AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
!» m
NO. 198
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, AUGUST 21ST, 1936
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
ROOSEVELT ODOBREN OD 105 DELAVSKIH UNIJ
Vlada nudi Clevelandu deset milijonov za javne naprave
Zvezna vlada je ponudila mestu Clevelandu potom works Progress Administration deset milijonov dolarjev, in čimprej se Cleveland oglasi za ta denar, toliko prej ga bo Plačala zvezna vlada.
Vlada ne zahteva od mestne uprave v Clevelandu ničesar druzega kot podrobne načrte projektov in da nabavi mesto Cleveland opremo, potrebno orodje za taka dela. Vlada bo pa plačala delavce in material.
Med načrti, katere je vzel v presojo Joseph Alexander, vladni ravnatelj WPA projektov v Clevelandu, so sledeči: uravnava jezerskega obrežja od Rocky River do mesta Euclid, Ohio.
Končna ureditev Metropolitan park sistema, ki je ena največjih krasot v okolici Clevelanda. Končna zgradba ogromnega zoologičnega vrta v Brookside parku, ki je občinstvu izmed vseh naprav najbolj priljubljen.
Uravnava reke Cuyahoga, kar bi zelo pomagalo jezerskemu prometu. Nadalje nameravajo na zapadni strani mesta izpeljati enak bulevard, kot so ga zgradili na vzhodni strani mesta, od East Ninth St. do Gordon parka.
Za gorej omenjeni bulevard je zvezna vlada potrošila dosedaj že tri milijone dolarjev. In predno nastopi zima bo veljal ta bulevard nadaljnih dva milijona dolarjev. Od prvotno določene svote ima WPA uprava še $3,200,000 za Cleveland, toda vlada je pri volji prispevati nadaljnih $10,-000,000, ako se predložijo pravilni načrti.
Računa se, da ko bodo načrti gotovi, da bo nadaljnih 12,000 delavcev dobilo delo in zaslužek pri raznih projektih. Vlada želi, da bi bili načrti takoj gotovi, da se lahko začne 2 delom.
--o---
-ffi
ini načrti za napredek mesta Cleveland
. ^editev, olepšanje in bolj ko-r'stna uporaba jezerske obale v Clevelandu bo glavna naloga v Prihodnjih dveh letih mestne vlade in raznih korporacij, ki so Pri tem prizadete. Glasom naj-n°vejših načrtov bo vzelo ravno leti, da bo jezerska obala spremenjena v krasno okolico, ki bo obenem koristna prebivalstvu. Cleveland bo s tem neizmerno pridobil na svojem ugledu. Program je sledeč:
"Prostori, na katerih se sedaj nahaja Velika jezerska razstava, naJ se spremenijo v obširen testni park. Novi bulevard, ki gre sedaj napram završetku, se ne sme pustiti v sedanjem stanju. Bulevard je treba primer-110 razsvetliti in ob straneh za-saditi z drevesi in grmičevjem.
Prebivalci mesta Clevelanda ^rajo dobiti nadaljne in obsežnejše prostore kopanje. V bodo primerni novi zalivi ob ■lezerskj obali_ Zoologi5ni vrt v
, rookside parku se mora pove-atl> in privatni ljudje so pri-lS;V^eni k temu PomagatL vin T* naj se P°sebna trg0"
v>n h komisi3ia. ki bi potovala
najv U in skušala dobiti kar
Cle konvencij in naročil za nrJ i d- Po'd tem Programom
Petih iej0> da b0 Cleveland v , etih narastel za pol mili-•lona ljudi.
Starostna pokojnina
Meseca novembra bomo v ^evelandu najbrž glasovali, če se Postavijo vsi mestni uslužbenci Pod kontrolo civilne komisije, tako da novi župani ne bodo mo-gli več odslj avl jati ljudi, kadar nastopijo svoj prad. Uslužbenci oodo toliko časa pri svojih delih, dokler pošteno vršijo svoje dolžnosti. Obenem bomo glasovali, če naj dobivajo vsi mestni uslužbenci starostno pokojni no, potem ko so služili gotovo vrsto let. Dosedaj jo dobivajo ^ttlo policisti in ognjegasci.
Poiščite Solomona!
Columbus, O., 20. avgusta. Državni zavod za javno dobrodelnost se peča te dni z nenavadno težavnim problemom. Neka ženska, katere ime država ni izdala, je prišla v urad in je naprosila državo za pomoč v sledečim slučaju: ona je mati dvojčic, ki sta stari po 10 let. Njen mož je poslal obe deklici v neki zavod, in sedaj mati zahteva, da se ji vrnejo dvojčici. Toda mož pravi, da bo dal eno deklico materi, druge pa ne. Povedal je, da je on oče samo ene dvojčice, za drugo pa on ni odgovoren. Kot I izjavljajo pristojne zdravniške oblasti je mogoče, da se rodijo dvojčki in je vsakemu drug oče, toda slučaji so nenavadno redki. ■-o-
Papež obsoja divje izgrede revolucije
Rim, 20. avgusta. Papež je včeraj sprejel večjo skupino romarjev iz otoka Malta. Tekom sprejema je obžaloval divje izgrede, ki jih počenjajo komuni sti na Španskem. "Samo božja roka lahko prinese pomoč," je rekel papež, "in konča strašne masakre, ki se dogajajo na pram veri in duhovnikom na španskem. Vse kar moremo narediti je, da molimo k Bogu, da nam prinese pomoč." Papež je opominjal romarje, da molijo za podivjani svet, ki trpi na strašni aolezni in se nahaja v resni ne-rnosti.
Roosevelt nemirno zre na zamotani span-ski položaj
Washington, 20. avgusta. Zelo kritični mednarodni položaj, ki je natal včeraj radi španske revolucije, je prisilil predsednika Roosevelta, da je skrajšal svoj nameravani obisk v one države na zapadu, ki so posebno prizadete radi suše.
Roosevelt je prvotno nameraval odpotovati iz Bele hiše 25. avgusta in ostati v raznih za-padnih državah vse do 11. septembra, kjer bi imel konference s posameznimi governerji raznih držav.
Včeraj je pa sklenil, da omeji obisk samo do 4. septembra, in se bo torej teden dni prej vrnil v Washington kot se je glasil pr votni načrt. Roosevelt je prepričan, da je evropski položaj poln dinamita in se bo držal Washingtona, kjer je hitro na razpolago vse potrebno za nujne slučaje.
Roosevelt zapusti Washington 25. avgusta in se bo odpeljal direktno v Pierre, S. D., kjer se bo sestal z governerji držav South Dakota, Montana in Wyoming. Iiazgovarjali se bodo kako je mogoče najboljše pomagati prizadetim farmarjem.
Par dni pozneje' se odpelje predsednik v Des Moines, Iowa, kjer bo zboroval z governerji držav Iowa, Kansas, Oklahoma in Nebraska, katere države so bile silno prizadete radi suše.
Včeraj je imel predsednik konferenco s časnikarji, s katerimi se je pogovarjal o suši, davkih in mednarodnem položaju. Ko so ga časnikarji vprašali, kako je kaj politika, jim je smehljaje odgovoril, da o tem ne bo razpravljal, ker ima druge probleme.
-o-
Včeraj je imela Cleveland Federation of Labor v Clevelandu ogromno zborovanje, tekom katerega je prišel na vrsto predlog, da delavske unije v Clevelandu, 105 po številu, odobrijo predsednika Roosevelta za ponovno izvolitev.
Izmed 108 unij, ki so bile navzoče na zborovanju potom svojih zastopnikov, so zastopniki 105 unij se izjavili enoglasno za Roosevelta, dočim so zastopniki ostalih treh unij povedali, da zaenkrat še ne morejo dati de-finitivnega odgovora.
Eden izmed glavnih vzrokov, da so se delavske unije izjavile za ponovno izvolitev Roosevelta je, ker delavci pričakujejo, da bo Roosevelt imel priliko imenovati delavstvu naklonjene sodnike v najvišjo sodnijo Zed. držav, ako bo ponovno izvoljen.
V tem slučaju potem najvišja sodnija ne bo več oddajala razsodb, ki so sovražne in nasprotne ameriškemu delavstvu, ker bodo na sodni j i možje, ki so naklonjeni delavstvu. To se pa more zgoditi le, rako je Roosevelt ponovno izvoljen.
Zastopniki delavskih unij so poudarjali, da še pod nobenim predsednikom Zedinjenih držav niso bili delavci toliko vpošte-vani kot po Rooseveltu. Bila bi Srna nehvaležno.st. voliti proti njemu.
-,0---
Radio v domovino
edin jene države in Kanada največji nasprotnici radikalizma
Toronto, Kanada, 20. avgusta. Prebivalstvo Zedinjenih držav in Kanade je združeno v boju zoper vsake vrste radika-izem, pogansko filozofijo in ateizem, ki se danes širi po ostalem vetu. Najbolj inteligentni narod sveta, ameriški, je najbolj veren in najbolj spoštuje vlado.
Tako je govoril na 54. konvenciji Knights of Columbus Michael Carmody, vrhovni pred-ednik organizacije. "Ameriški narod nikakor ne odobrava napačnih ali fantastičnih pojmov vlade," je nadaljeval govornik. 'Ameriški narod zaničuje ne. zdrave principe.
"Ameriški narod je miren in preudaren in rabi svoj razum namesto smešnega fanatizma, katerega nudijo razni prevratni d narodom sveta kot zdravilo.'
Govornik je nadalje povedal delegatom, da ima avtentična poročila iz Mehike, da so vladni vojaki umorili tam v juniju dva duhovna in tri katolike samo iz vzroka, ker so izjavili, da ne za pustijo katoliške vere.
-o--—
Rev. Coughlin napaden odličnih duhovnikov
Cestna železnica
Komisar za cestno železnico Schweid je nasvetoval mestni administraciji, da začne s pogajanjem, da mesto Cleveland kupi lastnino cestne železnice Clevelandu. Lastnina je vredna nekako $45,000,000.
Pikniki v nedeljo
Priljubljeno društvo "Glas Clevelandskih Delavcev" št. 9 SDZ, ki je eno najbolj agilnih pri Slovenski Dobrodelni Zvezi, priredi v nedeljo 23. avgusta prijeten izlet na Pintarje-vo farmo. To društvo je poznano radi svoje gostoljubne postrežbe rojakom bodisi na veselicah v dvorani ali na piknikih. Ima j ako živahen mladinski oddelek, ki sledi lepemu vzgledu svojih mater in očetov. Vse člane SDZ prijazno poziv-ljemo, da se udeležijo izleta društva Glas Clev. Delavcev, katero društvo je bilo vedno na pionirskem polju napredka za Zvezo. Vsi boste prav gostoljubno postreženi.
Na Kauškovi farmi na White Rd., ima v nedeljo piknik pevsko d.ruštvo "Slovan." Prijatelji petja in dobre zabave dobrodošli in so vsi jazno vabljeni.
Pevsko društvo "Adrija" bo imelo svoj piknik v nedeljo 23. avgusta na Verbičevi farmi. Johnny Pečon bo skrbel za dobro godbo za piknikarje. Truk odpelje piknikarje ob 9:30 zjutraj izpred Slov. društ. doma na Recher Ave. Dobra zabava se obeta za vse.
—-o-
* Aretiran je bil v Buenos Ayres, Argentina, sin predsed-
Kot poroča Norman Siegel, radio urednik časopisa "The Cleveland Press," bo 6. septembra oddajan jugoslovanski radio program iz Clevelanda po torn kratkih valov in Nationa Broadcasting Co. direktno Beograd. Tc se bo zgodilo ob priliki, ko bodo bratje Srbi Jugoslovanskem, kulturnem vr tu odkrili spomenik enemu svo jih največjih mež—vladiki Pe troviču Njegošu. Poleg tega, da se ho program v Kulturnem vr tu pošiljal iz Clevelanda v Ju goslavijo, pa bo Nationa Broadcasting Co. obenem raz pošiljala program po vsej Ameriki potom številnih radio postaj. Inženirji največje radio postaje v Clevelandu, WTAM, bodo nadzorovali razpošiljanje. Podrobnosti prinesemo še pravočasno. Menda bo to prvič v zgodovini radia, da se bo pošiljal jugoslovanski program iz Amerike v Jugoslavijo.
-o—-
čuvajte svoj jezik!
New York, 20. avgusta. Vodilni katoliški, iJrotestantovski in židovski verski voditelji so napadli danes Rev. Chas. Cough-lina radi njegovega nauka, ko pridiga "zob za zob, oko za oko.' Prvi se je oglasil Rev. dr. Frank Gavin, profesor na teologičnem semenišču episkopalne cerkve, ki je dejal: "Nekako kasno v zgodovini je za Rev. Coughlina učiti Žide, da bi morali ljubiti svojega bližnjega, židje so bili prvi, ki so učili omenjeni princip. Jaz sem prepričan, da visoko spoStovana Cerkev, h kateri Coughlin pripada, ne odobrava njegovih naukov."
Drugi se je oglasil Rt. Rev. monsignor Ryan, predsednik Katoliške univerze v Washing-tonu, ki je povedal, da Coughlin pj-idiga krivične nauke v nespametni politični kampanji. Tretji je pa prof. Finkelstein od židovskega semenišča, ki je povdar-jal, da so bili židje vedno lojalni napram Ameriki in je napad Coughlina neodpustljiv. -o-
Komunisti v Španiji plenijo državljanom privatno lastnino
Rim, 20. avgusta. Dasi je laški diktator Mussolini včeraj naznanil, da trenutno Italija ne bo dejansko začela pomagati španskim upornikom, pa s tem vojna nevarnost v Evropi nikakor ni odpravljena.
Mussolini še vedno z največjo nevoljo gleda, kako francoska levičarska vlada direktno in indirektno' podpira špansko levičarsko vlado. S tem se zapostavljajo španski uporniki, ki nimajo enake prilike kot levičarji.
Mussolini v resnici želi, da Francija podpiše pogodbo popolne nevtralnosti, to je, da ne pomaga niti upornikom niti lojalistom. Potem je tudi Mussolini pripravljen storiti isto, in njemu bo sledil najbrž Hitler.
Barcelona, 20. avgusta. Komunisti so prevzeli kontrolo vse vlade v provinci Kataloniji, katere glavno mesto je Barcelona. S posebno odredbo je v provinci odpravljena vsa privatna lastnina.
Več ameriških kompanij ima obsežne tovarne in podjetja v Barceloni. Med njimi so General Motors Corporation in Ford Motor Co. Ta podjetja so sicer združena s kom-panijami v Ameriki, toda operirana po španskem kapitalu.
Včeraj je ameriški poslanik v Madridu zopet posvaril špansko vlado, da ameriška vlada ne bo trpela pod nobenim pogojem konfiskacijo ameriške lastnine. Enako je včeraj nastopil tudi angleški poslanik.
Na fronti ni nič novega. Najbolj živahno so na delu zrakoplovi tako uporniški kot vladni. Lojalni zrakoplovci so včeraj zagnali nad Cordobo, kjer se nahaja glavni stan uporniške armade, nad sto bomb.
Vsa znamenja kažejo, da civilne in bratomorne vojne v Španiji še ne bo kmalu konec. Vojaštvo na obeh straneh postaja dnevno bolj strastno. Tisoče žensk se bori na obeh frontah.
Včeraj so dospeli nadaljni trije nemški bojni zrakoplovi v Cadiz, kjer imajo kontrolo uporniki. V isto pristanišče sta dospela tudi dva laška torpedna rušilca. Španci so Lahe z nepopisnim veseljem pozdravili.
600 miličnikov španske armade je bilo včeraj ubitih po upornikih v nekem gorskem prelazu v bližini Madrida. ---o----
Višje plače
Washington, 20. avgusta. WPA uradniki bodo strogo pazili na poročila delavskega oddelka vlade, da dože-nejo ceno živil in če so živila v resnici toliko poskočila v ceni, da sedanje plače WPA delavcev ne zadostujejo. Vlada je postala pozorna, ko se je iz Detroita oglasila delegacija WPA delavcev, ki je izjavila, da zastopa večino WPA delavcev. Sedanje WPA plače bi se morale zvišati od $60.00 na mesec na $72.00. Cene živilom in najemnini so se precej zvišale in delavske družine se težko preživljajo. -o-—
Iz Honolulu se poroča, da so včeraj krstili mesec dni starega sina zakonskega para Mr. in Mrs. Raymond Judd. Sinko je dobil sledeče ime: Kananinohea-
okunhomfeopuukaumanaalohiloh-inokeaweulamakaokalani Judd. Ne čitajte še enkrat, ker si zna-pri-jte zlomiti jezik. V slovensšičon J prestavljeno pomeni zgorej omenjeno ime: čudovita aroma moje hiše na sijajnem demantnem hribu se prenaša k nebeškim
Coughlin na radio
Rev. Charles Coughlin bo zopet začel s svojimi radio govori v soboto 12. septembra. 31 radio postaj bo oddajalo njegove govore. Coughlin bo govoril za-naprej ob sobotah namesto ob nedeljah, in govoril bo le pol ure.
Zadušnica
Ob priliki petletnice smrti Franka Baliss se bo brala sv. maša zadušnica v nedeljo ob 7:30 v cerkvi Marije Vnebovze-te. Sorodniki in prijatelji nanj- bo
ocem
nika republike čne agitacije.
radi komunisti-
Mr. Vertin v Clevelandu
Včeraj popoldne nas je obiskal prijazni Mr. Steve Ver-tin, pomožni glavni tajnik K. S. K. Jednote, ki je dospel sem iz Jolieta. S seboj je pripeljal v Cleveland tudi svojo soprogo in sinčka. V Clevelandu so obiskali številne svoje prijatelje, in seveda tudi Veliko jezersko razstavo. Mr. Vertinu hvala za obisk in mu' želimo prijetno bivanje v naselbini.
Poroka
V soboto ob 9. uri zjutraj se cerkvi Marije Vnebovzete
Revolucija izbruhnila tudi na Portugalskem?
London, 21. avgusta. Glasom nepotrjenih poročil, ki so dospela v London, je tudi na Portugalskem izbruhnila revolucija. Poroča se nadalje, da je bil predsednik republike, Oscar Car-mona, ubit. Iz glavnega mesta Portugalske ni dospela nobena brzojavka že devet ur.
Berlin, 21. avgusta. Nemška vlada je odposlala nadaljnih sedem bojnih ladij v španske vode. Pridružile se bodo devetim nemškim bojnim ladjam, ki se že nahajajo tam. Nemška vlada je bila "prisiljena" k temu koraku, ker so španske vladne čete zasedle neki nemški parnik in ga preiskale cd vrha do tal. Poveljnik nemškega brodovja Carl je brzojavil v Madrid, da je dobil povelje streljati na španske ladje, kakor hitro slednje ponovijo enak dogodek.
-o-
Smrtna kosa
V mestni bolnišnici je sinoči ob 10. uri umrl Joseph Turšič, star 40 let, samec. Pred enim tednom je dobil težke poškodbe v avtomobilski nesreči. Pogreb se bo vršil iz Frank Zakrajšek pogrebnega zavoda, čas naznanimo jutri.
kega so prijazno vabljeni
"Clambake"
V soboto 22. avgusta se bo serviral pri Mr. Felix Dreniku na 5422 Hamilton Ave. zelo okusen clambake. Prijatelji dobrega prigrizka in vabljeni.
Poroka
V soboto 22. avgusta se poročita ob 10. uri zjutraj v cerkvi sv. Kristine na Bliss Rd. Mr. Rudolph Strnad in Miss Frances Sirk. Prijatelji so vabljeni k sv. maši. Naše iskrene čestitke mlademu paru.
i na Holmes Ave. vršila poroka mladega slovenskega para. Nevesta je ljubka Miss Mary Helen Jerman, hčerka znane in priljubljene družine Mr. in Mrs. Anton Jerman, 663 E. 160th St. f ine pijače so I ženin je pa Mr. Joseph Anžlo-var, sin odlične Anžlovarjeve
* Pet oseb je bilo ubitih včeraj v potniškem zrakoplovu blizu Phoenix, Tex.
družine iz Collinwooda. Obilo sreče, zdravja in zadovoljnosti mlademu paru!
Za rojstni dan
Mr. Frank Kovačič, poznani gostilničar na 4121 St. Clair Ave. praznuje v soboto svoj 52. rojstni dan. Priredil bo okusno kokošjo pečenko za goste. Rojaki so prijazno vabljeni!
Od 30 do 50% prihranka
V trgovini Anton Dolgana, 15617 Waterloo Rd. se vrši razprodaja na vsem blagu. Če kaj potrebujete, ne zamudite te prilike. Berite oglas!
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 21ST, 1936
6 4
AMERIŠKA DOMOVINA"
!AM*KICAJf BOKS — BLOTUNIAN DAIUY IfKWgPAPl*
UIT Ml Clfclr Am	oi»reland. Ohio _PeMlelied dally txctpi Sunday« ud Holiday«
NAROČNINA:
Zm Ameriko ln Kanado, na leto 95.60. Za Cleveland, po poitl, celo leto 97.00 Sa Ameriko ln Kanado, pol leta 93.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta 9360 Z* Cleveland, po rasnaSalcih: celo leto, 95.60, pol leta, 93.00. Za, Ivropo. celo leto, 98.00. Posamezna številka, l cent«
SUBSCRIPTION RATES: D. S. and Canada, 95.60 per year; Cleveland, bj mall, 97.00 per year. D. a and Canada 93.00 (or 9 monttia; Cleveland, by mall, 93.60 for 9 month*. Cleveland and BueUd by carrier*, Hit per year, 91.00 fcr * month«. Blngte coplca 8 centa. European »ubscrlptlon, «1.00 per year.
JAMS8 DKBBVBO and LOUIS J. PIRO. Hdltore and Publishers
■ntered aa »econd claaa matter January 6th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Id, 1979.
No. 198, Fri., Aug. 21, 1936
Spor med demokrati
Leta 1928 so se razni demokrati uprli vodstvu demokratske stranke, ker je bil nominiran za predsedniškega kandidata Alfred Smith. To so bili zlasti demokratski voditelji na jugu, kjer se klanizem še ni popolnoma pozabil. Demokratski voditelji v južnih državah nikakor niso mogli trpeti, da bi bil katoličan kandidat za predsednika.
Posledica upora demokratskih voditeljev v južnih državah leta 1928 je bila, da je Hoover zmagal v državah Virginia, Florida, Texas in North Carolina. V teh državah še nikdar prej v zgodovini Zedinjenih držav ni dobil kak republikanski predsedniški kandidat večino.
Te uporne demokrate so tedaj imenovali "hooverkra-te." Ti hooverkrati so se od tedaj naučili, da se je treba včasih tudi v politiki brzdati. S svojim nepremišljenim nastopom so naredili silno škodo stranki in narodu. Ena posledica njih upora je, da so vsi hooverkrati za vselej zgubili politični vpliv v javnem življenju.
Pa smo zadnji oni zopet videli demokratske puntarje zbrane v Detroitu, kjer se je zbralo kakih 40 bivših odličnih demokratov, ki sovražijo Roosevelta in zahtevajo njegov poraz. Zborovanje v Detroitu je bilo v prvi vrsti namenjeno najti pota in sredstva, kako bi se Roosevelta dalo najbolj temeljito poraziti.
Demokrati v Detroitu zbrani so šli tako daleč, da so nekateri predlagali, da uporniška skupina podpira republikanskega kandidata Landona. Toda v tem trenutku so nastopili hovoerkrati iz južnih držav in so izjavili, da je en poraz dovolj in da nikakor ne nameravajo postati "landon-krati."
Izjavili so, da ne podpišejo nobene druge izjave, kot da se ne strinjajo z administracijo predsednika Roosevelta, toda očitno delovati za njegov poraz, do tega jih ne bo nihče pripravil. Naj posamezne mestne, okrajne in državne demokratske organizacije same odločajo, kakor je treba nastopati v politični kampanji.
"Na> bo že tako ali tako," se je izjavil Sterling Ed* monds, tajnik skupine nezadovoljnih demokratov, "smo mi pred vsem demokrati in moramo tudi nastopiti kot demokrati, ako želimo uspeh."
. * >!<
Značilne so bile volitve pretekli teden v državi Kansas. Na republikanskem tiketu je kandidiral neki W. B. Trembley iz Kansas City, ki je bil kandidat za državnega blagajnika.
Governer Landon je z vsemi silami deloval za nominacijo Trembleya, toda usoda je nanesla, da je bil Landonov kandidat Trembley poražen. Če torej Landonovih pristašev v lastni domači državi volivci ne odobravajo, kaj bodo volivci storili z Landonom šele po ostalih ameriških državah, kjer Landona ne poznajo dosti! Ali so pa volivci prijatelja Landona porazili v Kansasu, ker dobro poznajo Landona.
Nadalje je zelo značilno za ameriško politiko v teh dnevih, da so bili dosedaj vsi prijatelji in pristaši dr. Town-senda, kjerkoli so nastopili v posameznih državah kot kandidati za kongres, poraženi. Izmed 41 kandidatov je bil doslej izvoljen komaj en pristaš dr. Townsenda, toda še ta bo imel v jeseni ostro borbo z demokrati v Michiganu.
Nam se zdi čudno, kako more dr. Townsend hoditi po deželi in trditi, da ima 20,000,000 pristašev, in da bo prihodnji kongres imel večino njegovih pristašev! Kjerkoli se vršijo volitve in govori narod, govori in dela narod popolnoma drugače kot pa misli stari dr. Townsend.
---o-
Progresivna trgovska zveza
Ogromne .svote se potrosijo v Ameriki vsako leto za oglaševanje. Dandanes sploh ni velike tvrdke, velepodjetja, ki ne bi računalo ceno svojemu oglaševanju že v številkah, ki v neštetih slučajih presegajo milijon. Slovenci še nimamo trdne in rie-omajane vere v oglaševanje. Vzrok temu je pač ta, da je že marsikateri med nami — tudi tu je število jako veliko — nasedel nepoštenemu in pretiranemu oglaševanju. To pa se ni zgodilo samo nam, pač pa tudi nešteto drugim, ki niso našega rodu. Radi tega posvečajo pošteni trgovci, poštena podjetja, veliko pozornost, da je njih oglaševanje smotreno, pošteno, v par besedah, da je v oglasu proizvod hvaljen in popisan na način, kakršen je v resnici. Podjetju ali trgovini, ki na tak pošten način oglašuje, je zagotovljen obstoj in napredek, ki sta neposredno
odvisna od zaupanja odjemalcev.
V zadnjih letih smo posvečali veliko pozornost oglaševanju in poslovanju naših trgovcev in podjetij v splošno. Naj posežemo še tako globoko, naj gremo še tako daleč nazaj v zgodovino naših trgovcev, podjetnikov in profesijonistov, ugotoviti moramo, da moramo slehernemu dati "čisto spričevalo." A, saj ni bilo in ne more biti drugače. Kje bi .-e bili naši trgovci, naši podjetniki in profesijonisti lahko vzdržali skozi čase, slabe čase, ki smo jih preživeli, skozi čase, v katerih so odpovedala in skra-hirala milijonska podjetja. Le neznatno je število naših trgovin, ki so morale vsled slabih časov prenehati s poslovanjem. Poleg dokaza solidnosti in poštenosti najdemo v tem dejstvu pa še nekaj druzega.
Naš trgovec, naš podjetnik ali
pa profesijonist v svojem poslovanju z našimi — o, da, tudi marsikateri tujerodec jim je hvale dolžan — ljudmi ni bil nikdar samo oni, k'i prodaja za gotov denar. Na stotine je naših ljudi, ki so prebili težko krizo takoreko čsamo s pomočjo našega trgovca, živeli od njegovega dobrega prijateljskega srca. Prijateljsko srce pa zahteva prijateljstva. Kdor ti je prijatelj v stiski, je resničen prijatelj in si moraš njegovo prijateljstvo obdržati tudi v dobrih časih. Saj je že prastar pregovor, da roka roko umije.
Trgovci, obrtniki in profesijonisti, ki so danes včlanjeni v dobro nepredujoči organizaci j i — Progresivni trgovski zvezi —, so skupina vaših prijateljev, ki so vam stali ob strani v dobrih in slabih časih. Kakor, že ime zveze pove, je bila ustanovljena v napredne namene, člani zveze žele vašega napredka, vaše koristi. Da se zavedajo, da je njih napredek odvisen od vaše naklonjenosti, tega ne prikrivajo. Roka roko umije — je njih geslo in tega gesla so se držali vedno in vsikdar, od kar pišemo zgodovino slovenskega naroda v Zedinjenih državah. Sleherna naša javna ustanova, nebroj posameznikov tudi, se je vzdržala z njih pomočjo. Kaj je naša dolžnost napram njim? Odgovor je jasen, ker je samo ta edini mogcč: KUPUJTE IN POSLUŽUJTE SE PODJETIJ, URADOV IN TRGOVIN, KI NOSIJO NAPIS:
član Progresivne trgovske
zveze.
Izlet pevskega zbora Slovan
V nedeljo 23. avgusta priredi pevski zbor Slovan svoj prvi izlet na F. Kauškovo farmo na White Rd. Ker nismo širši javnosti še dovolj znani, naj omenim, da zbor sestoji izključno iz samih moških moči, katerih šteje danes 30 pevčfev/
Mogoče da kdo poreče, kaj je pa teh spet treba? Pisec teh vrstic pa«agovarja zbor iz stališča okoliščin tukaj v Euclidu, kajti naselbina vedno rase in naši ljudje se v čim večjem številu priseljujejo na vzhod. In kjer sq. Slovenci, tam je — to vemo iz gotovosti — tudi petje.
Iz teh in podobnih razlogov, se je rodil tudi pevski zbor, kateremu so ustanovitelji dali ime Slovan. Pevske vaje se vrše ob nedeljah dopoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher ave. Ako katerega veseli in da ima posluh in veselje do petja, je še čas, da pristopi k zboru do 30. septembra. Potem se ne bo sprejemalo več pevcev iz razloga, ker se prične z vajami za zimski koncert.
Naj tudi omenim, da imamo že jako lepo število podpornih članov. Torej tukaj imate priliko tisti, kateri imate smisel in simpatije do kulture, da za malenkostno vsoto postanete podporni član tega zbora.
Za v nedeljo ste pa vabljeni, da nas posetite, kajti jamčimo vam, da boste odnesli najboljši vtis za par uric dobre zabave.
Prostor, kateri je kot nalašč m to pripraven, se nahaja na White rd., zapadno od Močilni-karjeve farmei.
Na veselo svidenje v nedeljo!
J. Rotar.
Bajni zakladi na dnu morja
Anglež Phipps je bil prvi v zgodovini poznani človek, ki se je lotil reševanja potopljenih zakladov iz morja. Leta 1662 je kupil v Londonu neko staro ladjo in jo opremil v ta namen, j Spravil se je nad zaklad, ki se je bil potopil v neposredni bli--žini angleške obale. Poskus se mu je ponesrečil. Kljub svojemu neuspehu pa se je Phipps še nadalje bavil s podobnimi načrti in
res se mu je nenadno v glavi posvetila rešilna misel, že na po-vratku domov je iznašel potapljaški zvonec. Angleški kralj ga je zato povzdignil v plemiški stan. Phipps je bil prvi pustolovec večjega stila, ki se je lotil kopanja morskih zakladov. Kmalu so mu sledili mnogi drugi. Seveda ni bila vsem naklo njena sreča, lahko rečemo, da so se večinoma vračali domov razočarani in brez denarja. Mnogo-kateri je svojo pustolovščino plačal še s smrtjo.
Zgodovina pozna toliko primerov, ko so morski valovi pogoltnili in spravili na dno morja velike in včasih celo bajne zaklade.
"Velika armada" l. 1582 Španska mornarica — Armada — je postala žrtev strašnega viharja leta 1582. — Morje je takrat pogoltnilo okrog devet milijard zlata v našem denarju. To je bil vojni zaklad, ki ga je peljala s seboj ta velikanska španska mornarica, ki je hitela nad Angleško, da jo zavojuje. še preden so začeli ropotati topovi, je vihar opravil svoje. 30,000 mož se je pogreznilo v morje. Ušla je le admiralska ladja, vendar ne daleč. V zalivu Tobermory ob škotski obali je tudi ta postala žrtev valov. Z njo vred vojni zaklad. 350 let že leži ta ladja na morskem dnu, vendar se doslej še nikomur ni posrečilo, da bi rešil vsaj del potopljenih zakladov. Dogodj se, da viharno morje večkrat vrže na obalo kak španski zlatnik, v znak, da zakladi ne leže preveč globoko.
Zaklad morskega roparja Drugi je zaklad angleškega morskega roparja A very j a. Avery je bil drzen morski ropar, ki je ob neki priliki oropal velikega mogula iz Hindustana ter mu iztrgal mnogo dijamantov in draguljev, vse skupaj vredno 260,000 zlatih funtov. Tako ve lik plen je rodil zavist pri njegovih tovariših. Avery je moral bežati in skriti zaklad na otoku Exuma v otočju Bahama. Otok je brez vsake vode in ima kakih 5 km v premeru. Za kopanje tega zaklada bi bilo treba vsekakor manj truda in časa kakor pa za dviganje zaklada velike španske armade.
Zaklad angleške vojne ladje Bouvery bi morda mikal ljudi, ki jih veseli pustolovščina. To je namreč zaklad zadnjega kralja na otoku Tahiti ju. Kapitan Bauveryja se je polastil tega za klada in ga odpeljal s seboj, ko so mu postala tla na Tahitiju prevroča. Prenesel je zaklad na otok Tonga in ga zakopal vpričo petero svojih tovarišev, ki so še ostali. Tako je od osemnajstega stoletja skriti zaklad vreden več kakor sto milijonov. Danes se ne ve točno, na katerem otoku je prav za prav zaklad zakopan, ker je Tonga ime za sku pino koralnih otokov.
Malajski dragulji Tudi zaklad sultana Mala j cev ni tak, da bi ga mogli podcenjevati. Bungsu je bil poslednji malajski knez iz prastarega rodu. Španski osvajalec Corcuera je zvedel za ta zaklad'in ga leta 1638 sultanu ukradel. Z njim je bežal na neki otok v Tihem cceanu. Na otoku Taw-Tawi je zaklad zakopal. Preko dvesto izbranih dragih kamnov je bilo v tem zakladu, biserov izredne lepote in vrednosti, med njimi tudi tako imenovani "črni biser" Malajcev, ki je sam vreden nekaj milijonov. Ta zaklad so ocenjevali takrat kot največji in de-iaii, da ie vreden 3 milijarde. Nad krajem, kjer je bil zaklad zakopan je sultan pozneje postavil veliko palačo, ki pa ni več preživel svojega vladarja. Pragozd je palačo zakril. Mnogo iskalcev zaklada je že tavalo tam in stikalo, vendar sreče ni imel nihče.
Kartaginsko zlato , že 2182 let pa je skrit zakladi stare Kartagine. Vreden je več' kot milijardo. 400 ladij ga je' peljalo preko morja v Španijo za!
Hamilkarja, očeta slavnega vojskovodje Hanibala, ki se je ta-; krat vojskoval v Španiji. Toda rimske ladje so prežale na sovražnika ter so blizu Kozjih otokov pri Siciliji zalotile kartaginsko brodovje. Vnela se je bitka, ki bi se najbrže slabo končala za Rimljane, da ni večina karta-ginskih ladij nasedla na pečine. Morje je pogoltnilo ogromni zlati zaklad. Ker takrat še niso imeli priprav za dviganje zakladov, so na zaklad kmalu pozabili in danes ni mogoče več vedeti, kje točno je kraj nesreče.
Korintski zaklad se da komaj primerjati s kartaginskim tako po letih, še manj pa po vrednosti. Vendar le to je gotovo, da leži ta zaklad v Korintskem zalivu in je vreden nekaj sto milijonov. Zlato, ki so ga peljale rimske ladje, je. bilo last rimskega konzula Mummija, ki je leta 146 plenil v Korintu in se je z zakladom vred na povratku v domovino pogreznil v morje. Vendar to ni bilo samo čisto zlato, temveč tudi mnogo srebra.
Žrtev svetovne vojne
Težko je priti na sled potopljenemu zakladu, ki ga je vozil s seboj angleški parnik "Lauren-tic." "Laurentic" je vozil iz Amerike v Anglijo. Bila je svetovna vojna in neka nemška podmornica ga je torpedirala prav blizu irske obale. Dosedanji poskusi dviganja so bili izredno težavni, ker se je parnik po tor-pediranju preklal na dvoje in se je zlato pogreznilo na dno, ruševine ladje pa čezenj. Vendar se je dosedaj posrečilo spraviti na površje dobro petino vrednosti.
Napoleonov plen
Znamenit je tudi Napoleonov zaklad. V njem je bilo več kakor za dve milijardi zlata, mnogo vojnih načrtov in mnogo najdražjih egiptovskih umetnin. Bojna jadrnica "L'Orient" je te vrednosti vozila v Francijo, vendar so njo in vse ostalo francosko bojno brodovje zalotili Angleži in ga v bitki pri Abukirju uničili. Najdbe bi se razveselili tako zgodovinarji, kakor stari-noslovci in iskalci zlata. Zato se večkrat čuje o pripravah in osnovanju načrtov za dviganje te ladje. Vendar je glavna ovira pri tem tam, da zahteva Egipt polovico, dvignjenega zaklada za sebe vse umetnostne spomenike, ki bi se potem prenesli v narodni muzej. Pred nekaj leti se je bi) Grk Panaiotis ponudil egiptski vladi, da bo dvignil zaklad, če mu zagotovi milijon za dvigo-valne stroške. Ker je pa Egipt to odklonil, je padlo vse v vodo.
Srebrna mornarica (špansko-francoska) je vozila s seboj iz Amerike zlata in srebra za pet milijard. V mehikanskem zalivu je težko natovorjene ladje zalotila angleško-nizozemska mornarica. Vnela se je bitka, kakršnih je videl svet v prvi polovici 18. stoletja prav veliko. Takrat so bili Angleži tisti, ki so svoje evropske konkurente polagoma izrivali iz ameriških kolonij. Pri tem so se opirali na svojo veliko in težko premagljivo mornarico. Ko so zalotili Francoze in Špance, so jih napadli in skoraj vse ladje potopili. Le nekaj tovorov zlata je padlo zmagovalcem v roke. Z vsemi modernimi pripravami so že poskušali najti kraj in ležišče zakladov, vendar doslej sreča ni bila nikomur naklonjena, čeprav leže zakladi le kakih 25 m pod morjem.,.
--o--
PODPIRAJTE SLOVENSKE
TRGOVCE!


^e^mele ajr^pane
Dragi moj Jaka!
Prijatelja spoznaš v sili. Čital sem, da imate pri vas tožbo od bivšega councilmana za nekako trideset tisoč dolarjev. To ni malo, bi rekel. Ampak, kje jih boš dobil, bi te vprašal? Banke ne posodijo, vlada tudi ne. V
USTRELJENI "KOZIA"
Irski poslanec sir Roche se je v poslanski zbornici nekoč razvnel v svojem govoru ter med drugim dejal: "Čemu naj žrtvujemo tolikšne zneske za prihodnjost, kaj pa je prihod-njost že napravila za nas?" Ker je temu skoku sledil gromki smeht se je poslancu zdelo, da mora to natančneje pojasniti, zato je popravil: "S pri-hodnjostjo ne mislim naših pradedov in prednikov, pač pa one, ki pridejo za nami," s čemer je seveda ustrelil še večjega kozla in povzročil še večji smeh.
Ko je neki angleški poslanec govoril o nevarnosti, da se Francozi polaste Anglije, je dejal: "Smrtna marseljeza bo vdrla v našo častitljivo zbornico, nas razsekala v marmelado in vrgla naše krvave glave na to mizo ter se nam režala v obraz."
Anglikanski duhovnik Smith se je v nekem govoru zaletel ter dobesedno takole povedal: "... in angel Gospodov je prišel ter pokončal tabor Asir-cev. Ko so zgodaj zjutraj vstali, glej, so bili vsi mrtva trupla."
Irski oficir, ki je služil v Indiji, je poslal svojemu bivšemu poveljniku pismo, v katerem je poveličeval ondotno podnebje: "Indija ima najugodnejše podnebje pod soncem. Toda, mladi ljudje prihajajo sem, se opijejo in umr-jejo, potem pa pišejo domov, 'da jih je podnebje pokončalo."
Znan je kozel, ki ga je ustrelila uprava nekega mesta v 1 Portugalski z razpisom nagrade za onega, ki bo našel 'nekega utopljenca. Na koncu razglasa je stalo: "Eden zna-jkov, po katerem je mogoče truplo identificirati, je, da I močno jeclja."
Znan učenjak, velik ljubitelj starin, je končal svoj govor z besedami: "Kje ste našli moderno stavbo, ki bi stala toliko let kot egiptovske piramide?"
Neki profesor je imel predavanje o slavnem raziskovalcu Cooku: "Kapitan Cook je umrl na enem izmed svojih potovanj okoli sveta. Trikrat je objad-ral svet in sedaj mi odgovorite na vprašanje, na katerem izmed teh treh potovanj je ta raziskovalec umrl?" In našel se je dijak, ki je bil najbrže še bolj raztresen kot profesor sam, ter odvrnil: "Ni mi dosti znanega o kapitanu Cooku, zato tudi ne morem povedati, na katerem izmed teh potovanj je umrl."
Mestni protest
Kot znano so zaprli most, ki vozi preko N. Y. C. železnice v Ccllinwoodu po 152. cesti. Radi tega je bila kompanija Qestne železnice prisiljena ustaviti promet na Collinwood-Euclid Beach St. Clair črti. Kakor hitro je bil ustavljen promet, je začela kompanija prevažati potnike z bu-som in računala za to 10c izredne vožnje, dokler ni bila včeraj opozorjena od mestnih oblasti, da je to proti-postavno.
duhu te vidim, da si že tam. Edino, kar ti morem dobrega storiti zdaj je to, da ti dam nekaj dobrih nasvetov iz lastne izkušnje.
1.	Najemi second hand advokata, plačaj mu sto petdeset dolarjev naprej, za kar ti ne bo nič pomagal. Kakopak.
2.	Policija bo prišla po tebe. Ob tisti priliki jim povej, kje stanuje tvoj kolega, da bosta oba na varnem. Drugi dan prideš pred sodnika. Ti kar trdi, da si nedolžen, saj itak ne bodo verjeli. Priče bodo prisegle po krivem in ti boš obsojen na trideset dni. V duhu to deli z dvema in tako bo samo petnajst dni. Ko te bodo odpeljali, preštej svoj denar, kar ga imaš v žepu in si to dobro zapomni.
Prvi dan boš zaprt v okrajni ječi. Drugi dan te bodo odpeljali z avtomobilom in mnogimi drugimi v Warensville. Tam te bodo takoj zvagali, da bodo vedeli, koliko poješ na dan. Potem te bo neki velik mož vprašal, če veš, kaj je to konj. Reci, da veš. Nato boš dobil v roke vajeti. Ti konji delajo na njivi ali travniku. Ko boš grabil seno s strojem in če se ti bodo konji splašili, jim tega ne brani in jih ne drži nazaj. Kar pusti, naj bezlajo, pa če se vse polomi. Saj ni tvoje. Samo to glej, da boš ti o pravem času cdskočil na trdno mater zemljo. Konji se bodo ustavili doma pred štalo. Tako je napravil John Jančar in se je dobro obneslo.
če boš vozil seno, naloži kar največ moreš. Potem se vsedi na voz in poženi. Ko pripelješ do prvega klanca, kjer pot nekoliko visi po strani, zavij na kratko in voz se bo prevrnil. Z vozom oziroma senom boš padel tudi ti. Pa Bog te varuj, da bi vstal. To si dobro zapomni. Leži toliko časa na tleh, da pride pomoč. Tako sem napravil jaz in se je tudi prav dobro obneslo.
Potem boš tisto seno zopet naložil. če boš nakladal po pameti, boš lahko napravil iz tega kupa štiri voze. Tako boš imel dovolj dela pa. dva dni.
Kadar zazvoni zvonec k večerji ali pa opoldne, hodi bolj počasi, da ne bodo mislili, da si zato tje prišel, da se boš do sitega najedel, če boš šel zadnji od mize, poberi kruh, če ga je namreč kaj ostalo. Potem ošpegaj, v kateri shrambi visi špeh. Dobi kako primerno palico in jo na koncu ošpiči. Zapiči palico v špeh, malo kreni in špeh bo ob-visel na palici. To nesi v grmovje in pokliči svoje prijatelje. Do smrti ti bodo hvaleženi in sam sebi tudi, bi rekel.
V	soboto ne boš delal. Takrat se boš lahko skopal, če se ne bojiš vode. Imel boš tudi čas za pisanje. Piši domov, da te ne sme priti nihče obiskat, da ne bi mislili, da bi res rad šel domov.
V	nedeljo boš lahko lovil rake prav tje do Randolla. Tam boš prišel do naših rojakov, ki ti bodo z veseljem postregli s kavo in pivom. Jaz sem še zdaj ostal dolžan, čeprav sem obljubil, da jim bom pošteno plačal.
Ko te bodo spustili na zlato svobodo, boš dobil ves denar nazaj. Zato je pametno, da vzameš seboj kar največ mogoče te stvari. Ko prideš ven, pojdi v briv-nico, da te lepo napravijo in potem se ga pa natreskaj, da ne boš vedel kdaj si prišel notri in ne kdaj si prišel ven.
Vidiš, to je moja izkušnja iz leta 1907. Se reče, saj če greš rad ali nerad v bržon, bo ostala tvoja kolona meni za 30 dni, — Te lepo pozdravlja: Joe Pograjc.
DEKLETA IN ŽENE
Sedaj je čas, da si naročite fino moderno in ČISTO VOLNENO "STERLING" SUKNJO ali SUKNJO iz KOŽUHOVINE (FUR COAT) DIREKTNO IZ TOVARNE VELIKO CENEJE KAKOR BODO ISTE POZNEJE.	/
Izberite si vašo suknjo sedaj, plačajte nekoliko takoj in drugo pozneje. Ker mi ni mogoče vas vse obiskati, zato vas prosim, da me pokličete, pišete ali se oglasite, da pridem po vas in vas peljem direktno v tovarno, kjer si lahko izberete fino zimsko suknjo po vaši volji in ceni. — Se vam priporočam.
BENNO B. LEUSTIG
1034 ADD/SON ROAD __Tel.: ENDICOTT 3426
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 21ST, 1936
"3
m
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po nemškem izvirniku K. Maya
In med temi maloštevilnimi sem bil tudi jaz. Tamle gori v skalah stanujem, moja žena je
ostal, šinil je pokonci' in zgrabil za bodalo.
Ustavil sem ga in mu poja-

je
Stopil
mrtva, brate in otroke pa so mi j nsil, da je mož sovražnik Bebbe-Bebbehi pomorili. Sam sem. Niti konja nimam, le puško in nož imam."
"Kaj pa si počenjal na bojišču, če si res le Soran? In kako da te je moj pes vrgel na tla? Kje imaš puško?"
"Poslušaj, gospod! Vse ti bom povedal.
Opoldne sem čul v dolini streljanje pa sem stopil po hribu, da vidim, kdo strelja. Začudil, pa tudi razveselil sem se, ko sem zagledal svoje smrtne sovražnike Bebbehe. Napadli so nekega Perza. Njega sicer ne poznam, koj pa sem spoznal Bebbehe. Sovražim jih, maščevati sem se hotel za svoj rod in za sebe, skril sem se za drevje, prijel za puško m tudi streljal. Lepo število Bebbehcv sem ubil, našel boš moje krogle v njihovih truplih. Mislil sem tudi, da bom morebiti dobil kakega njihovega konja, ker konja zelo potrebujem.
Pa tvoj pes je opazil blisk iz moje puške, mislil je, da sem sovražnik, in me je napadel. Nož sem izgubil in puška ni bila več nabasana, pravkar sem jo izstrelil. Skušal sem se mu ubra-
hov in v mojem varstvu.
"Sovražnik Bebbehov -hripavo vprašal Amad.
Oči so se mu zasvetile, je k Soranu.
"Ali poznaš Bebbehe in njihova pota?" je hlastnil.
"Poznam jih."
"Torej še bom govoril s teboj."
Spet je sedel k mrtvemu očetu in ni rekel besedice več.
Poročal sem Perzu, kako sem našel Kurda in kdo da je. Dovolil je, da sme ostati v taboru.
Noč je bila, ko so se vrnili Perzovi (ljudje. Pripovedovali so, da so se Bebbehi umaknili precej daleč na jug in se nato v velikem ovinku obrnili na desno v hribovje Merwan. Mnogo ljudi da so izgubili v boju, tudi šejha, premalo jih je bilo, da bi se nas še enkrat lotili. Ni se nam jih bilo treba več bati. Določili smo skupno s Perzom straže za vso noč in šli k počitku.
Prej pa sem še stopil k Amad el-Gandurju in ga prosil, naj gre tudi počivat.
"Počivat?" je dejal. "Emir, počival bo le eden, moj oče tu-
Kako kuje življenje...
Po dve ženi za vsak teden v letu
»iti s puškinim kopitom, umikal Me. žal, da ne bo počival v gro-
Rem se mu, pa vrgel me je na tla. Vedel sem, da me bo raztrgal, če se ganem. Mirno sem ležal in čakal, da bi kdo prišel. Ves Popoldan sem ležal pod psom. Strašne ure so bile!"
Mož je govoril l-esnico, to sem videl. Pa vkljub temu sem moral biti previden. Slabe izkušnje sem doživljal. Nezaupen sem postal.
"Pokaži mi svoje stanovanje!" sem mu dejal.
"Pokazal ti ga bom. Pa ni hiša, gospod! Koča je iz vej in mahu, moje ležišče je trava ln Ustje. Drugega ne boš videl
v koči."
"Kje imaš puško?" "Izgubil sem jo, ko me je pes naPadel. Nekje tod blizu mora
ležati." "Poišči jo!"
Sol jo je iskat. Nisem stopil za njim.
"Gospod," mi je šepnil Halef, "ušel bo — !"
"Ce je lagal in če je Bebbeh, bo pobegnil. Pa nič ne škodi. Do j an ga bo ko j spet našel, če Pa je resnico govoril in Če je res Soran, kakor je pravil, se bo vrnil. In potem mu smeva
zaupati."
biščih Haddedinov, ne bodo ga položili v zemljo sinovi njegovega rodu, ki objokujejo njegovo smrt. Počival bo v tuji zemlji, ki nad njo leži prokletstvo njegovega sina Amad el-Gan-durja.
šel je z doma, da bi mene vrnil domovini. Ali mi verjameš, da ne bom videl domovine, dokler ne maščujem njegove smrti? Videl sem oba, tistega, ki ga je zabodel, in tistega, ki mu je pognal kroglo v njegovo visoko čelo. Oba sta mi ušla, pa poznam ] ju, dobro sem si ju zapomnil. Poslal bom oba k šejtanu."
Skušal sem ga pomiriti.
"Amad el-Gandur, dobro razumem tvojo bol, razumem tudi tvojo žalost. Prosim te pa, pomiri se! Hladna kri in bistro oko, ravnodušnost in treznost, _ to je, česar predvsem potrebuješ."
Po kratkem molku sem nadaljeval :
"Očeta hočeš maščevati, morilca hočeš iskati, jezditi hočeš nazaj v kurdijske gore, daleč na sever. Med sovražne kurdijske rodove, ti sam! Ali si premislil, kaj to pomeni?"
"Tar mi narekuje, da moram
Ni trajalo dolgo, pa nama je ln ubogati moram. Kristjan si
zaklical
"Pridi doli, gospod! Našel sem °boje, puško in nož."
Stopila sva za njim po bregu. Je bilo torej le res, kar je pripovedoval.
"Pojdi z nama v tabor!" sem naročil.
"Rad poj dem, gospod! Pa s Perzom ne morem govoriti. Ne ^am perzijski, le kurdijski gc» Vo^im in arabski."
"Govoriš gladko arabski?"
"Da. Bil sem že spodaj ob ^°rju in prišel sem tudi daleč c®2 Eufrat. Dobro poznam ti-Ste dežele."
in ne razumeš tega, emir!
isa
je molčal, pa vpra-
ali me boš sprem-
To
nam
lari
mi je bilo zelo ljubo. Mož je utegnil še koristiti. Z og-
da
JeiTl Allotom smo se pogodili,
a "as bo spremljal samo do bag-Qadske iravnine." Do nje smo lmeli kvečjemu še nekaj dni ho-Potem bi se Alio vrnil in bi-Jl bi brez vodnika. Mesto nje-nam je Soran lahko kazal
Pot.
Začudeni so gledali v taboru nepričakovani, obisk. Celo Am-ad el-Gandur je dvignil glavo— Pa se mahoma ves spremenil. Zdelo se je, kot da se je zdramil iz svoje duševne otopelosti.
Mladi Haddedin je menda mislil, da je neznanec eden izmed
Nekaj č šal:
"Emir I jal?"
Vedel sem, da bo tako vprašal. Vedel sem pa tudi, kaj mu edino morem in smem odgovoriti.
"Ne," sem dejal mirno pa porn ilovaje.
Sklonil je glavo in molčal. In počasi je odgovoril:
"Vedel sem, da je Allah ustvaril svet, v katerem ni pravega prijateljstva in ne prave hvaležnosti."
"Tvoji nazori o prijateljstvu in hvaležnosti pač niso čisto pravilni," sem mu odgovoril. Misli nazaj na pretečene tedne priznal mi boš, da sem bil tvojemu očetu odkritosrčen prijatelj, da sem bil vsikdar pripravljen zanj življenje žrtvovati, da sem tudi zate vse storil, kar je bilo mogoče in treba. In za to bi mi bil moral biti hvale-
nj
Ibn Saud, bogat arabski šejk, je imel 104 žene. Ko je pa pridal svojemu haremu še eno ženo, tedaj so pa začeli groziti njegovi podložniki. Vzrok ne-volje je bil, ker se je njegov tast pohvalil, da mu je zet plačal za to 105. ženo 5,000 glav goveje živine in 300 kamel. Šejk se je izgovarjal, da je moral vzeti hčer sosednjega mogočnega šejka za ženo in da mu je ta diktiral ceno.
V znak, da si je dobil to ženo res samo iz političnih ozirov, je dokazal s tem, da jo je obiskal šele en teden po njenem prihodu in še takrat samo za kratek čas in zelo formalno. Sicer je pa šla govorica, da je nova žena že precej stara in prav nič lepa. Sicer je pa znano, da bi se Ibn Saud takoj rad rešil najmanj 99 in pol odstotka vsega svojega harema, samo če bi se to drznil.
Naravno, da so bile ostale šej-kove žene strašno hude, da je toliko plačal za novo ženo, ker ^o bile nevošljive. Šejkovi sovražniki so porabili to priliko in skušali zanetiti vstajo v haremu samem, ln vstaja v haremu ie hujša kot če bi se uprla cela divizija vojaštva, s topništvom, mornarico in pehoto vred, če že ne pridenemo zrakoplovnih čet.
Enkrat je že imel Ibn Saud sitnosti s svojim haremom oziroma s svojimi črnookimi arabskimi lepoticami, česar si je bil pa čisto sam kriv. Dobil si je mlado dekle iz Damaska za že-iio, za katero je plačal prav ma-o. Potem pa je zatrjeval pro-i vsakemu, da je ta žena več /redna, kot vse babe skupaj v haremu. Križ božji, kaj takega! ženske pa pokonci in so poklicale svojega gospodarja na karpet. Saj veste, kako je, če na sama žena pokliče svojega nožička na karpet, ker je prišel pozno domov, kaj šele, če se jihjske žene pravi skupaj več kot sto in če ačno vse nakmalu govoriti.
Ibn Saud jim je bral koran (turško sv. pismo) in jim kli-al v spomin pokorščino, Žen-;tvo je pa jezikalo nazaj, da so oo koranu vse ženske enako /redne in da tudi on ne sme me več ceniti kot druge.
Pa so šle in razklicale žene štrajk v haremu. Da, prav. štrajk. žene bogatih Arabce\ di Turkov v haremu sicer itak ie opravljajo nobenega dela ir ;ih celo oblačijo in kopljejo sužnje, zato je bil pa ta štrajk še coliko bolj čuden, štrajk je obsojal v tem,- da se niso pustile oabnice ne česati, ne kopati, ne parf umirati in so hodile okrog kot kake ciganke. To je bil p£ velik škandal za bogatega Ibr 5auda. ženske so pa rekle, da ostanejo na štrajku toliko časa, ia bo njih gospodar bacnil iz 'lartma tisto njegovo priljubljeno vsiljivko, ki mu je tako prirasla k srcu.
Šejk pa da ne in jim je zagrozil, da če ne nehajo s štrajkom v enem tednu, da bo postopal ž njimi brez pardona.
Zdaj je šlo pa ženskam po glavicah, kakšno bo to postopanje brez pardona. Začele so si pripovedovati, da bo vsaka dobila najmanj 100 udarcev s koroba-čem po golem hrbtu in po podplatih. Pa vseeno, ženska armada si je zaprisegla, da ostanejo neizprosne v tej novi uniji in če se bo katera omehčala, ji bo-
mož pošlje nazaj k staršem. — Zdaj je bil pa namah štrajk končan.
šejk jih je poklical in jim napravil lepo pridigo, nazadnje je pa rekel: "Veste, zdaj bom popravil, kar sem zadnjič rekel, da je ona dekle iz Damaska več vredna kot ste vse druge. Zdaj pridenem še tri izmed vas zraven, torej ste zdaj štiri, ki ste več vredne kot vse ostale. Ampak njih imen vam ne bom nikdar povedal."
O, velika modrost šejkova! Vsaka izmed 104 žen si je mislila, da je ona med tistimi štirimi in zato so bile vse silno prijazne s šejkom in njegovi sovražniki bi bili zdaj zaman skušali zanetiti upor med njimi.
Sicer so nekateri mnenja, da je malokateri človek tako bogat, da bi lahko oblekel in preživljal 105 žen. Saj je znano o bivšem španskem kralju, da je komaj plačeval sproti račune samo za svojo ženo, kraljico Viktorijo, o kateri je šel glas, da je najlepše oblečena ženska na svetu. — Močno se sumi, da so ostali nekateri teh računov neplačani, ko sta jo popihala kralj in kraljica iz Španije.
Sicer je pa tudi res, da žene arabskega šejka ne naročajo oblek iz Pariza, ne hodijo v morska kopališča in ne v gledišča in h konjskim dirkam. Kadar gredo ven, nosijo črno zagrinjalo od glave do tal in je samo mala odprtina za oči. Kadar gre šejkov harem kam na potovanje, tudi ni takih stroškov. Nabašejo jih v male motorne buse, po 12 ali 24 v enega, ali jih pa naložijo na velblode. Evnuh je šofer, eden pa straži zadej pri vratih, ženske lahko gledajo iz busa skozi mala odprta polkna. Taka karavana izgleda kot vr sta policijskih voz, v katerih vozijo pijance. Sicer pa žive arab-v haremu jako pripro-sto življenje. Največjo zabavo imajo s tem, kadar jim pride kaka stara ženska prerokovat srečo ali pripovedovat pravljice.
MESTNE VESTI
Poročilo iz tržnice
Cena prešičem se je dvignila na $12.00 za sto funtov žive va-ge in je najvišja v letošnjem letu. Znižale so se pa cene razni zelenjavi, kajti slednje prihaja preveč na trg. Nič manj kot 507 trukov je včeraj pripeljalo zelenjavo na elevelandski trg. Cene jabolkom bodo letos znatno višje kot lansko leto. Skupni pridelek jabolk se šteje na 106,000,000 bušlov, dočim je znašal lanski pridelek 186,000,000 bušlov.
MALI OGLASI
Lepi piščanci
za pohanje po 2'/o funta težki, 23c funt. Grahasti piščanci od 4-5 funtov težki po 29c funt. Domača suha rebra po 18c funt, male suhe šunke, 23c funt, domače suhe klobase po 29c funt. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam
Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave.
Hiša naprodaj
za dve družini, 10 sob, v najboljšem stanju, dva furneza, dve kopalnici, podstrešje. Se proda dolar za dolar za knjižice North American Trust, International Savings ali Custodian Savings posojilnice. Vprašajte pri
L. Petrich
18613 Kewanee Ave. KEnmore 3198-W.
Radi bolezni
*
lastnika se proda ali zamenja ali da v najem dobro vpeljana restavracija pod ugodnimi pogoji. Prostor se nahaja v tovarniški okolici. Za naslov vprašajte v uradu tega lista.
(Aug. 21. 22. 26.)
Naprodaj je
lep klavir, omara in izložbeni
predali za slaščičarno ali modno trgovino. Tudi vinski sodi so naprodaj poceni. Istotam se išče hišo od 7 do 10 sob za v najem i li nakup, okoli 185. ceste ali Euclid Beach parka. Vprašajte na 18305 La Salle Rd.
Stanovanje
se da v najem, tri sobe na 1003 E. 66th Pl. Vpraša se na 1075 E. 61st St.
(Aug. 21. 24. 26.)
SPECIALS Friday - Saturday Blue Valley Creamery
Butter 1 lb.........39c
Selected No. 1 Eggs doz. 27c Jack Frost Pure Cane Sugar
5-lb.sack.........29c
10-lb. sack.........55c
25-lb. sack.......$1.35
Toilet Paper
3 large rolls........10c
Peaches or Bananas 5c lb. Green Beans or
Tomatoes, 3 lbs......10c
Fels Naptha Soap Octagon Soap P & G Soap Kirkman Borax Soap
10 bars...........41c
SPECH FOOD STORE 1100 E. 63d St.
Anton žnidaršic
MLEKARNA 6302 Edna Av e.—HEnderson 7963
Se priporoča
Surov sin
Na sodnijo sodnice Mrs. Mary Grossman je prišla včeraj 80 let itara Mrs. Julia Beene, 2982 .Voodhill Road, ki se je bridko pritožila sodnici, da jo je njen 12 let stari sin nevarno pretepel. "Negovala in ljubila sem ša vse življenje," je pripovedovala starka s solzami v očeh. Vse premoženje sem potrošila za njega, pa me je neprestano psoval in preganjal, a končno — /zel je palico in mene 80-letno starko pretepel! Tega nisem -nogla prenesti! Dajte mi pravico !" Sodnica Grossman je obsodila surovega sina, da mora plačati sodnijske stroške, $250 jlobe in šest mesecev bo moral v ječi premišljevati, da se mater ie sme pretepati.
Zahvalna pisma Mr. Anton Grdina je dobil od vodstva Velike jezerske razstave že dvoje zahvalnih pisem za sodelovanje in pomoč. Uradniki razstave se laskajo izražajo o delovanju, kot tudi voditelji sekcije "Street of the World," kjer imajo Slovenci svoje prostore. Prvo pismo vsebuje zahvalo za naklonjenost v zvezi s slovenskimi plesalci, katere je Mr. Grdi-
SPOROČILO!
Naznanjam vsem svojim prijateljem in znancem, da bom v soboto 22. avgusta praznoval svoj 52. rojstni dan.
Na ta dan bomo servi-rali gostom okusno KOKOŠJO VEČERJO in dobila se bodo tudi druga fina jedila. Postregli vam bomo tudi z najboljšo pijačo. Igrala bo izvrstna godba za zabavo in plesaželjne.
Vsem pri jatel jem in znancem se toplo priporočam za obilen obisk. FRANK KOVAČIČ 4121 St. Clair Ave.
Delo dobi
ženska, da skrbi za gospodinj stvo, dokler je gospodinja bolna. Ako želi, ima tudi stanovanje. Nič otrok. Vprašajte po 5. uri na 1169 E. 71st St. zgorej. (199)
Ice Cream — sladoled
Mi sami izdelujemo sladoled. Toplo se priporočamo za naročila v poljubni množini za piknike, svatbe in parties. Pripeljemo na dom. Za večja naročila posebno znižane cene.
Mandel Drug Store
SLOVENSKA LEKARNA
15702 Waterloo Rd.
KEnmore 0031
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. HEnderson 2918
n
H K
+-M' 'k -b -t -t -M1 -l"i< '{■ '!• -t it-t -t -fr i- -J-i?
i Dr. Vincent Opaskar
T	ZOBOZDRAVNIK
| 6402 St. Clair Ave.
►SVETE'S FLOWER SHOPPE<
Ignac Slapnik, st.
CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 1126
MISS FRANCES SVETE, 6120
lastnica
ST. CLAIR AVE,
HEnderson 4814
CVETLICE ZA VSE NAMENE j-Točna postrežba—zmerne cene.
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVIC«
Imamo v polni mIocI. PoillJaiM tudi po pošti.
Mandel Drue Co.
15702 Waterloo Rd. Cleralaad, O.
CLAMBAKE
;e bo serviral v soboto 22. avgusta. Cena je samo $1.00 za krožnik. Imeli boste vsega v izobilici. Postregli vam bomo kar najboljše. Igrala bo tu^i fina godba.
Se vljudno priporoča me prijateljem za obilen obisk v soboto.
MR. IN MRS. FELIX
. DRENIK 5422 Hamilton Ave.
VABILO NA PIKNIK
ki ga priredi
društvo Glas Clevelandskih Delavcev št. 9 SDZ
V NEDELJO 23. AVGUSTA
NA PINTARJEVI FARMI
Najboljša postrežba, fina godba. Truk odpelje izpred SND na St. Clair Ave. ob eni uri, izpred Cleveland Trust banke na 156. St. in Waterloo Rd. pa ob 1:30 pop. V slučaju slabega vremena se zabava vrši v SND na St. Clair Ave.
Pridite k nam na veselo zabavo!
ODBOR.
na priporočil vodstvu, in ki so do izpraskale oči in izpulile la-|tako ugajali, da so jih spoznali
se
Potem je prišla do njih bese-
! Pripravljen sem, da te po-Ida, da jih bo izbral sedem izmed
zen
spremim domov v tabor tvojega rodu, življenje sem pripravljen žrtvovati za tebe, da srečno prideš domov. Prav radi tega, ker sem tvoj, prijatelj, ti moram odsvetovati, da bi se podajal v
za najboljše izmed vseh skupin
Bebbehov, ki so mu ubili očeta in j nevarnosti, ki bi se v njih gotovi je iz kakršnegakoli razloga za- vo pogubil."
njih in jih dal obglaviti, če se ne bodo podale. Tudi to jih ni omajalo.
Tedaj jim je pa poslal šejk besedo, da jih bo poslal vse domov k njih staršem. To je pa pomagalo. Za arabsko ženo ni namreč večje sramote, kot če jo
in jih najeli za stalne nastope. Drugo pismo vsebuje zahvalo za naklonjenost in pomoč ob priliki Slovenskega dneva na razstavi. Program je bil dovršen v vseh ozirih, zlasti glede velike udeležbe naroda.
To naj služi v odgovor na kritiko napram vodstvu Slovenskega dneva. — A. Grdina.
OSWALDOVE CENE! Govedina
Za pečene, ft.-----18c
Govedina za juho, ft. 9c
Leg of lamb, ft_____27c
Telečji steak, ft-----29c
Sveže obisti, 2 ft____25c
Ivory soap,
velike, 2 za__-----19c
Fels-naptha milo,
10 za___________43c
Corn Flakes, veliki - _ 10c
Krompir, 10 ft-----31c
Ketchup, velike, 2 za 25c Se vljuno priporočam gospodinjam
LOUIS OSWALD 17205 Grovewood Ave.
Razprodaja se nadaljuje
Posebno znižane cene na kuhinjskih pečeh in pralnih strojih.
NORGE peči, prej $124.50, sedaj.............$89.50
TAPPAN peči, prej $119.00, sedaj...........$79.00
APEX pralni stroj, prej $79.00, sedaj.........$59.00
BOSS pralni stroj, prej $89.00, sedaj.........$69.00
A.B.C. pralni stroj, prej $99.00, sedaj........$74.50
Prodano mora biti vse, ne glede na ceno. Na vsem blagu znižane cene od 30% do 50%.
Najboljša prilika za ugoden nakup. Ne odlašajte, pridite takoj!
ANTON DOLGAN
15617 Waterloo Rd.	KEnmore 1299
r
Hiša naprodaj
ima 10 sob, 5 zgorej in 5 spodaj Furnez v hiši. Vse udobnosti. Vprašajte na 5125 Luther Ave.
Ali veste, da lahko pošljete v staro domovino
1000 dinarjev za $23.00	1000 laških lir za $82.75
500 dinarjev za 1165	500 laških lir za 43.00
2,00 laških lir za 17.40 Ameriške dolarje v bankovcih, money ordru: $100 za $102.50 50 za 51.50 20 za 21.00 Zneski nad $100 posebne cene. Predno pošljete denar v staro domovino, vprašajte pri:
M1HALJEV1CH BROS.
6031 ST. CLAIR AVENUE Urad odprt zvečer do sedmih.	_
Accurately Tests Your
-(meD
Jack London:
ROMAN TREH SRC
je pesti, namršila v njenih očeh se je zasvetila res carska jeza.
—	Prisilim ga, da naju poroči po starih obredih, pred Velikim domom pri oltarju solnca.
—	še je čas, Francis, da si premisliš, — mu je prigovarjal Henry. — Poleg tega je pa krivično, da se žrtvuješ ti. Kratko bilko sem potegnil jaz. Mar ni res, Leoncie ?
Leoncie ni odgovorila. Stali so skupaj pred množico zbranih Izgubljenih duš pred oltarjem solnca. V Velikem domu je bila carica s svečenikom.
Saj ne želite, da bi se poročil z njo Henry. Kajne, Leoncie? — je skušal ugovarjati Francis.
—	Niti Henry, niti vi, — je izjavila Leoncie. — Torres je edini, ki bi ga hotela videti ob njeni strani pred oltarjem. Carico sovražim. Zato nočem, da postane moj prijatelj njen mož.
—	Zdi se mi, da ste ljubosumna, — je dejal Henry. — Francisa pa menda usoda ni posebno potrla. Vsaj na obrazu se mu ne pozna, da bi bil nesrečen.
—	Carica nikakor ni slaba ženska, '—je izjavil Francis. — čutim v sebi dovolj moči, da se uklonim usodi tako, kakor se spodobi moškemu, še nekaj ti moram povedati, Henry, če si že načel to vprašanje. Tebe bi carica ne marala, tudi če bi bil pripravljen poročiti se z njo.
—	No, o tem bi se dalo govoriti. Kdo ve, — je hotel protestirati Henry.
—	če misliš, da lažem, ji pa kar ponudi svojo roko, — ga je zavrnil Francis. — Evo je, baš
prihaja! Le oglej si njene oči! V njih je neka skrb. Svečenik je pa ves potrt. Le ponudi ji svoje srce, pa se prepričaš, da nimaš prav nobenih šans.
Henry je trmasto prikimal z glavo.
—	Saj tudi storim tako — toda ne zato, da ti dokažem, kako rade me imajo ženske, temveč zavoljo pravičnosti. Nočem tvoje žrtve. Mene je določil žreb in zato naj se zgodi volja usode.
In predno ga je mogel Francis zadržati, se je Henry prerinil skozi množico do carice, pahnil svečenika v stran in spregovoril z njo povsem resno. A carica se je samo smejala njegovim besedam. Ni se pa rogala Henryju — ne, njen smeh je bil triumf nad Leoncio.
Henryju ni bilo treba dolgo čakati na košarico. Na vse njegovo prigovarjanje je odgovorila carica odločno "ne.' Nato je stopila,k Leoncii in Francisu. Svečenik je šel tik za njo. Za njima se je približal oltarju Henry, ki ni mogel zatajiti veselja, da je dobil košarico.
—	No, kaj porečeš na to? se je obrnila carica k Leoncii. Henry me je prav kar zasnubil. To je že četrti ženin v enem dne vu. Mar si imela ti kdaj štiri ljubimce, ki so se tepli za tvojo roko?
—	Štirje! — je vzkliknil Francis.
Carica ga je prijazno pogledala.
—	Snubila sta me ti in Henry, ki sem ga prav kar odklonila. Malo poprej, predno sem stopila pred oltar, se mi je ponujal še svečenik solnca. Zasnubil me je v Velikem domu.
Oči so se ji srdito zasvetile, ko se je spomnila tega prizora.
—	Svečenik solnca, služabnik našega božanstva, ki je že prekršil svojo zaobljubo, ki je samo napol moški, me je prosil, naj postanem njegova žena. O, ta
pes, ta bestija! In bil je celo tako predrzen, da mi je zagrozil, da ne bom Francisova žena. Pojdimo! Jaz mu že pokažem, da bo pomnil!
Namignila je svojim vcjšča-kom, naj obkolijo vso skupino. Dvema, ki sta stala za svečenikom, je pa namignila, naj potisneta tudi njega v krog. Izgubljene duše so začele godrnjati videč, kako grdo ravna carica s svečenikom.
—	Stopi naprej, svečenik! — mu je zapovedala carica osorno. —- Sicer te moji vojščaki ubijejo.
Naglo se -je obrnil, kakor da hoče klicati na pomoč svoje vernike, toda vojščaki so mu nastavili na prsa sulice in beseda mu je zastala v grlu. Poklonil se je, kakor da se pokori, brutalni sili ter spremi} carico in Francisa k oltarju. Postavil ju je z obrazom k sebi, stopil k oltarju ter se ozrl preko njunih glav na svoje verno ljudstvo.
—	Jaz sem svečenik solnca, — je spjregovqril sveča!no. — Moje zaobljube so svete. Kot svečenik, ki je položil svete zaobljube, moram poročiti to-le žensko — Tisto, ki sanja, — s tem-le tujcem. V imenu božan-stvenega solnca odklanjam zahtevo in izjavljam, da si s to poroko nečem oskruniti rok . . .
—	Ha, tako torej! Nočeš? če se takoj ne ukloniš, te čaka neizogibna smrt, — je vzkliknila carica in namignila v bližini stoječim vojščakom, naj nastavijo svečeniku sulice na prsa, drugim pa, naj se pripravijo za napad na množico Izgubljenih duš, ki so začele srdito mrmrati.
Nastala je splošna tišina. Dolgo ni nihče spregovoril, nihče se ni ganil. Vsi so stali kakor vkopani in oči vseh so se obračale na svečenika, ki so mu nastavili vojščaki sulice na prsa.
Starec, čigar življenje je bilo 1 nevarnosti, je spregovoril prvi. Okrenil se je. Mirno je pokazal vojščakom hrbet. Pokleknil je in začel moliti v staro-španskem narečju k plodonosne-mu. solncu. Znova se je obrnil k Francisu in carici ter jima namignil, naj poklekneta predenj. Ko se je pa dotaknil s konci prstov njunih rok, je komaj premagal jezo, ki je kipela v njem. Ko sta novoporočenca vstala, je prelomil koruzni hlebček in ponudil vsakemu polovico.
—	H osti j a, — jje a|ašepotaj Henry Leoncii, ko sta Francis in carica zavžila hlebček.
—	Rimsko-katoliška maša, ki jo je prinesel v to dolino Da Vasco in iz katere je nastal sčasoma poganski obred, — je za-šepetala Leoncie mirno, dasi je čutila, da jo Francis za vedno zapušča. Morala je napeti vse sile, da je premagala svoj obup videč, kako jo carica škodoželjno gleda. Grizla je ustnice in zasadila nohte v dlan, da bi se ne razjokala.
Svečenik je vzel z oltarja bo-dalce in majhen zlat kelih ter izročil oboje carici. Ta se je obr-
nila k Francisu, ki je zasukal rokav na levi roki. Predno mu je pa prerezala kožo, se je carica ustavila, pomislila in dotaknila z jezikom konca bodala.
Oči so se ji srdito zasvetile. Čim se je dotaknila z jezikom ostrine, je takoj vedela, s kom ima opraviti. Vrgla je bodalo proč in malo je manjkalo, da ni planila na svečenika. Komaj se je premagala, da mu ni zasadila bodala v podla prsa. Ozrla se je v smeri, kamor je vrgla bodalo, da se prepriča, če zastrupljena ostrina morda ni koga zadela. Nato je potegnila iz nedrij drugo bodalce. Tudi to je oblizni-la, predno je prerezala Francisu na roki kožo in prestregla v kelih nekaj kapljic njegove krvi. Francis je storil isto na njeni roki in ko je bila kri obeh pripravljena, je vzel svečenik hočeš nočeš kelih ter izlil pomešano kri na oltar. Obred je bil končan.
Nastopila je kratka pavza. Carica je namršila obrvi.
—Ce je usoda določila, da mora biti prelita danes na tem oltarju človeška kri . . . je
spregovorila z grozečim gla-
som.
In svečenik, ki je nabrž dobro vedel, kam meri caričina grožnja, se je kljub svoji jezi uklonil. Obrnil se je k Izgubljenim dušam in svečano izjavil' da sta Francis in carica poročena. Carica se je naglo obrnila k Francisu, kakor da ga prosi, naj jo objame. In ko jo je objel in poljubil, Leoncie ni mogla več premagovati. Naslonila se je na Hen-ryja in zakrila obraz z rokami. Francis je dobro vedel, kaj se godi tisti hip v Leonci-ini duši. Ko se je pa carica vsa srečna ozrla na Leoncio, češ, le poglej, kako hitro se ti
je izneveril on ki ti je bi" vzor idealnega moža, se Leon-' cii na obrazu ni več poznalo da divja v njenem srcu vihar ljubosumnosti in u ž a 1 j enega ponosa.
XXI.
Dve misli sta šinili Torresu v glavo v hipu, ko ga je vrtinec zgrabil in potegnil na dno. Prva je bila misel o ogromnem se'belem psu, ki je skoči! takoj za njim v jezero druga pa o tem, da Ogledalo Sveta laže. Torres je bil trdno prepričan, da mu bije zadnja ura. A vendar prizor, ki ga je videl mimogrede v Ogledalu Sveta, ni bil niti najmanj podoben smrti na dnu jezera.
Meet me at Birk's
6220 St. Clair Ave. (next to Bath House)
Fine Liouors, Blue Ribbon Beer, Good Sandwiches, and Fish Fry Every Fridau BIRK'S CAFE—Where Good Friends Meet
Sedaj stane samo 15c na mesec, da imate udobnosti "cradle" telefona. To se pa preneha kadar vaša plačila dosežejo $5.40. Ako imate zdaj cradle telefon, ali če ste ga prej imeli, vam vaša prejšnja plačila uračunamo v gornjo vsoto.
ALI IMATE PODALJŠAN TELEFON
Ta nova cena vam da dva cradle telefona za čisto malo več, kot ste prej plačevali za enega, če stane tako malo, zakaj bi nam ne dali naročilo danes? To lahko storite, ako pokličete po telefonu naš urad.>
THE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY
IS YOUR ICE BOX OR MECHANICAL REFRIGERATOR COLD ENOUGH?
cbnte ut/get this valuable ^^^^
COLD-GAUGE
Refrigerator For Safe Food Temperatures
while limited supply lasts . . . nothing to buy! no obligation!
KREMZAR FURNITURE
6806 St. Clair Ave.	ENdicott 2252
?	"	I
|	Zavarovalnina	|
l	VSEH VRST	I
I	|
j«	Se priporočamo	j|
h	*•
|	MOTHER'S	|
I	Insurance Agency	|
I	6106 St. Clair Ave.	|
g	*
V	globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je v Bogu za vedno preminul naš nadvse ljubljeni soprog, dobri oče in brat
Joseph Zabukovec
\
Blagopokojnik je bil rojen dne 10. avgusta leta 1885 na Ilovi gori, 1'ara Videm-Dobropolje na Dol. Preminul je previden s tolažili svete vere dne 19. julija ob 6 uri zjutraj ter bil pokopan iz hiše žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzetje na Holmes Ave. dne 22. julija ob 9 uri dopoldne na Kalvarijo pokopališče. Pokojnik je bil član društva Sv. Vida št. 25 KSKJ., društva Lunder Adamič št. 20 SSPZ. in društva Maccabees št. 1288 T. M. Poleg močno žalujoče družine zapušča v stari domovini štiri brate in tri sestre ter tukaj in v stari domovini več bližnjih sorodnikov.
V	hvaležnosti si štejemo v dolžnost, da se iskreno zahvalimo za poklonjeno cvetje, ki je bilo položeno ob krsti našega blagega in dobrega soproga in očeta. Naša zahvala naj velja sledečim: Družina Frances Lipnos, družina John Breznikar, družina Frank Zabukovec, družina Joe černe, družini Joe in Tony Pečjak, Frank in Mr. in Mrs. Anton Habjan, družina Louis in Alice Oražem, družina Anton Starich, družina Louis Fink sr., Mr. Joseph Sporar, družina John Asseg, družina Ignatius Schuster, družina John Mullec, družina John Margole, Mr. in Mrs. Anton Bartol, družina Louis Roytz, družina John Nose, družina Anton Krall, družina Theresa Mramor, družina Frank Seruchar, družina Frank Bobnič, Mr. in Mrs. H. F. Wilcoxson, Bridge Tavern Kitchen Help, Cardinal Drug Co., A. F. of Apex Electric, Apex Employees, društvo Sv. Vida št. 25 KSKJ., društva Lunder Adamič št. 20 SSPZ. in društvo Maccabees št. 1288 T. M.
Izraz naše največje hvaležnosti naj prejmejo obilni darovalci za svete maše, katere se bodo brale v mirni počitek blagopokojne duše. Naša najlepša zahvala naj velja sledečim: Družina Frances Lipnos, družina John Breznikar, Mr. in Mrs. Louis Lipnos Jr., družina Joe Černe, Mr. Edward Zabukovec, Mr. in Mrs. A. Pečjak, Mr. Frank Habjan, družina Anton Habjan, družina Anton Starich, družina Louis Fink sr., Mr. in Mrs. Louis Fink jr., družina John Asseg, družina John Mullec, Esther in Mildred Mullec, Mrs. Rose Glavič, družina Koračin, Mr. in Mrs. J. B. Fortuna, Mr. in Mrs. Joe Bradač, Geneva Ohio, družina Ignacij Trunkel, Mont., Mr. Bernot Berlin, Mr. Joseph Gorshe, družina Joe Alič, Mr. Edward Krall, Mr. in Mrs. William Me-stek, Miss Vida Nose, Mr. in Mrs. S. Intihar, Miss Marion Krall, družina Louis Roytz, Mr. in Mrs. Anton Bartol, Mr. in Mrs. Frank Legan, družina J. Hrovath, Mr. in Mrs. Craker, družina Frank Laurich, Mrs. Mary Jernejčič, Mr. in Mrs. Louis Kaušek, družina Suhadol-nik, Mr. in Mrs. Anton Grže, družina Anton Zorko, družina Rejc,1 Mr. in Mrs. Matija Hiti, E. 172nd St., družina Louis Turk, Mrs. Bradač, Mr. in Mrs. F. Kle-menčič, Mr. in Mrs. Louis Stark sr., Mr. in Mrs. Louis Zupančič, Mr. in Mrs. Joseph Plevnik sr., Mr. in Mrs. Joseph Plevnik jr., Miss Emma Plevnik, Miss Alice Plevnik, družina Trampuš, Miss Josephine Jerich, E. 157th St., Mr. Charles Starman, Holmes Ave., Mr. in Mrs. Frank Valenčič, Mr. John Trček, družina Matt Hribar; Mrs. Hrastar, Mr. in Mrs. John Novosel, Mrs. Bradach, Newburg, Mr. in Mrs. John Saletel, Mr. Anton Vidmar, Homar Ave., Mr. in Mrs. Skull, družina Max Kobal, Mr. in Mrs. Frank Zupančič sr., Mrs. Mary Lapuh, E. 156th St., Mrs. Josephine Shuster, Mr. Frank Spenko, Mr. in Mrs. Jack Pernat, 'Mrs. Mary Bačnik, Mr. George Rejc, Sister Mary Lawrence Class of 1936. in Boys from Bridge Tavern.
Našo iskreno hvaležnost naj prejmejo sorodniki -in sosedje za veliko in izdatno pomoč ob času bolezni in smrti blagopokojnega soproga in očeta.
Najlepšo 'zahvalo naj prejmeta častita Rev. L. Kužnik in Rev. čelesnik za tolažilne obiske ob času bolezni, podelitev svetih zakramentov za umirajoče, opravljeno zadušnico ter cerkvene pogrebne obrede.
Hvala pogrebnemu zavodu Jos. žele in Sinovi za lepo urejen pogreb ter vso najboljšo postrežbo.
Iskrena hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago kot tudi onim, ki so prišli blagopokojnika kropit, so pri njem culi, nas tolažili ali so ga spremili na pokopališče k večnemu počitku. Končno hvala vsem za vse, kar so nam dobrega storili ob času bolezni in največje žalosti v družini.
Nezabni in ljubljeni soprog ter dobri in skrbni oče. Božja previdnost Te je poklicala k sebi in nas odstavila v največji žalosti. V grenkih solzah je tužna naša misel ko v žalosti poklekamo na kup zemlje — Tvoj grob, kjer je pokopana naša velika ljubav. Ob svežem grobu Ti z jadom v srcu kličemo: "Snivaj v miru večno spanje do svidenja nad zvezdami.
žalujoči ostali:
ANTONIA ZABUKOVEC, soproga;
ANTONIA, hčerka; JOSEPH, sin.
Cleveland, O., 21. avgusta, 1936.
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 21ST, 1936