovodja Kulturni center Lojze Bratuž DANES, 20. januarja 2011, ob 18.uri Hiši pri Sabličih bosta od hitre železnice oddaljeni 30 metrov (levo) oziroma 90 metrov (desno) altran Najbolj ogrožena hiša pri Sabličih bo od železnice oddaljena 15 metrov altran Most sedanje železniške trase Med kraji, ki jih načrt za hitro železnico najbolj ogroža, so nedvomno Sabliči, mali zaselek doberdobske občine, saj načrt predvideva gradnjo dveh viaduktov in predora v neposredni bližini hiš. »Na spletu sem našel in pregledal del razpoložljive dokumentacije in iz objavljenih načrtov ugotavljam, da bo hitra železnica speljana sredi hiš. Iz teh načrtov je sicer težko razumeti, kako bo zgledala nova železnica, ne glede na to pa se razume, da bo verjetno eno hišo pri Sabličih treba porušiti, zelo blizu ostalih pa bodo zgrajeni predor in dva viadukta,« pojasnjuje Dario Legiša iz Sabličev, ki je razočaran, da družba Rete ferroviaria italiana ni predhodno informirala prebivalcev zaselka glede svojih načrtov. »Novembra se je sredi Sabličev sprehajal moški, ki je fotografiral hiše. Vprašal sem ga, kaj počenja, odgovoril pa mi je, da zbira gradivo za družbo RFI. Drugih pojasnil ni hotel dati, sploh pa ni povedal, da družba RFI pripravlja nov načrt za hitro železnico,« razlaga Legi-ša, ki je skupaj z vsemi ostalimi prebivalci Sabličev izredno zaskrbljen za prihodnost svoje vasi. »Seveda nas skrbi, kje naj bi bile speljane tračnice, velik problem pa bi poleg tega predstavljalo tudi gradbišče,« pravi Legiša in se sprašuje, kje bodo nameščeni orodje in gradbeni stroji, kam bodo vozili izkopani material, kaj bo s cesto za Tržič. »Upam, da bodo znali krajevni upravitelji združiti moči in skupaj zahtevati spremembo načrta,« za zaključek poudarja Dario Legiša. Iz popisnih pol, ki so objavljene na spletni strani organizacije WWF, je mogoče ugotoviti, koliko metrov bo železnica oddaljena od hiš pri Sabli-čih. Najbližje naj bi se približala hiši, ki se nahaja pod cesto, saj naj bi bile tračnice od nje oddaljene le petnajst metrov. Ostale hiše naj bi bile od železniške trase oddaljene od trideset do devetdeset metrov. Sinoči je bilo načrtu za hitro železnico posvečeno javno srečanje, ki ga je doberdobski župan Paolo Vizintin skupaj s svojim občinskim odborom priredil v večnamenskem središču v Jamljah. O poteku večera bomo poročali jutri. (dr) RONKE - Celodnevni posvet Krasu napovedujo razvoj in ovrednotenje V vili Vicentini Miniussi v Ronkah bo prihodnji torek, 25. januarja, z začetkom ob 10. uri celodnevni posvet, s katerim bodo predstavili razvojni načrt Kras 2014+. »Predstavili bomo projekt, ki je zmagal natečaj in ga bomo zaradi tega tudi uresničila, poleg tega pa bodo spregovorili tudi načrtovalci drugih elaboratov, ki so ravno tako zelo zanimivi,« pojasnjuje pokrajinska podpredsednica Roberta Demartin in poudarja, da načrt Kras 2014+ predvideva ureditev območja in muzeja na Debeli griži, pešpoti in razgledne točke ob prazgodovinskem gradišču na Gradini in preureditev območja ob griču SanfElia pri kostnici v Redipulji. Funkcionar goriške pokrajine Flavio Gabrielcig je sicer razložil, da nimajo še finančnega kritja za uresničitev vseh posegov, ne glede na to pa načrt Kras 2014+ vsebuje razvojno vizijo za kraško območje. Torkov posvet se bo pričel s pozdravom predsednika pokrajine Enrica Gherghette, nato bo arhitekt Andreas Kipar vodil okroglo mizo o nastanku projekta Kras 2014+. Popoldanski del posveta, ki se bo pričel ob 15.50, bo vodila pokrajinska odbornica Mara Černic. Razni govorniki bodo spregovorili o ovrednotenju zgodovinske in naravne dediščine. Sočasno s posvetom bo na sedežu tržiškega konzorcija na ogled razstava elaboratov, ki so jih pripravili za natečaj v okviru projekta Kras 2014+. Na letališču v Ronkah bodo ob tem odprli razstavo fotografij, ki jih je Giovanni Cividini poslikal med letoma 1915 in 1917 na Tržiškem in v Pordenonu. TRŽIČ - Terex Reggiane Vodstvo se seli, tovarna ostaja Načrtujejo sinergije z obratom v kraju Fontanafredda Tržiško podjetje Terex Reggiane bodo preselili v kraj Fontanafredda, kjer ima sedež podjetje Terex Co-medil, selitev pa ne bo privedla do ukinitve obrata, ki deluje v Tržiču. Med tovarnama, ki bosta ohranili ločeno produkcijo, bodo vzpostavili močne sinergije, saj bosta imeli skupno vodstvo. Novico so uradno sporočili v teku srečanja med predstavniki pokrajinskih tajništev kovinarskih sindikatov FIOM in UILM iz Gorice, Tržiča in Pordenona ter odgovornim za osebje pri družbi Te-rex Italia, ki je potekalo na sedežu zveze industrialcev v Pordenonu. V teku sestanka je družba pokazala željo po povezavi med tovarnama v Tržiču in v kraju Fontanafredda, ki bi omogočila ovrednotenje tržiškega obrata. Ameriška družba Terex je namreč podjetje Fantuz-zi odkupila pred dvema letoma, tržiški obrat pa še ni bil predmet pravega industrijskega načrta in investicij. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 20. januarja 2011 15 GORICA - V predmestnem marketu Kradla s polic in napadla uslužbenca 20-letnega P.l. in 17-letnega H.T. iz Nove Gorice so karabinjerji aretirali Iz trgovine sta nameravala pobegniti, ne da bi plačala računa, tatinski podvig pa jima ni uspel. Goriški karabinjerji so v torek aretirali mlada slovenska državljana, ki sta kradla v veleblagovnici Famila v goriškem predmestju, kjer sta se tudi nasilno znesla nad dvema uslužbencema. Mladeniča - 20-letni P.I. in 17-letni H.T. iz Nove Gorice -, sta vstopila v prostore marketa v Ulici Terza Armata. Ne da bi pritegnila pozornosti kupcev in uslužbencev, sta se sprehodila po trgovini in spravila v žep več artiklov, ki so bili na policah, nakar sta se napotila proti izhodu. Mladeniča sta bila prepričana, da se bosta lahko izmuznila kontrolam, preden sta pri- Veleblagovnica v Ulici Terza Armata v Gorici, kjer se kraja ni obnesla bumbaca šla do vrat, pa sta ju opazila uslužbenca veletrgovine. Postavila sta se pred izhod in skušala ustaviti fanta, pri tem pa sta se P.I. in H.T. znesla nad njima, ju sunkovito porinila stran, pobegnila na parkirišče in se oddaljila neznano kam. Osebje marketa je nemudoma poklicalo karabinjerje. Karabinjersko poveljstvo je sprožilo izredno nadzorno akcijo nad teritorijem in zaustavilo promet v okolici Ulice Terza Armata. Agenti so mladeniča prijeli po krajšem zasledovanju. 20-letnika in 17-letnika, ki sta pri sebi imela ukradene artikle, so ka-rabinjerji zalotili in aretirali nedaleč od veleblagovnice. Novogoričana so nato kara-binjerji odpeljali na svoje poveljstvo na Kor-zu Verdi v Gorici. Osumljena sta roparske tatvine in povzročitve poškodb; uslužbenca, ki sta skušala preprečiti njun beg, so namreč po dogodku zaradi lažjih poškodb odpeljali na pregled v goriško bolnišnico. Med preiskavo so karabinjerji pri njiju našli in zasegli dva velika izvijača, na tej osnovi pa ugibajo, da sta »poklicna« tatova, čeprav še nista bila znana goriškim silam javnega reda. 20-letni P.I. je orodje skril v avtomobil, ki ga je pred tatvino parkiral v Ulici Terza Armata. Pred sodnikom se bo moral zato zagovarjati tudi zaradi neupravičene posesti vlomilnega orodja. 20-letnega P.I. so karabinjerji pospremili v goriški zapor v Ulici Barzellini, kjer čaka na sodnikovo odločitev, 17-letnega H.T. pa so odpeljali v center Casa del fanciul-lo na Opčinah. (Ale) GORICA - Mestna policija protestno na dopustu Redarji zahtevajo večjo varnost, uprava pripravljena na soočanje »Podaljšan urnik nadzora, ki ga uvaja nov zakon, bo prav gotovo ustvaril težave. Tega se zavedamo, zato razumemo zaskrbljenost predstavnikov mestne policije, saj smo tudi sami zaskrbljeni.« Tako je goriška občinska uprava odgovorila sindikatom in osebju goriškega poveljstva mestnih redarjev, ki so v prejšnjih dneh napovedali protestno akcijo, s katero želijo opozoriti na potrebo po izboljšanju varnostnih razmer in na organizacijske težave, do katerih bo prišlo maja po uvedbi novih pravil o delovanju poveljstev mestne policije. Večina goriških redarje je po sindikalnem zborovanju, ki je potekalo v ponedeljek, sklenilo, da se letos ne bo udeležilo tradicio- nalnega praznovanja sv. Sebastijana. Praznik zavetnika redarjev bo potekal v petek, 26 redarjev na 30 pa namerava biti tistega dne na dopustu. Predstavniki sindikatov CISL in CGIL za javni sektor so povedali, da goriški mestni redarji že dalj časa opozarjajo na pomanjkljive varnostne razmere, v katerih delajo. Njihovih prošenj po delu v dvojicah niso bile upoštevane, ob tem pa še vedno ne razpolagajo s pendreki »tonfa«, ki bi jim služili za samoobrambo. Da bi bilo treba zahteve redarjev uslišati, pravijo sindikati, dokazuje tudi grob napad na redarko, do katerega je prišlo v prejšnjih tednih v Gorici. Redarka je v mestnem parku namera- vala izdati globo lastniku psa, ki ni počistil za svojim ljubljenčkom, moški pa se je denarni kazni uprl in fizično napadel žensko. »Da bi zagotovila večjo varnost redarjem in občanom, se je občinska uprava že zavzela za organizacijo tečajev. Kot sindikati dobro vedo, so mestni redarji že sledili tečajem tehnik samoobrambe in uporabe pendrekov, ki jih bodo v kratkem lahko tudi začeli uporabljati,« so sporočili z goriške občine in podčrtali: »Uprava je pripravljena na soočenje o raznih problematikah, ki so jih postavili sindikati, seveda ob upoštevanju finančnih težav, ki trenutno onemogočajo zaposlitev dodatnega osebja.« GORICA - Občinski referendumi Zadnji dnevi za zbiranje podpisov Torkovo zbiranje podpisov v gostilni Turri v Štandrežu bumbaca Do prihodnjega torka, 25. januarja, imajo pobudniki štirih goriških občinskih referendumov čas, da zberejo potrebnih 1.500 podpisov. »Za prvi dve referendumski vprašanji smo doslej zbrali okrog 900 podpisov, dodati pa jim je treba še450 podpisov, ki smo jih nabrali pred dvema letoma. Do torka bi radi zbrali še dodatnih 250 podpisov, tako da jih bi imeli kakih sto več kot 1.500. Za druga dva referenduma smo zbrali okrog 600 podpisov; na voljo imamo nekaj več časa, čeprav bi radi vložili prošnji ravno tako v torek,« pojasnjuje Renato Fiorelli, predstavnik gibanja Verdi del Giorno, ki je skupaj z goriškimi radikalci pobudnik štirih referendumskih vprašanj. Njihove referendume po drugi strani podpirajo Italija vrednot, Forum za Gorico in Demokratska stranka, ki je že zbrala okrog 100 podpisov svojih članov. »V torek smo v gostilni Turri v Štan-drežu zbrali 22 podpisov, ki jih je overovil občinski svetnik Demokratske stranke Aleš Waltritsch. Zadovoljni smo, ker je bilo med podpisniki veliko mladih; v prihodnjih dneh bomo z zbiranjem seveda nadaljevali,« poudarja Fiorelli in pojasnjuje, da bodo danes med 5.15 in 8.15 zbirali podpise v baru Aquileia na Korzu Italia, med 9.30 in 12.30 pa pred marketom Coop v Ulici Isonzo Argentina. Med 8.45 in 12. uro ter med 16. in 18. uro je danes mogoče referendumske pole podpisati tudi v atriju goriške občine, kjer bodo podpise zbirali še jutri. V nedeljo nameravajo podpise zbirati v Podturnu in Ločniku. PEVMA - Vrsta odprtih vprašanj na seji krajevnega sveta Za varnost otrok niso izborili »dedka-redarja« Ob sneženju bodo krajani priskočili na pomoč Ob udeležbi občinskega odbornika za urbanizem, Daria Baresija, je na torkovem zasedanju krajevnega sveta za Pevmo, Oslavje in Štmaver tekla beseda o varianti regulacijskega načrta št. 35. S pomočjo velikih topografskih kart s prikazom teritorija na desnem bregu Soče je Baresi obrazložil spremembe ter namere pri načrtovanju razvoja mesta in okoliških vasi. Resnici na ljubo se načrtovane spremembe bolj malo tičejo ozemlja ob vznožju Brd in Sabotina, vsekakor pa so člani krajevnega sveta z zanimanjem spremljali odbornikovo razlago in se seznanili z novim pristopom občine, pa tudi dežele Furlanije-Julijske krajine do splošnega razvojnega načrta. Med drugim so izvedeli, da bo deželna uprava spremenila status nekaterih območij v pevm-skem parku. Nekatere predele parka - okrog40.000 kvadratnih metrov - bo namreč dežela ponovno opredelila kot gozdnate površine, sprememba statusa pa ne bo prinesla bistvenih novosti glede na obstoječe stanje, je zatrdil goriški odbornik. Dežela si je tudi zadala nalogo, da bo na celotnem svojem ozemlju poenotila parametre, ki veljajo pri gradnji in obnovi hiš. Doslej se je namreč dogajalo - tako Baresi -, da je vsaka občina v FJK imela lastna merila, zato ciljajo na poenotenje režima. V pripravi je tudi deželni pravilnik, ki bo to področje uredil. Po kratkem posvetovanju so člani pevm-skega rajona izrekli soglasje predstavljenim ukrepom. V nadaljevanju zasedanja je beseda tekla o finančnih dotacijah krajevnega sveta, ki bo tudi letos od goriške občine prejel 3.400 evrov, kar je približno tretjina manj denarja, ki ga je konzulta imela na razpolago še pred nekaj leti. Svetniki so obravnavali še nekatera vprašanja, ki so vseskozi prisotna na dnevnem redu zasedanj. Gre za pomanjkljivo čiščenje cest, za usade in plazenje zemlje, ki se pojavljajo po vsakem deževju, zlasti v Štma-vru, pa tudi za dotrajanost pločnikov in drugih infrastruktur v obmestni četrti. Z obžalovanjem so reagirali na vest o zavrnitvi prošnje, da bi tudi Pevma dobila »dedka-redarja«, ki bi skrbel za varnost otrok pri prihajanju v šolo in vrtec ter pri njihovem odhajanju. Zavrnitev občina utemeljuje s pomanjkanjem denarja, obvezala pa se je, da bodo za varnost pevmskih otrok občasno skrbeli mestni redarji. Nazadnje je predsednik krajevnega sveta Lovrenc Persoglia poročal o sestanku, ki je pred nekaj dnevi potekal na občini in je bil namenjen usklajevanju ter pomoči krajanov v primeru večjih snežnih metežev, zaradi katerih je promet oviran. Občina namreč razpolaga s premajhnim številom vozil za pluženje in posipavanje cest s soljo. Pozivu so se trenutno odzvali trije kmetje iz Štmavra, ki bodo v primeru obilnega sneženja priskočili na pomoč s svojimi traktorji. (vip) »Ali želite, da bi bil občinski referendum veljaven ne glede na število volilnih upravičencev,« se sicer glasi prvo referendumsko vprašanje, drugo pa: »Želite, da bi imeli občani možnost sprožiti postopek za odobritev občinskih odlokov?« Tretje vprašanje zadeva sestavo odbora garantov, četrto pa ustanovitev registra za biološko oporoko. (dr) GORICA Mezzorana: »Ovrednotimo pakt za razvoj« »Namen pisma, ki ga je goriški župan Ettore Romoli naslovil na predsednika pokrajine Enrica Gherghetto, je bilo "delegitimira-nje" Pakta za razvoj pokrajine Gorica s tem. V njem piše, da Pakt ne uživa "ugleda" in da "ne upošteva potrebe po načrtovanju gospodarskih strategij za razvoj goriškega območja"«. Tem trditvam ostro nasprotuje Paolo Mezzorana, pokrajinski svetnik in predstavnik Demokratske stranke, po čigar mnenju je Pakt za razvoj, ki ga je pokrajinska uprava sklenila skupaj z ekonomskimi in socialnimi ustanovami, v teh letih zaščitil teritorij in prebivalstvo pred učinki hude gospodarske krize. »Morda bi se morali vprašati, katere strategije se skrivajo za Romolijevim pismom in drugimi izjavami. Zdi se namreč, da gre za načrt, ki so ga preučili že pred časom,« pravi Mezzorana in nadaljuje: »Zdaj je jasno, zakaj občina Gorica in dežela Furlanija-Julijska krajina, ki ju vodi desna sredina, nista znali poiskati učinkovitega odgovora na krizo našega gospodarstva, npr. z ustanovitvijo urbane proste cone ali znižanjem davka IRAP za podjetja obmejnega pasu. Morda so bili načrti drugačni, želeli so zmanjšati in omejiti potencial pokrajine, ki je v teh letih z dogovarjanjem dosegla nizko stopnjo brezposelnosti ter okrepila infra-strukturni in industrijski sistem.« Mezzorana meni, da je treba pakt za razvoj ovrednotiti. »Zato bomo v kratkem v pokrajinskem svetu razpravljali o načrtu hitre železnice in možnih izboljšavah za zaščito teritorija, pa tudi o "super-pristanišču",« pravi pokrajinski svetnik in zaključuje: »Kdor nasprotuje in kritizira pakt za razvoj morda pozablja, da je vanj vključen in da je uspeh vsakega projekta odvisen od sodelovanja in skupnih ciljev vseh akterjev.« Pevmski park bumbaca 1 6 Četrtek, 20. januarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Julija lanskega leta so v mestni občini našteli 32.070 ljudi Število prebivalcev raste na račun priseljencev Edino leta 2008 več rojstev kot smrti - Primerjave med leti težavne zaradi spreminjanja obsega občine Obdelava podatkov o številu prebivalcev v novogoriški mestni občini in njihovi rasti oziroma upadanju v zadnjih letih sploh ni lahka naloga. Prvič zato, ker so na spletnih straneh slovenskega Statističnega urada, s katerimi razpolagajo tudi na sami občini, na voljo podatki samo za zadnjih 11 oziroma 15 let, drugič pa zato, ker se je novogoriška mestna občina v tem času večkrat delila: v devetdesetih letih minulega stoletja so se od tedanje občine najprej odcepile sedanje občine Brda, Kanal, Miren-Kostanjevica in Šempeter-Vrtojba, leta 2006 pa še občina Renče-Vogrsko. Podatki za novogoriško občino v sedanjem obsegu so tako primerljivi šele od drugega polletja leta 2007 dalje. Slovenski Statistični urad za posamezno leto namreč navaja polletne podatke, in sicer stanje na 1. januar in stanje na 1. julij istega leta. Da bi lahko operirali z zadnjimi podatki, ki so na voljo za preteklo leto, smo zato v obravnavo vzeli julijsko stanje minulih let. Od julija leta 1999 pa do julija 2006, ko lahko obravnavamo enotno stanje tedanje novogoriške občine, v katero je še bila vključena tudi kasneje odcepljena občina Renče-Vogrsko, lahko opažamo naslednje: leta 1999 je bilo vseh prebivalcev 36.233, naslednja tri leta je število rahlo raslo, sledijo tri leta upadanja, leta 2005 pa je bilo 36.084 oziroma 149 prebivalcev manj kot leta 1999. V vsakem posameznem letu znotraj obdobja 1999 do 2006 je v občini umrlo več ljudi, kot pa se jih je rodilo. Z odcepitvijo občine Renče-Vogrsko je ostalo v novogoriški mestni občini julija leta 2007 31.991 ljudi. Leto kasneje je zabeležen rahel padec, naslednji dve leti pa porast prebivalstva. Zadnji podatek, ki je na voljo, razkriva, da je bilo julija 2010 v občini 32.070 ljudi oziroma 79 več kot leta 2007, vsekakor pa nekaj manj kot 1. januarja leta 2010 (32.089 ljudi). V obdobju med letoma 1995 in 2009 se je samo dvakrat primerilo, da se je v občini (v kakršnemkoli obsegu je ta pač bila) rodilo več ljudi, kot jih je umrlo: prvič leta 1995, in sicer 16, drugič pa leta 2008, in to 18. Novogoriška mestna občina je tako leta 1999 imela sredi leta 36.233 prebivalcev, sredi lanskega leta pa 32.070. Toda, kot rečeno, to ne pomeni, da je število prebivalcev v zadnjih 11 letih padlo za več kot 4.000 ljudi, temveč je treba upoštevati to posebnost, da se je v tem obdobju zmanjšala površina občine na račun že omenjene odcepitve. Če podrobneje pogledamo še gibanje prebivalstva v letu 2009, za lansko leto teh podatkov žal še ni na voljo, ugotovimo, da se je iz novogoriške občine v tujino od- selilo 496 ljudi, v druge občine pa 1.343 prebivalcev. Skupaj je mestno občino Nova Gorica torej zapustilo 1.839 občanov. V občino pa se je iz tujine priselilo 756 in iz drugih občin 1.194 ljudi, skupno torej 1.950. Priselilo se je torej 111 več ljudi, kot pa odselilo. Podobno je bilo v letu 2008: v občino se je skupno priselilo 245 ljudi več, kot odselilo, leta 2007 se pa je priselilo kar 474 ljudi več, kot odselilo. Število prebivalstva v novogoriški mestni občini med letoma 2009 in 2007 je torej raslo na račun priseljencev tako iz tujine kot iz drugih občin, saj sicer več prebivalcev umre, kot se rodi, a - kot rečeno - z izjemo leta 2008. Katja Munih Pogled na Novo Gorico foto k. m. NOVA GORICA Brez elektrike Spodnji del Solkana in zgornji del Nove Gorice se je včeraj dopoldne znašel v električnem mrku. Brez električne energije sta bili ti dve območji neprekinjeno dobre tri četrt ure, nato pa še za kratek čas v nekaj intervalih. Kot pojasnjuje Boris Arčon, vodja distribucijske enote Gorica na podjetju Elektro Primorska, je izpad elektrike zakrivila okvara na enem izmed 20 kilovoltnih kablov v Solkanu. V popoldanskih urah so napako sicer še vedno odpravljali, vendar oskrbovanje uporabnikov z električno ni bilo več moteno. »Težko je reči, zakaj je prišlo do te okvare, kabli imajo pač svojo življenjsko dobo, ki je med 30 in 40 leti, zato se od časa do časa zgodi takšna okvara. Z njihovo starostjo tudi raste verjetnost, da se kaj zgodi,« pojasnjuje Arčon in dodaja, da je kabel, na katerem se je okvara zgodila, star čez 20 let. (km) GORICA - Romunski državljan Tihotapca avtov obsodili v Vareseju, aretirali pa v Vilešu Osebje mejne policije je aretiralo 24-letnega romunskega državljana M.G., za katerega je izdalo zaporni nalog sodišče iz Vareseja. Moškega so izsledili pri cestninski postaji v Vilešu. Romunski državljan se je s kombijem vozil v smeri proti Slovenije, ko so zagledali tujo registrsko tablico, pa so se policisti odločili za pregled vozila in dokumentov mladeniča. Kmalu zatem so ugotovili, da je bil mladenič v Vareseju obsojen na zaporno kazen zaradi tihotapljenja avtomobilov. Romunskega državljana so prepeljali v goriški zapor, kjer čaka na začetek sodnega postopka. V prejšnjih dneh so policisti aretirali še enega romunskega državljana, zoper katerega so v Franciji izdali mednarodni zaporni nalog, drugega pa so prijavili zaradi tihotapljenja cigaret. Romuna, ki so nato aretirali, so izsledili na avtocesti pri Štandrežu, potem ko je s kombijem prečkal državno mejo. Prijavljeni Romun je po drugi strani pod sprednjimi sedeži svojega vozila skrival šest kilogramov cigaret. DOBERDOB - Porazdelili funkcije Lavrenčič na čelu sekcije VZPI-ANPI Po kongresu sekcije ANPI-VZPI Jože Srebrnič iz Doberdoba, ki je potekal prejšnji mesec in na katerem so člani odobrili pripravljalne dokumente za pokrajinski in državni kongres, ki bosta v soboto, 29. januarja, v Gradišču in konec marca v Tu-rinu, se je prejšnji torek sestal novoizvoljeni odbor, ki ga sestavljajo ga Jože Ferfolja, Vilko Frandolič, Edi Gergolet, Mario Ger-golet, Viljem Gergolet, Jože Jarc, Marino Lakovič, Mario La-vrenčič, Marco Padovan in Klavdija Sulič. Med srečanjem je bil ob soglasju vseh prisotnih članov za predsenika imenovan Mario Lavrenčič, ki je doslej v sekciji opravljal mesto odbornika in obenem podpredsednika v pokrajinskem odboru ANPI-VZPI. Za podpredsednika sekcije je bil imenovan Jože Jarc, tajniško in blagajniško funkcijo pa so podelili Klavdiji Sulič, ki je to odgovornost imela tudi v prejšnjem odboru. Člani, ki bodo prihodnji teden zastopali sekcijo na pokrajinskem kongresu v Gradišču, so Jože Jarc, Mario Lavrenčič, Marco Padovan in Klavdija Sulič. V čarobnem svetu lutk V čarobnem svetu lutk je naslov razstave, ki jo bodo danes ob 18. uri odprli v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Svoje lutke in scenografije bo predstavila Breda Varl, zapel pa bo otroški pevski zbor osnovne šole Abram iz Pevme pod vodstvom Marte Ferletič. DS sklicuje levo sredino Na krajevnem sedežu Demokratske stranke (DS) v Drevoredu DAnnunzio v Gorici bo drevi ob 21. uri srečanje, na katerega so vabljene vse politične sile leve sredine, »ki želijo ustvariti učinkovito alternativo današnji občinski upravi«. Cilj je organizacija niza javnih srečanj, na katerih bo tekla beseda o predlogih za razvoj Gorice. »Trenutno se še ne bomo pogovarjali o koalicijah in županskih kandidatih, pač pa o idejah za mesto,« pravijo pri DS. Znanost in degustacija Jutri ob 21. uri bo v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu potekal dogodek, ki ga prirejajo v okviru niza »Aperitivo per la mente: incontro di degustazione e scienza«. Arheolog Giuliano Bastani bo predaval o prehranjevanju v prazgodovini, nato pa bo na vrsti pokušnja značilnih dobrot. Za rezervacije je na voljo tel. 3334056800. Dobrodošlica priseljencem Jutri ob 18. uri bodo v sejni dvorani pokrajinskega sveta v Gorici predstavili knjigo »Benvenuto nuovo cittadino italiano« Marca Angelellija. Njen cilj je informiranje priseljencev o italijanski ustavi; prisoten bo avtor. Šola civilne zaščite odložena Javno srečanje z naslovom »A scuola di protezione civile«, ki je namenjeno os-veščanju mladih o dejavnostih civilne zaščite in bi moralo potekati jutri dopoldne na goriški pokrajini, je odloženo na kasnejši datum. Popotovanje z Gregorčičem Danes ob 18. uri bo v prostorih Goriške knjižnice Franceta Bevka v Novi Gorici predstavitev knjige Mihaela Glavana »Popotovanje z Gregorčičem: Med nebom in zemljo«; izdala in založila jo je Goriška knjižnica, predstavil pa jo bo avtor. (km) Simfoniki in pianistka Drevi ob 20.15 bosta v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica nastopila Simfonični orkester Akademije za glasbo v Ljubljani in novogoriška pianistka Natalija Šaver. Dirigiral bo Marko Hribernik. Koncert bo posvečen skladatelju Alojzu Srebotnjaku, ki je preminil decembra lani. Na sporedu bodo dela Srebotnjaka, Beethovna in Brahmsa; vstopnina znaša 14 evrov, znižana 10 evrov. (km) TRŽIČ Zupanova odločitev Občinskega sveta o ladjedelnici ne bo Durante: »Sindikat FIOM ne sme ostati osamljen« V Tržiču ne bodo posvetili enega zasedanja občinskega sveta izključno ladjedelnici Fincantieri. To je napovedal tržiški župan Gianfranco Pizzolitto, ki je svojo odločitev sporočil med zadnjim zasedanjem občinskega sveta. V zadnjih tednih sta si občinska svetnika mešane skupine Giuliano Antonaci in stranke Unione di Centro Antonello Murgia prizadevala, da bi občinski svet posvetili izključno problematiki ladjedelnice. Občinska svetnika sta predsedniku občinskega sveta Marcu Ghinelliju odposlala tudi več pisem z zahtevo po sklicu občinskega sveta, zato pa sta bila še toliko bolj nezadovoljna, ko je župan izrazil svoje odklonilno stališče. Antonaci in Murgia sta prepričana, da bi se morala občinska uprava postaviti v stik s poverjenim upraviteljem družbe Fincantieri Giuseppejem Bonom, za kar se je med občinskim svetom zavzel tudi občinski svetnik Demokrat- ske stranke Fabio Del Bello. Kljub njegovemu stališču župan Pizzolit-to se ni premislil, tako da občinskega sveta o prihodnosti družbe Fin-cantieri ne bo. V Tržiču so po drugi strani gostili predstavnika državnega tajništva sindikata FIOM-CGIL Fausta Du-ranteja, ki si prizadeva za zbližanje z ostalimi sindikalnimi organizacijami. »Če hočemo čim bolje zagovarjati svoje člane, ne smemo ostati osamljeni,« je poudaril Durante, ki sicer zagovarja linijo manjšinskega dela kovinarskega sindikata. Durante je opozoril, da so leta 2009 podpisali ločeno državno kolektivno pogodbo, kar je po njegovih besedah oslabelo pogajalsko moč sindikatov in oškodovalo delavce. Po besedah Duranteja tudi sindikat FIOM mora strniti svoje vrste, njeni predstavniki pa si morajo prizadevati, da bodo čim boljše predstavljali delavce in jih zagovarjali. DOBERDOB - »Fans Club Jaka Lakovič« Lakovič bo učil mlade Njegovi navijači se maja odpravljajo v Barcelono - Prihodki kluba bodo šli v dobrodelne namene V gostilni Maria Perica v Doberdobu se je v torek prvič sestal »Fans Club Jaka Lakovič«. Med srečanjem so uvodoma izvolili odbor kluba, ki ga sestavljajo Zvonko Frandolič, Martin Frandolič, Ivano Lavrenčič, Igor Cro-selli, Silvan Jarc, Luka Bresciani in Dario Zanier, nato pa so odobrili program pobud za letošnje leto. Člani kluba se namreč že pripravljajo na ogled televizijskega neposrednega prenosa tekme košarkarske ekipe iz Barcelone, za katero igra Jaka Lakovič. Ogled tekme bodo predvidoma priredili v Dolu. Zatem bo cilj novonastalega društva obveščanje starejših vaščanov iz Doberdoba in okolice o športnih uspehih, ki jih slovenski košarkarski šampion dosega s članskim moštvom iz Barcelone in slovensko košarkarsko reprezentanco. Ustanovitelji kluba so se že dogovorili z Jako Lakovičem za organizacijo poletnega košarkarskega staža, na katerem bo igralec Barcelone demonstriral svoje košarkasko znanje mladim košarkarjem iz Doberdoba in okolice. Lakovičevi navijači v Doberdobu Vrhunec društvene dejavnosti bo predstavljal izlet v Barcelono, med katerim si bodo člani kluba v živo ogledali prvenstveno tekmo španske lige ACB. Izlet naj bi predvidoma izpeljali 15. maja, ko bo na sporedu prava košarkarska poslastica, saj bo Barcelona gostila Unicajo iz Malage. Izbira datuma ni bila naključna, saj bo v soboto, 14. maja, na slovitem stadionu Camp Nou tekma nogometne »Lige« med domačo Barcelone in Deporti- bumbaca vom La Coruna. Člani kluba bodo v prihodnjih mesecih izdelali transparente in pripravili majičke, da bi v Barceloni opozorili na svojo prisotnost. Delovanje kluba pa se ne bo omejilo zgolj na košarko. Spomladi načrtujejo tudi organizacijo družabnosti in kak pohod po Krasu. Iz odbora društva so med drugim sporočili, da bo klub deloval brez članarine in ne bo imel blagajne. Če bodo imeli kak prihodek, bo ta namenjen v dobrodelne namene. (av) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 20. januarja 2011 17 V SC. LETU Slovo Enríca Vísíntína »Duša« centra Sankaku Isonzo Sil ENRICO VISINTIN Velika prizadetost spremlja vest o smrti 50-letnega Enrica Vi-sintina, ki je zaznamoval goriški šport. Bil je »duša« centra Karate Shotokan Sankaku Isonzo in je svoje najboljše sile posvečal ravno poučevanju tehnik karateja otrokom in mladini. O njegovih zaslugah govorijo predvsem uspehi, ki jih dosegajo njegovi gojenci, o njegovi vzgojni žilici pa tečaji karateja in samoobrambnih veščin, ki jih je vodil za uslužbence krajevnih ustanov in za društva ter na goriških šolah; takšen tečaj je s sodelavci načrtoval tudi za učence slovenske nižje srednje šole Ivan Trinko v Gorici. Visintin je umrl zaradi bolezni, ki jo je bil odkril septembra lani. Tedaj so ga podvrgli kirurškemu posegu in kazalo je, da si je opomogel, saj se je nemudoma vrnil v telovadnico, med svoje gojence, in je z njimi bil do zadnjega, tudi v ponedeljek zvečer, dan pred smrtjo. Bolezen ga je nazadnje premagala. Svojci so ga našli mrtvega v stanovanju v Ulici Mar-gotti. Zapušča ženo Alessandro ter hčeri Valentino in Marileno, ob njih tudi svojo mater Claro Pussini in sestro Mirello. Pogreb bo danes; ob 11.30 bodo krsto pripeljali z glavnega goriškega pokopališča v cerkev sv. Justa, sledila bo upepelitev. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. ÏM Gledališče GORICA - Odprtje razstave Míchelstaedterjev manj znaní obraz V Palači Della Torre - na sedežu Fundacije Goriške hranilnice - v Gosposki ulici bodo danes ob 18. uri odprli še eno nadvse zanimivo razstavo o Carlu Michelstaedterju, mladem mislecu goriškega rodu, čigar spominu se klanjajo ob stoletnici samomora (17. oktobra 1910). Razstava, ki jo je uredila Antonella Gal-larotti, kustosinja Michelstaedterjevega fonda pri državni in mestni knjižnici, ponuja na ogled mnoge prvič v javnosti prikazane dokumente iz zasebnih zbirk, ki so jih razvrstili v tri vsebinske sklope: Mic-helstaedterjeve risbe in skice z izrazitim zasebnim pečatom, stare razglednice s prikazom krajev, ki jih je mislec obiskoval, in fotografije iz knjižničnega fonda, pa še fotografije iz zapuščine njegovega strica Giovannija Luzzatta iz časa 1906-1925. Carlo Michelstaedter Mary Chase »Harvey« v režiji Franka Žerjala. V četrtek, 3. februarja, ob 20. uri za Natečaj Mladi oder - nagrajevanje, nastopa mladinski dramski odsek PD Štandrež s predstavo Borisa Atanaskovica »Veter in verica« v režiji Ane Facchini. V nedeljo, 13. februarja, ob 17. uri nastopa dramski odsek PD Štandrež s predstavo Raya Coo-neya »Zbeži od žene« v režiji Jožeta Hrovata. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v sredo, 26. januarja, ob 20.45 Molièrjev »Il malato immaginario«, stalno gledališče iz Bolzana; informacije po tel. 0481-383327 in na spletni strani www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: 20. januarja ob 21. uri »Chat a due piazze«; informacije po tel. 0481532317 in 0481-630057. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 20. januarja koncert čembalista Andreasa Staierja; informacije po tel. 0481-790470. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo v petek, 21. januarja, ob 11. in ob 20. uri »Sovražnik ljudstva« (Henrik Ibsen); predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 29. januarja, »A nord della primavera«, Teatro all'Improvviso (od 3. do 8. leta starosti); informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481537280, info@ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it/blog). U Kino ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štandrež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 29. januarja ob 20. uri premiera; 30. januarja ob 17. uri »Zbeži od žene«, nastopa dramski odsek PD Štandrež; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). DRAMSKA DRUŽINA F.B. SEDEJ vabi na ogled premiere komedije »Harvey« ameriške avtorice Mary Chase v režiji Franka Žerjala, ki bo v Sedeje-vem domu v Števerjanu v soboto, 22. januarja, ob 20.30; informacije tudi o gledališki sezoni 2010-2011 na spletni strani www.sedej.org. GORIŠKA SEZONA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA: v soboto, 5. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici Vlaho Stulli »Kate Kapu-ralica«; informacije in predprodaja pri blagajni Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288) od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 18. uro. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prirejata v Kulturnem centru Lojze Bratuž niz veseloiger ljubiteljskih odrov »Iskrivi smeh na ustih vseh«: v nedeljo, 23. januarja, ob 17. uri nastopa Dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana s predstavo DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Che bella giornata«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Hereafter«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »We Want Sex«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.15 -22.00 »Che bella giornata«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Vi presento i nosti«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »He-reafter«. Dvorana 4: 17.45 - 20.45 »La versio-ne di Barney«. Dvorana 5: 20.15 - 22.15 »Skyline«. Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bosta danes, 20. januarja, ob 20.15 nastopila Simfonični orkester Akademije za glasbo v Ljubljani in goriška pianistka Natalija Šaver. V ponedeljek, 24. januarja, bosta ob 20.15 nastopila madžarska pianista Jeno Jando in Karoly Mocsar; informacije po tel. 003865-3354013, www.kultur-nidom-ng.si. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja v okviru glasbenega niza »Gorizia classica«, ki je posvečen Franzu Lisz-tu, v soboto, 22. januarja, ob 17. uri v družinsko sistemskim pristopom Antonella Celea, Valentina Ferluga, Jana Pečar in Roberta Sulčič vodile srečanje z naslovom »Življenjski ciklus družine«; na srečanja, ki so brezplačna, se je potrebno predhodno najaviti v Dijaškem domu, tel. 0481533495 (od 13. do 18.ure), kjer so na voljo za dodatne informacije in koledarsko razporeditev delavnic in tematskih srečanj. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da potekajo vpisovanja otrok za šolsko leto 2011-2012 na tajništvu v Doberdobu (tel. 0481-78009) do 12. februarja od ponedeljka do četrtka od 8. do 10. ure, ob sredah tudi popoldan od 14. do 15. ure, ob petkih od 11. ure do 13.45, ob sobotah od 8. do 10. ure. VPISI V PRVE LETNIKE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL bodo potekali do sobote, 12. februarja. Vpise tret-ješolcev bodo zbirali na tajništvih večstopenjskih šol v Doberdobu in v Gorici. [H Osmice dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju koncert pianista Costantina Catene; vstop prost. VEČERNI KONCERTI združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 28. januarja, ob 20.45 koncert dua Viozzi Guitar; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. H Šolske vesti SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE V GORICI vabijo v šolski center v Ul. Puccini 14 na Dan odprtih vrat poklicno tehničnega pola (šole Cankar, Zois in Vega) ter licejskega pola (šoli Gregorčič in Trubar) v petek, 21. januarja, od 18. do 20. ure. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji bodo nudili informacije o študiju in bodo na razpolago tudi za individualne pogovore. DNEVI ODPRTIH VRAT za osnovne šole Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: Alojz Gradnik v Števerjanu danes, 20. januarja, med 8.30 in 10. uro; Fran Erjavec v Štandrežu v petek, 21. januarja, med 8.30 in 9.30; Josip Abram v Pevmi v torek, 25. januarja, med 8.30 in 10. uro; Ludvik Zorzut v Bračanu v torek, 25. januarja, med 11.30 in 12.35. DNEVI ODPRTIH VRAT za otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: v Ul. Brolo v Gorici danes, 20. januarja, med 10.30 in 11.30; v Bračanu v torek, 25. januarja, med 10.30 in 11.30; v Štever-janu v petek, 28. januarja, med 10.30 in 11.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI v Ulici Grabizio (tel. 0481-531824) obvešča, da bodo sprejemali vpise v osnovne in nižjo srednjo šolo ter v vrtce od ponedeljka, 24. januarja, do sobote, 12. februarja, od ponedeljka do petka med 8.30 in 10.30, ob sobotah med 8.30 in 12. uro, ob torkih in sredah pa tudi popoldne med 15. in 17. uro. Za učence, ki obiskujejo osnovne šole goriške večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole Ivana Trinka, saj je vpis avtomatičen. Za učence, ki prihajajo iz osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen in je potrebno zaprositi svoje ravnateljstvo za dovoljenje. Vpisne pole bo posamezno ravnateljstvo porazdelilo zainteresiranim osnovnim šolam, izpolnjene pole bo treba potem oddali svojemu ravnateljstvu, ki bo poskrbelo za oddajo ravnatejstvu, kamor je učenec namenjen. PREDSTAVITVE ŠOLSKE PONUDBE za otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: v Bračanu v ponedeljek, 24. januarja, ob 16. uri; v Ul. Brolo v Gorici v sredo, 26. januarja, ob 17. uri; v Števerjanu v sredo, 26. januarja, ob 16. uri. ŠOLA ZA STARŠE: v Slovenskem Dijaškem domu v Gorici prirejajo ciklus predavanj in delavnic na vzgojno temo. Srečanja bodo oblikovali strokovnjaki iz različnih psiho-pedagoških področij javnega in privatnega sektorja in sveta prostovoljnega dela: v četrtek, 27. januarja, ob 18. uri bodo v Dijaškem domu v Gorici psihologinje z SALOMON V RUPI je odprl osmico. Pohitite! Tel. G481-88223G. M Izleti Ü] Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 12. februarja, tradicionalno valenti-novanje v Pineti (Hotel ai Pini) pri Gradežu. Odhod z Goriškega ob 16. uri z običajnimi postanki. Na račun 20 evrov. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo deželni svet zasedal v sredo, 26. januarja, ob 19. uri v prvem sklicu in ob 20. uri v drugem sklicu. Zasedanje bo potekalo v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bra-tuž v Gorici (Drevored 20. septembra 85). GORIŠKA POKRAJINSKA MEDIATE-KA UGO CASIRAGHI v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 15. in 19. uro (tel. 0481-534604, www.me-diateca.go.it, info@mediateca.go.it). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. KRUT obvešča, da je goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481530927). SREČANJA »BRALNE SKUPINE« na pobudo goriške državne knjižnice potekajo enkrat mesečno v pokrajinski mediateki Ugo Casiraghi na goriškem Travniku. Ljubitelji branja naj se prijavijo na naslov elektronske pošte bs-ison@beniculturali.it. ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO v Ra-štelu 74 v Gorici prireja vsako drugo soboto v mesecu med 15. in 19. uro srečanje za ljubitelje numizmatike in filatelije z možnostjo izmenjave znamk, kovinskega in papirnatega denarja ter zgodovinskih dokumentov; informacije po tel. 348-0417609. DRUŽBA ROGOS prireja v sprejemnem centru Gradina v petek, 21. januarja, ob 19. uri srečanje v sklopu »Znanosti na krožniku« z naslovom »Prazgodovina na krožniku«. Gost večera bo arheolog Giuliano Bastiani, ki bo predaval o tem, kako in kaj je jedel pračlovek. Ob klepetu pokušnja kraških vin; informacije po tel. 3334056800 ali na inforogos@gmail.com. SLOVENSKA SKUPNOST prireja v petek, 21. januarja, ob 19. uri tradicionalno prijateljsko srečanje ob začetku novega leta v deželnem avditoriju v Ul. Roma 5 v Gorici. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi vse svoje člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v soboto, 22. januarja, ob 20.30 v Domu F. Močnik v Gorici. S Poslovni oglasi GORIŠKO TRGOVSKO PODJETJE IŠČE skladiščnika/uradnika. Zahteva se znanje slovenščine in italijanščine. C.V. pošljite na uffpers.gori-zia@gmail.com KRUT obvešča, da je še nekaj razpoložljivih mest za izlet v Piemont, predviden med 15. in 19. septembrom letošnjega leta. Dodatne informacije in prijave v goriški pisarni KRUT-a na Korzu Verdi 51 (tel. 0481-530927) vsak torek med 9. in 13. uro. PD RUPA-PEČ vabi na vsakoletni tradicionalni izlet v mesecu avgustu (od 22. do 28.) v Berlin in Kobenhavn; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo Kovic). ZSŠDI vabi na sejo košarkarske komisije, ki bo v torek, 25. januarja, ob 20.30 na Stadionu 1. maja v Trstu. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE iz Gorice sklicuje redni letni občni zbor v torek, 25. januarja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici. LITERARNI NATEČAJ GLAS ŽENSKE, ki ga razpisuje goriška pokrajina v sodelovanju z mestno občino Nova Gorica, bo v letu 2010-2011 potekal na temo »Moja ljubezenska zgodba«; namenjen je srednješolkam in ženskam, starejšim od 30 let; rok za oddajo del bo zapadel 16. februarja 2011. H Prireditve V KULTURNI DVORANI JEHOVIH PRIČ v Ul. Padlih borcev 2a v Šempetru prirejajo vsak teden biblijsko izobraževanje povezano z našim časom na različne teme ob nedeljah ob 10. uri in ob četrtkih ob 19. uri v slovenščini, ob nedeljah ob 17.30 in ob sredah ob 19.30 v italijanščini. AŠKD KREMENJAK IN ZSKD vabita na predavanje na temo »Kako prepoznati in razumeti otroke z disleksijo«, ki bo danes, 20. januarja, ob 20.30 na sedežu društva Kremenjak v Jamljah. Srečanje bo vodila Jana Kruh. SKRD JEZERO DOBERDOB prireja pravljične popoldneve »Prauce z var-šta« v soboto, 22. januarja, ob 16. uri na sedežu društva. Martina Šolc bo pripovedovala pravljico o metuljčku Matičku. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v soboto, 22. januarja, ob 16. uri Maria Grazia Previato predstavila svojo knjigo »I colori di un'idea«. ZIMSKE ZGODBE: 22. januarja (Elena De Tullio »Tre castelli« Itala Calvina), 5. in 19. februarja 2011 ob 16.30 v dvorani centra Studium v Ul. Morelli 8; za-željena je najava; informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481-537280, info@cta-gorizia.it, www.ctagorizia.it/blog). GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja v torek, 25. januarja, ob 20. uri v gradu Kromberk predavanje Antona Žabkarja z naslovom »Geostrateški položaj Slovenije v minulem stoletju in na začetku tretjega tisočletja«/ 0 Mali oglasi NUDIM POMOČ osnovnošolcem in nižješolcem pri pisanju domačih nalog, na razpolago sem za varstvo otrok ali za pomoč ostarelim; tel. 3400030154. PRODAJAM suha drva; tel. 335-293409. V SREDIŠČU DOBERDOBA prodajamo dvonadstropno obnovljeno hišo z vrtičkom in drvarnico; tel. 0481-78232. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Marcellina Cheberi vd. Dizorz v kapeli bolnišnice Sv. Justa in na glavnem pokopališču; 11.30, Graziella Medeot por. Ciu-bei iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražcah in na glavno pokopališče; 11.30, Enrico Visintin z glavnega pokopališča v cerkev Sv. Justa, sledila bo upepelitev. DANES V LOČNIKU: Elvino de Forna-sari (iz hiše žalosti v Ul. Azeglio 18 v Gorici) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ŠTEVERJANU: 13.00, Paolo Jakin (iz Trsta) v cerkvi in na pokopališču. Upravni in nadzorni odbor finančne družbe KB1909 izreka sorodnikom pokojnega Alberta Vetriha iskreno sožalje. 1 8 Četrtek, 20. januarja 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu »Kar se tiče tekem sem v 95-odstotni formi« Daniel "Dan" Peterson je morda eno izmed najbolj popularnih imen v svetu košarke. Mnogi so ga spoznali najprej kot vrhunskega trenerja, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja popeljal Olimpio iz Milana do evropskega prestola, večina pa kot uveljavljenega in zelo kakovostnega športnega komentatorja. Z njegovim značilnim ameriškim naglasom je povprečnemu italijanskemu gledalcu odprl pogled na ameriško profesionalno košarkarsko ligo NBA. Športno se je upokojil »davnega« leta 1987, takoj po osvojitvi pokala prvakov. Nihče ni pričakoval njegovega po-vratka kar 23 let kasneje. Skoraj četrt stoletja je minilo, a to dolgo obdobje mirovanja očitno nanj ni vplivalo, saj je po njegovem povratku v januarju, seveda ponovno na klop moštva iz Milana, Armani Jeans nanizal tri zaporedne zmage in je zdaj prvi zasledovalec v zadnjih letih na apeninskem polotoku nepremagljivega Mon-tepaschija iz Siene. Verjetno so vas to vprašali že neštetokrat: vrniti se po 23 letih, kdo vas je v to prepričal? Sam sem se prepričal, da sem še zmožen trenirati na najvišji ravni. Navsezadnje sem v teh letih stalno vodil košarkarske kampe in imel izobraževalne tečaje s trenerji (clinic), tako da mi ponovno treniranje že od prvega trenutka ni povzročalo težav. Nedvomno pa nisem bil več vajen tekem. Počasi se začenjam znova privajat tudi na to. Mislim, da sem zdaj že 90-95% na ravni, na kateri sem bil pred 23 leti. Se niste nikoli bali, da bi lahko bil vaš povratek polomija? Nisem tip, ki bi se česarkoli bal. Strah ni v mojem dnk-ju. Ste pa kdaj mislil, da boste praznoval 75 let (Peterson se je rodil v Evan-stonu, Illinois, 9. januarja 1936) prepoten na košarkarskem igrišču? Nikakor. Imel sem čisto različne stvari v mislih. Pričakoval sem, da bom še naprej vodil trenerske tečaje, da bom še naprej komentiral košarkarske tekme za razne televizijske mreže, da se bom še naprej ubadal z novinarskim poklicem. Da bi ponovno treniral kako ekipo, to sploh ne. A tako je naneslo. Bil sem že poln obveznosti, zdaj pa sem moral na novo organizirati svoje življenje. Za trenerja je morda prvi stik z igralci odločilnega pomena. Katere so bile prve besede, ki ste jih izrekli, ko ste se prvič sestal z igralci? Nisem prijatelj sestankov in dolgih pogovorov z igralci. Rekel sem jim: »Jaz sem vaš trener, vi ste moja ekipa. Spominjam se svoje preteklosti, a ne živim od spominov. Važen je le »danes« in moj danes ste vi. Gremo v telovadnico trenirat.« Kaj se je spremenilo v primerjavi s košarko izpred 23 let? V igri je veliko bolj pomembna atletska priprava. Igra je bolj »fizična« in manj tehnična kot takrat, ob tem da veliko bolj prevladuje obramba nad napadom. Kakšno je zdravstveno stanje italijanske košarke? Na to vprašanje morajo odgovoriti drugi. Sam nimam vpogleda v statistike o številu gledalcev in budžetih društev. Lahko vam rečem, da je zdaj veliko več držav, kjer je košarka na zelo visoki ravni. Ko sem zapustil aktivno treniranje s košarkarskega vidika Turčija ni obstajala. Grčija je v ta šport začela investirati šele po zmagi na evropskem prvenstvu ravno v letu, ko sem se »upokojil«. Medtem sta propadli Jugoslavija in Sovjetska zveza, nastalo je veliko več držav in vsaka ima nekaj kakovostnih ekip. Zelo je zrasla Španija, ki je bila takrat na nižji ravni. V zadnjih letih se italijanski košarkarji uveljavljajo tudi v ameriški poklicni ligi NBA. Razni Gallinari, Bellinelli in Bargnani igrajo vidno vlogo v svojih ekipah. Je to posledica ra- Dan Peterson je 9. januarja letos dopolnil 75 let ansa sti italijanske košarke ali padca kakovosti lige NBA? Tudi včasih smo imeli italijanske igralce, ki bi se v ZDA lahko uveljavili. Me-neghin ali Marzorati so bili po mojem mnenju tega zmožni. A takrat ni bilo pretoka med Evropo in ZDA, ob tem, da v Ameriki evropskim igralcem enostavno niso zaupali. Bili so precej bolj ozkogledni. Zdaj so Gasol, Nowitzki, Ginobili v ospredju in v ligi NBA je skoraj sto evropskih igralcev. Po zaslugi vašega glasa - ne vem če so vas na to opozorili, a ste v neki raziskavi prevladal kot najbolj sexy tuj glas v Italiji - ste košarki približali na tisoče ljudi. Verjetno si tudi to štejete v veliko čast. Škoda, da te raziskave niso naredili pred tridesetimi leti, vsaj bi lahko na nek način »izkoristil« ta moj glas! (smeh, op.p.) Vseeno se zahvaljujem anketirancem. In priznam, da mi je vloga komentatorja zelo pri srcu. Za SportItalio bom z delom tudi nadaljeval. Ravno drevi (včeraj, op.p.) bom komentiral tekmo Evro-lige. Prosil sem društvo, da bi lahko še naprej opravljal to delo. Bilo bi skrajno ne fer, ko bi sredi sezone prekinil sodelovanje. Vzel sem si neko obveznost in želim držati besedo. Olimpia Milano in Spor-tItalia sta hitro dosegla sporazum, tako da lahko delam oboje. Se vam je že dogodilo v tem sicer kratkem obdobju treniranja, da vam je kak igralec, ki ste ga med komentira-njem»ošvrknil«, na igrišču vrnil milo za drago? (krohot) Komentiral sem tekmo Ca-serte in poljski organizator igre Koszarek me ni prepričal. To sem seveda poudaril med samo tekmo. Nekaj dni zatem pride Caserta igrat v Milan in Koszarek je igral vrhunsko. Verjetno se je želel maščevati! Prepričan sem, da so mu povedali, kako sem komentiral njegovo igro na prejšnji tekmi. Kateri so bili najboljši igralci, ki ste jih treniral, in kateri najboljši nasprotniki? Med Italijani Meneghin, med tujci Bob Mcadoo in med tujci z italijanskim potnim listom Mike DAntoni. Nasprotnikov pa je cela vrsta. Spomnim se Dražena Petroviča, Dražena Dalipa-giča, Dragana Kičanoviča, Arvidasa Sa-bonisa, Boba Morsa, Nikosa Galisa. In na mnoge druge pozabljam. Iztok Furlanič DESKANJE Rok Marguč »srebrn« na SP BARCELONA - Slovensko deskanje ima novo kolajno. Na svetovnem prvenstvu v La Molini je srebro v paralelnem veleslalomu osvojil Celjan Rok Marguč, ki je bil v kvalifikacijah celo najhitrejši, nato pa je izgubil finalni dvoboj proti najboljšemu tekmovalcu zadnjih let, Avstrijcu Benjaminu Karlu. V izločilne boje sta se uvrstila še Žan Košir in Izidor Šušteršič. Prvi je na koncu zasedel šesto, drugi pa 13. mesto. Za Koširja je bil usoden Italijan Roland Fischnaller, ki je na koncu v boju za tretje mesto premagal Švicarja Kasparja Fluetcha, ki je bil pred tem «krvnik» Šušteršiča. Marguč je tako ponovil uspeh iz mladinske konkurence, ko je bil leta 2005 srebrn v Zermattu (tudi takrat ga je premagal Karl), na članskih svetovnih prvenstvih je bil dvakrat na 12. mestu. Zanimivo je, da je njegov najboljši rezultat v svetovnem pokalu tretje mesto. Za Slovenijo je to peta deskarska kolajna v alpskih disciplinah, po dve sta doslej prispevala Dejan Košir, ki je bil leta 2003 v Kreischbergu zlat v paralelnem veleslalomu, leta 2001 v Madonni di Campiglio pa srebrn v veleslalomu, in Rok Flander, ki je obe kolajni osvojil leta 2007 v Aro-si. V paralelnem veleslalomu je bil svetovni prvak, v paralelnem slalomu pa je osvojil bronasto kolajno. Kolajno ima tudi akrobat Matevž Petek, in sicer iz svetovnega prvenstva leta 2005 v Whistlerju. TRENING - Vodilna v svetovnem pokalu alpskih smučark Nemka Maria Riesch je bila najhitrejša na prvem treningu smuka pred sobotno tekmo v Cortini d'Ampezzo. Drugi čas je uspel Američanki Ju-lii Mancuso, tretji pa Italijanki Da-nieli Merighetti. Tina Maze je bila dvanajsta. TENIS Venus in Roger s težavo MELBOURNE - Nekdanja finalistka teniškega OP Avstralije v Melbournu, letos pa četrta nosilka Američanka Venus Williams je morala proti Čehinji Sandri Zahlavovi odkriti vsa svoja orožja, da je prišla do zmage (6:7 (6), 6:0, 6:4) in uvrstitve v tretji krog. Precej se je morala za napredovanje potruditi tudi zmagovalka OP Francije, Italijanka Francesca Schiavone, ki je odbila napad kanadske igralke, 104. z lestvice WTA Re-becce Marino in slavila zmago s 6:3, 5:7 in 9:7. Bojevita Kanadčanka pa je rešila tri zaključne žogice in izsilila odločilni tretji niz. Starejša od sester Williams, ki ni igrala vse od polfina-la na minulem OP ZDA pred štirimi meseci, je imela precej težav s poškodbami. Tridesetletnica je lani zaigrala le na devetih turnirjih in skupno odigrala zgolj 45 dvobojev. Njena mlajša sestra Serena je na prisilnem počitku še dlje časa, nazadnje je osvojila Wimbledon, nato pa si je porezala stopalo. Druge nosilke niso imele večjega dela. Številka 1 Danka Caroline Wozniacki in zmagovalka sedmih grand slamov Belgijka Justine Henin sta se gladko uvrstili v tretji krog; skupaj sta izgubili vsega pet iger. Wozniackijeva, ki še vedno lovi svoj prvi grand slam, s katerim bi potrdila številko 1 na svetu, je v manj kot uri «povozila» (6:1, 6:0) Američanko Vanio King. V moškem delu turnirja je bil 16. nosilec Američan Mardy Fish edini od postavljenih igralcev, ki je končal nastope. Iz nadaljnjega tekmovanja ga je z 1:6, 6:3, 6:3 in 6:3 izločil Španec Tommy Robredo. Tretji nosilec Srb Novak Bokovič je proti Hrvatu Ivanu Dodigu izgubil en niz, a po treh urah in 21 minutah s 7:5, 6:7 (8), 6:0 in 6:2 slavil zmago, s katero si je v tretjem krogu pripravil srbski dvoboj proti Viktorju Troickemu. Švicar Roger Federer je odpor Francoza Gillesa Simona strl šele v petem setu. ROKOMET - Izidi SP, skupina A: Bahrajn - Tunizija 21:28, Nemčija - Francija 23:30, Španija - Egipst 31:18; skupina C: Srbija - Hrvaška 24:24, Danska - Alžirija 26:19, Avstralija - Romunija 14:29. VATERPOLO - Pokal LEN, prva četrtfinalna tekma: Rokava Koper - Panionios 8:12. MANIA' KO - Državni pokal, četrtfinale: Modena - Treviso 1:3; Trentino - Monza 3:0, Cuneo - San Giustino 3:0, Macerata - Vibo Valentia 3:1. NOGOMET - Osmina finala državnega pokala Udinese izločen Proti Sampdorii najprej izenačil v 90. minuti, nato povedel v podaljšku, na koncu pa izgubil po streljanju enajstmetrovk GENOA - Sampdoria je v tekmi osmine finala izločila Udinese iz državnega pokala. Tekma je bila kar se da napeta in polna preobratov. Sampdoria je povedla v 31. minuti z Machedo in vodila vse do konca, saj je Udinese z Islo izenačil šele v 90. minuti in tako izsilil podaljšek. Dennis (igral je celo tekmo) je nato povedel furlansko moštvo v vodstvu že v prvi minuti podaljška. Igralci Sampdorie so silovito reagirali, rezervni vratar Be-lardi je imel precej dela, klonil pa je šele po strelu z bele točke. Enajstmetrovko je izvedel Giampaolo Pazzini. Za določitev zmagovalca je bilo na koncu potrebno streljati enajstmetrovke. »Match-žogo« je z napako zapravil Dennis, nato so bili gostitelji spretnejši. Ostali izid: Roma - Lazio 2:1 (Simplicio, Borriello 11-m; Hernanes). Danes: Milan - Bari (21.00). A-liga: Inter se je približal vodilnemu Milanu MILAN - V zaostalem 16. krogu A-lige je Inter s 3:2 premagal Ceseno in se tako približal vodilnemu Milanu, ki ima še šest točk prednosti. Inter je povedel z Eto'ojem in Militom, Cesena pa je izenačila z Bogdanijem in Giaccherinijem. Zmagoviti Interjev gol je dosegel Chivu. TRENER - Potem ko je Catania dva dni po prvenstvenem remiju proti Chie-vu sporazumno prekinil pogodbo s trenerjem Marcom Giampaolom, je trenerski stolček moštva s Sicilije zasedel Argentinec Diego Simeone. Nekdanji nogometaš Interja in Lazia je s Catanio podpisal pogodbo do 30. junija 2012. AZIJA - Irak in Iran sta zadnja četrtfinalista azijskega pokala. Iran je z 1:0 premagal Združene arabske emirate pod vodstvom selektorja Srečka Katanca. Denis, srečni in nesrečni junak Udineseja ansa KOŠARKA - EVROLIGA Union Olimpija drevi gost rimske Lottomatice RIM - V prvem krogu drugega dela košarkarske evrolige bo ljubljanska Union Olimpija danes (ob 21.00) gostovala pri Lottomatici v Rimu, ki jo vodi Olimpijin stari znanec Sašo Filipovski. Sedem let so ljubitelji košarke v Sloveniji čakali na nastop Uniona Olimpije med šestnajstimi najboljšimi evropskimi ekipami in že prva tekma v Top 16 bo razkrila, kakšne so možnosti Ljubljančanov za nov zgodovinski podvig. V skupini z Barcelono in Maccabijem je pač vsaka tekma odločilna in vsaka zmaga zlata vredna. PORAZ SIENE - Včeraj: Lietuvos Rytas - Panathinaikos 59:80, Efes Pilsen - Montepaschi Siena 60:58, Real Madrid - Partizan 78:58, Valencia - Žalgiris 73:59. / ŠPORT Četrtek, 20. januarja 2011 19 KOŠARKA - 150. tekma Stefana Babicha v dresu Bora Radenske »Že od vsega začetka sem se počutil kot doma« Njegova najboljša sezona je bila tretja - Če bo še igral, bo Bor prva izbira Enaitridesetletni Stefano Babich je v soboto proti Geattiju odigral 150. tekmo v Borovem dresu, za kar so mu odborniki našega mestnega košarkarskega kluba podarili spominsko plaketo. Stefano je kot mladinec igral za Pallacanestro Trieste, eno leto je bil na Sardiniji, igral pa je tudi za goriško Ardito, Pordenone, lani, pred vrnitvijo k Boru, pa za Santos. Se še spominjaš prve tekme v Borovem dresu? »Seveda. V krstnem nastopu Bora v državni C-ligi smo gladko izgubili proti Cordenonsu!« Travmatično. »Ja res, vendar se je nato pokazalo, da je bila to najboljša Borova sezona v tej ligi.« Zakaj Bor? »Ko sem se odločil, da se vrnem v Trst, sem pač sprejel povabilo Andree Mure in Nika Štoklja, ki sem ju dobro poznal. Pri Boru sem se že od vsega začetka počutil kot doma. To je zdaj moje šesto leto pri tem društvu.« Za nobeno drugo društvo nisi igral toliko let kot za Bor. »Vedno sem se pri Boru počutil dobro, zato sem ostal tudi takrat, ko sem prejemal druge ponudbe. Navsezadnje sem tu vedno imel precej zadoščenj.« V kakšnem smislu? »Zaradi okolja, zaradi ljudi. Vedno smo bili kot velika družina, vse težave, ki so se pojavljale, smo vedno reševali znotraj ekipe.« SEŽANA - V ponedeljek Najboljši športniki v družbi Snežane Rodič in Matjaža Markiča Stefano Babich je v petih sezonah in pol odigral za Bor 143 tekem in dosegel 1784 točk. V petih sezonah v državni C-ligi je bil vedno najboljši strelec moštva kroma V petih sezonah v C1-ligi si igral izjemno konstantno. Vedno si bil najboljši strelec, vedno si dosegel v povprečju od 12 do 14 točk na tekmo in krepko čez 300 košev na sezono. V čem je tvoja skrivnost? »Je ni, vse je odvisno od okolja, Pri Boru sem vedno imel možnost, da dobro treniram in pokažem kar znam.« Si bil vedno tako konstanten? »V mlajših letih sem kot strelec nihal. Res pa je tudi, da sem za Bor začel igrati, ko sem imel že 25 let in sem bil že bolj izkušen.« Igral si tudi kot profesionalec na Sardiniji. »No, ne bi rekel ravno profesionalec. Ko se mi je ponudila priložnost za igranje v B2-ligi v Gorici, sem se takoj vrnil bližje domu.« Te profesionalni svet ni mikal? »Vedno sem dajal prednost študiju, želel sem končati univerzo (Stefano je diplomiran iz ekonomije, op.ur.) in se primerno zaposliti, kar jamči precej bolj varno prihodnost kot šport.« Misliš vsekakor, da bi lahko v košarki dosegel več kot si? «V B2-ligi sem se dokazal. Kaj več? Ne bi vedel, nikoli nisem o tem kaj dosti razmišljaj.« Na mnogih tekmah Bora si bil igralec odločitve. Katere tekme se najraje spominjaš? »Druge tekme play-out za obstanek v Miljah proti Venezii Giulia. Moja najboljša tekma v Borovem dresu. Prvi polčas sem odigral brezhibno. Ker smo na prvi tekmi izgubili, smo z zmago izsilili tretjo tekmo, jo osvojili in se tako rešili že v prvem krogu. Tisto leto je izpadlo iz lige kar pet ekip.« Je bila to tudi tvoja najboljša sezona? »Ja. Bili smo izjemno uigrani. Tri leta smo delali z Menguccijem, postava je bila vedno ista. Zelo lahko je bilo takrat igrati pri Boru.« Nato pa... »Naslednje leto je Menguccija zamenjal Mura. Prvo leto je bilo dobro, v drugem pa smo imeli smolo. Vse se je zaroti-lo proti nam. Bile so poškodbe, vrstili so se nezasluženi porazi.« In ste izpadli. Pri Boru si imel tri trenerje. S katerim si se najbolje ujel? »Z Menguccijem, ki pa sem ga poznal že od prej. Mura je bil kot trener pri nas novinec, mislim, da smo mu pomagali, da je zrasel. Popoviča šele spoznavam, vendar se mi zdi zelo pripravljen in zna delati z igralci. Kot trener je kompleten.« Za sabo imate letos serijo sedmih zaporednih zmag. Do kod lahko sežete? »Cilj kluba je miren obstanek. To pomeni play-off. Če se vanj uvrstimo, lahko v njem igramo povsem neobremenjeno. V play-offu si nam ni treba postavljati mej.« Za 2.000. koš v dresu Bora ti manj -ka še 124 točk. Boš to mejo dosegel? Ne vem. Za naslednjo pa sezono ne obljubljam ničesar. Sam bi sicer še igral, toda služba, poškodbe... Če bom igral, je Bor vsekakor prva izbira. Je tvoja zaročenka res Slovenka? »Ja, je iz Štandreža.« Kaj misliš o slovenski skupnosti? »S Slovenci sem se vedno razumel, ne le pri Boru, tudi ko sem igral v mladinskih ligah za Pallacanestro Trieste proti Jadranu.« Kaj pa slovenščina? »V slačilnici skoraj vse razumem, govorim pa ne.« Se boš naučil? »S takšno punco in glede na to, da zdaj živiva skupaj v Devinu, mislim, da mi bo lažje.« A. Koren Z novim sponzorjem Med pokrovitelji, ki pomagajo Borovemu košarkarskemu gibanju, je po novem tudi znamka II Pane Quotidiano. Mrežo tržaških pekarn, v katerih proizvajajo in prodajajo kruh, slaščice ter druge pekovske izdelke, vodi lastnik Paolo Fontanot. Občina Sežana je v sodelovanju s Športno zvezo občine Sežana in Zavodom za šport, turizem in prosti čas Sežana v ponedeljek podelila priznanja za športne dosežke v občini Sežana za leti 2009 in 2010. Pečat prireditvi sta s svojo prisotnostjo dodala vrhunska Primorska športnika - atletinja Snežana Rodič - športnica Primorske za leto 2010, in plavalec Matjaž Markič. Najboljši klub Občine Sežane je postal karete Klub Samurai Sežana, slovenski državni prvak. S svojimi doseženimi rezultati na številnih državnih in mednarodnih tekmovanjih v dresurnem jahanju je bila za najboljšo športnico raz-glašenja dresurna jahačica Simona Premrl, šele 13-letni balinar Matija Povh pa si je s svojimi rezultati v balinanju pridobil naslov najboljšega športnika Občine Sežana. Podelili so še 3 jubilejne bronaste plakete, 3 jubilejne srebrne plakete in 6 priznanj, ki so jih povečini prejeli uspešni rekreativni športniki. Častna listina Občine Sežana za življenjsko delo, ki je hkrati tudi najvišji častni naslov Komisije za podelitev priznanj občinske športne zveze in je podeljena za izjemne športne dosežke ter dolgoletno delo v športu, je prišla v roke Milanu Hočevarju, za njegovo življenjsko širjenje in razvoj športa v Občini Sežana, aktivno trenersko delo v nogometu, vzgojo mladih trenerjev ter aktivnih športnikov. Veterani SK Devin na Falzaregu Col Gallina Cup: uspešni nastopi tekmovalcev SK Devin V nedeljo je bil tradicionalna tekma alpskega smučanja Col Gallina Cup na prelazu Falzarego. Na tekmo so se prijavili tudi nekateri tekmovalci masterji in dve mladinki SK Devin in dosegli uspešne uvrstitve. V kat. A3 je bil Franco Parmesan tretji, v kat. A4 so bili Corrado Ciuch osmi, Claudio Škerk deseti, medtem ko je Lucio Musina padel tik pred ciljem, v kat. A 5 je pristal Aleksander Corbatto na najvišji stopnički, Giorgio Norbe-do pa se je uvrstil na 4. mesto, v kat. B 6 sta bila uspešna Saško Hrovatin z drugim mestom in Bogdan Milič s tretjim mestom in v kat. B 7 je bil Roberto Greco drugi. Med naraščajnicami je zasedla prvo mesto v kategoriji Gaia Musina, sestra Chiara Musina pa je med mladinci bila na petem mestu. ODBOJKA Danes Olympia Ferstyle in Naš prapor Olympia Ferstyle bo že danes ob 20.30 odigrala 13. krog deželne D-lige. Predzadnjo tekmo prvega dela prvenstva so prenesli, ker je športni center Mirka Špa-capana v Gorici zaseden. Prvouvrščeni goriški odbojkarji bodo gostili Reano, ki je s 24 točkami tretja na lestvici: »Ciljali bomo na vse tri razpoložljive točke, tako da bomo že pred koncem dela matematično obdržali prvo oziroma drugo mesto na lestvici. S tem se bomo uvrstili tudi v finale deželnega pokala D-lige,« pravi trener Zoran Jerončič. »Zamenjava pa še prav pride, saj bom tako lahko prisoten na tekmi. Med vikendom me namreč čaka obvezno izobraževanje v Ve-roni.« V prvem delu je Olympia Reano premagala s 3:0, na domačih tleh pa je še ne-premagan. Na ponedeljkovem treningu je bil odsoten Persolja, trener pa upa, da bodo do danes vsi nared. V skupini B deželne D-lige pa bo prav tako Naš prapor odigral tekmo 11. kroga, ki je v začetku meseca odpadla zaradi odsotnosti sodnikov. Tekma proti tržaškemu CUS-u se bo v Kulturnem domu v Gorici začela ob 21.00. SMUČANJE Veleslalom, ne pa gimkana V nedeljo, 23. januarja bo smučarski center Forni di Sopra gostil prvo od štirih tekem 6. Primorskega smučarskega pokala in 7. Pokala Alternativa sport. Prvo tekmo za pokal ZKB bo organiziral SK Brdina. Zaradi pomanjkanja snega tekmovalci naših klubov in smučarskih društev iz Notranjsko-pri-morske regije ne bodo tekmovali v gim-kani, ampak v veleslalomu. Tako so včeraj sporočili upravljavci prog. KOŠARKA - DRŽAVNO UNDER 19 Lahka zmaga Cordenons - Jadran Zadružna kraška banka 65:89 (10:26, 25:43, 35:77) JADRAN: Zaccaria 6, Škerl 10, Longo 1, Ban 21, Dellisanti 13, Kraus, Berne-tič 11, Moscati, Floridan 19, Batich 8, trener Walter Vatovec. TRI TOČKE: Ban 3, Batich 2, Dellisanti 1. Drugi del prvenstva, v katerem se bodo ponovno spoprijeli z ekipami, ki se niso uvrstile v meddeželno fazo, so Jadrano-vi mladinci začeli z gladko zmago na gostovanju v Cordenonsu pri Pordenonu. Skromnega tekmeca, ki je po rednem delu zasedel predzadnje mesto s samo dvema uspehoma, so Vatovčevi varovanci že tretjič letos povsem nadigrali. Svoj ritem so vsilili že od vsega začetka tekme, s prepričljivo igro so nato prednost dosledno večali. Trener je izkoristil priložnost, da je svobodno spreminjal postavo, kar ni bistveno vplivalo na potek enosmernega srečanja. Ostala izida 1. kroga: Roraigrande - Corno 70:96, Venezia Giulia Muggia -Falconstar 66:87, Snaidero prost. Prihodnji krog: Jadran ZKB - Ve-nezia Giulia Muggia, v ponedeljek, 24. januarja, ob 20.45 na Opčinah.V elitni med-deželni skupini je Pallacanestro Trieste zmagal v Bergamu s 54:71, Sistema Pordenone pa je izgubil v Bologni proti Virtusu z 79:67.agana. □ Obvestila SMUČARSKI ODSEK SPDT organizira 18,19. in 20. februarja tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Prijave in informacije nudi urad ZSSDI telefon 040/635627. ZSŠDI vabi na sejo košarkarske komisije, ki bo v torek, 25. januarja 2001, ob 20.30, na stadionu 1. maja v Trstu. AŠD MLADINA, SMUČARSKI ODSEK obvešča člane, ki bi se radi udeležili tekme gimkane - 11. pokal ZKB veljavna za 6. Primorski smučarski pokal, ki bo v nedeljo, 23. januarja, v Forni di Sopra, da se prijavijo najkasneje do petka, 21. januarja, odgovornim odseka ali na tel. št.: 040213518, 348-7730389 (Enio) ali 040-220718, 338-6376575 (Sonia). AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo promocijske tekme v veleslalomu, veljavno za 11. pokal ZKB, ki bo v Forni di Sopra v nedeljo, 23. januarja. Tel.: 347-5292058 (SK Brdina), 348-8012454 (Sabina). SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja januarja in februarja avtobusne izlete na Zoncolan s tečaji smučanja za osnovnošolce. Prijave in informacije na mladinski@spdt.org in na tel: 339 5000317. 2 0 Četrtek, 20. januarja 2011 ŠPORT NOGOMET - Zaostala tekma 1. amaterske lige v Trebčah Primorec zasluženo izenačil v 90. minuti Delitev točk pravična - Iz enajstmetrovke uspešen Moscolin Primorec - Costalunga 1:1 (0:1) Strelca: Mborja v 23. in Moscolin v 90. min. iz 11-m. Primorec: Barbato, Di Gregorio, Gior-gi, Meola, Santoro, Ojo, Antonacci (od 88. Dell' Osso), Mercandel (od 68. Micor), Moscolin, Bertocchi, Lanza. Trener: Sciarrone. Costalunga: Scrignar, Cergol, Ventri-ce (od 44. Covacevich), Diviccaro, Cok (od 78. Maresca), Delladonna, Logar, Mborja, Steiner, Fratnik, Mervich. Točka je pravzaprav pravično plačilo, za kar smo včeraj popoldne videli na trebenski Griži, kjer se je klub delovniku, zbralo nad sto ljudi. Primorec je pokazal, da je bolj ekipa, saj je igral kolikor toliko povezano. Costalunga, ki je druga na lestvici, pa ima odlične posameznike. Še posebno nevarna je bila napadalna trojica Steiner-Mervich-Fratnik, katere pa je domača obramba dobro nadzirala. Le v 23. minuti so v kazenskem prostoru pozabili na Mborjo, ki je izkoristil lepo Logarjevo visoko podaje z desne strani in z glavo premagal Barbata. V nadaljevanju je Primorec reagiral. V 34. minuti je Giorgi z glavo zadel prečko, dve minuti kasneje pa je branilec Costalunge Cok na golovi črti odbil Moscolinov strel. Pred koncem polčasa je bil za goste nevaren nekdanji napadalec Vesne Mervich, ki je z glavo zaposlil Barbata. Primorčev vratar je žogo odbil v kot. Na začetku drugega polčasa se je nekdanji igralec Primorja Steiner nevarno približal Primorčevim vratom in zgrešil z dobre pozicije. Costalunga je še napadala in Barbato je moral še enkrat odločilno poseči. Nato pa so prevzeli pobudo v svoje roke gostitelji. Najlepšo priložnost za ize- Primorcev branilec Adriano Ojo je z glavo tako prestregel žogo napadalcu in kapetanu Costalunge Andrei Steinerju, ki je letos dosegel osem golov kroma načenje je v 85. minuti imel Micor. Vratar Costalunge je strel z glavo odbil v kot. V 90. minuti je številka ena gostov s prekrškom v kazenskem prostoru zaustavil Moscolina in sodnik je brez usmiljenja pokazal na belo točko. Ni pa izključil Scri-gnarja, kot bi ga bil moral po pravilniku. Kazenski strel je uspešno izvedel Mosco-lin in na tribuni sta se najbolj veselila predstavnika prvouvrščene Isontine, ki bo v nedeljo gostovala prav v Trebčah. IZJAVI PO TEKMI: Maurizio Sciarrone, trener Primorca: »S prikazano igro sem zadovoljen. Neodločen izid je pravičen. Če bi prej izenačili, bi to tekmo lahko tudi zmagali.« Angelo Segato, odbornik Costalunge: »Lahko bi zmagali tako eni kot drugi. Igra je bila zelo borbena in čvrsta. Mi smo na koncu precej popustili. Enajstmetrovka je bila čista kot solza.« (jng) NOGOMET - 2. AL Primorje s točko v Krminu Primorje - Cormonese 1:1 (0:1) Strelec za Primorje: Colasuonno v 88. min. Primorje: Zuppin, Udina (Lodi), Emili, Leghisssa, Kovacic, Zidarich (Aljoša Čok), Ferro (Colasuonno), Sic-cardi, Puzzer, Percich, Tomasi. Trener: Makivič. Primorje je iz Krmina odneslo domov pomembno točko. Gostitelji so začeli tekmo s čvrstim ritmom in Pri-morje se je znašlo v precejšnjih težavah. Na blatnem igrišču je Cormonese po-vedel v 32. minuti, ko je obramba ekipe proseškega društva nerodno posredovala. Krminsko moštvo je pred tem zgrešilo še nekaj lepih priložnosti za gol. V drugem polčasu so bili rume-no-rdeči bolj zbrani, čeprav je Cor-monese še vedno nevarno napadal. Izenačujoči gol Colasuonna je padel v 88. minuti, ko je blatno igrišče zagodlo domačemu vratarju. Žoga se je namreč nepričakovano ustavila in Colasuonno je preigral vratarja ter žogo potisnil v mrežo. Ostali izid: Roianese - Gradese 2:3 (Zanette 2; Iussa 2, Meneghel) Tizianiju (Kras) en krog Krasov nogometaš Denis Tizia-ni zaradi četrtega rumenega kartona ne bo v nedeljo na razpolago trenerju Ma-rinu Kraglju za pomemben domači nastop v boju za obstanek proti Torvis- PLANINSKI SVET Tečaj teka na smučeh smučarskega odseka SPDT Smučarski odsek SPDT organizira 18,19. in 20. februarja tečaj teka na smučeh na Pokljuki za odrasle in otroke. Tečaj bo vodil demostratorka Smučarske zveze Slovenije prof. Milena Kordež kot že v prejšnjih sezonah. Tečaj je namenjen bodisi začetnikom kot tudi tistim, ki smučarski tek že obvladajo. Tečajniki bodo vadili klasično tehniko teka na smučeh v jutranjih in popoldanskih urah na Goreljku in Rudnem polju. Po večerji pa bodo predavanja o tehniki smučanja, opremi in o pripravi smuči. Prijave in informacije nudi urad ZSŠD1 telefon 040/635627. Predavanje o letenju okoli sveta Leteti okoli sveta z ultralahkim letalom ni le izreden dosežek, je naravnost zgodovinski podvig, kije uspel le peščici pilotov. Lahko letalo je namreč zelo občutljivo na vetrove in turbulence, kar predstavlja za pilota hudo preizkušnjo in v časih tudi neršljiv problem. Ta izjemen podvig seje posrečil pilotu Matevžu Lenarčiču.Slednji, po izobrazbi diplomirani biolog, se profesionalno ukvarja s fotografijo, zato je prepotoval doberšen del sveta. Jepa tudi avanturist z alpinistično in padalsko preteklostjo. Plezal je na vrhove Greenlandije, patagonije in Himalaje, z jadralnim letalom pa je letel z raznih vrhov tudi v Himalaji. V zadnjem času pa se posveča predvsem letalstvu. Tako je nastal enkraten projekt, ki ga je uresničil s tem, da je obletel svet z ultralahkim letalom. Na povabilo Slovenskega planinskega društva Trst, bo Lenarčič prikazal svoj izjemen podvig v četrtek, 27. januarja 2011. Predavanje bo v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2, z začetkom ob 20.30. Vabljeni. Po tržaški okolici - odkrivanje Škednja Zimski čas, primeren za obnavljanje večdesetletne tradicije SPDT, in sicer priredbo priljubljenih nedeljskih dopoldanskih izletov za odkrivanje posebnosti in znamenitosti tržaških mestnih predelov. Tokrat je izbira padla na Škedenj, ali Ščedno, nekdanjo slovensko vas, kjer je, čeprav je danes popolnoma združena v tržaško mestno tkivo, še vedno živa večstoletna zgodovinska in etnološka prisotnost slovenskega življa. Sprehodili se bomo po škedenjskih ulicah in odkrivali razne zgodovinske, kulturne, etnološke in industrijske zanimivosti in znamenitosti ter lokacije domov pomembnih škedenjskih osebnosti, ki so s svojim vztrajnim delom obogatili slovensko zgodovino in kulturo. Vabilo velja za vse SPDT-jevce, ki si želijo odkrivati in spoznati ta mestni predel ter obogatiti svojo kulturno razgledanost. Zbrali se bomo v nedeljo, 23. januarja ob 9.30 pred cerkvijo v Škednju in krenili na krožno pot navzdol mimo železarne in Rižarne in navzgor do zgodovinskega vaškega jedra Škednja ter si, v spremstvu domačinov, ogledali vse, kar si je vredno ogledati. Zmerne hoje bo za približno dve uri. Ker so škedenjske ulice ozke in so velike težave za parkiranje, priporočamo udeležencem nedeljskega zleta po Škednju, da se pripeljejo z avtobusom št. 29, ki vozi s Trga Goldoni in pripelje prav do zbirališča pred škedenjsko cerkvijo. (L.A.) SPDG: legendarna tura! Tokrat lahko rečemo, da je šlo za legendarno zimsko turo. Rekvizite bajeslovja imamo vse. Enajst junakov med katerimi so trije predstavniki SPDG-ja, šest Planinske družine Benečija in dva predstavnika italijanske sekcije CA1 iz Gumina je v nedeljo zjutraj ob rani uri krenilo iz dna doline Tolminke proti zlatorogovemu kraljestvu. Dvatisočosem metrov visoka gora Mahavšček je bila njihova roža mogota, za katero so bili pripravljeni žrtvovati vse, tudi srce. Mejo med realnim in nadrealnim so planinci prvič prestopili v Zatolminu, ko so se po ozki a kopni makadamski cesti, ki seka strme, z gozdom porasle visoke bregove živahne Tolminke, pripeljali do planine Polog. V neposredni bližini planine se nahaja nekaj povsem osamljenih domačij, v katerih še živi nekaj družin. Le streljaj od tu je oddaljena znamenita lesena cerkvica na Javorci. Potres v Posočju je leta 1998 naredil svoje in sprožil številne orjaške zemeljske in skalnate podore, ki dajejo pokrajini tegoben videz. V skrivnostni zasneženi svet kamor smrtniku vstop ni dovoljen je naših enajst junakov vstopilo nad lovsko kočo na opuščeni planini Dobrenjščica (1304m). Opremljeni s čudežnimi predmeti z ošiljenimi derezami in svetlikajočimi se palicami in cepini so se naši hrabri junaki lotili nedotaknjene bele strmine. Sonce in neskončna modrina neba je gorski svet skoraj spomladansko ogrela. Kmalu so zapustili čistočo belih strmin in se prebili na greben gore. Ozko gaz so nato po razglednem grebenu potegnili vse do vrha Ma-havščka (2008m). Nagrada za vložen trud je bil vrh z bogatim razgledom na Bogatin in na celotni rajski vrt pod Triglavom. Videlo seje tudi dlje, tja do morja in nemških Visokih Tur. Da je tura potekala v epskem času, so se naši junaki zavedli ob sestopu, ko seje nebo otemnilo in soncejeprepustilo prostor luninemu obličju. S temo je bila tura sklenje- Člani SPDG in PDB na gori Mahavšček (2008 m) na. Junaki so se ponovno vrnili v dolino, potešili so notranje hrepenenje. »Zlatoroga« so končno ujeli v prvi tolminski gostilni. Pripovedka o Zlatorogu spada v slovensko zakladnico ljudskega izročila. Že v davnih časih so ljudje gore, pod katerimi so živeli, napolnili s skrivnostnimi bitji. Še vedno aktualni moralni nauki so nedvomno glavna sporočilnost mitov in pripovedk. Znamenito pripovedko o Zlatorogu, o kateri je zgodovinar Simon Rutar zapisal, da je razširjena na obeh straneh Julijskih Alp tako na kranjski kakor na goriški, je prvi prevedel kranjski pronemški politik in naravoslovec Karl Dežman. Pripovedko, kije bila prvič objavljena v nemščini leta 1868 v kranjskem listu Laibacher Zeitung, je Dežmanu posredoval neki neznani zapisovalec spominov bovških pastirjev. Slovenci smo povest o zlatorogu v svojem jeziku dobili šele osemnajst let kasneje, ko je Baumbachovo pesnitev o Zlatorgu iz nemščine v slovenščino prevedel ljubljanski književnikAnton Funtek. (VaS) Potopisno predavanje in nočni pohod na Nanos Tomo Šarf, dolgoletni organizator gor-skotekaških prireditev na Šmarni gori, predsednik odbora za gorske teke pri AZS in eden izmed vodilnih oseb v WMRA (svetovno združenje za GT pri Atletskifederaciji) je pripravil predavanje s potovanja po Aljaski, v katerem bo približal pokrajino te severne dežele in države ZDA. Predavanje bo v prostorih Bar Nanos na Razdrtem jutri ob 18. uri. Prost vstop. Po predavanju sledi nočni pohod na Nanos ob 19.30. Šli bomo ob vsakem vremenu, zato se primerno oblecite in opremite (čevlji, palice, lučka, rokavice, kapa, ustrezna oblačila, goretex..., če bodo razmere zimske, v tem primeru še dereze in cepin). Po vrnitvi z Nanosa v Razdrto, se bomo zbrali (kdor bo hotel) v Baru Nanos na kozarčku kuhanega vina. ZORAN BANDELJ »Freeride« kolo, jadralna deska in smučke Gost rubrike RekreAkcija je tokrat Zoran Bandelj, tridesetletnik, gorski kolesar, jadralec na deski in turni smučar. »Največ kolesarim, saj lahko to delam ne glede na vremenske razmere. Jadranje zahteva več časa: odpeljati se moraš in tudi upati, da piha. Turno smučanje pa je prav tako odvisno od vremenskih razmer, obenem pa ne rad hodim sam in torej se moram z ostalimi prijatelji šele domeniti za turo,« pravi Nabrežinc, ki je zaposlen v družbi Genertel. Kdaj najdeš čas za športno udejstvovanje? Ker sem v službi le v popoldanskih urah, imam zjutraj čas za kolesarjenje. Kolesarim približno dvakrat tedensko - prekolesarim od 30 do 40 kilometrov, všeč pa mi je predvsem »freeride« kolesarjenje. Največkrat se vzpnem na Čaven pri Ajdovščini, bil pa sem že na Snežniku, Krnu, Stolu, Kobariškem stolu in Ma-tajurju. Včasih grem tudi v Glinščico, na Grmado ali Kokoš. Kdaj pa jadraš? Predvsem poleti. Malokrat tu pri nas, najraje na Hrvaškem ali pa drugje, kjer sem pač na potovanju. Smučaš pa najbrž pozimi. Tako je. Leta 2009 sem bil tudi mesec dni v Kašmirju, kjer sem smučal zunaj urejenih smuščišč in tudi turno. V kraju Gulmarg najvišja gondola na svetu popelje do 4.000 metrov, nato pa smučaš na delu neurejenih smučišč, kjer pa je vsekakor delno zaščiteno. Najbolj si ponosen na ... Ko sem bil na vrhu Dreiherrenspitze (3499 m), zanimivo pa je bilo tudi na kaki krajši turi v naši okolici. Všeč mi je bolj smučarski del ture, saj sem v osnovi smučar »freeri-de«. Vsekakor imam zdaj rad tudi turno smučanje nasploh. Kateri so letošnj cilji? Postal sem očka, zato nimam večjih ciljev. Rad bi še naprej kolesaril in mogoče preživel nekaj dni na daljši turi. Kaj pa dolgoročna želja? Mika me prekolesariti kak višji vrh v Dolomitih. Kaj ti pomeni rekreacija? Je predvsem tekmovanje s svojimi zmogljivostmi. Je dejavnost v družbi prijateljev, vendar ne tekmuješ proti njim, temveč sam s sabo. Si se prej ukvarjal s kakim športom? Bil sem jadralec pri Čupi, kjer sem tudi tekmoval do 15. leta, nato pa sem prestopil na jadralno desko. Vseskozi sem tudi kolesaril in smučal. NAPOVEDNIK Nedelja, 23. januarja - ob 10.00 v Manzanu pri Vidmu tek 12,5 km. Nedelja, 23. januar - ob 11.00 zimski kros v organizaciji ŠKTD Kamnje - Potoče. Start v vasi Kamnje v Vipavski dolini, dolžine pa bodo od 500 do 6000 metrov. /— GLEDALIŠČE Četrtek, 20. januarja 2011 21 LJUBLJANA - Danes ob 19. uri Verzi po tržaško z Markom Kravosom Verzi po tržaško: to je naslov literarnega večera, na katerem bo svoje pesmi predstavil tržaški slovenski ustvarjalec Marko Kravos. Diplomiral je iz slavistike in se posvetil založniški dejavnosti v Trstu, bil docent na univerzi v Trstu, potem svobodni književnik. Je član Društva slovenskih pisateljev in mednarodne pisateljske organizacije PEN. Med leti 1996-2000 je bil predsednik slovenskega centra PEN. Piše poezijo, objavil je 20 zbirk, esejistiko in fantazijsko prozo za odrasle in mladino, ki je izšla v 15 knjižnih izdajah.Njegova dela so prevedena v 20 jezikov, objavljena so v revijah, samostojnih izdajah in antologijah. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V ponedeljek, 24. januarja, ob 10.30 / Franjo Frančič: »Imej se rad!«. / Ponovitve: v torek, 25 in v sredo, 26 januarja, ob 10.30. V četrtek, 27. januarja, ob 20.30 / Vla-ho Stulli: »Kažin ali Karabinjerjeva katra«. / Ponovitve: do sobote, 29., ob 20.30 ter v nedeljo, 30. januarja, ob 16.00. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali Danes, 20. januarja,ob 16.00 in ob 20.30 / Federico Garcia Lorca: »Donna Rosita nubile«. Režija: Luis Pasqual. Nastopajo: Andrea Coppone, Gian Carlo Dettori, Pasquale di filippo, Alessandra Gigli, Eleonora Giovanar-di, Andrea Jonasson, Giulia Lazzarini, Rosalina Neri, Franca Nuti, Stella Pic-cioni, Franco Sangermano, Camilla Semio in Sara Zoia. / Ponovitve: v petek, 21. in v soboto, 22. ob 20.30 ter v nedeljo, 23. januarja, ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 20. januarja, ob 21.00 / Will Eno: »Thom Pain (basato sul niente)«; prevod: Noemi Abe. Režija: Elio Germano v sodelovanju s Silviom Peroni-jem. Nastopa: Elio Germano. / Ponovitve: do sobote, 22. ob 21.00 ter v nedeljo, 23. januarja, ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Jutri, 21. januarja, ob 20.30 / Ray Coo-ney: »Chat a due piazze«. Režija: Gian-luca Guidi. Nastopajo: Fabio Ferrari, Lorenza Mario, Gianluca Ramazzotti, Miriam Mesturino.Antonio Pisu, Claudia Ferreri in raffaele Pisu. / Ponovitve: v soboto, 22. ob 20.30, v nedeljo, 23. ob 16.30, od torka, 25. do sobote, 29. ob 20.30 ter v nedeljo, 30. januarja, ob 16.30. GORICA Kulturni Center Lojze Bratuž V nedeljo, 23. januarja, ob 17.00 / Kulturni Center Lojze Bratuž in Zveza Slovenske Katoliške Prosvete prirejata niz veseloiger ljubiteljskih odrov »Iskrivi smeh na ustih vseh«: nastopa Dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana s predstavo Mary Chase »Harvey« v režiji Franka Žerjala. V četrtek, 3. februarja, ob 20.00 / bo Natečaj Mladi oder - nagrajevanje, nastopa mladinski dramski odsek PD Štandrež s predstavo Borisa Atana-skovica »Veter in verica«. Režija: Ana Facchini. V nedeljo, 13. februarja, ob 17.00 / nastopa dramski odsek PD Štandrež s predstavo Raya Cooneya »Zbeži od žene« v režiji Jožeta Hrovata. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom Danes, 20. januarja, ob 19.30 / Peter Quiller: »Dueti«. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 20. januarja, ob 19.30 / August Strindberg: »V Damask«. / Ponovitve: v petek, 21. v petek, 28., v soboto, 29. in v ponedeljek, 31. januarja, ob 19.30. V ponedeljek, 24. januarja, ob 19.30 / Georges Feydeau: »Bumbar«. / Ponovitve: v torek, 25. ob 19.30, v sredo, 26. ob 11.00 in ob 19.30. V četrtek, 27. januarja, ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Platonov«. Mala drama Danes, 20. januarja, ob 18.00 / Yasmi-na Reza: »Art«. / Ponovitve: v soboto, 29. januarja, ob 20.00. Jutri, 21. januarja, ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. / Ponovitve: v ponedeljek, 24. in v torek, 25. januarja, ob 20.00. V sredo, 26. januarja, o 20.00 / Ulrike Syha: »Zasebno življenje«. V četrtek, 27. januarja, ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. V petek, 28. januarja, ob 20.00 / Spi-ro Scimione: »Kuverta«. MGL Veliki oder Danes, 20. januarja, ob 19.30 / Molière: »Skopuh«. / Ponovitev: v petek, 21. januarja, ob 19.30. V soboto, 22. januarja, ob 19.30 / Te- nessee Williams: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. / Ponovitve: v soboto, 22. ter v torek, 25., četrtek, 27 inv soboto, 29. januarja, ob 19.30. V sredo, 26. januarja, ob 19.00 / Steven Sater in Duncan Sheik: »Pomladno prebujenje«. V petek, 28. januarja, ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V ponedeljek, 31. januarja, ob 19.00 / William Shakespeare: »Romeo in Julija. Mala drama Danes, 20. januarja, ob 20.00 / Maja Pelevič: »Pomarančna koža«. / Ponovitev: v ponedeljek, 24. januarja, ob 20.00. Jutri, 21. januarja ob 17.00 in ob 20.00 / Gregor Fon: »Pes, pizda in pe-der«. / Ponovitve: v soboto, 22., ob 20.00 in v ponedeljek, 31. januarja, ob 19.00. V torek, 25. januarja, ob 19.000 / Edvard Albee: »Občutljivo ravnovesje«. / Ponovitev: . V sredo, 26. januarja, ob 20.00 / Miro Gravan: »Vse o ženskah«. V četrtek, 27. januarja, ob 20.00 / Tom Dalton Bidwell: »Družba na polti«. Šentjakobsko gledališče Danes, 20. januarja, ob 17.00 / M. Grgic: »Zbudi se, Katka!«. Režija: Boris Kobal. V soboto, 22. januarja, ob 19.30 / D. Cravioto: »Pizza da te kap«. Režija: Jernej Kobal. / Ponovitve: v nedeljo, 23. ob 18.00, v ponedeljek, 24. ob 19.30, v torek, 25. ob 17.00, v sredo, 26. ob 19.30, v četrtek, 27. ob 19.30, v petek, 28. ob 19.30, v soboto, 29. ob 19.30 ter v nedeljo, 30. januarja, ob 18.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V soboto, 22. januarja, ob 20.30 / Andrej Rozman Roza in davor Božič: »Ne-ron pop-rock opera«. Predstava z Italijanskimi nadnapisi. Gledališče Verdi Jutri, 21. januarja, ob 20.30 / Giuseppe Verdi: »I due Foscari«. Dirigent: Renato Palumbo. Nastopajo: Orkester, zbor in balet gledališča Verdi. / Ponovitve: v soboto, 22. ob 17.00, v nedeljo, 23. ob 16.00, od torka, 25. do četrtka, 27. ob 20.30 ter v soboto, 29. januarja, ob 17.00. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij V nedeljo, 23. januarja, ob 19.30 / Nastopajo: Maja Keuc, Gregor «Kozar, Marko Črnčec. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 21. januarja, ob 20.00 Linhartova dvorana / Costanza Macras: »Me-galopolis«. V ponedeljek. 24. januarja, ob 19.30 Klub CD / »Mladi mladim«. Nastopajo: Nena Leban - saksofon; Katalin Péter Krivokapič - klavir in trobilni kvintet akademije za glasbo - nagrajenci temsig. V četrtek, 27. januarja, ob 19.00 Gallusova dvorana / Antonin Dvorak: »Rusalka«. Dirigent: Tomaš Hanus. Nastopajo: Operni solisti, operni zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. / Ponovitve: v soboto, 29., ob 19.00, v nedeljo, 30 januarja, ob 17.00, v torek, 1.ob 19.00 v sredo, 2. ob 15.00, v četrtek, 3.in v petek, 4. februarja, ob 19.00. Kino Šiška Jutri 21. januarja, ob 21.00 Katedrala / Nastopa skupina Jazznova iz Danske. V četrtek, 27. januarja, ob 20.00 Katedrala / Nastopajo: Helloween, Stra-tovarius in Avatar. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1):na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fo- PRIREDITVE tografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Narodna in študijska knjižnica (Ul. S. Francesco, 20): je na ogled razstava Mirne Viola »Zima, zima bela ... «. Muzej Revoltella (Ul. Diaz,27): do 6. marca je na ogled razstava »Autoritratti triestini. La donazione Hausbrandt«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Vhod parka Miramarskega grada: do 27. februarja 2011, bo na ogled razstava: »Giorgio De Chirico. Un maestoso silenzioso«. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GRADIŠČE GalerijaSpazzapan (ul. Battisti 1): do 15. januarja 2011, je na ogled razstave »Spazzapan a Torino. Le collezioni Ac-cati e Villa«. Urnik: od torka do nedelje med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 20. uro. Info: tel. 0481-960816 GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. V razstavnih prostorih Fundacije Goriške Hranilnice (Ul. Carducci 2): v Gorici bo ob stoletnici smrti Carla Mic-helstaedterja in v okviru razstave »Far di se stesso fiamma« v četrtek, 20. januarja, ob 18. uri odprtje razstave »In-torno a Carlo«; na ogled bo do 27. februarja od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah, med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto (vstop prost). V galeriji A. Kosič (Raštel 5-7/Travnik 62) (vhod skozi trgovino obutev Kosič): je na ogled fotografska razstava z naslovom »Čebela zaščitnica narave« Franca Šivica, podpredsednika čebelarske zveze Slovenije. Sodelovala bosta tudi slikarka-invalidka Nevenka Gorjanc iz Ljubljane, ki ustvarja svoja olja na platnu z usti, in rezbar ter čebelar Milan Mužina iz Šempasa. Razstavljena dela bo predstavil Franc Šivic v slovenščini in italijanščini; razstava bo na ogled do 19. februarja od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15. in 19.30. Galerija Maria di Ioria (državna knjižnica): na ogled je razstava z naslovom »Stefano d'Ungheria, fondatore dello Stato e Apostolo della nazione«; ogled bo z brezplačnim vstopom do 28. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled likovna dela Gustava Januša do konca meseca novembra. Ogled je možen ob prireditvah ali po domeni. V Pokrajinskih Muzejih v goriškem grajskem naselju: je na ogled razstava fotografij zvezdnikov med 30. in 50 leti Artura Gherga; na ogled bo do 30. januarja 2011. Galerija ARS (Travniku 25): je na ogled likovna razstava »Umetniki za Karitas«. Razstavljena bodo dela, ki so nastala na letošnji koloniji Sinji vrh 2010 in dela, ki so bila podarjena na dan odprtih vrat. Izkupiček prodanih del gre v dobrodelne namene. O sodelujočih umetnikih in razstavljenih delih bo spregovorila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. / V torek, 18. januarja, ob 18.00 bo odprtje slikarske razstave Milojke Nanut z naslovom »Živobarvna likovna govorica«. Umetnico bo predstavila Tatjana Pregl Kobe; na ogled bo do 12. februarja. Galerija Dora Bassi (deželni avditoriji v Ul. Roma): je na ogled razstava z naslovom »Pittura Isontina anni '70 -'80. La memoria de "Il Torchio"«. Do 30. januarja bodo razstavljali Gianni Anglisani, Attilio Carbone, Gigi Castellan, Jože Cesar, Nucci Clemente, Lindo, Colonnello, Giacomo Comino, Claudio Devetachi, Cesare Devetag, Mario Di Iorio, Pino Furlan, Virgilio Malni, Mauro Mauri, Aristide Mar-cozzi, Milica Kogoi, Giacomo Pacien-za, Renzo Pillon, Raissa Edda Bertola, Rudolf Saksida, Arrigo Tonutti, Giorgio Toplicar, Paolo Zamar. GRADIŠČE Galerija Spazzapan (Ul. Battisti 1): še danes, 20. februarja je na ogled razstava »Spazzapan a Torino. Le collezioni Accati e Villa«. Urnik: od torka do nedelje med 10.00 in 18.00. Ob nedeljah potekajo brezplačni vodeni ogledi, nujna najava po tel. 0481-960816. VIDEM Villacaccia di Lestizza: je na ogled fotografska razstava: »Fotografare la lu-ce«. Razstavljajo: Guido Cecere, Walter Criscuoli, Sergio Culot, Ulderica Da Pozzo, Maurizio Frullani, Fabio Gia-cuzzo, Daniele Indirigo, Roberto Ku-sterle, Adriano Perini, Sergio Scabar, Mario Sillani Djerrhian in Stefano Tubaro. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: je na ogled razstava Vida Sarka z naslovom Nevidna mesta. Kosovelova knjižnica: do 21. januarja je na ogled likovna razstava Radka Oke-tiča. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. KOPER Pretorska dvorana: je na ogled razstava Mojce Kleibencetl, Petre Koren in Ane Selija pod naslovom: »Utrinki«. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Stolp na vratih: »Razstava kljekljanih čipk«. Razstavljajo članice Klekljar-skega društva Čebelica iz Most pri Komendi. Razstava je odprta do sredine januarja 2011. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. Galerija Pri Valetovih: je na ogled likovna razstava Slavka Guština »Trije Svetovi«. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V Kulturnem centru Mostovna v Solkanu: je na ogled razstava »Iztirjeni«; razstavljajo: Alfred de Locatelli, Edoar-do Veneziano, Gigo de Brea, Miran Cen-cič, Nina Bric, Roberto Cantarutti, Va-sja Kokelj, Francesca Adamini, Ive Ta-bar, Manuel Grosso, Matjaž Kramar, Ni-ka Šimac, Vanja Mervič, Marko Steve-lič, Tandem Eclipse, Giuseppe Anello in TAKO; na ogled bo do sobote, 22. januarja 2011, ob ponedeljkih in torkih med 10. in 12. uro, ob sredah in četrtih med 10. in 12. uro ter med 17. in 20. uro, ob petkih med 10. in 12. uro ter med 21. in 23. uro, ob sobotah med 21. in 23. uro; vstop prost. Info: www.mostovna.com. Kulturni dom: je na ogled razstava Danila Jejčiča. SVETA GORA V Frančiškanskem Samostanu: bo v sodelovanju s krajevno skupnostjo Solkan, turističnim društvom Solkan in kulturnim društvom Sabotin iz Štma-vra je na ogled 9. slovenska razstava jaslic z mednarodno udeležbo v kapeli Oznanjenja. Razstava bo na ogled do 16. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 17. uro. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Cankarjev dom - Velika sprejemna dvorana: do 19. januarja 2011 bo na ogled »Razstava ob 20-letnici plebiscita ob osamosvojitev Slovenije«. Vstop prost. Cankarjev dom - Mala galerija: do 23. januarja, fotografska razstava Jendeja Štovičeka »Narava dela«. Vstop prost. Mestni muzej (Gosposka 15): je na ogled razstava »Ženski svet(ovi): zgodbe«. 22 Četrtek, 20. januarja 2011 AVTOMOBILI / VOLVO - Po desetih letih je avto doživel temeljito prenovo Nova limuzina S60 je varna, zmogljiva in lepa Veliko tehnoloških novosti predvsem na področju varnosti Ljubitelji Volva so spet prišli na svoj račun. Po desetih letih so Švedi (ali morda Kitajci) poslali na trg novo generacijo te priljubljene limuzine. Švedi so se odločili, da iz njihovih tovarn ne bodo več prihajali oblikovno dolgočasni izdelki. Še več, odslej bodo volvi nadpovprečno lepi. In tako je nastal S60, ki je najboljša priča novega trenda. Zadržuje sicer osnovne linije, po katerih vsak že na daleč ve, da gre za vol-va, a je oblika pravo nasprotje prejšnjih. Ostri robovi so preteklost, sedanjost so elegantne in zaobljene linije. Zunanji videz je precej kupejevsko položen, zato avtomobil deluje bolj športno, hitro spuščajoča streha pa vseeno ne pomeni, da je na zadnjih dveh sedežih manj prostora. Le tisti res nadpovprečno visoki se bodo zaradi kupejevskega zadka z glavami dotikali stropa. Sicer pa je tako dinamičen zadek tudi razlog za manjši pokrov prtljažnika za sicer solidno velik prtljažnik, ki ga s prevračanjem sedežnih naslonjal lahko še povečamo, tako da postane Volvo S60 skoraj poltovornjak. Notranjost je še vedno zelo elegantna in predvsem umirjena. Voznikov delovni prostor je ergonomsko urejen in z vseh vidikov hvalevreden. Prednje sedeže lahko pomaknemo presenetljivo naprej, najbrž zato, ker so hoteli dokazati, da imajo potniki na zadnjih sedežih res veliko prostora za kolena. Počutje v notranjosti je res odlično. S60 ima zdaj dva zelo pregledna merilnika, ki imata še majhna zaslona za različne informacije v sredini in s sredinskim zaslonom, kamor se stekajo vse druge informacije (vključno z navigacijskim sistemom). Edina kritika je, da je gumbov pod zaslonom odločno preveč in se voznik mora kar potruditi, da si zapomni vse možnosti, ki jih ponuja ta del upravljavskih zmogljivosti v Volvu. S60, ki smo ga imeli na testni vožnji, je imel 2400-kubični petvaljni tur-bodizel, samodejni menjalnik in štirikolesni pogon. V tej konfiguraciji zmore švedsko-kitajska limuzina 205 KM in 420 Nm navora. Najvišja hitrost presega 220 km/h, pri vsem tem pa je z zmerno vožnjo še kar varčen in ni nikoli porabil več kot 8 l na 100 km. Varnost pri Volvu ni nikoli vprašljiva, zato je bil tudi ta S60 dodobra oborožen z dodatki, ki varujejo potnike. Aktivni tempomat lahko pohvali- mo, ker zna avtomobil povsem ustaviti, ob vklopu smernika pred pričetkom prehitevanja pa tudi hitro začne pospeševati, čeprav se še nismo prestavili na prehitevalni pas, kjer pred nami ni ovire. Na vozila v mrtvem kotu odlično opozarja BLIS in signalna lučka na vzvratnih ogledalih. V primeru, da ni- ste posebej pozorni, vas bo pred morebitnim trkom hitro opozoril glasen zvočni signal in opozorilna rdeča utripajoča lučka. Sistem zagotovi, da se S60 ustavi pred pešcem, če hitrost ni večja kot 35 km/h. S60 D5 AWD je imel tudi kamero za vzvratno vožnjo, na katero se je treba seveda privaditi in je na začetku priporočljivo pogledati nazaj kot pri manj plemenitih vozilih. Ima tudi dve kameri spredaj, ki vam kažeta, kaj se dogaja v neposredni bližini, delujeta seveda le pri primerno nizki hitrosti. Cene gredo od 42.000 do 47.000 evrov. Stran pripravil Ivan Fischer MAZDA Poudarjena skrb za varstvo okolja Mazda stavi na vizijo trajnostnega tehnološkega razvoja in inovacij. Mazdina vizija daje smernice tehnološkega razvoja s proizvodnjo vozil, ki zagotavljajo izjemne užitke v vožnji, varnost in prijaznost do okolja. Obenem japonska tovarna teži k zagotavljanju učinkovitega koriščenja energije in zniževanju škodljivih plinov na vseh ravneh proizvodnje in distribucijskih postopkov. Zavezanost k okolju prijazni proizvodnji je prisotna na celi vrsti področij. Znotraj celotne skupine je Mazda Motor Corporation ustvarila sistem varovanja okolja na področju nabavne in prodajne verige. Namen sistema je doseči učinkovitejše in okolju prijaznejše poslovne aktivnosti, ki temeljijo na standardih, kot je ISO 14001. Mazda je omenjeni standard prejela za vse svoje proizvodne obrate na Japonskem, v Združenih državah Amerike, na Kitajskem in Tajskem. Septembra 2002 je Mazda uspešno uvedla na vodni osnovi temelječi inovati-vni sistem lakiranja karoserije vozil po imenu »Three Layer Wet Paint System«, ki je edinstven na svetu glede varovanja okolja. Kasneje je bila uvedena posebna tehnika v vseh Mazdinih lakirnicah po svetu (Japonska, Kitajska, Tajska). Poleg prijaznosti okolju Mazdino novo tehnologijo lakiranja odlikuje izboljšana kakovost barve in večji lesk. Sistem omogoča nanašanje podlage, osnovne barve in prekrivnega laka enega za drugim brez vmesnega sušenja. S tem se zmanjšajo izpusti ogljikovega dioksida za 15 odstotkov in hlapljive organske snovi (VOC) za 17 odstotkov. V eni od proizvodnih tovarn v Hirošimi pa je Mazda vpeljala novi sistem lakiranja po imenu »Aqua Tech«, ki v svetovnem merilu dosega najnižje vrednosti hlapljivih organskih snovi. Inovativna tehnologija ustreza visokim in doslej še nedoseženim standardom za zmanjševanje izpusta hlapljivih organskih zmesi (VOC) v laku in ogljikovega dioksida, ki nastaja pri porabi energije za lakiranje. S to novo tehnologijo lakiranja dosegajo ob enako majhnem izpustu ogljikovega dioksida kar 57 odstotkov manjše izpuste hlapljivih organskih zmesi v primerjavi z običajnimi sistemi lakiranja na vodni osnovi. V sodelovanju z dobavitelji in specialisti za reciklažo plastike je Mazda uspela vzpostaviti avtomatizirani tehnološki proces recikliranja, imenovan »Bumper to bumper«, ki je edinstven v avtomobilski industriji. Mazda je tehnologijo recikliranja odbijačev uvedla leta2003 in jo dve leti pozneje uporabila pri serijski proizvodnji Maz-de RX-8. Tehnologijo je nato razširila tudi na ostale modele. KIA - Na voljo v dveh različicah Novi picanto bo uradni krst doživel v Ženevi Korporacija Kia Motors je pokazala prve fotografije nove, druge generacije mestnega malčka, ki pri nas sliši na ime picanto, drugod pa ga poznajo tudi pod imenom morning. Malo južnokorejsko kom-bilimuzino, ki bo po novem na voljo v dveh karoserijskih različicah (bolj praktična petvratna verzija in bolj športno orienti- rana trivratna izvedba), so oblikovali v Kii-nem evropskem oblikovalskem centru v Frankfurtu pod taktirko Kiinega glavnega oblikovalca, slovitega Petra Schreyerja. Novi picanto bo v serijski podobi prvič za-blestel na ženevskem avtomobilskem salonu v letošnjem marcu, kmalu zatem pa bo začel svojo evropsko prodajno pot. BMW - Izredni prodajni rezultati Kljub krizi je bilo 2010 zelo uspešno leto BMW je 2010 zaključil z drugimi najboljšimi prodajnimi rezultati v svoji zgodovini. Prodaja vozil znamk BMW, Mini in Rolls-Royce je lani poskočila za 13,6% in je znašala skupaj 1.461.166 vozil (predhodno leto 1,286 milijona). Družba je tako še okrepila svoj položaj vodilnega proizvajalca premium vozil. Trend rasti iz zadnjih mesecev se je nadaljeval tudi decembra: prodaja je bila 14,2% višja kot v enakem mesecu leto prej in je znašala 141.358 vozil. »Leto 2010 je bilo za nas zelo uspešno. Z novimi modeli smo zares zadeli, saj proizvajamo vozila, ki jih ljudje želijo. Napredek smo dosegli na vseh celinah, tako v majhnih kot v velikih državah, in zabeležili dobra prodajna razmerja med Evropo, Azijo in obema Amerikama,« je povedal Ian Robertson, član upravnega odbora BMW AG. Pri tem se poraja vprašanje, če je uspehu bavarske tovarne kratenje pravic njihovih delavcev ali pa morda kvaliteta njihovih modelov. Vprašanje za gospoda Marchionneja... ILUZIJE Tata bi rad avtomobil na vodo Kako lepo bi bilo, če bi naš avto poganjala...voda! O tem sanjajo pri Tati, kjer so v raziskave, kako uporabiti vodo kot gorivo, investirali 15 milijonov dolarjev. Ideja ni nova, našel se je že marsikateri čudak, ki trdi, da je to povsem mogoče. Eden od teh je Daniel Nocera iz ameriškega MIT, ki je uspel raz-vezati denarnico indijskega mogotca Ratana Tate, ki je v njegov projekt investiral 15 milijonov dolarjev. Pridobivanje vodika iz vode pa je vsaj iz kemičnega vidika be- darija svoje vrste, saj je za razbitje vezi vodik-kisik potrebno več energije, kot je potem dobimo z uporabo vodika kot goriva. Skratka, neto energija ima na koncu predznak minus. Tata je že v preteklosti iskala zares alternativne načine pogona avtomobilov. Leta 2007 so podpisali pogodbo o sodelovanju z MDI-jem, ki naj bi izdelal avto s pogonom na zrak in bi moral na trg zapeljati leta 2008. Če pogledamo naokrog, za sedaj takih avtomobilov še ni in jih najbrž niti v bodoče ne bo. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 20. januarja 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli... 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due to di vista 23.25 Dok.: Rai 150 anni 0.25 Aktualno: Magazine sul 2 1.10 Dnevnik - Parlament 1.20 Nan.: Harper's island Rai Tre je 12.00 Nan: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino 12.55 Nan.: Un detective in corsia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.15 Nad.: Sentieri 16.55 Film: Paura d'amare (dram., ZDA, '56, r. P. Dunne, i. J. Simmons, G. Madison) 17.30 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Pari e dispari (kom., It., '78, r. S. Corbucci, i. T. Hill, B. Spencer) 23.35 Film: L'esercito delle 12 scimmie (fant., ZDA, '95, i. B. Willis, B. Pitt) 2.00 Nočni dnevnik 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aspettan-do Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spe-sa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti igno-ti (v. F. Frizzi) 21.10 Nan.: Rossella 23.10 Aktualno: Porta a porta 0.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.25 Aktualno: Sottovoce é h! r H- 4 1 X i if ' !P| i y V5 6.00 Nan.: 7 vite 6.40 Nan.: Skippy il canguro 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.05 Risanka: Le nuove avventure di Braccio di Ferro 9.20 Nan.: Zorro 9.45 Variete: Tracy & Polpetta 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Nan.: Law & Order 19.30 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Aktualno: Spazio Santoro/Annozero (v. M. Santoro) 23.10 Dnevnik, sledi Tg2 Pun- 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resnično-stni show: Uomini e donne 16.15 Talent: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Al di la del lago 23.30 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.00 Nan.: Dharma & Greg 6.35 Risanke 8.35 Nan.: Baywatch 9.30 Nan.: Life 10.25 Nan.: The Closer 11.25 Nan.: Prison Break 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: My name is Earl 15.05 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: Naruto Shippuden 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Nan.: Incorreggibili 17.35 Nan.: Il mondo di Patty 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: Glee 20.30 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 21.10 Dok.: Mistero 0.00 Nan.: The forgotten 1.50 Pokerlmania 2.45 Nočni dnevnik ^ Tele 4 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.05 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Ap-prescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved, Fuori Tg 12.45 Aktualno: Speciale Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julija 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & geo 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Nad.: Seconda chance 20.25 Nad.: Un posto al sole 20.55 Nogomet: Milan - Bari, Pokal Italia, osmine finala 23.05 Variete: Parla con me 0.00 Dnevnik/Deželni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Aktualno: Magazzini Einstein u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 4 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informaci- 7.00 Dnevnik 7.35 Variete: Dopo il Tg... At-tualita (pon.) 8.10 Aktualno: Videomotori 8.30 Dnevnik 9.00 Variete: Domani si vedra 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.25 Dok. odd.: Splendori d'Italia 11.15 Borgo Italia 12.30 19.00 Aktualno: Rotocalco Adnkronos 12.50 Aktualno: La Provincia ti informa (pon.) 13.15 Variete: Archeologie 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: ...Copertina da Udine 15.05 Dok.: Cuore Tuareg 16.25 Dnevnik 16.55 Risanke 19.30 Dnevnik 20.00 Športne vesti 20.05 Anteprima Trie-stina 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Variete: Borghi nel FVG 21.10 Film: Un angelo sulla mia strada (kom., '98, r. J. Helliker, i. M. Follows, J. Woolvett) 22.50 Aktualno: Dai nostri archivi 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Tg Montecitorio 23.40 Film: Together (dram.) La 7 LA 6.05 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: (Ahi) Piroso 10.50 Aktualno: Life 11.25 Nan.: Ultime dal cielo 12.30 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 13.30 Dnevnik 13.55 Film: ...E giu-stizia per tutti (dram., ZDA, '79, r. N. Je-wison, i. Al Pacino) 15.55 Noi siamo angeli - la fortuna piove dal cielo (kom., It., '97, r. R. Deodato, i. B. Spencer, P.M. Tho- mas) 18.00 Nan.: Mac Giver 19.00 Nan.: The District 20.00 Dnevnik 20.30 2.15 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Film: La pantera rosa sfida l'ispettore Clouseau (kom., ZDA, '76, i. P. Sellers) 23.35 Dnevnik 23.45 Film: Larry Flint - Oltre lo scandalo (dram., ZDA, '96) 2.55 Nan.: Alla corte di Alice (t Slovenija 1 6.15 Kultura 6.20 Odmevi 7.00 Poročila 7.05 Dobro jutro 8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro 9.00 Poročila 9.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Talebajski 10.35 Pod klobukom (pon.) 11.15 Sprehodi v naravo 11.35 Sveto in svet (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Studio city (pon.) 14.25 Druž. nan.: Vedrana Grisogono (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risanka: Prihaja Nodi 15.55 Ris. nan.: Fifi in cvetličniki 16.05 Kratki dok. film: Življenje brez očka 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Dok. serija: Resnične zgodbe 18.20 Minute za jezik (pon.) 18.25 Žrebanje deteljice 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.45 Šport 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Opus 23.30 Henrik Ibsen: Peer Gynt, tv priredba predstave SNG Drama Maribor Slovenija 2 6.30 2.00 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 10.00 Dobro jutro 13.00 Slovenska jazz scena (pon.) 14.00 Dok. serija: Zakladi civilizacije (pon.) 14.55 Dok. serija: Drevesa pripovedujejo (pon.) 15.25 Ugriznimo znanost - oddaja o znanosti (pon.) 16.00 Evropski magazin - Oddaja Tv Maribor 16.30 Kraji in običaji - Oddaja Tv Koper 17.00 Mostovi - Hidak (pon.) 17.30 To bo moj poklic (pon.) 18.00 Nad.: Mala Dorritova (pon.) 19.00 Koncert 20.00 Film: Landru 21.35 Nad.: Ljubice 22.25 Nad.: Profesor (T Slovenija 3 6.00 Sporočamo 8.00 Novice 9.00 Preiskovalna komisija DZ, prenos 12.00 Odbor za gospodarstvo, prenos 16.00 Odbor DZ za promet, prenos 17.25 Slovenska kronika 19.00 Tv dnevnik TVS1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 arhivski posnetki 15.15 Dok. odd.: K2 15.50 Dok. od.: City folk 16.20 Dok. odd.: Srečanje z... 16.50 Slovenski magazin 17.20 Globus 18.00 Med valovi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vse-danes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 20.00 Zgodovina ZDA 20.30 Avtomobilizem 20.45 Film: Backroads 22.15 Vsedanes - TV dnevnik 22.30 Primorska kronika 22.45 Izostritev 23.15 Primorski mozaik 23.45 Vremenska napoved Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 11.05 17.00 Tv prodajno okno 12.00 Novice in videostrani 13.00 Novice in videostrani 14.00 Novice in videostrani 15.00 Novice in videostrani 18.00 Brez panike 20.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 20.30 Kmetijska oddaja 21.30 Objektiv pop Pop TV 7.20 14.10 Najlepša leta (hum. serija) 8.15 15.05 Prepovedana ljubezen (nad.) 9.10 10.15, 11.35 TV prodaja, Reklame 9.25 16.00 Sebična ljubezen (dram. serija) 10.45 18.00 Gospodarica srca (dram. serija) 12.05 16.55, 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Najlepši kraji sveta (dok. serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 V njenih čevljih (romantična kom.) 22.20 24UR, zvečer, Novice 22.40 Na kraju zločina: CSI Crime Scene Investigation (krim. serija) 23.35 Vitez za volanom (akc. serija) 0.25 30 Rock (hum. serija) A Kanal A 7.15 Combo ninos (akc. serija) 7.45 Svet, pon., Novice 8.45 11.20 Obalna straža (akc. serija) 9.50 Skrita kamera 10.2015.45 Vsi županovi možje (hum. serija) 12.15 17.05 Slavna oseba sem, spravite me od tu! (dok. serija) 13.05 TV prodaja, Reklame 13.35 Morski volk (romantična drama) 15.15 Domače kraljestvo (hum. serija) 16.15 Na kraju zločina: New York CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.55 Isa, -Ai l T iS i\ ljubim te (nad.) 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: 4 bratje (krim. drama) 21.50 Navaden pošten zločinec (krim. kom.) 23.30 Pa me ustreli! (hum. serija) 0.00 Oblegana zemlja (fant. film) 1.35 Love TV (erotika) 3.55 Nočna ptica (erotika) radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Josip Jurčič: Deseti brat - 17. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik, 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.00 Glasovanje za Osebnost Primorske 2010; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev, tedenski kinospored, Planinski vodnik;17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00-22.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do repa, hip-hop in Valterap. radio koper (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Sulla via delle Indie; 9.33, 20.00 Luog-hi e sapori; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 11.0011.30, 20.30 Cultura e societa; 11.45-12.15, 21.00 Punto e a capo; 13.00 Parole e musica; 13.33-14.45, 21.30-22.40 Sogni di vacanza; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 Dr. Music Lounge cafe; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 23.00 In orbita show; 0.00 RSI slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.50 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. slovenija 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi vir-tuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RT VS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 20. januarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno X\ zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa mocan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA ^ 10301 1010 1020 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. Po prehodu hladne fronte, ki nas bo dosegla v sredo zvečer bodo v nižjih in srednjih slojih atmosfere nad našo deželo začeli dotekati bolj suhi tokovi. V višjih plasteh ozračja se bo močno « ohladilo. Nad Skandinavijo je ciklonsko območje. Hladna fronta je dosegla naše kraje. Za njo doteka od severovzhoda k nam hladen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.53 Dolžina dneva 9.14 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 17.59 in zatone ob 7.43 BIOPROGNOZA Danes bodo najbolj občutljivi še imeli manjše vremensko pogojene težave, ki se bodo kazale predvsem kot nerazpo-loženost, težave z zbranostjo in manjša delovna storilnost. Tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. -/^T-^ PLIMOVANJE Danes: ob 4.30 najnižje -15 cm, ob 10.08 najvišje 46 cm, ob 16.59 najnižje -67 cm, ob 23.42 najvišje 42 cm. Jutri: ob 5.13 najnižje -17 cm, ob 10.46 najvišje 41 cm, ob 17.32 najnižje -61 cm. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 9,4 stopinje C. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .300 Piancavallo............50 Vogel..................90 Forni di Sopra........110 Kranjska Gora.........40 Zoncolan..............80 Krvavec................60 Trbiž...................80 Cerkno................70 Osojščica..............80 Rogla..................50 Mokrine..............110 Mariborsko Pohorje . .40 Podklošter............45 Civetta...............160 Bad Kleinkirchheim . . .80 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC -3/2 TOLMEČ O -4/1 TRBIŽ O -5/0 O -6/-2 KRANJSKA G. „'S! - ty ČEDAD O C/ VIDEM O 5-a, 1/7 0/8 ■ O PORDENON 1/7 CELOVEC O -3/1 O TRŽIČ -2/0 _ O KRANJ o-4/1 S. GRADEC CELJE -1/1 O M. SOBOTA MARIBOR °0/2 0-1/3 ¿5 PTUJ O ~ O LJUBLJANA -1/1 O N. GORICA 2/7 . POSTOJNA 2/7 h O-2/0 KOČEVJE TRST Ö ^ „ O 4/8 riN -O ' PORTOROŽ O ^ - '*"J ^ CRNOMELJ 3/8 j— O UM AG/Cl OPATIJA POREČ Ö PAZIN O ZAGREB -1/2 O REKA 2/5 OPATIJAa-O ^NAPOVED ZA DANES V hribih bo dopoldne spremenljivo vreme, po nižinah in ob morju pa pretežno oblačno. Popoldne bo povsod prevladovala zmerna oblačnost. Ob morju bo pihala okrepljena burja, po nižinah pa zmeren severovzhodnik. Maksimalne dnevne temperature bodo občutno višje, stopnja vlage pa nižja. V visokogorju bo pihal zmeren a zelo mrzel severovzhodnik. Danes bo pretežno oblačno, predvsem v jugovzhodni Sloveniji bo občasno še rahlo snežilo. Burja na Primorskem se bo popoldne še okrepila, v notranjosti Slovenije pa bo pihal severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do 0, na Primorskem okoli 3, najvišje dnevne od -2 do 3 stopinje C. ¿2b CELOVEC O -3/1 TOLMEČ O -6/2 TRBIŽ O -10/2 o -6/-2 KRANJSKA G. j. ČEDAD O f-y & WDM 0^-2/6 J^ ^ O PORDENON GORICA o ° N. GORICA 0/7 ^ 2/7 O TRŽIČ -2/0 O KRANJ o GRADEC ¿r o-4/1 S. GRADEC CELJE -1/1 O M. SOBOTA MARIBOR °0/2 O-1/3 ^ ¿3 ~ PTUJ o o ^ LJUBLJANA -1/1 /v. N. MESTO POSTOJNA J/ O -2/1 O -2/0 ^ (tí ZAGREB -1/2 O ™ rj PORTOROŽ O 3/8 CtUMAS^J OPATIJA POREČ Ö PAZIN O KOČEVJE .O ' ČRNOMELJ £ REKA 2/5 (NAPOVED ZAJUTRI Prevladovalo bo zmerno oblačno do spremenljivo vreme. Po nižinah bo pihal zmeren severovzhodnik, v visokogorju pa bo okrepljen in zelo mrzel. Ob morju bo pihala okrepljena burja. V nižjih plasteh ozračja bo stopnja vlage nizka. Jutri bo pretežno oblačno, predvsem v jugovzhodni Sloveniji bo občasno rahlo snežilo. Na Primorskem bo pihala močna burja, drugod severovzhodni veter. Zgodovina pošte na Primorskem V četrtek, 13. januarja, so v prostorih Poštnega in telegrafskega muzeja Mittelevrope v pritličju tržaške glavne poštne palače odprli zelo zanimivo razstavo o poštni zgodovini v naših krajih. Razstavo je pripravilo Združenje za poštno zgodovino Furlanije - Julijske krajine. Na razstavi sodeluje dvanajst zbiralcev iz naše dežele, iz Veneta in iz Slovenije. Vsak ima na razpolago eno ali dve razstavni okni. Obdobje razstavljenih poštnih dokumentov (v glavnem so to pisma in dopisnice) sega od leta 1500 (L. De Paulis, Poštna zgodovina Furlanije) do današnjih dni (E. Sgombero, Prednostna pošta - Posta prioritaria). Razstava obsega torej 500 let poštne zgodovine pri nas. To je zelo dolga doba in zato so na njej prikazani le glavni podatki in nekatere tematike, ki so bile značilne za poštno delovanje pri nas v zadnjih stoletjih. Poleg že omenjenih zbirk bi omenili še zbirke Poštne tarife za časa dežele Lombardo-Veneto 1819-1858 (L. Paladini), Poštni žigi v predfilatelističnem obdobju 18151850 (A. Piani), Pošta v Trstu - storitve, cene, vojaška pošta 1850-1880 (M. Amorosi), Otvoritev tretjega poštnega urada v Trstu 15.11.1872 z napisom Tergesteo (C. Carli), Delovanje tržaške pošte 1850-1864 (P. Rupena), Pošta in-ternirancev po 8. septembru 1943 (G. Delera), Zavezniška zasedba Julijske krajine (A. Grusovin) in Poštni žigi v Pordenonu do 1946 (P. Viotto). Posebej pa bi radi opozorili na zbirko bivšega predsednika novogori-škega filatelističnega društva Branka Morenčiča z naslovom Potujoči poštni uradi v Slovenskem primorju. Gre za poštne urade na železniških progah, ki so imeli svoj žig v letih od 1919 do 1945. Takih rednih potujočih potnih uradov danes ni več in zato so takratna pisma in dopisnice s posebnimi žigi v poštnih vagonih velika redkost. Odtisi teh žigov so zelo iskani in temu primerno dragi. Morenčič je v predstavitvi svoje zbirke povedal, da so delovali potujoči poštni uradi na petih primorskih progah vsa leta med obema svetovnima vojnama. (Slika 1) Na otvoritvi so pozdravili v imenu tržaške pošte Chiara Simon, ki je razstavo tudi uredila, za odborništvo za kulturo tržaške občine Lorenza Resci-niti in predsednik združenja, ki je razstavo pripravilo, Pierpaolo Rupena. Med gosti pa so bili prisotni tudi znani italijanski filatelistični časnikar Bruno Crevato-Selvaggi ter predsednik in tajnik slovenskga kluba Košir Peter Su-hadolc in Igor Tuta. Zanimiva razstava bo odprta do 21. februarja, od po- Če koga posebej zanima tematika poštne zgodovine na Primorskem, naj povemo, da so v slovenščini na razpolago razne publikacije in knjige. Prvo z naslovom Primorska pošta skozi zgodovino je napisal dr. Fran Juriševič in je izšla leta 1967 pri založbi Lipa v Kopru. Drugo izdajo svoje knjige je Juriševič razširil in dopolnil. Izšla je leta 1981 z naslovom S pošto skozi preteklost Slovenskega Pri-morja in Istre, prav tako pri založbi Lipa. Tretja knjiga pa nosi naslov Poštna zgodovina in filatelija na Primorskem. Napisala sta jo Veselko Guštin in Branko Morenčič in je izšla leta 1997 v zbirki Knjižnica Annales v Kopru. Nove znamke Franc Rozman - Stane (1911-1944), narodni heroj, španski borec, partizan in general. Druga znamka pa bo posvečena literarnemu zgodovinarju, etnologu, slavistu in uredniku dr. Matiji Murku (1861-1952) ob 150-letnici rojstva. Murko je deloval v Gradcu in v Pragi. Sestavil je program za sistematični razvoj etnologije na Slovenskem. Izdal je Zgodovino starejših južnoslovanskih slovstev. V seriji Ljudske noše bo letos na vrsti Notranjska. Slika znamke je bila objavljena v prejšnji številki Postiljona (23.12). Godlarji iz Šenčurja pa bodo nadaljevali serijo Folklora - maske. (Slika 2) Že nekaj let izdaja Slovenija znamke na temo kitajskega horoskopa. Ker je letos na Kitajskem leto zajca bo med prihodnjimi slovenskimi znamkami ena posvečena prav zajcu. Tudi letos bo Slovenija izdala v seriji voščilne znamke ljubezensko znamko v obliki srca. Znamke bodo izšle v mali poli po deset komadov in na njih bo prikazan ljubezenski vpis v spominsko knjigo. (Slika 3) Nove poštne tarife v Sloveniji Ne dogaja se pogosto, da bi kaka država znižala svoje poštne pristojbine. Pravzaprav, če nas spomin ne vara, tega v državah srednje Evrope po vojni še nismo doživeli. Slovenija pa nas je z novim letom presenetila prav s to novico: Kar zadeva novosti na italijanskem poštnem trgu, smo že v prejšnji rubriki Postiljona opozorili, da bo letos izšlo v Italiji veliko število novih znamk predvsem zaradi praznovanja 150-letnice ze-dinjenja Italije. In res sta že 7. januarja izšla na to temo prva samolepilna znamka in blok z eno znamko. Sredi februarja pa bodo izdali še blok s štirimi znamkami ob 10-letnici Agencije za davke. Slovenija pa bo svoje letošnje prve znamke izdala v petek, 28. januarja. Izšlo bo šest znamk. Prvi dve bosta na temo znamenitih osebnosti: ob 100-le-tnici rojstva bo dobil svojo znamko nekatere njene poštne pristojbine so se s 1. januarjem znižale. Zgodilo se je, da je Slovenija z novim letom prilagodila svojo davčno zakonodajo evropskim standardom, ki predvidevajo obračunavanje davka DDV na poštne storitve, a ne na poštne vrednotnice. Zato je Slovenija s 1. januarjem odštela od svojih poštnih tarif za navadne pošiljke davek DDV in cene so se znižale. Nov cenik za standardno pismo v notranjem prometu in dopisnica (tarifa A) predvideva zdaj 0,24 € (prej 0,29), v Italiji 0,60 €. Znamka za navadno pismo raznih oblik do 20 g (tarifa B) stane 0,28 € (prej 0,33). Standardno pismo v zunanjem prometu (tarifa C) stane 0,37 € (prej 0,44), v Italiji 0,65 € in navadno pismo raznih oblik do 20 g (tarifa D) stane 0,41 € (prej 0, 49). Dopisnica za inozemstvo stane 0,33 € (prej 0,39). Občni zbor Slovenski filatelistični klub L. Košir stopa z novim letom v 58. leto svojega delovanja in kot vsako leto bodo v februarju člani imeli svoj občni zbor. Občni zbor bo v sredo, 2. februarja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Poleg članov so na občni zbor vabljeni vsi, ki se zanimajo za filatelijo in bi radi dobivali nove znamke po nominalni vrednosti, filatelistični material (kataloge, albume, liste, povečevalna stekla in drugo) pa po močno znižani ceni. Na občnem zboru bo odobren program za letošnje leto vključno z izleti na razne razstave in srečanja. I.T.