razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Ogteee sprejema tudi oglasni Leto 147 Maribor, pondeljek 2. Julija 1928 JUTRA €€ izhaja Račun pri poštnem čsk. zav. v Ljubljani SL 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen ne dom pa 12 Din ¥ pričakovanju odločitev v klubih VUKIČEVIČEV REŽIM SE SKRIVA ZA KLUBE VLADNIH POSLANCEV. BEOGRAD, 2. julija. Današnji dopoldan je potekel v pričakovanju popoldanske seje vladnih poslanskih klubov, kjer naj bi padla definitivna odločitev glede bodočega razvoja političnega položaja. Največje zanimanje vlada za sejo demokratskega kluba, ker se zatrjuje, da vladajo med Ma-rinkovičevimi in Davidovičevimi pristaši vedno večja nasprotstva. Dočim so prečanski demokrati in tudi neka- teri Srbijanci odločno za to, da poda vlada takoj ostavko, pa so Marinko-vičevi pristaši proti temu. Kakšen bo rezultat seje demokratskega kluba, trenutno ne more nikdo prorokovati. Radikali čakajo na izid seje demokratov, na kar se bodo sestali tudi oni h konečnemu posvetovanju. Mu-slimano so slejkoprej na stališču, da je potrebna demisija celokupne vlade. Ilove žrtve tragedije na Severnem tečaju RUSKI LOMILEC LEDU »KRASIN« V NEPOSREDNI BLIŽINI NOBILO-VE POSADKE. — RAZEN AMUNDS ENA POGREŠAJO SEDAJ TUDI RUSKEGA PILOTA BABUŠKINA. OSLO. 2. julija. Ruski lomilec ledu »Krasiu« je odplul danes iz severne luke Spitzbergov po Sinlopejevem prelivu v smeri proti taborišču ostankov Nobilove posadke. Ker so vremenske prilike za njegovo prodiranje precej ugodne, lahko vozi 22 vozlov r,a uro. Računa se, da bo še tekom današnjega dne prispel v neposredno bližino Nobilove posadke. Iskanje pogrešanega Amundsena se nadaljuje najintenzivnejše. vendar so izgubili že vsako nado, da bi ga našli še živega. V strokovnih krogih sodijo vrh tega, da je vsaka pomoč prepozna, in da je našel Amund-zen smrt v ledenem gorovju. O ruskem pilotu Babuškinu, ki je v potek startal s »Krasina«, da poišče Amundsena, ni nobenega sledu. Njegov radio-aparat je kmalu nehal da- jati vesti in doslej še ni bilo mogoče dobiti ž njim 'obenih stikov. Domneva se, da se tudi on ponesrečil. Finsko letalo, ki je opremljeno s smučmi in je spremljata dva hidro-plana, bo danes zopet skušalo pristati pri Nobilov i posadki, ki jo vodi sedaj Viglieri. Hidroplana bosta odložila pri tej skupini živila, nato pa nadaljevala polet, da poiščeta Amundsena General Nobile se je zaprl v svojo kabino na parniku »Citta di Milano« in opisuje sedaj polet in katastrofo. Spisal je že približno 200 strani, nato pa polovico raztrgal in pričel pisati znova. Zdravniki se boje, da bi se mu omračil um. Prigovarjajo mu, naj se vrne v Italijo, toda Nobile noče o tem ničesar slišati . Houi predsednik mehikanske republike MEHIKA, 2. julija. Pri včerajšnjih Predsedniških volitvah je bil z ogromno večino izvoljen za predsednika mehikanske republike general Obregnil, ki nastopi svoje mesto decembra meseca. Nadaljevati namerava politiko dosedanjega predsednika generala Callesa in rešiti državo pred vplivom duhovščine. Rudniška katastrofa u fran-ciji 80 smrtnih žrtev! PARIZ. 2. julija. V premogovniku pri Roche le Moliere, v katerem je bilo na delu 570 rudarjev, je nastal v soboto popoldne požar, ki se je razširil z veliko naglico. Pojavil se je najprej v spodnjih rovih, kjer je nastala med rudarji radi neprestanih eksplozij silna zmešnjava. Vse je drlo Proti izhodu. Ker pa so se rovi kmalu Pričeli rušiti, je bila vsaka pomoč zaman. Okoli 80 rudarjev je ostalo zaprtih v rovih in nihče ni mogel do njih- Posedaj so potegnili iz rovov 52 trupel, pogrešajo pa še več žrtev, o katerih domnevajo, da so istotako zgorele. Reševanje se je sicer vršilo z veliko požrtvovalnostjo, vendar pa nesrečnih delavcev ni bilo mogoče rešiti. Med žUvami je 20 inozemcev, večinoma Polt&Vn*- in Marokancev. Uelika zmaga KDK u Križeutfh KRIŽEVCI, 2. julija. Pri občinskih volitvah, ki so se vršile v nedeljo, je izvo-jevala Kmečko-demokratska koaiieija sijajno zmago in so bile vse ostale stranke uničujoče poražene- Od 1509 oddanih glasov je dobila KDK 1234 glasov in 20 mandatov, federalisti 3 in delavska stranka 1 mandat. V mestu vlada radi velike zmage KDK silno navdušenje. Splošna stauka u grški (Tlacedoniji ATENE, 2. julija. Ker so ostala pogajanja med tobačnimi delavci in podjetniki brez uspeha, je bila danes zjutraj proglašena v Seresu, Kavali in Drami splošna stavka, kateri so se pridružili tudi železničarji in počiva sedaj ves promet. Obstoja nevarnost, da se generalna stavka razširi na vso Grško. Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova c«etašt.13 Oglasi po lartfu oddelek .Jetra" v Ljubljani, Prešoreova Kolera u Indiji SIMBA, 2. julija. V mestu in v okolici se je pričela kolera epidemično širiti. Dolina Kulu je popolnoma okužena. Tekom zadnjih dni je zbolelo 1360 oseb, od katerih je do včeraj umrlo 847. Ker so zdravstvene razmere skrajno primitivne, se kolera naglo širi. Angleške oblasti so zaprle dostop v okuženo ozemlje. Strašne posledice pijanosti In ljubosumnosti PRI KRANJU USTRELJENI TRIJE KMEČKI FANTI, V MOŽ USTRELIL ŽENO IN SAMEGA SEBE. SPODNJI ŠIŠKI LJUBLJANA, 2. julija. Sinoči je bil izvršen v Pregačevem pri Šenčurju nad Kranjem krvav trojni umor, čegar žrtve so postali mladi posestniški sinovi Franc Zavrl, Janez Pipan in Matevž Kadunc. Med njimi in posestnikom Janezom Nagličem, očetom 9 nedoraslih o-trok, je prišlo v gostilni v pijanosti do prepira, tekom katerega so posadili Nagliča na cesto. To ga je tako razkačilo, da je šel domov, snel staro karabinko in potem približno 100 m od gostilne »Pri proscu«, kjer je bil poprej, čakal na fante. Ko so ti končno ob 11- ponoči zapustili gostilno in se mu približali 30—40 korakov, je pričel Naglič divje streljati-Oddal je 8 strelov in so vsi trije fantje takoj obležali mrtvi. Naglič je bil areti- ran danes zjutraj in izročen v zapore v Kranju. Prebivalstvo ga je hotelo linčati in so ga orožniki komaj rešili. LJUBLJANA, 2. julija. V Spodnji Ši* ški se je odigrala davi krvava rodbinska tragedija. Krojač Martin Pevec je živel že dalj časa v sporu s svojo ženo in bi se imel v kratkem ločiti od nje. Ko je danes zjutraj žena še spala, je vzel Pevec samokres, ustrelil najprej na ženo, potem na kuharico, ki je prihitela na pomoč ter pognal končno še sebi kroglo v glavo. Obležal je na mestu mrtev, dočim je bila njegova žena težko, kuharica pa lahko ranjena- Stanje žene je kritično in je le malo upanja, da bi okrevala. Tragična smrt mlade kolesarke Več članov delavskega kolesarskega društva iz Maribora je sklenilo, udeležiti se včeraj ustanovitve društvene podružnice v Trbovljah. Med njimi je bila tudi agilna članica gdč. Justina Lubej, 191etna hčerka upokojenega železničarja. V družbi treh drugih članic in nekega člana se je odpeljala že v soboto zvečer, ker se ji je zdela vožnja s kolesom v prijetno hladni mesečni noči prijetnejša in lažja kot pa v nedeljo dopoldne. — Na hriboviti cesti od Poljčan proti Konjicam je pa zgubila oblast nad kolesom in vrglo jo je daleč naprej tako nesrečno, da §i je zlomila tilnik in desno nogo. Tovarišice in tovariši, kakor tudi neki motociklist so ji skušali pomagati, neki privatni avto, ki je slučajno privozil mimo, jo je pa naglo odpeljal v konjiško bolnico. Bilo pa je že prepozno in nesrečno mladenko so odpeljali v mariborsko mrtvašnico, odkoder bo danes ob IS. uri položena k večnemu počitku. Globo-ko-tužni utis tragične smrti dobre mladenke se je kazal pri ustartovitvi kolesarske podružnice v Trbovljah, kakor tudi v drugih kolesarskih družbah. — Rekord nesreč pri uožnji Včeraj se je dogodilo rekordno število nesreč med vožnjo s kolesi, motorji in avtomobili. Na Krženskem bregu blizu tam, kjer se je v soboto zvečer smrtno ponesrečila gdčna Lubejeva, je med kolesarsko dirko zadela nesreča g. Ignacija Lipovca, člana »Peruna«. Dvakrat si je pri padcu zlomil roko ter se v notranjosti telesa .težko poškodoval. Ponesrečenec leži v Konjiški bolnici. — Na državnem mostu je padla z motornega kolesa gdč. Frida Ktomser iz Frama ter se ranila na nogi. Rešilna postaja jo je obvezala, sorodniki so jo pa odpremili domov. — Neka 65 letna ženica iz okolice se je pa na mostu tako nerodno izogibala nekemu kolesarju, da se je zadela < ob kolo, padla ter se nekoliko pobila. — Med Slivnico in Hočami, sta pa prišla v nevarno Wv.\no celjski avtobus in neki motociklist. Nevarnost je bila velika, nesreče nobene. Sedaj se prepirata, kdo je neprevidno vozil. — Na Grajskem trgu sta trčila skupaj privatni avto in kolesar- Kolo je pokvarjeno, kolesar nepoškodovan. — Neki motociklist je na Koroški cesti povozil psa ter odletel pri tem daleč ob cesto na neko nji- vo. Pobral se je in odpeljal. — Pri Bet* navi se je pred mimodrvečim motorjem splašil nenadzorovani konj ter podrl na tla staro dninarico Goričanovo iz Spodnjih Hoč. Zenica si je pri padcu zlomila levo roko in se zdravi v bolnici- — Na vozila in cestne predpise se od 18 policijskih prijav nanaša njih — 10. — Do krvavega boja je prišlo med neko hišno lastnico in njenim najemnikom — čevljarjem. Odnoša-ji so morali biti že dolgo napeti med njima. Do izbruha je pa prišlo, ko je posestnica vprašala čevljarja, kaj je s popravilom njenih sandal. Čevljar je pso-j val, žena mu je v odgovor vrgla nekaji prsti v sobo. Čevljar pravi da je bilo kamenje. Razjarjen je skočil ven in začel se je ruvati s sinom posestnice. Iz borbe je odnesel krvavo rano. Pravi, da mu jo je prizadel fant z nožem. Fant pravi, da se je čevljar sam ranil s svojim nožem, ko je padel. Vlomilski poskus je bil izveden v pisarni mestne klavnice v noči od sobote na nedeljo. Pisarna je v pritličju in so vdrli v njo od zadej preko sejmiškega plota. Vlomilec je razbil na oknu šipo, segel skozi odprtino ter si okno od znotraj odprl. Od železne blagajne je odtrgal okove pri ključavnici, potem pa odnehal, ker je imel najbrž preslabo orodje. Izkazal se je kot mož od »stroke«. Brisačo je pomočil v vodo ter skrbno obrisal blagajno, kose šipe je pa najbrž odnesel seboj, da ne bi našli odtisov njegovih prstov. Po naključju je pa le ostal zunaj ob plotu košček šipe in na njem zločinčev »podpis« — odti" prsta. Avtobus promet dne 8. julija k Sv. Marjeti ob Pesnici. K prireditvi »Domovinski ««£>« v nedeljo 8. t. m. pri Sv. Marjeti se bo vršil od 1. do 3. pop. z glavnega kolodvora reden avtobus promet- Na razpolago bo veliki in običajni mestni avtobus, po potrebi tudi več. Prva vozova odpeljeta točno ob 1. uri, drugič ob 2. in tretjič ob 3. uri. Pevci Glasbene Matice odpotu> jejo z velikim vozom ob 2- pop. Mariborčani! Boljša prilika za seznanje z obmejnimi Slov. goricami in tamošnjimi vašimi sosedi se vam pač ne more nuditi. Pokažite Slovenjgoričanom, ki tudi vas pogosto, celo prepogosto ohiskuje-jo v vaših trgovinah, pisarnah itd-, d« razumete te obiske vračati vsaj enkrat v letu! — Cena 1 Din Poštnina pIWtantPir gotovini Na dnu življenja f M a r i b o r, 2. julija. Ko je slaVni francoski pisatelj Zola v svojih knjigah predstavljal življenje, kakršno je v resnici, je bilo mnogo zgražanja in očitanja, da pretirava, da vidi prečrno. In še danes svet noče uvideti, da se zlo ne odpravi z zapiranjem oči in s tajenjem njegovega strašnega obstoja-Kakor na človeškem telesu tako se tudi na človeški družbi ne izlečijo rane s samo obvezo ali zagrinjalom. Tajiti zlo in gnilobo je posebno prikladno za najbolj sebične in najmanj sočutne člane Človeške družbe. Pri policiji je debel spis o prostituciji matere in hčerke. Dekle je staro komaj 15 let, po spisih sodeč je pa že več let prostituirano. Prijave opisujejo, kako se mati in hčerka po ulicah in v gostilnah ponujata moškim, kako jih vodita na svoj dom, ali jim pa sledite, kamor hočejo. Opisano je tudi barantanje za 20, 30, 50 Din in končno so še izpovedbe moških, ki trdijo, da so kljub vinjenosti ob slovesu pogrešali večje denarne zneske. Človek s sebičnostjo in pseudo-moralo bo to na kratko odgovoril: Ničvredna mati, ničvredna hči! — drugi s čutom si bo pa tudi iz policijskega spisa sestavil sledečo sliko: Dekle je hodilo v 'drugi razred meščanske šole- Znak, da se je življenje male obitelji razvijalo poštenim potom. Roditelja sta otroku celo namenila boljšo bodočnost. Oče umre, v skromno domovanje se naseli beda. Gotovo je mati zaman prosila zaslužka in pomoči, zaman apelirala na sočutje, predno je šla na cesto. Gotovo je tudi, da je šla sama in da je skrivala svoja pota pred otrokom- Drugi, ki prej niso pomagali, ki niso poznali sučutja, so bili sedaj tako »dobri«, da so otroku razložili, kaj mati dela. Tudi to so povedali, kako si sosedova služi lišp in denar... In tako se je hči znašla na cesti. Srečala se je z materjo in sedaj hodita obe skupaj. * Kruto žali človeštvo kdor trdi, da ljudje sami silijo na dno- Priznajmo človeštvu v čast, da so v splošnem lažji prvi koraki navzgor kot pa prvi navzdol. Po prvih pa gre navzdol počasi, težko, navzdol pa naglo, kar samo od sebe... In največ žalostne zasluge pri tem ima trdosrčnost in sebičnost, bor-niranost in brezvestnost soljudi- Tudi na dnu življenja je »Ecce lmmo« današnje dobe in družbe. Uelifca strelska tekmu 5LD, sekcije maribor Dne 28., 29. in 30. junija se je vršila na garnizijskem strelišču v Radvanju vsakoletna velika strelska tekma mariborske sekcije Slov. lovskega društva. Zanimiva prireditev, ki se po svoji pestrosti in tehnični dovršenosti mirno lahko kosa z vsako slično prireditvijo v kraljevini, se je odigrala precej neopažena za širše mariborsko občinstvo, razvnela pa je v veliki meri člane zelene bratovščine, ki so se mesece in mesece pripravljali na tekmovanje, pri katerem merijo svoje oko in svojo spurtnost v vporabljanju strelnega orožja, vzpodbujalo jih je veliko število dragocenih dobitkov — letos so bili razstavljeni v izložbi trgovine »Humanic« v Gosposki ulici, — predvsem pa častni naslov »mojsterski strelec«, ki si ga morajo priboriti pri težkem tekmovanju, k kateremu je dovoljen pristop lovcem iz cele širne domovine. Tehnično vodstvo je bilo v rokah posebnega veččlanskega strelskega odseka pod vodstvom v lovskih in strelskih krogih dobro znanega umetnika v tej stroki, g. majorja v p. Ludvika Sparo-vvitza. Z velikimi denarnimi žrtvami zvezano prireditev so gmotno podprli z večjimi poklonitvami gg- in tvrdke: Pinter & Lenard, Bernhard, Tscheligi, dr- Glan-čnik, Glančnik P., pharm. mag. Konig, Matheis Supanz in dr., inž- Mader, prim. dr. Černič, G. Scherbaum, Friedl, grof Attems, Luckmann, Felber, inž. Lenarčič in Slov. lovsko društvo Ljubljana- Celo vrsto dragocenih dobitkov so Sarovali razni ljubitelji strelskega športa in prijatelji društva gg- ozir. tvrdke: grof P. Attems, lovska družba »Huber-|tus«, mag. pharm. Konig, Cutič, Sparo-witz. Bachler, dr. Robičeva, prim. dr. IRobič, Rossmanit, Gorog, Gorup, D. Roglič, Strnad, Majdič J., Martinz, Vuk-tnanič, Kieffer, Sterger. Aljegovo Veličanstvo kralja, ki ga ie seiccija povabila na slavlje kot Najvišjega člana Slov- lovskega društva, je zastopal tukajšnji g. komandant mesta ge-nera lSpasič- Vojaška godba je na Petrovo popoldne igrala,na strelišču. Cela tehnično težka prireditev se je izvršila gladko in brezhibno ob najugodnejšem vremenu. Udeležba je bila razmeroma slabejša. častna darila so se razdelila v soboto zvečer v stekleni dvorani hotela Meran, od koder so zbrani lovci in strelci poslali brzojavno zahvalo za naklonjenost in pozornost Njeg. Veličanstvu kralju. Naslov mojsterskega strelca so si pridobili gg.: major Sparowitz (220 točk od B70 dosegljivih), Gorup Anton (200 točk), iGorup Katarina (195 točk), dr. Šibenik (190 točk) in N. Kanič (183 točk). Na posameznih tarčah so si priborili prvo darilo: izginjajoča lisica: ga. Go- rupova; mali petelin: major Sparowitz; bežeči srnjak: ga. Gorupova; najboljši strel: dr. Šibenik; 10 golobov: g. Lin-ninger; 50 golobov (izven mojstrstva): Jezovšek, dr- Robič; brakada: major Sparovvitz, tarča za posebne puške: Gorup; pohorska tarča: Kieffer; oficirsko streljanje: podpolkovnik Krpan; stre-ljačka družina: Vetrih; podoficirsko streljanje: Nenežič Novak; streljanje moštva: Jezdimirovič Miloš. Podroben izkaz strelskih uspehov prinese strokovni list »Lovec«. Koncertna turneja „Qraue“ Moški zbor železničarskega glasbe _ nega društva »Drave« se je te dni mudil na koncertni turneji po lepi Go renjski. Prvi koncert je absolviral v Bohinjski Bistrici. Koncert se je vršil zvečer v Sokolskem domu in je bit izredno dobro obiskan. Številno občinstvo, večji del preprosti ljudje, je z zanimanjem sledilo sporedu in pohvalilo pevce z živahnim aplavzom, ki ni hotel prenehati, tako da so morali »Dravaši« večkrat ponavljati in dodajati. Po koncertu se je vršil prijateljski večer s tamošnjim pevskim zborom, ki je potekel zelo animirano. Naslednji dan, v soboto, so koncertirali »Dravaši« na Jesenicah. Zal koncert na Jesenicah ni bil baš dobro obiskan, kar je pač pripisati dejstvu, da so vsi ljudje odšli na planine. Vkljub temu je koncert dobro uspel, zlasti v moralnem oziru. Po koncertu so bil pevci gostje kolodvorskega restavratorja g. Ozvalda. Z Jesenic so šl pevci preko Vintgarja na Bled in odtod v Begunje. Za koncert »Drave« je vladalo med prebivalstvom Begun;! ter okoličani ogromno zanimanje Žal pa je Jupiter Pluvius z nalivom ki je trajal od 14. do 19. ure prepreči! ljudem poset in so morali »Dravaši« peti v skoroda prazni dvorani. Be-gunjčani pa so naprosili naše pevce, da pridejo še enkrat koncertirat »Drava« se bo temu vabilu gotovo odzvala in upamo, da ji ne bo zope dež preprečil nastopa. Vsekakor je moralen nastop turneje zelo dober, kajti v pevskem oziru se je »Drava« jako dobro odrezala in jo lahko prištevamo danes med najboljše slovenske moške zbore, kar je v glavnem zasluga njenega dirigenta učitelja g, Albina Horvata. Pevci so se vrnili v Maribor v nedeljo ponoči. Dravi k lepemu uspehu iskreno čestitamo in j želimo še mnogo uspehov. M.— Mnogi mariborski gled. abonenti še niso poravnali svojih obveznosti. Ker je gledališka uprava napram abonentom storila svojo dolžnost in jim nudila obljubljeno število predstav, smo upravičeni opozoriti abonente, da nemudoma | poravnajo dolžne zneske. —. Mariborski in Kongres mesčanskosolskih učiteljeu Z naglico se bližajo dnevi državnega congresa meščanskošolskih učiteljev. — Maribor jih v kratkem vse sprejme z odprtimi rokami. Vse brate, Srbe in Hrvate. Kongres bo trajal tri dni: 4., 5. in 6. julija. Program je zelo pester in sta ž njim združena tudi razstava in koncert. Razstava je razmeščena v dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici. Odprta bo ob vstopnine prostem vstopu od 6. do 12. julija. Rastavijo vse meščanske šole Slovenije, tako da bo materijal zelo pisan. Mislim, da v Sloeniji ni bilo in še dolgo ne bo tako uspešne šolske razstave. Meščanski šoli hočejo nekateri odvzeti ugled radi »nepraktičnosti«, ki so si jo baje z neba sklatili. Razstava bo pokazala, koliko istine leži v tem natolcevanju. Šli bomo tja v Cankarjevo ulico in si ogledali dela naših otrok! Posebno pažnjo pa zasluži bogat koncert. Poleg pevskih točk nas bo presenetil šolski orkester mariborske deške meščanske šole z izvajanjem Parmove ouverture iz opere »Amaconke«. Naj-markantnejše bo pa to, da se bo na tem koncertu izvajala Adamičeva koncertna noviteta »V rešenje« na besedilo pesni-ce-učiteljice Ljudmile Poljanec. Prvič se bo izvajal baš na koncertu kongresistov meščansko-šolskih učiteljev, ki se bo vršil dne 5. julija ob 18.30 v veliki dvorani Uniona. Potniški promet preko meje Po zadnjem mesečnem izkazu potniškega prometa preko meje od postaj Maribor, Št. Ilj, Cmurek, Dravograd, Prevalje, Radgona, Hodoš in Lendava je vpotovalo v našo državo 13.931, odpotovalo pa 12.108 potnikov. V enem mesecu se je število dospelih zvišalo za 1412, število odpotujočih pa za 61. Celokupni potniški promet preko meje je bil v mesecu 26.039 potnikov, od začetka leta pa 98.178- Največji promet je bil na postaji Maribor — vpotovalo 12.188, odpotovalo 10344 potnikov. Na drugem mestu je Št. Ilj (872—794), potem Prevalje (451—510), Dravograd (214—269), Radgona (89—86), Cmurek (85—71), Hodoš (32—34), v Lendavi pa ni bilo prometa. Potovalo je največ Avstrijcev in sicer jih je vpotovalo 5473, odpotovalo pa 4802. Na drugem mestu so naši državljani in sicer jih je prišlo preko meje 4318, odšlo pa 4432. Potem pridejo Čehi: vpotovalo jih je 2694, odpotovalo 1266. Vpotovalo je nadalje 991, odpotovalo pa 778 Nemcev. Ostalo število si delijo državljani raznih drugih držav. Tranzitni promet je znašal 6-345 potnikov, mesec dni poprej pa 6.239. Celokupno število se tako-le deli na posamezne proge: Maribor—Rakek 2.107, obratno 1.527, Prevalj#—Maribor 1S3, obratno 186, Prevalje—Lawamiind 1.059 obratno 128-3 potnikov. — Župan dr. Juvan se je vrnil z daljšega bolezenskega dopusta, ki ga je prebil v zdravilišču Glei-chenbergu in je danes zopet prevzel županske posle mariborske mestne občine, ki jih je vodil v njegovi odsotnosti podžupan dr. Lipold. — Glasbena Matica na severni meji. Mariborska Glasbena Matica se je včeraj odzvala vabilu narodnozavednih Šentiljčanov in je rade volje pohitela s svojo pesmijo v našo skrajno severno naselbino. V restavraciji Bauman so zapeli Matičarji pod vodstvom g. Hladeka pred precejšnjimi poslušalci domačini in Mariborčani narodne in umetne pesmi s svojega švicarskega sporeda. Kakor v mestu tako je tudi na deželi najbolj vžgala koroška narodna »Sem se rajtov ženiti«. V prisrčnem govoru je pozdravil Matico domači župan g. Taler, ki se mu je zahvalil za lep sprejem g. Arnuš. Obisk kaznilnice. Pred nekaj dnevi se je mudil v Mariboru g. dr. Nikola Ogorelica, podpredsednik stola sedmorice v Zagrebu ter bivši dolgoletni inšpektor hrvaških kaznilnic; pri tej priliki si je ogledal mariborsko moško kaznilnico in se posebej zanimal za gotove naprave, ki jih druge naše kaznilnice nimajo. w Mariborski šahovski klub ima v sredo, 4- t. m. ob 8. zvečer v kavarni »Jadran« izreden občni zbor- Na dnevnem redu je volitev odbora. Člani so vabljeni k polnoštevilni udeležbi. Šolnina za izvenmariborsbe učence osnovnih in meščanskih šol. Krajevni šolski odbor v Mariboru naznanja: Izvenmariborski učenci, ki hočejo posečati osnovno ali meščansko šolo v Mariboru, morajo položiti pred vpisovanjem v šolo (torej pred 1. sept.) pri krajevnem šolskem odboru v Mariboru letno šolnino 200 Din. Kdor prosi za celotno ali delno oprostitev plačevanja, mora vložiti še tekom počitnic na krajevni šolski odbor v Mariboru zadevno prošnjo, kolkovano in opremljeno s premoženjskim izkazom. Ravnatelj stva meščanskih šol in upraviteljstva o-snovnih šol bodo. vpisala izvenmaribor-ske otroke v mestne šole šele tedaj, ko predlože njih starši potrdilo krajevnega šolskega odbora v Mariboru, da so ali šolnino plačali, ali pa da so plačevanja oproščeni. — Zvišanje prispevkov za bolniško za v aro* vanje. Minister za socijalno politiko je na podlagi sklepa ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev odobril zvišanje prispevkov za bolniško zavarovanje in to za urade, ki so letna poslovanja zaključili z deficitom. Takih uradov je zaenkrat 13. Tudi za Trgovsko društvo »Merkur« v Zagrebu se zvišajo prispevki. Nevarnost zvišanja prispevkov grozi vsem uradom, kateri bi v svojem poslovanju ne mogli vzdržati ravnotežja. Zato je važno, da tudi Slovenija budno pazi na problem zavarovanja. Zlasti je važno redno plačevanje prispevkov, katerega pa danes ni. Prispevki so bili zvišani od 6' na 7% odnosno od 6 na 6.5% in to od 1- julija 1928 dalje. Marenberg. O priliki proslave Vidovega dne sta bila odlikovana najpridnejša učenca VI. razreda Ivan Hoder in Filip Žibret od šolske oblasti z vložnimi knjižnicami poštne hranilnice z vlogo po 100 Din. Pri proslavi navzoči g. nqtar Avg. Kolšek je odlikovana še posebej obdaril in njih veselje s tem še povečal.,— Nalezljive bolezni v Mariboru. Mestnemu fizikatu mariborskemu so bili od 22. do 30. junija prijavljeni 4 slučaji obolelosti na nalezljivih boleznih in sicer: 2 slučaja davice in po 1 škrlatin-ke in ošpic. Noben slučaj ni končal s smrtnim izidom. — Veliko število bolnikov. Mariborska bolnica ima obilo dela. Od začetka leta do konca pretečenega meseca je bilo sprejetih 3460 bolnikov. Poljčanska Čitalnica v Gornji Slov. Bistrici. V nedeljo, dne 1. julija, je priredila Čitalnica iz Poljčan s svojim pevskim zborom izlet v Gornjo Slov. Bistrico, kjer je zapel zbor prav lepo nekaj naših najlepših pesmi. O izletu nam poroča nepristranski poslušalec iz Maribora: Skoraj neverjetno se nam je zdele, da so pevci, ki so nam peli, večinoma sami kmečki fantje in delavci in da je mogoče z brezprimernim samozatajevaniem in ljubeznijo do narodnega petja naučiti tudi naše kmečke fante zelo ubranega petja. Opazili smo, s kakim veseljem se zbirajo ti fantje okoli svojega učitelja in voditelja. Pevski zbor Čitalnice vrši v Poljčanah res veliko vzgojno nalogo in bi želeli, da bi se ga tudi še drugi oklenili, ki stojijo sedaj izven njega. — Nesreča z gorečim špiritom. Po nesreči se je gospej Štefaniji Baum gartner iz Orožnove ulice vlil goreč špirit iz samovarja po roki ter ji prizadel težke opekline. Rešilna postaja je pone* srečenko odpremila v bolnico. — Jadra naši! Jutri zvečer ob 8. uri nujni sestanek pri Kosiču. Pridite vsi zanesljivo. — 1319 Najbolj srečonosno so srečke drž. loterije, ki jih kupite pri blagajni glavne pošte. 1314 Hotel Halbvvld! jutri, v torek, dne A t. m. v »točah« le. pega vremena večerni koncert. Igra Schduherr-jeva godba pod osebnim vod stvoui kapelnika g. Scb&nherr-to. — Za obilcu obisk se priporoča Haibvridl. re-atavrater, 133! Mati zemlja In praznoverje BOŽANSTVO ZEMLJE. - POKOPANA BOLEZEN. - ČLOVEK IN NJEGOVA SLED. , . • Hamburški pisatelj zdravnik dr. S. Se-ligmann je spisal obsežno knjigo o magičnih zdravilih in varstvenih sredstvih iz narave. Knjiga je zelo zanimiva tudi radi tega, ker razpravlja kulturno-historična vprašanja na podlagi podatkov iz vseh, tudi najstarejših življenskih in razvojnih dob človeštva— »Le malokdo ve, s koliko množino obrambnih sredstev se obdajamo, a Pri tem niti ne poznamo njih prvotnega magičnega pomena,« pravi pisatelj v predgovoru svoje knjige. Zemlja je ljudstvu že od nekdaj mati vsega življenja. Demetra pri Grkih, Ma-gna Terra Mater pri Rimljanih in ves kult do teh boginj dokazuje, da je bila vera v božanstvo zemlje v klasični dobi močno razširjena. Menda ni naroda na svetu, ki ne bi imel v svoji mitologiji poosebljene zemlje — matere življenja. — Mnogo od tega se je ohranilo še do dandanes. Človek dobiva svojo življenjsko moč od zemlje. To se izraža z zelo starim in razširjenim običajem, da se novorojenčke polaga najprej na zemljo in šele potem starišem v naročje. Ta običaj je še dandanes splošno v veljavi v mnogih italijanskih, nemških in skandinavskih pokrajinah- Babica položi otroka-novorojenčka najprej na zemljo, in šele potem v naročje očetu, da ga pripozna za svojega naslednika. Ponekod pravijo, da je to potrebno, da bo otrok močnejši, drugod pa, da se ga ne bodo lotile nevarne bolezni. Pri mnogih narodih je zemlja tudi varstvo pred zavratno boleznijo. V nekaterih nemških deželah, v Švici, na Češkem, na Madžarskem in tudi pri nekaterih azijskih narodih je preprosto ljudstvo prepričano, da se dajo razne bolezni »pokopati«- Človek si odreže lase, nohte ali pa kaj drugega od svojega telesa in to zakoplje na kakem posebnem prostoru v zemljo v prepričanju, da je s tem po kopal svojo bolezen. Pod poglavje »pokopane bolezni« spada nepregledna vrsta vražarskih metod. V stari dobi so se ljudje še prav posebno zatekali k zemlji v svojem strahu pred čarovnicami ali pa, če se jim je zdelo, da so začarani. Na Danskem je veljalo za najboljšo rešitev vseh nevarnih čarovnij, če je človek par ponočnih ur prebil v kakem novoizkopa-nem grobu. Zemlja na pokopališču in o-krog cerkva ima še posebne moči. S prstjo iz groba se že od starih časov sem uganja nešteto vraž. V praznoverju je velepomembna tudi zemlja na razpotju ali križišču. Križišče ni v nobeni zvezi z verskim pomenom križa- Do posebnega pomena je prišla zemjja na krajih, kjer se križajo pota, le vsled tega, ker obdajajo potnika, zlasti ponoči na takih mestih večje skrbi kakor pa na ravni in enostavni poti. Raznovrstne vraže kakor klicanje duhov, vedeževanje itd. si izbirajo za svoje torišče križpota. Po vsem svetu je močno razširjena vera, da je sled na zemlji močno zvezana s človekom, ki jo je napravil- Praznoverni svet je prepričan, da zadene človeka vse, kar se napravi na njegovi zapuščeni sledi. Če se v sovražnikovo sled zabije žebelj od rakve, potem zadene sovražnika huda bolezen ali pa kaka druga velika nesreča. Če se sled potrosi z žerjavico in pepelom, bo pri sovražniku požar, če se nese prst njegove sledi na pokopališče, pa smrt. Tako se človek z. vso močjo svoje domišljije v dobrem in slabem oklepa zemlje, svoje dobrotnice in matere. Juino-amerliki zakladi ZAKLADI INKE. — GIGANTSKI RUDNIK V POTOSIJU. Sanje o bogastvu, ki toliko pripomorejo k izseljevanju, se večinoma nana-..ŠaiP. na rude in rudnike na zapadu južne Amerike. Dolga stoletja je bila tu prva svetovna zakladnica. Peruansko zlato in srebro in zakladi Mehike so bili temelj nekdanje španske moči in tudi njenega propada. Južno ameriški rudniki so večinoma v velikih hribih, dragocene rude so kopali že prvotni južno-ameri-kanski prebivalci, Člani slavnega plemena Inka. Njih rudniki so bili na 4000 do 5000 metrov visokih hribih. Indijsko zlato je spravilo Španjolce v pravo ekstazo in še dandanes krožijo med belim prebivalstvom Južne Amerike fantastične legende o skritih zakladih in rudnikih iz dobe Inke. Našlo se je v resnici precej zlatih žil, pričakovanje velikega zlatega zaklada se pa ni uresničilo. Boljše je bilo glede srebra. V kolo-nijalni dobi se je v španski Južni Ameriki pridobilo okrog 60-000 ton srebra. Največ ga je bilo na ozemlju današnje Bolivije in Peru-a. Velikanski srebrni rudnik je bil v Potosiju. Ta rudnik je dal stoletju več kot polovico celokupne produkcije srebra na svetu. Proti koncu 17-stoletja je pa v pogledu pridobivanja srebra začela konkurirati Mehika ter je končno tudi prekosila južno-ameriške rudnike. Srebrni rudnik v Potosiju v Boliviji je pa ostal največji na svetu. To je ogromna gora, vsa prevrtana od rovov. V o-mrežje rovov vodi naokrog in iz raznih višin nad 8000 vhodov. Mesto Potosi imelo začetkom 17. stoletja že 150.000 prebivalcev, od katerih je bilo samo 50.000 belih, ostali so pa bili Indijanci in mešanci. V mestu je vladalo tedaj silno razkošje. Ko se je rudnik izčrpal, je zadelo mesto naglo nazadovati in vsi bogatini so se izselili. Srebro, ki se je izkopalo iz tega rudnika, se ceni na 4mi-ljarde dolarjev. V zadnjem stoletju je bilo čilsko srebro na višku. Pridobilo se ga je po povprečni cenitvi za kakih 14 miljard dinar jev. Peru spada še dandanes med najbogatejše dežele srebra. Južna Amerika je imela tudi svojo bakreno dobo. Čilskega bakra je bilo v prejšnjem stoletju za 3 milijone ton. To je za ves svet in za vse dobe rekordna produkcija- Leta 1925 se je iz čilskih rudnikov pridobilo 190-000 ton bakra, produkcija pa ni več rekordna, ker jo prekašajo nekateri rudniki Severne Amerike. Velikanske bakrene zaloge imajo tudi rudniki Chucicamata, Ataca-ma in Rancagua, ki jih vzdržuje severo-ameriški kapital. Kapitalisti Unije so se vrinili tudi v peruansko rudarstvo in je rudnik v Cerro del Pasco v njihovi posesti. Starodavni rudniki ne obratujejo več. Zanimivo je, da se nobeden od njih ni dal razširiti, to je, da se ni našlo izven prvotnega kompleksa nobenih rudnih žil. Iz tega se da sklepati, da so bili stari indijanski prebivalci zelo sposobni montanisti. Sploh je bila kultura Inke na visoke stopnji in se Španjolci nad plemenom Inke niso izkazali z drugim kakor z največjo grabežljivostjo. V okupacijah vseh dob je španska gotovo najgrozovitejša. Plesni paroksizem u Neu; Yorku Zedinjene države so klasična dežela rekordov. To se vidi zlasti sedaj pri prizadevanju za plesni rekord v Madison Square Garden. Dosedanji plesni rekord je bil pridobljen na ta način, da je neki par plesal 262 ur s 15 minutnim odmorom po preteku vsake ure. Za plesno tekmo in dosego rekorda se je prijavilo mnogo vstrajnih plesalcev obeh spolov. Med dolgotrajnim plesanjem so se dogajale nepopisijive scene. Bilo je tudi nekaj izbruhov blaznosti. Neka dama, ki je plesala že 230 ur, je naenkrat začela vpiti, da ji ne ugaja glava partnerja. Nazadnje je začela partnerja obdelovati še s pestmi. Neka Della Kenie, ki je imela mnogo izgledov na uspeh, je tudi zblaznela. Nenadoma je zapustila svojega plesalca ter začela trgati in mandrati vse cvetlice, ki jih je našla v dvorani ali pa v gumbnicah plesalcev in gledalcev. Da tudi omedlevice in joka ni manjkalo, se razume samoobsebi- Radi vsega tega je plesna tekma največja senzacija New-Yorka. Plesišče obiskujejo noč in dan velike trume radovednežev, Pestra športna nedelja DOLOČENA JE ŠESTORICA KOLESARJEV-JUGOSLO VENO V ZA OLIMPIJADO. — GRADČANA ZMAGOVALCA PRI KOLESARSKI DIRKI KROG POHORJA. — SK ILIRIJA SI JE PRIBORILA DEFINITIVNO POKAL LNP-a. — PRVENSTVO LAHKE ATLETIKE V LJUBLJANI IN ZAGREBU. - LEP USPEH NOGOMETAŠEV SK CELJA. ..-J I55K maribor —- 5K Celje 2:1 (0:0) V ^ včerajšnji prijateljski nogometni tekmi z SK Celjem v Celju je enajstori-ca ISSK Maribora sicer pičlo zmagala, pokazala pa precejšnjemu številu občinstva lepo kombinacijsko igro. Napadalce je morila stara napaka, da po lepih kombinacijskih potezah na polju niso izrabljali pred vrati nasprotnika neštetih u-godnih prilik za streljanje na gol. Zlasti se je »izkazal« Pavlin, ki je napravil vtis popolnoma netreniranega igralca. Tudi ostali napadalci so pozabili na ono, kar je pri nogometu najvažnejše. Edino izjemo je pokazal Gujo Hreščak, ki se je resno trudil, zlasti v drugem polčasu, da spravi v igro nekaj sistema. Krilska vrsta in obramba nista imeli težavnega posla in sta rešila svojo nalogo brez hibno. SK Celje je postavilo ambicijozno moštvo 1 z nekaterimi zelo nadarjenimi igralci. V tehniki Celjani seveda še niso na posebni višini. Njihov vratar se je izkazal prav dobro; branil je mnogo težkih žog, ki jih je publika že videla v vratih. Obramba je bila sigurna. Srednji krilec je lepo delil žoge in uspešno razdiral napade nasprotnika. Ko postane tudi še malo hitrejši, ga bo treba resno upoštevati. V napadu sta obe zvezi jako prodorni, nimata pa pravega vodje. Levo krilo se mora navaditi uporabljivo centrirati Mariborčani so nastopili v običajni postavi brez Vodeba. S Kirbišem kot srednjim krilcem so bili v stalni premoči. Celjani so le tu in tam prodrli. Goii so padli po odmoru v 10. min. za Celjane in v 24. ter 30. min. po Gujo Hreščaku za Mariborčane. Sodil je g- Wagner. Rez. »Maribora—Svoboda komb. 4:2 (2:0). Edina včerajšnja tekma v Mariboru med gornjima nasprotnikoma je izpadla z zasluženo zmago »Mariborove« rezerve, kombinirane z junijorji- Scortali so za »Maribor« Zemljič (junijor) dvakrat in Ružič ter Laznička po enkrat. Sodil je g. Vesnaver. Zagreb: Včerajšnje nogometne tekme so bile prav medle, ker so nastopale skoro same rezerve: Derby—Croatia 3:0, Hašk—Viktorija 5:2 (0:2), Gradjan-ski—Concordia 2:1 (1:1). Ljubljana: Hazena Ilirija—SK Ptuj 10:4 (7:2). — Finale za pokal LNP Ilirija—Rapid 5:0 (1:0). S to zmago si je Ilirija priborila definitivno pokal LNP, ki ga je prvo leto dobil ISSK Maribor, potem pa trikrat zapored SK Ilirija- Srednjeevropski pokal. Viktorija—Žižkov, ki bi imela igrati 19. avgusta z Gradjanskim v Pragi, je tele-fonično zaprosila Zagrebčane, da pristanejo na to, da se ta tekma odigra v Zagrebu in šele 26. avgusta v Pragi, ker ima Viktorija ta dan otvoritev novega igrišča. Gradjanski bo po vsej priliki u-godil želji Čehov- Uspehi SK Slavije. Hazenska družina SK Slavije iz Prage je na svoji turneji po naši državi premagala doslej še vse naše družine, in sicer SK Muro 7:5 (4:3), ISSK Maribor 11:5 (7:1) in državnega prvaka zagrebško Concordijo 9:3 (4:1)! Takih uspehov Čehinje same niso pričakovale! VČERAJŠNJA KOLESARSKA DIRKA okrog Pohorja 157 km je dala naslednje rezultate: startalo je 22 dirkačev klubov »Alpenrose« iz Gradca, »Sturmvo-gel« iz Lipnice, »Perun«, »Edehveiss« iz Maribora in »Bistra« iz Slov- Bistrice. V glavni skupini so se plasirali: 1. Franc Stanzel 6:9; 2. Paul Schober 6:9,38 oba Gradčana; 3. Lackner 6:9, 40; 4. Kra-maršič 6:9,42; 5. Šibenik 6:9,45; 6. Nabergoj 6:9,50 vsi člani Peruna; 7- Devetak 6:21,35; 8. Bračič 6:21,40, oba čla-ina Edehveissa; 9. Bregant 6;2L55» Grad čan; 10. Frkanec (Perineš) 6:31,45. Junijorji, vsi Perunarji, so prihajali nat cilj v naslednjem redu: 1- Jurič 6:18; 2. Štrucelj 6:18,39; 3. Stiper 6:19; 4. Horvat 6:21,5; 5. Uršič 6:22; 6. Grmovšek 6:40,10; 7. Cotič 6:43,45; 8- Breznik 6:44,40; 9. Venci 6:52,40. (O nesrečah, ki so se pripetile med dirko, poročamo na drugem mestu). Naši kolesarji za olimpijado. Včeraj dopoldne se je vršila na progi Krška vas—Trnovo—Malo Mraševo—* Krška vas (24.6 km) kvalifikacijska dirka za olimpijado in obenem semifinalna dirka za državno prvenstvo. Progo je bilo prevoziti sedemkrat (172.2 km). Startalo je 14 kolesarjev, od katerih pojde naslednja šestorica na olimpijado: 1. Banek (Gradjanski), 2. Šolar (Ilirija, Ljubljana), 3. Škrabi (Gradjanski), 4. Ljubič (Sokol, Bjelovar), 5- Szanto (Su-botički SK), 6. Kranjc (Orao). Prvenstvo ljubljanskega podsaveza v lahki atletiki. Pretekla dva dni se je odigralo v Ljubljani na igrišču Primorja prvenstvo po« edincev LLAP. Poleg Ilirijanov in Pri« morjanov so se udeležili tekem tudi a-gilni Ptujčani. Ilirija je dosegla 74, Primorje pa 51 točk. Prvenstvo Zagreba v lahki atletiki. Včeraj in predvčerajšnjem so se vršile na igrišču Concordije lahkoaltletske tekme za prvenstvo Zagreba. Udeleževalo se jih je četvero klubov: Hašk, Ask, Maraton in Concordija. Zmagovalec je postal Hašk z 12 zmagami; ASK je dosegel 4 zmage, Concordija eno. Sokolstvo Seja prednjaškega zbora se bo vršila v torek 3. julija v društveni sobi v Narodnem domu. Pričetek ob 20. uri. Uino iz pese Dunajski tehnik Opa\vski, ki je brez* dvomno jako nadarjen, je prišel sedaj v kriminal, ker je pri iskanju denarnih sredstev svoje velike sposobnosti posvetil nepoštenemu cilju. Mož se je kot iznajditelj pomembno udejstvoval v litografiji. Iznašel je posebno vrsto papirja, ki popolnoma nadomestuje litografi« čni kamen. Za izpopolnitev te in še drugih svojih iznajdb je pa rabil denar in ker ni nikogar našel, ki bi finansiral njegove poskuse, je nagovoril nekega vinskega trgovca, naj mu da na razpolago 5000 šilingov. Zato ga bo pa naučil delati vino iz pese. Trgovec je začetkoma na to pristal. Opawski mu je tudi razodel, da je iznašel kemično sredstvo, s katerim se da brez vsake škode za papir od vsakega bankovca odstraniti tisk ter potem na prazni bankovec spraviti nov tisk. Tako bi se dali iz enodolarskih bankovcev izdelovati dosetdolarski bankovci. To naj bi bila najuspešnejša ponaredba dolarjev, kajti papir dolarskih bankovcev je nekaj posebnega in se še tako spretno ponarejevanje na kakem drugem papirju ne posreči. Trgovec, ki bi bil rad kompanjon za umetno vino iz pese, se je teh načrtov ustrašil ter tehnika izdal policiji- Sedaj so oba zaprli. Opawski pravi, da se je res pečal z dolarskimi bankovci, a to samo vsled tega, ker je hotel ameriški državni zakladnici prodati svoj izum, ki onemogočuje vsako ponarejanje dolarjev. Ameriški listi imajo po zadnjih statističnih podatkih dnevno 36,000.000 čitateljev, na oglasih so pa listi severno-ameriške unije že letos dobili eno miljardo dolarjev. Glede reklame so ameriški listi prvi na svetu. Nikjer se toliko ne oglašuje in nikjer ni poslovanje tako močno odvisno od časopisne reklame kot v ameriških velemestih« SffelfS 'Mariborski V E C F R' N T K Mn 'mm Viktor M6ric: Pomlajeni TRETJI DEL. Prostor mladim. Vsi so dobro vedeli, kaj Ugolin hoče: nečloveško in čudno uporabo mladih, Zdravih in močnih ljudi v korist starcev !n odstranitev vseh slabotnih, bolnih in dedno obremenjenih bitij ... Vse to radi tega, da bi se uredila nova družba, ki ne bo poznala nobene postave razven higijene, in v kateri naj bi bil učenjak vladar. Nobenih vojn več — je klical Ugolin, — nobenih umorov! Nobenih u-mazanih jetnišnic kakor so tovarne, ateljeji, trgovine, skladišča, v katerih se pod svinčeno težkim zakonom dela uničujejo legije izkoriščenih in žrtvovanih ljudi. Ljudje bodo živeli in svoj konec na tem planetu bodo zaključili pod dobrohotnim nadzorstvom znanosti. Ugolin bo papež in kralj in bo izvajal najvišjo oblast v duševnem in posvetnem pogledu. Nova družba ne bo imela nobenih bogov. Cerkve, templji, sinagoge in vst drugi temni lokali za molitev, litanije in vse mistične blodnje se bodo zaprli in razdejali. Denar bo za vedno odpravljen. To, kar je izgledalo škandalozno, neumno in nesprejemljivo, je bil pa način, s katerim je hotel Ugolin uravnati usodo ženske. Računal sem s tem, je razlagal nevarni in zagonetni človekoljub, da bi ravno tako kakor pri možu tudi pri ženski u-vedel periodično pomladitev. Gotove o-kolnosti in globoko spoznanje ženskega bitja so me pa privedle k spremembi načrta. 2enska se bo normalno rodila in umrla brez vsakih drugih sprememb v svojem življenjskem teku razven te, da se bo morala pokoriti »prostovoljnemu odhodu«. Ko ne bo "več sposobna za ljubezen, ko ne bo imela več svojih čarov in ne bo mogla več roditi, bo napočil njen čas, da mirnos veselo in brez bolečin — izgine. Stare ženske bodo iztrebljene iz družbe bodočnosti. To ne bo radi tega, da bi se kaznovala za- hrbtnost in perfidija naših dragih sester; marveč predvsem radi tega, da se možu zajamči končnoveljavna absolutna oblast. Od sedaj naprej bo ženska samo objekt naslade in sredstvo za množitev človeštva. Kljub temu bo njena naloga in uloga v bodoči družbi velika in pomembna. Novi vladar je seveda še pristavil, da bo uživala žena v krhtki dobi svojega življenja vse prostosti, da bo po svoji volji razpolagala sama s seboj brez najmanjše skrbi, kakoršne nalagajo danes še stari, krivični in groteskni moralični pojmi, katere je izumila človeška neumnost. Ta, od ženstvu sovražnega mon-struma naložena zapoved, da mora ženska ob izgubi svojih čarov zapustiti svet, se je zdela vsem, zlasti pa ženskam neznosna. Stare so se takoj čutile fgrožene, zrele ženske so pa jokale in zagotavljale, da še nočejo umreti. Znane pobornice ženskega prava so bile najbolj razburjene. Strašno so protestira le- S tem je bil podan nov element neredov in nemirov. Tolpe furj so se zbirale ob vseh cestnih vogalih, proglašale so sveto vojno proti moškim in svoje sovraštvo so zlivale vsepovprek na mlade in na stare. Boj starosti! Boj spolov! Naenkrat je blazni boj divjal od enega kraja Francije do drugega. Trume razmršenih, -besno-divjih žensk so begale po cestah in napadale vojake. Druge so se zopet zaprle v cerkve ter molile noč in dan. V Parizu so bile same homatije, pretepi in drugi izgredi. Vlada komune ni vedela, kaj naj poprej zagrabi. Na vse je bila pripravljena, na kaj takega pa ne- Pričakovala je upore meščanstva, potrebe delavske discipline in terorja, samo na tako divje izbruhe strasti, sovraštva in na tako morilno divjanje ni nikdar niti mislila- Posrečilo se je vendarle, obvarovati nekaj moči in oblasti ter ob potokih krvi uvesti malo reda. V tem nepričakovanem kaosu, tej blazni mešanici, ko so žene napadale svoje može in sinove, sinovi pa svoje očete, je težko uveden red zopet propadel in boji so se nadaljevali v najstrašnejši obliki. Produkcija je padla na ničlo. Nihče ni de- Sedmega licliia se bo vršilo Srebanje prvega razreda dri. razredne loterije 16. kola Pazite, da boste pravočasno kupili srečke. Brez srečke se ne morete potegovati za visoke dobitke, ki jih bo v tem kolu izplačala država srečnim igralcem. Načrt za to kolo je preurejen, tako, da bo zopet vsaka druga srečka izžrebana. Srečke Zadružne hranilnice r. z. z o. i. ie dobilo v upravi „Večernika“, Aleksandrova cesta 13 Slaščičarna Milan Koter naznanja cenj. občinstvu, da se je dne 2. julija 1.1. preselila iz Slovenske ul. 2 na Grajski trg štev. Lsjteršberg — Meljski hrib št. 336 na koncu Meljske ceste poleg Drave, 5 minut 1263 od zadnje autobus postaje ofvorjen Puli in Scheidbaeh a STEKLARNA STEKLARNA Ivan Kovačič, Maribor, Koroška cesta štev. 10 otvori dne 2. julija 1928 podrušnico trgovine stekla in porcelana v lastni hiši Mor, tarska As št. 1 ter priporoča svojo veliko zalogo prvovrstnega steklenega in porcelanastega blaga kakor: šipe za okna, posodo, ogledala, svetilke, okvirje za podobe ter različne luksuzne predmete po najnižjih cenah. Stavbeno in umetno steklarstvo, delavnica za moderne okvirje. Glavna zaloga Rex-aparatov in steklenic priznano najboljše priprave za vkuhavanje sadja in sočivja. 1312 SEaisidjEaaaEHamgMgagatBisiBaiisHaBaiiBBFaBsiii! lal, nihče ni proizvajal, Lakota je bila na pohodu. Trebuh je prevzel vojno vodstvo in poveljstvo. S pestmi in noži so se ljudje pulili za košček plesnivega kruha in za koščke napol gnilega mesa. Ljudje so sc vrnili v pradobno div-, jaštvo in morili so drug drugega, da bi živeli. V času, kos o civilizirani dvonožci padli v najnižje živinstvo, so bile na pohodu sovražne armade. Revolucionarna vlada se je obrnila do ljudstva, razbobnala je sveto dolžnost proletarske obrambe, na javnih prostorih je pa postavila nekakšne oltarje, podobne onim iz velike meščanske revolucije. Bilo jih je pa le malo, ki so se odzvali tem klicem- Mladi ljudje so stali ob strani pod pretvezo, da so bili vedno le oni, ki so morali vse prestati in prenašati, dočim so se stari, ki spadajo itak že pod zemljo, umaknili vsem nevarnostim. Delavci so trdili, da nimajo med delavci onkraj meja nobenih sovražnikov. Tega seveda niso razumeli, da postanejo tudi delavci, kakor hitro oblečejo uniformo, divjaki in morilci. V uniformi se približa brutalni krvoločni zverini tudi delavec, ki je poprej še tako lepo sanjal o socialni osvoboditvi in o svetovnem bratstvu. To je vodilo naglo do razkroja. Vsak je mislil na svojo dragoceno kožo. Beg od dolžnosti in iz organizacij je bil v fantastičnem razmahu. Višek je bila pa pojava Benita I., rimskega imperatorja, najgršega tirana teh. časov, ki se je pod pretvezo, da mora osvoboditi Korziko in Savojsko, postavil na stran sovražnikov. Anglija, ki je bila v skrbeh za svojo hegemonijo, je pa ravno tedaj izrazila svojo pripravljenost, pomagati Franciji ter ji posoditi nekaj denarja po ugodnem kurzu in visokih obrestih- Naenkrat so bili vsi evropski narodni v največji zmešnjavi. *v Al ar! G or in 'dne 2. VIT. '1928 Evropa se je spremenila v krys7 Tr#«tat b*«a4a 50 p„ najmanj« imhK Din tO'— Triko svilo 140 cm široko za obleke in perilo & Din 95 dobite pri J. Trpinu, Glavni trg 17, Maribor. XII! Dijakinje se sprejmejo na stanovanje in hrano. Aleksandrova cesta 44/11. nadstropje desno. 1297 Dobro ohranjeno motorno kolo 5 H. P. ceneno na prodaj. — Vprašati pri Božič, Sodna ul. 30. — 1316 Gonilne, šivalne in vezalne jermene iz la usnja nudi Ivan Kravos, Aleksandrova 13. 864 Milostljiva gospa — imate stenice?! Očistite svoje stanovanje nadležnega mr= česa potom plina! Naše zajamčeno uspešno sredstvo ugonobi ves mrčes v najkrajšem času in prav poceni. Uničijo se takoj stenice, ščurki, podgane, miši, molji itd. Zavod za čiščenje stanovanj »Diver-son« Maribor, Cankarjeva ulica 14. Telefon 401. 1254 Kratek glasovir dobro ohranjen se vsled pomanjkanja prostora proda. — Ruška cesta 49. 1318 Oddam sobo z dvema posteljama in električno razsvetljavo. Ob Železnici 8, vrata 7. 1217 Dva gospoda ali gospoda in gospo sprejmem na stanovanje. — Aleksandrova cesta 44, III. J 315 Slaščičarski učenec se sprejme pri E. Ilich, slaščičarna v Mariboru, Slovenska ulica 5. 1289 I Zahvala. i Vsem, ki so nam stali ob težki izgubi naše nepozabne TANJE ob strani, z nami sočustvovali, poklonili dragi pokojnici vsncev in cvetja in jo spremili na njeni poslednji poti, izrekamo tem potom našo iskreno zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo gg. zdravnikom zdravilišča Golnik za požrtvovalno nego tekom dolge bolezni kakor tudi čast. sestram za njih ljubeznivi trud. Maribor, dne 1. julija 1928. 1320 Žalujoči rodbini Dr. Rotinova, Sterserjeva in sorodniki s Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelji iti urednik Fran Stanko Letel B r n * n v * č v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik a v Mariboru. i