OŠTANJ SE TRESE Stran 5. STORE: MILIJONI NA TIRIH Stran 7. SADJARJE REŠUJEJO JAJCA Stran 4. t. te- LETO 57 - CELJE. 18.4. 2002 - CENA 350 SIT Odgovorna urednica NT Tatjana Cvirn Razkrivanje »nepremičnin- skega kraijaif. Stran 6. Po raiiyju zbežali peš. Stran 27. Akcija: rešujemo življenja. Stran 24. 2 DOGODKI UVODNIK Kamenik ni kriv! »čas je, da se zadeva konča,« je prejšnji teden v avli so- dišča med neformalnim pogovorom rekla odvetnica Marje- tica Nosan, branilka na procesu, ki bo v zgodovini sloven- ske sodne prakse zapisan kot izjemen. Javnost se zgraža nad dolgostjo sojenja, še posebej nad ogromnimi vsotami davkoplačevalskega denarja, ki ga ter- ja ta žalostna zgodba, ki traja že pet let. »Z veseljem bi dal ta denar za pediatrično kliniko, nikakor pa ne za morilca štirih nedolžnih ljudi iz Konjic, ki ima toliko denarja, da si lahko kupi drage odvetnike, ki znajo na sodišču zavlačeva- ti, obubožani narod pa naj vse to plačuje,« se sliši iz ust, ki so polna demokratičnih floskul in puhlic. Ti, ki obsojajo in ki so Kristijana Kamenika že zdavnaj prihili na križ, pozabljajo ali pa ne vedo (saj niso sami krivi), daje edinole sodišče tisto, ki sme izreči sodbo v ime- nu ljudstva. In kazen, seveda. Zlasti v primeru, ko je nekdo obtožen štirikratnega umora in mu grozi dvajset let ječe. Naj se nam kar javi tisti, ki lahko že danes, brez pridržka, brez dvoma in brez ^labe vesti izreče: kriv je. Po slovenski ustavi in ustavah vseh demokratičnih držav je domnevni grešnik nedolžen, če mu sodišče krivde ne do- kaže. Tega sta se še kako dobro zavedala švicarska izve- denca, ki sta prejšnji teden nastopila na celjskem okrož- nem sodišču in ki bi lahko zadevo »zapečatila« že z naj- manjšo napako ali premalo premišljeno izjavo. Teža odgo- vornosti je zlasti v tem primeru ogromna! Do konca maja bosta profesorja Pierre Margot in Chri- stophe Champod skrbno preučevala še en dokazni pred- met, potem pa bosta spet prišla v Celje in spet poročala na sodišču. Kaj bosta povedala, danes ne ve nihče. Vesta le morilec in njegov pajdaš, sostorilec. Zato: Kristijan Kamenik ni kriv! Danes ne. Že junija bo nemara vse jasno. Res bi že bil čas, da se zadeva konča. Pa ne zaradi denarja davkoplačevalcev ali sosedove Grete, ki vse ve in ki je že vse razsodila. MARJELA AGREŽ P.S. Kristijan Kamenik je še vedno nedolžen in nedolžen bo vse do dneva, ko bo zadnja "sodba v imenu ljudstva, ki mu bo vročena, pravnomočna. Ameriški veleposlanik v Celju Včeraj je Celje obiskal veleposlanik Združenih držav Ame- rike v Sloveniji Johnny Young. Po pogovorih z županom Bojanom Šrotom se je na območni gospodarski zbornici sestal s predstavniki Steklarne Rogaška, Cinkarne, Cometa, Atrasa in še nekaterih drugih regijskih podjetij, ki izvažajo v združene države. Veleposlanik Young je obiskal še Banko Celje in restavracijo McDonalds, bivanje v Celju pa je za- ključil s sprejemom v hotelu Štorman. JI, Foto: GK REKLI SO Ob obisku v Celju smo ministra za okolje in prostor, mag. Janeza Kopača povprašali, če bo država sanirala znani Kumrov plaz v Celju, ki je nastal na državni zem- lji: »Primera ne poznam. Dejstvo pa je, da država financira samo sanacijo velikih plazov, teh pa je v Sloveniji pet in Kumrovega ni med njimi. Sanacija manjših plazov je pred- vsem v pristojnosti občin. Še enkrat pravim - imamo zakon- sko podlago samo za sanacijo velikih plazov.« BS V regiji iiočejo tudi državo Konec aprila ustanovna seja Sveta JZ Regijsko študijsko središče - VeleJ župan Srečko Meh vrgel rokavico celjskemu Bojanu Šrotu | »Prav bi bilo, da projektno sodelovanje, kakršnega smo občine s Celjskega zmogle v ustanavljanju Regijskega študijskega središča (RŠS), znova pokažemo še na po- dročju ravnanja z odpadki,« je med ponedeljkovim podpi- som pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih ob- čin ustanoviteljic ter JZ RŠS velenjski župan Srečko Meh izzval celjskega Bojana Šro- ta, ki naj bi vodil in usklaje- val tudi izgradnjo Centra za ravnanje z odpadki. K ustanovitvi RŠS, ki ga kot v.d. direktorice vodi Adrija- na Zupane, je pristopilo 27 občin ter obe območni gospo- darski zbornici s Celjskega, do- govori o pristopu pa še niso končani v petih spodnjesavinj- skih občinah. Po besedah Zu- pančeve, so se na Vranskem, v Taboru, Preboldu, na Polze- li in v Braslovčah odločili za daljše postopke pristopa k us- tanavljanju javnega zavoda, za- to v RŠS pričakujejo, da se bo k soustanoviteljstvu zavoda v drugem krogu pridružilo tudi teh pet občin. Že takoj na za- četku, do ustanovne seje sveta javnega zavoda, ki je napove- dana za 25. april, pa bi v Celju Med podpisniki pogodbe so bili tudi velensjki župan Srečko Meh, direktor Območne gospodari zbornice Celje Jožef Pušnik, celjski župan Bojan Šrot in v.d. direktorice RŠS Adrijana Zupant radi imeli privolitev države, da se v ustanovitev RŠS vklju- či kot ustano\'itelj. »V ministrs- tvu za šolstvo, znanost in šport so ustanavljanju regijskih viš- je in visokošolskih središč na- čeloma naklonjeni,« pravi Zu- pančeva, »zato pričakujemo, da se bodo do konca meseca odzvali naši pobudi za sousta- noviteljstvo zavoda in imeno- vali tudi svojega predstavnika v svet zavoda.« Postopek ustanavljanja RŠS je glede na veliko število usta- noviteljev dolgotrajen, saj zah- teva veliko usklajevanja, od- loke o ustanovitvi javnega za- voda pa je bilo treba sprejeti tudi v obeh mestnih in 25 ob- činskih svetih. Tudi prve na- loge po ustanovni seji sveta za- voda in oblikovanju strokov- nega sveta zavoda še ne bodo takšne, da bi javnost videla konkretne rezultate. Najprej bo namreč treba pripraviti predloge idejnih projektov za višje in visokošolske, zatem pa v Celju računajo tudi na uni- verzitetne študijske proj strokovne podlage za iis Ijanje visokošolskih za ter uvajanje študijskihp mov. »V približno tretit bodo rezultati našega di vsem konkretni za IjuJ sti za mlade. Sledi nami tanovitev novih visokil kovnih šol, ki bodo v p sti omogočale redni, s& tudi izredni študij,« e duje Zupančeva. IVANA STAH Foto: GREGOR! Slovo od vojaške suknji Slovenska vojska zmanjšuje število vojaških obveznikov številni pripadniki Sloven- ske vojske v rezervi so te dni dobili vabila, naj se z vso vo- jaško opremo zglasijo v svo- jih vojašnicah. Po prvem pre- plahu, da gre za obsežne orožne vaje, so ugotoviU, da je to slovo od vojaške suk- nje, saj so opremo oddaU v sldadišča ter dobiU zahvalo za služenje domovini. V skladu s konceptom preoblikovanja SV so tudi na 38. vojaškem teritorialnem ob- močju, ki obsega Celjsko, Za- savje in Koroško, ukinili ne- katere vojne enote, tako da bo število rezervne sestave manj- še za 2400 vojakov. Toliko fan- tov in mož je predalo svojo opremo v vojašnice in dobilo pisno zahvalo načelnika gene- ralštaba za sodelovanje v re- zervni sestavi SV. Hkrati je to tudi njihovo dokončno slovo od vojaškega življenja, saj bo- do morali za orožje prijeti sa- mo še v primeru splošne mo- bilizacije. Po besedah polkovnika Šte- fana Šemrova, poveljnika 38. VTP, razdolževanje pripadni- kov ukinjenih enot poteka že od marca, končali pa naj bi ga do konca maja. Te dni so na vrsti rezervisti iz Celja, Šent- jurja, Velenja in Mozirja, v ma- ju pa še iz Slovenskih Konjic in Kozjanskega. »Nekaj vojaš- Polkovnlk Štefan Šemrov kih obveznikov se je ustraši- lo, da gre za poziv na orožne vaje, in niso dvignili vabila. drugače pa je odziv zelo do- ber, med 80 in 90 odstotki. Ti- stim, ki se ne bodo zmenili za vabilo, bomo poslali še urad- ni poziv, ki ga ni moč zavrni- ti,« pravi polkovnik Šemrov. Opreme ni treba vrniti udele- žencem osamosvojitvene voj- ne (to dokazujejo z vpisom v vojaški knjižici), saj jo lahko obdržijo v spomin na nevarne dni. Za manjkajočo opremo pa nepazljivim obveznikom na- pišejo položnice. »Vendar je takšnih primerov malo, veči- noma pa gre za vsote do pet tisoč tolarjev. Dosedanje zbi- ranje je pokazalo, da je opre- ma dobro ohranjena in vzdr- ževana,« ugotavlja pol Šemrov. Stotnik Simon Kor« nik za odnose z javnost operativnem poveljstvi povedal, da bodo s prii no opremo »lahko izt opremljenost obstoje^f sestave, čeprav jo bo veJ kladiščena, saj je p« enote ta hip ne potreb Vojna sestava se bo znu za 35 odstotkov, s 76 ti 47 tisoč vojaških obvez »S tem se SV približu) kovanju sodobne, učif in racionalne vojaške" zacije,« trdi stotnik Kol SKO, Foi 33. seja Mestnega sveta MOC župan Mestne občine Celje Bojan Šrot sklicuje v četrtek, 25. aprila, ob 13. uri, v veliki ^ Narodnega doma v Celju, 33. sejo Mestnega sveta Mestne občine Celje. Na seji bodo sw obravnavali naslednji dnevni red: , j pod točko 3 - poročilo o realizaciji sklepov Mestnega sveta Mestne občine Celje od 11.11.199^^ 4.2002 in potrditev zapisnika 32. seje mestnega sveta z dne 28.3.2002; pod 4 - ponovno odlo'' sklepu o imenovanju direktorja Javnega zavoda za požarno, reševalno in tehnično službo Celje^^ tem na 32. seji mestnega sveta; pod 5 - imenovanje predstavnikov Mestne občine Celje v Svet 0^ izpostave Celje Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti; pod 6 - poročilo' Policijske postaje Celje v letu 2001; pod 7 - Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN Oj' Otok o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN Otok III S sever - jug - prva obravnava; poi Predlog stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni osnutek sprememb in dopolnitev p' skih ureditvenih pogojev za območje Stegujev - Habjanov hrib, b) Odlok o spremembah in dopo" odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Stegujev - Habjanov hrib in za območje 0* prva obravnava; pod 9 - predlog stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni osnutek spr^' in dopolnitev ZN Dolgo polje III, kare 6; pod 10 - Sklep o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rab' Teharje; pod 11 - a) odgovori na vprašanja, pobude in predloge ter b) vprašanja, pobude in pr^ pod 12 - Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu Mestne občine Celje za let"' prva obravnava. Št. 16-18. april 2002 DOGODKI 3 pelje je slavilo osrednji slovesnosti so podelili grbe in Rada Jenka razglasili za častnega meščana jjrednji slovesnosti v jijein domu so minuli ,|, zvečer v Celju na jdoinislen način pro- 1 občinski praznik in Ijli letošnje občinske ide. j3ste grbe so sprejeli Cradišnik, za zasluge jvoju čebelarstva, Želj- ,l(za požrtvovalno de- lC Slavko ŠianderinRi- (jružina Celje. Srebrna h šla v društvo ekono- in v društvo Klic upa- ati grb je v imenu tu- jega društva sprejel fdnik Aleš Stopar. Na- ziv častnega meščana pa so podelili Radu Jenku, prvemu direktorju Aera in zaslužne- mu članu turistično olepše- valnega društva. Župan Bojan Šrot je v slav- nostnem nagovoru izpostavil dosežke v občini, predvsem pa je potrkal na čustva meš- čanov, ko je dejal, da so nam naši predniki zapustili pre- čudovitvo mesto in nam ob tem s svojim zgledom, pod- jetnostjo in odločnostjo na- ložili težko breme za njegov razvoj. Spored ob otvoritvi Trga celjskih knezov in osrednji občinski proslavi so obliko- vali Mladinski pihalni orke- ster glasbene šole, dijaki 1. gimnazije, vrtčani vrtca Zarja, Plesno gledališče Ce- lje, Plesni teater Igen, Ple-. sna šola Harlekin, plesalca Marko Urbanek in Kristina Pojbič Champagne, anima- torja Mojca Krajnc in Kri- stijan Ropotar, povezovalec Miha Barborič, pevki Dar- ja Švajger in Tina Blazin- šek, pevec Boštjan Dermol in nepogrešljivi kvartet Akord. BRANKO STAMEJČIČ Foto. GREGOR KATIC Celjski nagrajenci v družbi župana Bojana Šrota (z leve): mag. Božidar Jager (društvo ekonomistov), Željka Vovk, Peter Gradišnik, Rado Jenko, Janez Kruleč (RD Celje), Cvijeta Pahlina (Klic upanja) in Aleš Stopar (TD Celje). jubezen in spolnost ladostniki navdušeni nad spletno posvetovalnico »To sem jaz« - V prvem letu več kot tisoč vprašanj javodu za zdravstveno «) Celje so aprila lani i spletno posvetovalni- nladostnike na naslo- fww.tosemjaz.net. Ta b stran omogoča mla- eonimno posvetovanje kovnjaki s področja me- [, psihologije in social- lela. Najstnik lahko na lem forumu zastavi mje in prejme odgovor ivnjaka najpozneje v dneh. V letu dni je sku- strokovnjakov odgovo- laveč kot tisoč vprašanj lostnikov iz vse Slove- ffvi obletnici je bilo v a za zdravstveno vars- 'elje v četrtek, 11. apri- fčanje vseh spletnih sve- Icev v projektu promo- zdravja »To sem jaz.« ini svetovalci prihajajo zličnih ustanov in svoje opravljajo brezplačno in »ovoljno. V 13-članski lispletnih svetovalcev so 'psihologi, šest zdravni- kov-specialistov, farmacevt- ka, socialna pedagoginja in socialna delavka. Statistični podatki o obi- skanosti mladinske spletne strani so zelo obetavni, ugo- tavljajo v Zavodu za zdravs- tveno varstvo Celje. To splet- no središče ima v povprečju 5 tisoč obiskov na mesec. Obi- skovalci pregledajo v pov- prečju vsak mesec 70 tisoč strani. V letu dni so v ured- ništvu zabeležili več kot 47 tisoč obiskov. Obiskovalci spletne posve- tovalnice so večinoma najst- niki, ki se na Internetu s stro- kovnjaki posvetujejo o prob- lemih odraščanja: tako o drob- nih težavah kot hudih osebnih krizah. V vsakem primeru jim omogoča komuniciranje po In- ternetu diskretnost in anonim- nost in jim obenem ponuja ak- tivno in individualno vlogo, to- rej možnost dvosmernega spo- razumevanja. Začetna vsebina na spletni strani je bila usmerjena v vzgo- jo za ljubezen in zdravo spol- nost. »Nova obsežna tema, ključna v naslednjem projekt- nem obdobju, bo usmerjena v razvijanje pozitivne mladost- nikove samopodobe,« pojas- njuje vodja projekta, novinar- ka Ksenija Lekič. Mladi imajo največ vpra- šanj ob vstopanju v ljubezen- sko in spolno življenje, na področju medosebnih odno- sov in komunikacije ter te- žav, ki jih prinaša nizka sa- mopodoba, so ugotovili z ana- lizo dosedanjih dialogov. Investitor projekta, v okvi- ru katerega so poskrbeli tudi za izid številnih tiskanih ko- munikacijskih gradiv, je Za- vod za zdravstveno varstvo Ce- lje. Vsa gradiva so za osnovne in srednje šole, ki so v celjski regiji vključene v projekt, brezplačna. MBP Skrunitev grobnice? Problem, ki je razdelil občane Vojnika - Bo Hotkova ulična zapora umaknjena? Občinski svet v Vojniku se je v torek sestal na svoji prvi izredni seji. Zasebnik Hotko je namreč postavil 14-dnevni rok za izpolnitev dogovora z občino. Ta je na njegovem zemljišču v sre- dišču naselja zgradila, že pred dokončnim dogovo- rom, sicer nujni uvozni cestni priključek. Župan Beno Podergajs mu je v zameno pisno obljubil del velike zelenice ob parti- zanski grobnici in spomeni- ku. To je sprožilo burno po- lemiko v vojniškem borčev- skem odboru, kjer so se po- javili razUčni pogledi na to, koliko metrov zelenice v ob- činski lasti so pripravljeni od- stopiti Hotku, da ne bi priš- lo do morebitne skrunitve. Vse skupaj je zaostrilo dejs- tvo, da naša zakonodaja ne določa izmer funkcionalne- ga zemljišča ter to zadeva pro- sto presojo. Zasebnik je potem zaradi neizpolnitve dogovora cest- ni priključek ob magistralni cesti zaprl s sodi, ki so bili v začetku tedna po dolgih me- secih še vedno postavljeni. Si- cer pa se napete torkove izred- ne seje občinskega sveta po- vabljena Hotko in predsed- nik vojniških borcev Razpot- nik nista udeležila. Nepo- pustljivost borčevskega vods- tva glede morebitne skruni- tve so na seji znova podprli nekateri svetniki različnih pohtičnih opcij, prišlo pa je še do vpraševanja, zakaj bi odstopili Hotku na zelenici trikrat več zemlje, kot jo po- trebuje občina za svoj cestni priključek. Preostanek naj bi zasebnik plačal. Občinski svet, ki je o prob- lematiki že večkrat razprav- ljal, se je po več kot dveurni razpravi odločil ustreči Hot- kovi zahtevi. Pri tem bo lah- ko dobil lastnik prodajno ser- visnega centra vozil Merce- des-Benz 11 metrov zeleni- ce ob magistralni cesti ter 4 metre ob meji z Vinterjevo ulico. To sicer ustreza nje- govi zahtevi, ni pa v skladu z mnenjem Zavoda za varstvo naravne in kulturne dedišči- ne. Po zapori s sodi je namreč omenjena ulica, ki je zelo ozka, brez zgrajenega uvo- za. To povzroča številne te- žave obiskovalcem banke in občine in drugih naslovov, zaradi ogrožene požarne var- nosti pa bijejo plat zvona ga- silci. BRANE JERANKO Potrjeno znanje celjskih dijakov Na državnem tekmova- nju dijakov in dijakinj srednjih zdravstvenih šol Slovenije, ki je bilo v so- boto v Slovenj Gradcu, so se uspešno predstavili tu- di dijaki Srednje zdravs- tvene šole Celje. Bronasti priznanji sta do- segla Andreja Vintar in De- jan Aritonovič, srebrno Matjaž Trupi, zlato prizna- nje pa Tomaž Stritar. Tek- movali so v znanju o pre- ventivi in zdravstveni negi bolnikov s srčno-žilnimi obolenji, njihove priprave pa sta vodili mentorici Zdenka Hudnik in Tanja Re- snik. MBP uropa Donna v Celju kščanje žensk o preprečevanju, zgodnjem odkriva- Pn zdravljenju raka dojke so temeljne naloge Sloven- p združenja za boj proti raku dojke, ki deluje v okvi- Npske zveze za boj proti raku dojk - Europa Donna. N s celjskim društvom za boj proti raku, zavodom tevstveno varstvo in Projektno pisarno Celje - zdra- Ji^sto pripravljajo v torek, 23. aprila, strokovna preda- la in predstavitvene stojnice. dojke je najpogostejša vrsta raka pri ženskah tako v '"^regiji kot v Sloveniji, kjer vsako leto zboli za to obliko yt kot 900 žensk. Število obolelih iz leta v leto narašča, '^stje pa je odvisno predvsem od zgodnjega odkritja bo- ^ Tako bo ob 17. uri v veliki dvorani Celjskega doma Nnje onkologinje in ustanoviteljice Hospica Metke Kle- ^'dr. med., na temo »Živeti do konca«, ustanoviteljica J:'^^ Dar ter Centra za pomoč obolelim za rakom Darin- ^niišček Zupan pa je svoje predavanje naslovila »Se p rad (a)?«. ^Ponedeljek, 22. aprila, od 10. do 12. ure, in v torek, 23. od 15. do IZure, bo v središču Celja, na »Zvezdi«, 2 zdravstveno-vzgojno vsebino. Na stojnici si bodo r obiskovalke in obiskovalci ogledali in otipali silikon- r^del dojke s tremi različnimi bulami. Na ta način se poučili, kakšne so lahko spremembe dojke. Obiskoval- Mtojnice bo odgovarjala na vprašanja višja medicinska j^iz Centra za bolezni dojk dr. Jožeta Žitnika v Ljubljani, Kumar. MBP Omejitve vpisa v srednje šole v ministrstvu za šolstvo, znanost in šport so v pe- tek objavili seznam sred- njih šol, v katerih bo za- radi prevelikega zanima- nja mladih omejen vpis v prve letnike v šolskem le- tu 2002/03. V Sloveniji je takšnih šol 51, na Celjskem pa osem. Vsi učenci, ki bodo mo- rali za vpis v izbrano šolo skozi izbirni postopek, bo- do o tem obveščeni do 23. aprila. Na Celjskem je ome- jen vpis v Splošni in stro- kovni gimnaziji Velenje na 5 oddelkov gimnazije, v Gimnaziji Celje-Center na 2 oddelka predšolske vzgo- je in 7 oddelkov gimnazije. v Poklicni in tehniški elek- tro in kemijski šoli Šolskega centra Celje na 2 oddelka za poklic računalniškega tehni- ka in oddelek za bodoče elek- trikarje-energetike, v Splo- šni in strokovni gimnaziji Lava na 4 oddelke gimna- zije in v L Gimnaziji v Ce- lju na 7 oddelkov gimnazi- je in športni gimnazijski od- delek. V Srednji zdravstve- ni šoli Celje v programu bol- ničar-negovalec na oddelek in v programu tehnik zdravs- tvene nege na 6 oddelkov, v Vrtnarski šoli Celje na od- delek aranžerskih tehnikov in v Srednji šoli za gostins- tvo in turizem Celje na 3 od- delke za poklic kuhar ter na 2 oddelka za bodoče turistič- ne tehnike. V ministrstvu so za pro- grame, kjer je število pri- jav preseglo število razpi- sanih mest, a prostorske in kadrovske zmožnosti šole to dopuščajo, zagotovili dodat- nih 51 oddelkov (lani dva manj), vseeno pa je bilo tre- ba vpis omejiti v 51 sred- njih šolah (lani 44). Skozi izbirni postopek bo tako morala skoraj tretjina učen- cev (5 odstotkov več kot la- ni), vseeno pa je pričako- vati, da bo prvo poklicno na- mero lahko izpolnilo 97 od- stotkov bodočih srednješol- cev. I. STAMEJČIČ V najem oddamo poslovne prostore namenjene skladiščno-proi- zvodni-trgovski dejavnosti in pi- sarnam v naslednjih izmerah m^ cca: 200, 60, 60. Lokaci- ja: prostori bivše TT Metka. Inf.: 041 714 154. V Celju in okolici iščemo ambiciozne in Icomunikativne upokojence, nezaposlene in resne interesente za pogodbe- no sodelovanje. Zagotavljamo dolgoročnost, dinamičnost in delovno svobodo, ob prijetnem terenskem delu. Pisne prošnje pošljite na: DZ ŽAREK p.p. 1069, 3001 Celje ali pa pokličite v dopoldanskem času na tel.: 03 490 8003. Št. 16-18. april 2002 4 DOGODKI Sadjarje rešujejo jajci če bi imeli v Sloveniji z Evropo primerljivo politiko zavarovanja kmetijskih pridelkov, gasilske akcije države nei bile potrebne Sadjarjem v šentjurski družbi Meja se obeta že tret- je zaporedno kritično leto. Po predlanski in lanski pozebi, zatem pa še suši, je pozeba tudi letos prizadela zgodnje sorte jablan, svoje pa k zmanj- šanju pridelka dodajajo še zadnji deževni dnevi, ki one- mogočajo oprašitev cvetočih dreves. »Še sreča,« pravi di- rektor šentjurske Meje Jože Fidler, »da v družbi pokriva- mo izpad v sadjarstvu z do- hodki iz prireje mladega go- vejega mesa in zlasti proda- je kokošjih jajc, ki nas rešu- je.« V Meji gospodarijo z 61 hek- tari sadovnjakov na Slomu ter v zadnjem času še s 30 hektari v Skrbniku pri Podčetrtku, ki so jih prevzeli od Hmezad Hra- ma. V zadnjih treh letih so pre- novili 15 hektarov sadovnja- kov, stare, med ljudmi ne več tako priljubljene sorte, pa na- domeščajo z novimi. Izjem- no toplo vreme v marcu je ve- getacijo pospešilo za skoraj 14 dni, zato so nizke temperatu- re v začetku meseca - dve noči zapored se je temperatura spu- stila na 4 stopinje Celzija pod ničlo - prizadele zgodnje sor- te kot so idared, jonagold in elstar. »Na teh,« ocenjuje vod- ja sadjarstva Alenka Ferlež, »je škoda vsaj 60-odstotna, sre- dinski cvetovi pa so prizadeti tudi na drugih drevesih. Do- datna težava je še dolgotrajno deževje v zadnjih dneh, ki pre- prečuje oprašitev in zatem op- loditev vsaj tistih cvetov, ki jih pozeba ni uničila.« Šentjurski sadjarji so bili pri- zadeti že predlani, lani pa je bilo zaradi pozebe in zatem suše za dobrih 60 odstotkov manj pridelka. »Zaradi poze- be je bil izpad pridelka koli- činski, suša v poletnih mese- cih pa je vplivala na slabšo ka- kovost jabolk, ki so vendarie ostale. Močno je bila zmanj- šana njihova skladiščna spo- sobnost, pa tudi sama jabolka niso bila takšna, kot smo jih s Sloma vajeni.« V Meji prodajajo jabolka ve- likim grosistom, v Sloveniji Merkatorju, Tušu, Eri in Živi- lom Kranj, dva pomembnejša poslovna partnerja pa imajo tudi v tujini. Direktor družbe Jože Fidler ocenjuje, da je iz- pad domačega pridelka prob- lem tudi zanje, saj so denimo lani oskrbo slovenskega tržiš- ča z jabolki reševali s pomoč- jo poljskih sadjarjev. Neobičajne zavarovalnine Pozeba pesti šentjurske sad- jarje zadnja tri leta, prej je pol- drugo desetletje niso občuti- li. Postavitev oroševalnih siste- mov, ki edini ob pravočasnem oroševanju cvetočega drevja lahko preprečijo pozebo, je iz- jemen naložbeni zalogaj, za- to o njem v Šentjurju zaenkrat le razmišljajo. Bojijo pa se še ene vremenske neprilike - to- če, ki zna v teh koncih pogo- sto klestiti po pridelkih. »Po- tem, ko smo v državi opustili protitočno obrambo z raketa- mi, se za nov sistem še nismo dogovorili. V sodelovanju z Av- strijci in Madžari naj bi zago- tavljali letalsko obrambo, a do dogovora je še daleč,« opozar- ja Fidler. Še nerevidirani poslovni re- zultati Meje Šentjur za lani kažejo, da so v družbi pri 1 milijardi tolarjev prihodkov ustvarili tudi milijon tolar- jev dobička. »Na račun pro- daje kokošjih jajc« pravi di- rektor Jože Fidler, »in na ra- čun skrajnih varčevalnih ukrepov, vključno s 5- do 30- odstotnim znižanjem plač 85 zaposlenih.« Najbolj, za 30 odstotkov, se je znižala pla- ča direktorju. V Meji so lani izgubili prib- hžno 500 tisoč evrov prihod- ka, škodo, ki sta jo v idenrič- nih številkah ocenili občin- ska in državna komisija, so seveda prijavili, do danes pa od države niso prejeli še niti tolarja. Še več, niti odločbe o tem, kolikšen znesek naj bi jim vseeno povrnila drža- va. Le iz koliko od teh cvetov se bodo sploh razvila jabolka? »Lani smo dobili izplačano za predlansko leto, kljub skle- pu, da se bo škoda za leto 2001 izplačevala v tekočem letu in dokončno do aprila 2002, pa nimamo še niti odločbe,« pra- vi Fidler, ki je prepričan, da »kratek stik« nastaja zaradi us- klajevanj med ministrstvoma za okolje in prostor ter za kme- tijstvo. Pa gasilske akcije dr- žave, ki skuša kmetijskim pri- delovalcem z interventnimi za- koni povrniti vsaj del škode, sploh ne bi bile potrebne, če bi v Sloveniji zavarovalno po- litiko kmetijskih pridelkov pri- lagodili evropskim standar- dom. »Evropa ima zavarova- nje urejeno tako, da države že na začetku, ob sklenitvi zava- rovalnih pogodb kmetom in kmetijskim podjetjem prizna- vajo delno subvencioniranje premij, zatem pa morebitno škodo krijejo zavarovalnice. Država potem s tem ni več.« V Sloveniji so p« prizadetih zavarovalne] neobičajno visoke, tj kmetijske pridelke za jo občutno pod ceno. 1 na i pa jim zavarovalni! meru obračunane ško( hodnjem letu zavaroval mijo še zvišajo. »Zato,< Fidler, »pridelkov ne zi mo v celoti zavarovati.« IVANA STAMi Mirosan Je znova pozebel v Sadjarstvu Mirosan v Kasazah bodo zaradi po- zebe tretje leto zapored pri- delali bistveno manj ja- bolk, kot bi jih ob normal- nih temperaturah. Prve oce- ne napovedujejo za več kot tisoč ton manj pridelka. V Mirosanu je pozeba v za- četku tedna najbolj prizadela zgodnje sorte jabolk, torej idared, jonagold in elster. Ve- čina jablan je bila že v raz- cvetu, saj vegetacijski cikel zaradi visokih temperatur v marcu prehiteva za skoraj 14 dni. Po besedah tehničnega direktorja Mirosana Vlada Korberja se v sadjarstvu bo- jijo, da so že izgubili skoraj tretjino pridelka od štiri ti- soč ton jabolk, kolikor bi jih lahko pridelali v Kasazah. Nekoliko manj je pozeba vplivala na poznejše sorte, torej zlati delišes, gala in glo- ster. »Pri posameznih sortah je pozeblo tudi do 98 odstot- kov cvetov, kar lahko pov- zroči več kot tri četrtine manj jabolk. Količina pridelanih jabolk bo seveda odvisna od vremena in temperatur v pri- hodnjih dneh. Lani na pri- mer, je poleg pozebe pride- lek oklestila še toča,« je po- vedal Vlado Korber. V Mirosanu se ponašajo z dvema sodobnima hladil- nicama, eno so odprli lani septembra. V hladilnici bi lahko spravili svoj pride- lek, nekaj jabolk pa bi lah- ko še dodatno odkupili. »Na trgu moraš biti prisoten, tr- govcev pa ne zanima, od- kod je jabolko,« pravi teh- nični direktor Korber. Ven- dar pa te naravne nesreče povzročajo, da morajo je- seni kupovati jabolka v Slo- veniji in v tujini, da sploh napolnijo hladilnici - lani, na primer, so sami pride- lali risoč ton jabolk, podob- no količino so jih odkupi- li od slovenskih kooperan- tov, dva tisoč ton pa so jih morali uvoziti. V Mirosanu bi z izgrad- njo sistema oroševanja si- cer lahko poskrbeli za zaš- čito jablan pred pozebo, vendar... »Ne le, da je iz- gradnja sistema zelo dra- ga - tovrstne zaščite cvetov zaradi pomanjkanja vode v bližini ne moremo zago- toviti, podtalnice pa ne smemo črpati,« pravi Kor- ber. Z ministrstva za kmetijs- tvo so prejeli večino pomo- či za odpravo posledic pred- lanske suše, za lani pa po- leg odškodnin zaradi suše ni- so prejeli niti subvencij za obnovljene sadovnjake. U. SELIŠNIK Podelili jezikovne diplome V Srednji ekonomski šoli Celje so osmim dijakov in eni zunanji kandidatki podelili nemške jezikovne diplome. Di- ploma potrjuje pridobljeno aktivno znanje nemškega jezi- ka in omogoča študij v nemško govorečih deželah. Velja kot certifikat in ima tudi v tujini dokaj visoko vrednost. Pogoj za opravljanje nemške jezikovne diplome je, da se dijaki predhodno učijo nemščino 7 let. Uradno naj bi to diplo- mo opravljali samo tisti, ki so vključeni v gimnazijski pro- gram. V dogovoru s svetovalcem za nemški jezik pa so sklenili, da lahko diplomo opravljajo tudi ostali dijaki, ki nemški jezik dobro obvladajo. SIMONA BRGLEZ Evropa prevzela Celjski dom Potem ko so celjske Ne- premičnine podjetju But- ler odpovedale najem go- stinskih prostorov v Celj- skem domu, saj kar 11 me- secev niso plačali najem- nine, so izbrali novega na- jemnika. To je hotel Evro- pa, ki se je edini prijavil na razpis. V ponedeljek so dogovo- rih še zadnje podrobnosti o prevzemu objekta, ki ga je treba temeljito očistiri, og- ledal pa si ga bo tudi ceni- lec, ki bo ocenil stopnjo iz- trošenosti opreme. Direktor hotela Evropa Miro Verdnik je za naš časopis povedal, da so pogoji najema sprejemljivi in da bodo začeli v Celjskem domu delati takoj, ko bo pri- merno urejen, zanesljivo pa še pred prvomajskimi praz- niki. Direktor Nepremičnin Slavko A. Sotlar je povedal, da so sklenili tudi dogovor o skupnem trženju dvoran v do- mu, ki naj bi prekinil uve- ljavljeno prakso, da je bil že telefonski klic na občino po- gosto dovolj, da so dvorane oddajali prirediteljem brez- plačno, ti pa so celo po Ijali pogoje za opravljanj - stinske dejavnosti med jimi prireditvami. »Ev ima prednost bližine,2 mogoča oskrba s hrani voljo so tudi prenočišča, ski dom bo tako lahko čel funkcionirati tudi kol grešno središče,« je p« ril Sotlar. Pogodbo bodo skleni eno leto, z možnostjo po sanja vsaj do takrat, kol k domu zgradili prizidi vanj preselili knjižnic f Upravna enota v prizide Mestna občina Celje in dr- žavna uprava bosta gradi- li prizidek k Narodnemu do- mu, v katerega se bo prese- lila Upravna enota Celje. Tako so se dogovorili v če- trtek, ko se je v Celju sestala delovna skupina za gradnjo prizidka. Seje so se udeleži- li tudi predstavniki ministrs- tva za notranje zadeve in vlad- nega servisa skupnih služb. Dogovorili so vse podrobno- sti za začetek gradnje prizid- ka, ki bo stal 300 milijonov tolarjev, pri čemer bo dve tret- jini denarja prispevala Mest- na občina Celje. Razpis bo objavljen v začetku junija in če ne bo zapletov, bi lahko pričeU prizidek graditi že ju- lija. Končan naj bi bil prihod- nje leto, ko naj bi se vanj pre- selila večina služb upravne enote. S tem bi sprostili pro- store v Narodnem domu, ka- mor naj bi se vselile tiste ob- činske službe, ki so sedaj še na različnih lokacijah v me- stu. Najpomembnejša prido- bitev, tudi s stališča ob pa je jasna ločitev obČ in upravnih služb. Prizidek bodo gra^l' dvorišču Knežjega dv' kjer so končana arheo izkopavanja. Projekti.; pogoj za objavo razp'' gradnjo prizidka, bod" čani konec maja. ^ Št. 16-18. april 2002 TEMA TEDNA 5 Šoštanjska iresoča kriminalka y delu Šoštanja se že dlje časa pojavljajo tresljaji - Krivci: ali promet ali smrekovška prelomnica ali velenjski premogovnik j^njčane trese. Že ne- jja v valih prihajajo jfli sunki, navadno ob jiikih zvečer med 21. uro ter zjutraj med 5. uro. Zakaj, zaen- '^no še ne ve nihče, oziroma že ukrepa- izačetek bodo posku- igotoviti, zakaj se Šo- iani strahoma prebu- ^ba o sunkih v Šošta- vleče že nekaj časa, na- ije javno opozoril Voj- ižen s Koroške ulice. V [uje namreč najbolj tre- ebivalce na Cankarje- iroški in na delu Ašker- Po zboru krajanov, ki prejšnji torek, so ugo- da stresa tudi druge ;le Šoštanja, pred dve- tevoma pa je Vojko Re- povedal, da prebivalci ijenih treh ulic sedaj sa- zaznavajo sunke, moč- iresljaji pa so se očitno javili na drug konec Šo- i. tresljaji v resnici niso 1. Ljudi je vsak dan bolj sploh pa jih je strah pred anim,« je minuli teden redoval Vojko Režen, ki Iflan repubUške enote sevanje izpod ruševin in Imalce drugače gleda na iein tresljaje kot tisti, ki fega prvič doživijo. Po- .ko je Režen problem (očega Šoštanja« prvič pizpostavil, v občini, še I pa v krajevni skupno- Pi bilo odziva. Odziv je fmed ljudmi, ki so za- [Vojku telefonirati in se [zevati, da tudi njih tre- "dbe posameznikov so fazlične, vse pa imajo "10 značilnost: krajane to je to<. Vendar menimo, da če so sunki tektonskega izvora, se v kraju ne more ničesar hujšega zgoditi,« je povedal Vidrih in dodal, da so v Po- sočju, na primer, v enem le- tu zabeležili več kot 9 tisoč potresov. Sunki, ki jih ni Vodja službe za rudarske škode v Premogovniku Vele- nje Marjan Tamše pravi, da tudi v premogovniku težko pričakujejo rezultate in ana- lize, ki naj bi jih pripravili v Uradu za seizmologijo pri Agenciji za okolje. Tamše pravi, da razume krajane in da so sunki zagotovo nepri- jetni, vendarle dodaja, da se ti pojavi dogajajo in da so de- ležni prevelike publicitete. »Če bo nekdo nesporno po- kazal na premogovnik, kar pa mislim, da bo zelo težko, je treba reči še nekaj druge- ga: jakost tresljajev, kot se po- javljajo v Šoštanju, je tudi po merilih nemških standardov dopustna celo za spomeniš- ko varovane objekte. Torej bi nam morali dodatno do- kazati, da zaradi sunkov v premogovniku nastajajo raz- poke na hišah,« pravi Tamše in dodaja, da »je bila akcija speljana tako, da bi lahko ta- koj dokazali, da je za razpo- ke kriv premogovnik. Če bo temu tako, potem sunki kma- lu ne bodo samo naš prob- lem, ampak problem drža- ve. Dogaja se namreč, da ljudje čutijo in prijavljajo sunke, ki jih seizmografi ne zabeležijo.« Šoštanjčane trese. Verjet- no jih bo treslo še naprej. Upa- jo lahko samo, da bodo iz- vedeli, zakaj. URŠKA SELIŠNIK - Št. 16 -18. april 2002 6 INTERVJU NOVI Bi Razkrivanje »kralja nepremicninic »Dragocenim zgradbam v Celju želimo najti lastnike, ki se bodo zavedali njihove kulturne in etnološke vrednosti,« pravi Aleksander Jančar v eksklu- zivnem intervjuju za Novi tednik 33-letni Aleksander Jan- čar se je pričel z nepremič- ninami ukvarjati pred dva- najstimi leti. Nakupi objek- tov in nepremičnin, za ka- tere se zdi, da jim cena zra- se takoj, ko se začne zani- mati zanje, so postali že le- gendarni - še posebej po- tem, ko je pričel fasade hiš, ki jih je odkupil v starem mestnem jedru, barvati mo- dro. O njegovem delu kro- žijo številne govorice, pred- vsem negativne. To je njegov prvi večji in- tervju. Ničesar nima skriva- ti, pravi, in čas je, da pojasni nekatere stvari. Marsikatera na videz sporna poteza v po- slu, s katerim se ukvarja, ima lahko politično ali kakšno drugo, javnosti pogosto ne- poznano ozadje. Tudi njemu bi bilo ljubše, da se mu s tem ne bi bilo potrebno ukvarja- ti - po drugi strani pa se za- veda, da to sodi med poseb- nosti njegovega dela. Da bi slednjega opustil, pa ne raz- mišlja niti v sanjah. Nenazad- nje je, pravi, realist, ki veči- no časa stoji trdno na tleh. Razen, ko je s sinom Maksi- miljanom. V čem je pomen modre barve, s katero ste pred leti barvali fasade objektov, ki ste jih kupili? Izvor sega v leto 1992, ko smo iskali prepoznavno bar- vo za podjetje in obnavljaU že našo sedmo hišo. Po pos- vetu na Zavodu za varstvo kulturne dediščine smo izbra- li barvo Celja - modro. Ob vsaki naslednji prenovi smo zavod zaprosili za mnenje o barvi posameznega objekta, njihovo odločitev pa smo vedno upoštevaU. Pri preno- vi skušamo hiše čimbolj približati njihovi prvotni po- dobi, pri čemer uspešno so- delujemo z Branko Prime z omenjenega zavoda, ki nam pomaga s strokovnimi nas- veti in literaturo. Po desetih letih nas je opozorila, da je modre barve dovolj in da bi bilo še večje število hiš v tej barvi neprimerno. Ker nje- no mnenje izjemno cenimo, smo ga upoštevali. Rad bi iz- koristil to priložnost in se ji v imenu sodelavcev zahvalil za koristne nasvete in pomoč. Se kdaj zgodi, da se vam kakšna poslovna poteza »ponesreči«? Da kupite hi- šo, ki je ne morete prodati? Podjetje Eurocomp objek- te v bistveno večji meri od- kupuje, kot posreduje znanim kupcem. Pozorni mo- ramo biti na številne dejav- nike, saj nas lahko vsaka na- paka drago stane. Tak primer v Celju predstavljajo območ- ja, ki so na udaru poplav. Nepremičnine na tem območ- ju so bile izrazito podcenje- ne. Tudi sami smo v nekaj hiš in večjo industrijsko dvo- rano vložili znatna sredstva, ki so zatem kar nekaj časa mirovala. Kljub temu pa teh nepremičnin nismo prodali nepoznavalcem. Dobro se na- mreč zavedamo, da se v na- šem poslu vsako neetično rav- nanje zelo hitro in dolgoročno zagotovo maščuje. Med objekti, ki v zadnjem času dvigujejo največ pra- hu, so Ribič. Žeka!UBM.iB Zamorc. Pri vseh se je ne- kako zapletlo... Najemniku gostišča Ribič zamerim predvsem, da se s svojimi problemi in predlo- gi za razrešitev ni pravoča- sno oglasil pri nas. Težave je predolgo prikrival in sedaj je veliko težje najti kakršnokoli rešitev za vse, ki smo v ta problem vpleteni. Najemnik gostišča je preprosto izginil in tako navidezno rešil zgolj svoj problem. Zaskrbljeni smo za usodo zaposlenih, po- magamo jim po najboljših močeh. Kako pa je z Železninar- jem? Ta objekt ima zaradi svoje bogate tradicije za Celje še prav poseben pomen. Pred na- kupom smo pripravili osem različic predelave Rakuševe trgovine Železninar. Vse idej- ne rešitve so predvidevale po- seben del trgovine, v približni izmeri 150 kvadratnih me- trov, ki bi bil namenjen iz- ključno prodaji »cvekov in vi- jakov na kile«. Po nekaj pos- vetih s predstavniki zavoda smo našli skupno rešitev in prepričan sem, da bi bili z njo zadovoljni tudi Celjani. Po tem načrtu bi bil del po- vršine v elitnem delu trgovi- ne namenjen prodaji, kakr- šna je bila nekoč. Prodajni program bi bil izbran, pro- stor ne bi bil namenjen pro- daji bele tehnike ali televi- zorjev. Za to smo se odloči- li, čeprav smo se zavedali ekonomskega tveganja tak- šnega poslovanja. Razliko bi pokrili ostali najemniki. S tem načrtom smo skušali oži- viti mestno jedro in ohraniti tradicijo Železninarja ter ta- ko upravičiti izjemno viso- ko kupnino, ki je znašala oko- li milijon evrov. Glede na to, da ste v pro- jekt vložili ogromno časa in denarja, načrti pa so pad- li v vodo - ali razmišljate o tožbi oziroma odškodnini? Za neuspel posel krivim, a ne obsojam, predvsem pro- dajalca. Uveljavljanje pred- kupne pravice je zakonsko do- ločeno in je bilo izvedeno skladno z njim. Napaka je po mojem mnenju nastala zaradi nepazljivosti prodajalca in pri ugotavljanju statusa ob- jekta. Menim, da je Merkur stvar dobesedno spregledal, občina pa je le izkoristila predkupno pravico, zaradi če- sar bi bila tožba neumestpa. Po vseh naporih in vloženih sredstvih sem predvsem ob- žaloval, da ni prišlo do ure- sničitve zamisU, ki je po mo- jem mnenju dobra. Če bo MOC potrebovala kakršnoko- li dokumentacijo v povezavi z idejnimi rešitvami, ji bo- mo z veseljem pomagali. V tem trenutku je vpraš- ljivo, kaj se bo zgodilo z Za- morcem, čeprav so že tudi za ta objekt pripravljeni vsi načrti. Na ta projekt se priprav- ljamo že vrsto let. Nov ob- jekt, ki naj bi stal na mestu, kjer je sedaj Zamorc, smo poimenovaU Maksimilijan, po legendi o sv. Maksimili- janu. Med predlogi smo iz- brali projekt priznanega ar- hitekta Nandeta Korpnika. Ta- ko sledimo zazidalnemu na- črtu MOC, ki dovoljuje ru- šenje sedaj razpadajoče zgradbe Zamorca in izgrad- njo novega objekta. Vsi stro- kovni organi so že podali stro- kovno mnenje in pozitivno oceno k izgradnji. In kje se je zapletlo? Presenetila nas je odloči- tev svetnikov, da bodo ponov- no razpravljali o spremem- bi zazidalnega načrta v delu, ki predvideva odstranitev raz- padaj oče zgradbe Zamorca. Prepričan sem, da je takšna sprememba nepotrebna. ZPI je že izdal pozitivno urbani- stično mnenje o usklajeno- sti načrtov z veljavnim zazi- dalnim načrtom. Po navodi- lu ZVKN smo na lastne stroš- ke opravili georadarske ra- ziskave, ki dokazujejo, da na lokaciji gostilne Zamorc ni predmetov arheološkega po- tenciala. 25. marca smo od- dah vso potrebno dokumen- tacijo, na podlagi katere nam bodo v upravni enoti izdaU pozitivno soglasje za odstra- nitev sedanje zgradbe. Vse to dokazuje, da ni nobenega ra- cionalnega razloga za spre- membo zazidalnega načrta. Veljate za poslovneža, ki ne prenese, da mu je kdo kaj dolžan. Dolg najemni- kov Zamorca ste menda od- kupili skupaj z Ojstrico, vendar ste jima ga odpisa- li. Zelo cenim izpolnjevanje sprejetih dogovorov. Dolgo- ve najemnikov Zamorca sem odkupil na zahtevo prodajal- ca. Sedaj mi za to ni žal, saj imamo z najemnikoma zelo korektne odnose. Predstavi- la sta mi probleme in poseb- nosti njunega poslovanja, ni- hanje prometa med tednom in ob deževnih dneh in po- dobno. Ne glede na njuno mladost je odnos na visoki ravni in, kar je v vsakem po- slu najpomembneje, držita dano besedo. Na spletnem forumu je nekdo zapisal, da vas Slav- ko Sotlar iz Nepremičnin redno obvešča o tem, kate- re stavbe je mogoče kupiti, pri vas pa naj bi bil zapo- slen tudi njegov sin... Tilen Sotlar, sin Slavka Sotlarja, se je prijavil na raz- pis za delovno mesto v na- šem podjetju. V vlogi je zapi- sal, da so njegovi poklicni na- črti povezani z nadaljevanjem, posla, ki ga opravlja njegov oče, hkrati pa ne želi biti v njegovi senci. Skupaj s tre- mi drugimi kandidati je pri- šel v ožji izbor, prepričal pa nas je predvsem z močno že- ljo po potrjevanju v naši de- javnosti. Na takšne govorice odgovarjamo s popolno pre- glednostjo poslovanja, ki ga je mogoče kadarkoli preve- riti. Poslovanje s podjetjem Nepremičnine d.o.o. je bilo doslej omejeno le na proda- jo stanovanj za potrebe so- cialno ogroženih družin. Go- vorice o velikem obsegu pro- daje nepremičnin s strani družbe Nepremičnine jetju Eurocomp torej n žijo. Vas govorice o vašil slih prizadenejo? Govorice bodo nas vse dokler bomo ljudji municirali med seboj, čilno za govorice je, d stajajo tam, kjer ni p korektnih in ažurnih macij. Upam, da bom pogovoru pojasnil nel dejstva, o katerih sepi lo ve ter tako zmanjšali lo neresničnih in izmiš zgodb. Na Ostrožnem gradi šo za svojo družino, prodali, če bi se naše ber ponudnik? Na Ostrožnem res žei let gradim hišo. Odkai dobil sina, ki je danes sB leti, gledam na vse mai ne dobrine nekako dn Sin mi daje energijo in za nadaljnje delo. Večla peljem na gradbišče, či razen za kladivo ne kaz sebnega zanimanja. Usp ka, ki mu jo povem skori večer, pa opisuje dela.la jih tisti dan postorili na Naša hiša bo naš domin toplo zavetje. Zakaj bije dal? Je kakšen objekt,"' rem sanjate, za kateref- lite, da bi bil vaš, p^' mogoče? Sem človek na trditi in nimam neuresni^'! sanj. Vsaka naslednja me veseli in mi predst izziv. V vsaki hiši vidi^ vo vrednost za njene 1^ ke, uporabnike in mi>^' če- , In vaša največja i^ Največja želja je ^' kor povezana z moJ" nom, na katerega senj dan bolj navezan. ^1 bim lahko izraz, ki g^)^ rahljala že moja mai^' sem bil majhen. Sin!^ največji kapital, ki vs^ raste in raste. . ALMA M. pot" Št. 16 -18. april 2002 Pnik AKTUALNO - MNENJA 7 Tiha vojna na tirih llovenske železnice tožijo občino Štore za sto milijonov tolarjev - Nepokorščini se je pridružila občina Celje 3 občina Store no- jfvati stroškov za ^^fl\e cestnih želez- pfehodov vse od le- • zato jo Slovenske tožijo. Štorski ne- fiiii se je po treh le- ^tižila Mestna obči- ,SŽ terjajo od obči- fgto milijonov tolar- jbčine Celje blizu de- lijonov. p je problem? Ko so fiiovi občini Štore le- od Slovenskih želez- (pogodbe za vzdrže- istnih železniških pre- 50 jih začeli vztrajno iti. Takrat še veljavni (varnosti v železniš- onietu (iz leta 1972) reč zapovedal dogo- ibliko, ki jo nov slo- pravni sistem ne poz- »Še posebej ne tega, Itdo le izračuna stroš- d sogovornika izter- f,« pravi štorski župan jazbec. venskih železnicah so po starem receptu ter tožbo za tožbo. Naj- i »obveznosti« iz leta otem za vsako nasled- ), vključno z letom Gre za zneske, ki so odarsko šibki kraj pri zjemno visoki. Obči- ivarovanje svojih in- najela odvetnika Mit- uta iz Ljubljane, tu 1998 se je uprla pla- iše Mestna občina Ce- lilo je do podobne Ekot v Štorah, pošilja- avračanja pogodb, za- idvetnik štorske obči- fel zastopati še intere- lanov. ska občina, s komaj prebivalci, je nasploh taem, težjem položa- ire deli Južna železni- ije nekoč Berlin ber- zid, prehajajo jo čez stne železniške preho- dna lokalnih cestah. Od tega sta dva varovana z avto- matskima zapornicama ter preostala dva z ročnim zapi- ranjem, kar je zaradi 24-ur- ne prisotnosti železničarjev bistveno dražje. V Štorah pra- vijo, da na obeh lokacijah ročnega zapiranja ni mogo- če nadomestiti z avtomat- skim. Štajerska nepokorščina štorski župan je kot posla- nec leta 1996 vložil predlog novele zakona o varnosti v železniškem prometu, s pred- lagano ukinitvijo dogovorne- ga sistema ter prenosom ob- veznosti za vzdrževanje ce- lotne železniške infrastruk- ture na lastnika železnice, na državo. Novela ni bila spre- jeta, vendar je spodbudila pro- metno ministrstvo, da je pri- pravilo nov, celovit zakon. Ta je bil sprejet julija 2000. Po njem je vzdrževanje vseh cestno-železniških prehodov v pristojnosti lastnika želez- nic, z izjemo prometne sig- nalizacije, ki opozarja na prehod (slednja je ostala v breme občin). Kmalu je prišlo do spre- membe, saj je vlada izdala uredbo ter razširila pojem prometne signalizacije na za- pornice in polzapornice. Za- to so prejeli v Štorah in šte- vilnih drugih slovenskih ob- činah novembra lani pogod- be o sofinanciranju le-teh. V primeru Štor gre za znesek 51 milijonov tolarjev (za pri- merjavo: občinski proračun Štor je znašal lani 398 mili- jonov tolarjev), vključno s stroški za osem delavcev Slo- venskih železnic, zaposlenih pri ročnih zapornicah v tej občini. Prišlo je do upora vseh slo- venskih občin. Iz Skupnosti slovenskih občin so konec le-, tošnjega januarja vse v Slo- Prehod pri železniški postaji Štore. Občino Štore deli železnica kot berlinski zid, prehajajo ga čez štiri cestne prehode. Koliko naj prispeva za njihovo vzdrževanje občina ter koliko država? Skupnega jezika med občino in železnico oziroma državo ni že vrsto let, pri čemer se je Štoram pridružila Mestna občina Celje. veniji pozvali, naj prejetih po- godb ne podpišejo. Pri tem so se sklicevali na zakonsko podlago, da so lokalne skup- nosti dolžne sofinancirati stroške Slovenskih železnic le za svetlobne prometne zna- ke, ki označujejo nezavaro- vane prehode. Po vsem tem je prišlo do dogovora, da bodo Sloven- ske železnice poslale nove po- godbe le za tisti del signali- zacije, ki dejansko opozarja na prehode. Vendar so si v Ljubljani nekatere zadeve raz- ložili kar po svoje, so pre- pričani v Štorah. Konec fe- bruarja so tudi v Štorah pre- jeli novo pogodbo, po kateri naj bi plačali za vzdrževanje prehodov 5 milijonov tolar- jev. S tem se ne strinjajo ter pravijo, da bo občina poiska- la pravico na ustavnem so- dišču. Pri vsem skupaj menijo, da so v nevzdržnem, neenako- pravnem položaju. Jazbec pri- pominja, da prinese po zako- nu o financiranju občin takoi- menovana dolžina lokalnih cest Štoram v primerno po- rabo (imajo jo v znesku 328 milijonov tolarjev) v občin- skem proračunu le dobrih 6 odstotkov, plačati pa bi mo- rali precej več. Poleg tega so v neenakopravnem položaju s takšnimi občinami kot sta, na primer občini Dobrna in Vojnik, ki železnice žal (ozi- roma včasih k sreči) nimajo. Kaj bo? Slovenski sodni mlini so počasni. Nevsakdanje tožbe za visoke zneske rešujejo na prvi stopnji na celjskem okrožnem sodišču. Gre za de- vet tožb proti občini Štore ter štiri tožbe proti občini Ce- lje, pri čemer je odvetnik tož- nika eno umaknil. V Slovenskih železnicah so redkobesedni. Pravijo, da so se odločili za tožbe, ker spo- štujejo zakonodajo, le da si jih obe strani razlagata vsa- ka po svoje. Sicer pa morajo sodniki za zahtevane zneske starejšega datuma upošteva- ti še zelo staro, jugoslovan- sko zakonodajo. Prav tako bo- do pozorni na razsodbo po- dobnega primera iz Posavja, kjer so sodni mlini primleli nekoliko dlje. Pri vsem skupaj smo za mnenje povprašali neodvi- snega pravnega strokovnjaka, ki ne želi biti imenovan. Meni, da daje zakonodaja bolj kot ne prav toženim občinam. BRANE JERANKO KEJELI pno tfenar ali ga ni? ^tovani gospod Bojan ^pan Mestne občine '^0 sem prebral interv- lni v NT z dne 11. 4., 'malo zamislil. V od- 'TV Celje ste na več gledalcev odgovorili, ''oločene projekte pač '^'■ja. Ko sem vam tudi ''"stavil tri vprašanja Ne krajevnih cest v '^3si), ste odgovorili, "^3)0 nekateri počaka- ''^i sredstev, v interv- J^T pa se vidi, da ima J^lovolj denarja in da Jlžena. Jjevne ceste na ravnin- ''^lu Škofje vasi obči- Vila niti dinarja in 5^ tolarja že od leta za občinski praz- nik na »horuk« asfaltirali ne- kaj cest, brez ustreznega us- troja, ponekod kar na zem- ljo. Tu mishm predvsem na ceste nasproti konjeniškega kluba od hišne št. 52 a do številke 52 i, to je osem hiš. Cesta je v takšnem stanju, kot bi bila bombardirana, ob dežju pa potrebujem škor- nje, da pridem do sosedov po 20 cm visoki vodi. Potem je tu še cesta od biv- še TVO, ki pelje v naselje, ter ceste v bližini Radia Fan- tasy. Če pa pogledate Prekor- je, pa do hiš vodijo prave ale- je, seveda, saj je tam doma precej celjske elite. Mi v Škof j i vasi smo pa delavci, ki pridno plačujemo upora- bo za stavbno zemljišče, do katerega pa v dežju ne mo- remo peš. Bilo je že nekaj obljub, toda krajevna skup- nost ne naredi nič, še manj občina. Tudi na vprašanje, zakaj je podjetje Elektro Turnšek podražilo (v nemš- kih markah) naročnino za kabelski sistem, da sedaj na- ročnina za dva meseca zna- ša skoraj toliko, kot je prej za tri mesece, ne dobim od- govora. Rekli ste, da občina nima vpliva na cene, ki jih postavlja Elektro Turnšek. Bravo, gospod župan in ob- činski svetniki, naj ubogo ra- jo še kar naprej odirajo no- vodobni bogataši! Če ste Turnšku dali koncesijo za KRS, bi lahko tudi kontro- lirali njegove cene, saj gre za javno službo, ki smo jo posamezniki financirali po 900 nemških mark (telefon- ski priključek je danes vre- den 22.000 slovenskih tolar- jev). Vem, kako so nekateri obrtniki obogateli. Pred 25 leti so se z enim delavcem, oblečeni v modre delovne obleke, vozili s fičom po te- renu, danes pa so to tovar- narji, tudi po zaslugi nepo- vratnih (beri: podarjenih) sredstev. Leta po 2. svetov- ni vojni so komunisti po- kradli mnogo bogastva, kar so imenovali nacionalizaci- ja, današnja oblast imenuje krajo družbenega premože- nja - privatizacija. In komu- nisti so še danes v vladi, sa- mo da so sedaj ZLSD. Pa brez zamere, gospod župan in mnogo sreče na volitvah, če boste kandidiran. JOŽE JURC, Škofja vas Denar vrgli sifozi oicna^ ici jiii ni II. Spoštovani g. Košir! Ozad- je svojega novinarskega dela ne želim razgaljati v pismih bralcev. Želim Vam samo spo- ročiti, da ste s svojim pismom v pretekli številki našega ča- sopisa le potrdili moje dom- neve in ne obsodbe. Po objavi članka so se na PU Celje ogla- sili še trije domnevni oškodo- vanci. Moje delo potem ven- darle ni bilo tako slabo. SIMONA ŠOLINIČ Št. 16-18. april 2002 8. INFORMACIJE NOVI TEDNIK KRONIKA S CELJSKEGA 9 lež^ biseri in županova miza [glca smetana ni več vedela, kam z biseri - Prek Ljubljane in prekmurskih ravnic do Compostelle in nazaj v Biser ob Savinji ^ova noč v Celju bi bolj čarobna, če ne odprlo zapornic in lilo, da dež ni več sa- ^\nica, marveč že kar Ijiii znak občinskih jovanj. fjsotnosti večine celj- [jjžbene, poHtične, gos- j5l(e in družabne sme- jpio, malo po svoje in v po osebnih razlagah, fli noč biserov, ko je Ce- il,ilo prenovljen osred- g_ ko so v sijaju priz- j^cveteli letošnji nagra- iin ko smo doživeU še jviren šov VS Stylinga jiire Skale in vseh na- ijočih. smo v soju luči in os- nih kupol na novem Tr- Ijskih knezov, med šu- (ježnih kapelj in nove ne skušali spremljati ot- (eno slovesnost, smo kar nekaj težav. Tako leto malo se je videlo mi- dprtih marel. Kljub te- imo opazili ravnatelja ene šole Vida Marcena, galantno, pod dežnikom [emil do pihalnega or- j mladi oboistki. Zvok , v katere pipo se nate- da, pač ni ničemer po- n in mladenki sta bili dežnika. Zatem so fas- ili mladi kolesarji, še nali plesalci in otroci cev z baloni - še enim zov biserov tega veče- no pa globoko zajeli sa- 0 je na enem od novih Bv zaplesala prelestna tenka in še bolj, ko se je nje sprehodil sam po- imož. Ja, kaj za vraga pfeli na celjskem praz- iLjubljančani? Takrat že to premočena mladen- 1 povodni mož sta celo pila celjsko zastavo(!). ipec smo se ustrašili, da ^op navdušenih alpini- ipo vzoru ljubljanskih losvojitvenih proslav, na- Slzahodno steno bližnje isbank-Ljudske banke, a Osreči, to ni zgodilo. Za- 'je na prizorišče planila ^ plesalka in z vročimi ^kimi ritmi povabila v ^0. Zdaj so bile asocia- bolj jasne - Ulrik je ^ romal v Compostel- lo in med dolgo potjo tja od- peljal tudi nekaj Celjanov in še koga... Od ribiča do viaicovnega odprairnilca v dvorani pa, ah kaj bi za- pisoval, saj ste gledali na CTV. Skeči, ki so na oder skozi po- dobe ribiča, čebelarja, mla- de ekonomistke, železničar- ja, v selotejp ovitega mlad- ca... vabili glavne zvezde ve- čera - letošnje celjske nagra- jence. In vmes so deževale točke, pretežno podprte s či- stim in adrenalina polnim muziciranjem nepogrešljive- ga kvarteta Akord. Pevka nas je s sijajnim glasom popeljala v prekmurske ravnice, kjer je žito vejlo, slama pa rume- na, plesalca sta sanjsko od- plesala nekam v Evropo, spet druga pevka nas je vnovič od- peljala v katalonsko Compo- stello. Tako so dokončno po- stale jasne asociacije, jasna rdeča nit predstave. Celje s svojimi novimi biseri je po- stalo najprej središče Slove- nije, kamor ni težko priti ni- ti povodnemu možu in v ka- terega se iz Mure zlivajo otož- _ ni ravninski zvoki. Zatem je postalo središče Evrope, kjer nas vsaj katalonska Compo- stella še ni pozabila - mladci v grofovem spremstvu so bi- li pač nepozaben spomin za ognjevite Katalonke. Niko- mur, ampak prav res niko- mur pa ni bilo jasno, zakaj se je večer zaključil z ne naj- bolj posrečenim duetom skladbe »Something stupid« (Nekaj neumnega). Razen če je na to namignil v vlakov- nega odpravnika našemljen animator, ki je zbrane pozval, naj ga hitro kaj vprašajo, saj že čez nekaj dni, ko bo ime Celja zažarelo v vseh svetov- nih turističnih agencijah, za odgovore ne bo imel več ča- sa. Preveč turistov bo priha- jalo... Zato pa je bilo mnogim vprašanim povsem jasno, kakšen je obnovljeni trg, ka- terega obnova je zahtevala več kot dvakrat več sredstev, kot so jih zanjo namenih. Andreja Rihter, ministri- ca za kulturo, je pohvalila sve- žino proslave, ki je bila res nekaj novega za Celje. O tr- gu samem ni imela dokonč- nega mnenja, se bo pa pusti- la biserom prepričati. Kot mnogi, tudi sama obžaluje, da pod kupolami ni videti vsaj delčka izkopanin. Ko smo ji prenesli eno od vročih celj- skih govoric, da ji namreč v muzeju zvesto čuvajo pisar- no, je z globokim vzdihom pokomentirala: r^Kaj pisarna, le en sam stolček naj mi pri- hranijo. Tako pogrešam to moje Celje...« Trg je iep,icer je drag z ministrico je klepetal Vi- ki Krajnc, in to tako živah- no, da ga nismo mogU niti pov- prašati, kakšen je obnovljeni trg s strateško taktičnih vidi- kov obrambe Celja. Njegova soproga Aleksa Gajšek Krajnc, ki vodi občinski pro- tokol, v vročici praznične noči ni imela obilo časa za klepet, je pa skrivaj kakšna dva po- kadila. Nad trgom je navdu- šen mestni svetnik Jože Bu- čer, ki mu je najbolj všeč, da je bila obnova tako draga, »si- cer pa, davkoplačevalci ima- jo denar, mi pa ga moramo trositi,« je pribil. Aleša Sto- parja so prevevali mešani ob- čutki, veselje ob prejeti na- gradi turističnega društva, ki mu predseduje in skrb, kako se bo trg kasneje zlil z bodo- čim trgom pred (nekoč pa bo) obnovljenim Knežjim dvor- cem. To skrb je delil tudi Mar- jan Ašič, ki bi se mu zdelo bolj smiselno najprej obno- viti dvorec. Z vidika premo- čene plesalke, pa je bilo vse kul, saj rada pleše, pa naj bo sonce aH dež. »In ja, trg je res super,« je dodala. Trg je všeč tudi Jožetu Domjanu, ki v to, da bo krasen, ni nikoli pod- vomil, vedoč, da je načrte za- risal Nande Korpnik. Janko Poklic trga še ni videl, se je pa zato bolj vesehl obnovlje- ne domače kopalnice. Vse prednosti trga za rokenrol je razkril Tonči Kregar iz Mi2, ki vidi na trgu sijajne možno- sti za uvedbo rokenrol mati- nej, za glasbenike pa izziv, da ustvarijo nov glasbeni slog - biserni rok. Vidno ginjen je bil nov častni občan Celja, že četrti po osamosvojitvi. Ra- do Jenko, ki misli, da Celja pač nimamo dovolj radi in z veseljem obudi spomin na ča- se, ko je »njegov« Aero vsako leto daroval občini 10 odstot- kov od dobička. »Da bi le ži- veli za mesto, kot smo mi!« je z odra zabičal prisotnim. Kdo ve, o čem sta na slove- snosti tako dolgo klepetala s sedanjo direktorico Mileno Brezigar. Iztok Uranjek je Občinski protokol je sijajno opravil zahtevno nalogo. Častni meščani Celja: Janko Lešničar, Rado Jenko in Ludvik Rebevšek, manjkal je Stanko Lorger. Županova miza se je šibila pod dobrotami. razposajeno dokazoval, da je prometna ureditev ob trgu si- jajna, da smo Celjani pamet- ni in bomo že pogruntaU, da je zadnji v nizu biserov na tr- gu krožišče. Potem se je županova mi- za, ki so jo tako lepo pripra- vili gostinci iz Term Zreče, pričela prazniti, vse redkeje so po dvorani krožili točaji, le najbolj vztrajni so klepe- taU v bližnje jutro... Ko sem odhajal domov, čez biserni trg, premočen od dežja, ki je še kar vlival, sem razmišljal... V kakšnem me- stu pravzaprav živim. Res ni- sem več rosno mlad, a živ- ljenje puščam v zlatarskem, sejemskem, knežjem, atlet- skem, rokometnem, film- skem... mestu. Zdaj pa še v Biseru ob Savinji. In vse to je eno mesto. Celje, ki naj- večkrat ne ve, kaj bi bilo in še večkrat ne ve, kaj bi s se- boj. BRST, Foto: GREGOR KATIC PS: Naslednje jutro so med novimi biseri »ta kunštni« že veselo parkirali, ZŠAM je ob rob znova namestil svoje gnu- sne ograje. Celjani pa so slav- nemu Iztoku že prav tako ve- selo dokazovali, da morda zadnji biser res pomeni kro- žišče, a ne za vse. Št. 16-18. april 2002 10 GOSPODARSTVO Viva bo pisala iz Celja Nazarsko podjetje se seli v Celje - Proizvodnja v novi tovarni bo stekla že konec oktobra v podjetniški coni Trnov- Ije I v Celju, v neposredni bližini Dinosa, so včeraj pri- čeli s prvimi zemeljskimi de- li za tovarno pisal, ki jo bo zgradilo nazarsko podjet- je Viva. Nova tovarna ni po- membna le za Vivo, ki ima zdaj upravo in razvojno de- javnost v Nazarjah, proi- zvodnjo na Ljubnem, skla- dišča pa v Žalcu, ampak tu- di za Celje. Po dolgem času bo namreč mesto namesto trgovskega ali kakšnega drugega podobnega objek- ta dobilo proizvodno halo. Gradnja tovarne, ki se bo po napovedih direktorja in lastnika Vive Jožeta Melanš- ka začela takoj po prvomaj- skih praznikih, bo potekala v dveh fazah. Predvidoma do konca oktobra bosta konča- ni 840 kvadratnih metrov ve- lika proizvodna hala in uprav- na stavba, ki bo merila 374 kvadratnih metrov. Kasneje bodo zgradili še skladišča. Celotna naložba bo stala 441 milijonov tolarjev, denar za- njo pa so zagotovili iz last- nih virov in s pomočjo banč- nih posojil. Inženiring izgrad- nje je v rokah celjskega Lo- kalnega podjetniškega cen- tra, ki ga vodi Roman Šumak, gradnjo pa je dobilo Grad- beno podjetje Božičnik. Podjetje Viva je vodilni svetovni izdelovalec črnilnih vložkov, ki pa predstavljajo Jože Melanšek je celjskemu župa- nu Bojanu Šrotu predal listino, v kateri se je podjetje Viva zavezalo, da bo prijazno okolju in ne bo skr- belo le za lasten razvoj, ampak bo pomembno prispevalo tudi k razvoju mesta in regije. le 41 odstotkov njihove proi- zvodnje. Počasi jih dohiteva proizvodnja flomastrov, sle- dijo proizvodnja brisalnikov s korekturo, markerjev, na- livnih peres ter proizvodnja brizganih izdelkov in emba- laže. Vsi izdelki Vive so na- menjeni znanemu kupcu, prodajajo pa jih pod blagov- no znamko Life line. Na vseh celinah Vivini začetki segajo v le- to 1967, ko je Jože Melan- šek ustanovil obrtno delav- nico za izdelovanje orodij za predelavo plastike, podjetje pa je nastalo pred desetimi leti in takrat z enajstimi za- poslenimi ustvarilo 69 mili- jonov tolarjev prometa. Tre- nutno je v Vivi zaposlenih 58 ljudi, lani pa so dosegli ne- kaj več kot 715 milijonov to- larjev izvoza. Podjetje, ki je v celoti v zasebni lasti, je svo- je znanje, izkušnje in inven- tivnost začelo najprej tržiti v Nemčiji, kjer je njihova strateška dejavnost, to je pro- gram pisal, tudi najbolj raz- vita. Zaradi lastne konstruk- cijske in orodjarske dejavno- sti ter kakovostne in okolju prijazne tehnologije so se lah- ko uspešno in hitro prilaga- jali tržnim spremembam. Po začetnem prodoru s čr- nilnimi vložki so se specia- lizirali za izdelavo pisal na osnovi črnil. Postali so po- memben svetovni proizvaja- lec črnil za nalivna peresa, standardnih črnilnih vlož- kov za nalivna peresa in šol- skih nalivnih peres, floma- strov in raznih drugih izdel- kov, ki sodijo na pisalne mi- ze. Viva je dobavitelj več kot štiridesetim stalnim velikim in manjšim kupcem v 19 dr- žavah na vseh celinah. V Nemčiji dobavljajo največ- jim proizvajalcem pisalnih izdelkov in so pomemben dobavitelj koncema Herlitz iz Berlina, ki je največji gro- sist in proizvajalec šolskih in pisarniških izdelkov v Evropi. Sodelujejo tudi z znano ameriško družbo Sheaffer, za katero so razvi- li črnilni vložek. Za grosi- stično trgovsko dejavnost v Sloveniji so se odločili šele leta 1999, saj pomeni doma- ča prodaja le tri odstotke ce- lotne proizvodnje. Črnilnih vložkov, na primer, izdela- jo na leto kar tristokrat več, kot jih potrebuje Slovenija. »Ko bo zaključena prva fa- za izgradnje, bo Viva konč- no lahko na enem mestu združila proizvodnjo in upra- vo. S tem bomo zmanjšah stroške ter povečali produk- tivnost in kakovost, pred- vsem pa si bomo odprli vra- ta za nadaljnji razvoj,« je po- vedal Jože Melanšek. Celja niso izbraU slučajno. Mesto ima primerno infrastruktu- ro in takšen kadrovski poten- cial, na kakršnega računajo pri načrtovanju prihodnosti. In kaj bo z ljudmi, ki sedaj delajo v podjetju? Se bodo preselili skupaj s tovarno? »Veliko ljudi je iz Žalca in okolice, vendar sem prepri- čan, da se tudi tistim iz Zgor- nje Savinjske doline ne bo težko voziti v Celje. Sicer pa sem vsakomur prepustil, da se odloči po svoje,« je pove- dal Jože Melanšek. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC Podjetja skrivajo inovatorje Kljub slabšemu odzivu na razpis bo celjska gospodarska zbornica še naprej vzpodbujala inovativno dejavnost v regiji Območna gospodarska zbornica Celje je v začet- ku tedna podelila diplome in priznanja za inovacije za celjsko območje za le- to 200L Izbor nagrajencev ni bil težak, saj je bil, ta- ko kot že lani, odziv pod- jetij na razpis zelo skro- men. Prispelo je namreč le šest prijav. »Ko smo leta 2001 inova- cijski dejavnost v regiji za- čeli spodbujati tudi s pode- ljevanjem priznanj, smo si obetali kar precejšnje šte- vilo prijav. Žal smo bili pre- veUki optimisti, saj je pri- jav letos celo manj kot la- ni,« je povedal direktor Ob- močne gospodarske zborni- ce Celje Jožef Pušnik. Kljub skromnemu odzivu v zbornici ne bodo odneha- li, saj so prepričani, da je inovacijska dejavnost v podjetjih bolj razvita in da število prijav ne odraža de- janskega stanja. »Inovativ- na dejavnost je eden od ključ- nih dejavnikov konkurenč- ne prednosti podjetij na glo- balnem trgu in nujen pogoj za pospešeno gospodarsko rast. Zato bomo inovacijsko gibanje še naprej podpirali s podobnimi in tudi drugi- mi akcijami,« je poudaril Pu- šnik. O tem, da je vzpodbuja- nje in nagrajevanje inova- torjev ena od pomembnih priložnosti, ki jih mora Slo- venija izkoristiti še pred vstopom v Evropsko unijo, je na podehtvi priznanj go- voril tudi podpredsednik Gospodarske zbornice Slo- venije Samo Hribar-Milič. Poudaril je, da inovativna dejavnost pri nas, žal, še vedno nima prav tržne ce- ne in družbenega priznanja. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC Podpredsednik GZS Samo Hribar-Milič in predsednik UO celjske zbornice Edvard Stepišnik (v sredini) sta diplome celjske območne gospodarske zbornice podelila Mihaelu Podpečanu iz konjiškega podjetja Isocon in Štefanu Koresu iz Gorenjevega obrata v Rogatcu, bronasta priznanja pa Andreju Stepišniku in Antonu Žličarju iz Emo Orodjarne, Janku Reberšku iz Sip Mobila, Matiji Bizjaku, Gregorju Basletu in Marku Rupni- ku, prav tako iz Emo Orodjarne, ter Emilu Bučarju iz podjetja Bučar. Libelini delavci vztrajajo < V celjski Libeli Maxima, kjer stavkajo že od 8. tudi včeraj dopoldne niso vedeli, ali bo vodstvu H' uspelo zagotoviti denar za februarske plače. Dela'>|^ vedno vztrajajo pri svoji odločitvi, da bodo stavko pf^ šele potem, ko bo denar na njihovih računih. Vodstvo podjetja je sicer minuli teden po pogajanjih^' kovnim odborom delavce in tudi območni odbor sin^^ Skei pisno obvestilo, da bo 22 zaposlenih februarska; dobilo najkasneje do ponedeljka, 15. aprila. Ker so izpolnili, so se delavci odločili, da bodo pri svoji vztrajala še naprej, čeprav ne vedo, koliko časa bodo sp'^ zmogli prihajati v podjetje. Mnogi se namreč v Celje vo^' oddaljenih krajev, denarja za potne stroške pa ni. Zato sindikat podjetja in območna organizacija že pravne možnosti, da bi do izplačila februarske plače stavkajočih ostala doma, v podjetju pa bi bile le stav^J straže. Sindikat tudi upa, da bo ob pomoči delovnega i"^ torata za socialno najbolj ogrožene delavce zagotovil ^ no pomoč. Kot je povedal predsednik stavkovnega Marjan Biderman, že nekaj dni iščejo tudi možno^' lahko v danih razmerah sploh še naredijo. Očitno je, d'^' leme zaposlenih ne bo mogoče rešiti s stavko. Št. 16 -18. april 2002 GOSPODARSTVO 11 Manj gneče pri ehničnih pregledih l^vtu Celje po novem tri steze za tehnične preglede - Po štirih evropskih znamkah še japonska Toyota Celje je pred dnevi jovo poslovno zgrad- l„^odajno servisnim p za avtomobile To- prenovljen in po- objekt za tehnične ^e. Obe naložbi sta ,j stali 340 milijonov z njima pa je pod- jjključilo triletni in- ijski ciklus, vreden jilijonov tolarjev, jiki se bodo gotovo naj- i^veseUH prenovljene- iflcta za tehnične pre- saj je bilo zadnje čase velike gneče med nji- ,eč nejevolje. Predsed- rave Anton Guzej pra- je za to kriva država, ove predpise, ki so bi- f nuj ni, sprejela na hi- )(laljšali so se tudi ad- lativni postopki. V Av- Ije so tehnične pregle- novih pravilnikih ure- [d prvimi, prostor, na- npregledompa jetre- naj večji v državi. D ve- zama so dodali še tret- koncu ene od njih pa ii del za tehnične pre- Za novo upravno zgradbo, kjer je v pritličju prodajni salon za avtomobile Toyota, so v Avtu Celje plačali 180 milijonov tolarjev. glede motornih koles, ki bo- do obvezni po 1. maju. Vse steze so opremljene z najso- dobnejšo računalniško opre- mo in ustrezajo vsem tehnič- nim in ekološkim standar- dom. Čeprav so del za teh- nične preglede že odprli, bo 'v Sloveniji prodaja avtomobilov pada, v Avtu Celje zadnja leta poslujejo zelo dobro. po napovedih tehničnega di- rektorja Vlada Guzeja delo normalno steklo šele čez dva do tri tedne. Pri Avtu Celje so doseda- njim vozilom evropskih proi- zvajalcev dodali še Toyotina vozila. »Prepričani smo, da je bila odločitev pravilna, saj je zaradi dobrega programa in solidnih cen prodaja teh japonskih avtomobilov tudi v Sloveniji v velikem vzpo- nu. Računamo, da bomo le- tos prodali 120 Toyotinih vo- zil,« pravi Anton Guzej. Za- to v podjetju pričakujejo še nadaljnje večanje svojega trž- nega deleža pri prodaji avto- mobilov in s tem, seveda, tudi uspešno poslovanje. Lansko leto je bilo zelo do- bro, saj so ustvarili blizu 5 milijard tolarjev prihodkov iz poslovanja, čisti dobiček, ki je znašal 86,5 milijona to- larjev, pa je bil v primerjavi s predhodnim letom višji za 82 odstotkov. Čisti dobiček na delnico se je iz predlan- skih 114 tolarjev povečal na 207 tolarjev. Podjetje je lani prodalo 1.200 novih osebnih vozil in svoj tržni delež v dr- žavi povečalo na dva odstot- ka. Medtem ko prodaja av- tomobilov letos v Sloveniji pada, je v Avtu Celje ostala na lanski ravni. Letos naj bi ustvarili 6 milijard tolarjev prihodka in 91 milijonov to- larjev dobička. S preselitvijo v nove uprav- ne prostore ima zdaj največ- ji trgovec z avtomobili v celj- ski regiji vso svojo dejavnost združeno na enem mestu. Anton Guzej pravi, da so se za selitev uprave v Ipavčevo ulico, kjer so leta 2000 zgra- dili tudi prodajna centra za avtomobile Peugeot in za to- vorna vozila Iveco, odločili predvsem zaradi zmanjševa- nja stroškov poslovanja. Z ra- cionalizacijo je povezano tudi stalno zmanjševanje števila zaposlenih. V zadnjem času je iz podjetja odšlo deset lju- di, deset pa so jih prerazpo- redili na druga delovna me- sta. V Avtu Celje jih zdaj de- la 230, cilj uprave pa je, da bi v naslednjih dveh letih, če bo obseg dela ostal na seda- nji ravni, število zaposlenih zmanjšali na 190. Pri tem pa bodo zaposlovali tudi na no- vo, saj v Celju ter v trgovi- nah v Velenju in na Ravnah iščejo kakovosten kader. Zla- sti dobre trgovce. JANJA INTIHAR Foto: TRIARTES etrol dobil Energetiko !^orni svet Sloven- '^lezarn je med tremi ijniki za nakup 80-od- *8a lastniškega dele- '^Jorski Energetiki, ki dobavo vseh vrst %^ na območju nekda- ^'^zarne, izbral Petrol. ["Ibo za nakup podjet- Lj^oslal tudi konzorcij ' v katerem so poleg JlJili še Valji, Itro, Pro- J'n Kovis. j °1 je za Energetiko po- J^rih 90 milijonov to- se obvezal, da bo v ^^h letih po nakupu po- ^ deleža vložil v pod- ^0 milijonov tolarjev. Za vzdrževanje bo dal še okrog 120 milijonov tolarjev ter dokapitaliziral družbo v višini 156 milijonov tolarjev. Posebna komisija Slovenskih železarn in ministrstva za gos- podarstvo se je za Petrol od- ločila zato, ker ima izkušnje na področju energetske dejav- nosti, obseg že pridobljenih koncesij mu omogoča znat- no širjenje sedanje dejavno- sti družbe, ponudil pa je tudi ustrezno kupnino in boljše plačilne pogoje kot druga dva ponudnika. Poleg tega se je Petrol obvezal, da bo prevzel vseh 39 zaposlenih delavcev in v naslednjem investicijskem obdobju ohranil vsaj 35 de- lovnih mest. Prevzel bo tudi vse obveznosti Slovenskih že- lezarn, ki so opredeljene v do- polnilu k pogodbi o nakupu Jekla Štore (pred tremi leti sta ga kupili družbi Inexa Adria in Unior) in da bo po soraz- merno enaki ceni, kot jo je ponudil za 80-odstotni delež, kupil tudi preostalih 20 od- stotkov poslovnega deleža Energetike. Če se bodo, seve- da, družbe pooblaščenke ali Slovenske železarne odloči- le za prodajo. Za Energetiko, kjer mora- ta končno besedo o prodaji povedati še vlada in urad za varstvo konkurence, se je za- nimal tudi konzorcij družb, ki so nastale po preobliko- vanju štorske železarne. Kot je povedal glavni direktor Ine- xe Marjan Mačkošek, so nad odločitvijo nadzornega sve- ta Slovenskih železarn pre- senečeni. Ponudbo so pripra- vili zelo resno, saj so vsa pod- jetja, ki so sestavila konzor- cij, stoodstotno odvisna od dobave energentov iz Ener- getike in so tudi njen edini kupec. Energetiko, ki je v Štorah zadnja od proizvod- nih družb Slovenskih žele- zarn, pa so želeli kupiti tudi zato, »da bi imela zgodba o privatizaciji štorske železar- ne pravi zaključek«. JANJA INTIHAR FINANCE Vrednostni papirji delniških družb Vrednostni papirji investicijskih družb Tečajnic^a * v tednu od 10.4.2002 do 16.4.2002 Borzni indeksi * na dan 16.4.2002 Št. 16 -18. april 2002 12 NASI KRAJI IN LJUDJE Biseri, icupoie ali dojice? Otvoritev prenovljenega Trga celjskih knezov je sprožila burne reakcije meščanov četrtkova otvoritev pre- novljenega Trga celjskih knezov je le redke v Celju pustila hladne. Reakcije se- gajo od navdušenja do zgražanja, kar pa so, prav- zaprav pri tako korenitem in modernističnem posegu vsi tudi pričakovali. Obnova trga še zdaleč ni končana. Na njem manjka še komunalna oprema, v kate- ro vštevajo ozelenitev oziro- ma ocvetličenje, tudi posta- vitev ovir, ki bodo prepreče- vale divje parkiranje na trgu, manjkajo še nerjaveče bor- dure, ki naj bi »razbile« puš- čobo asfaltirane površine, manjkajo klopi, ki naj bi jih namestili okoli lipe. Pred- vsem pa manjka fontani stal- na črpalka in »igra svetlobe«. ki naj bi jo v kupolah priča- rali računalniško vodeni raz- nobarvni reflektorji. Na komunalni direkciji pra- vijo, da se te dni še usklajuje- jo s projektantom, arhitektom Nandetom Korpnikom, zla- sti okoli izbire Učnih ovir in klopi, da pa bodo projekt na- daljevali. Iščejo še tudi naju- godnejšega ponudnika za ra- čunalniško vodeno osvetlitev kupol, ki naj bi proračun sta- la še dodatnih 15 do 20 mili- jonov tolarjev. Direktor Sil- vo Plesnik pravi, da je to po- seben projekt, ki v razpisu za prvotnega ni bil vsebovan, so ga pa, v dogovoru s projek- tantom, dolžni izpeljati. Ple- snik je tudi pokomentiral gla- sne govorice, da je znesek ob- nove, ki je bila načrtovana v 107 milijonih, več kot dva- krat prekoračen. »Čeprav še vedno niso dospeli vsi raču- ni, lahko zatrdim, da stroški obnove ne bodo presegli 150 milijonov tolarjev. Dela pa so zlasti podražila zahtevna ar- heološka izkopavanja in do- kumentiranje najdenega,« je povedal. Vsem, ki negodujejo, ker si vsaj v eni od kupol ni mo- goče ogledati delčka najdene- ga mozaika, lahko povemo, da si komunalna direkcija še vedno prizadeva, da bi na os- novi računalniške animacije, ki jo bodo ob najdbah izvedU arheologi, izdelali maketo naj- denega templja in jo razsta- vili v eni od kupol. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIC Podoba obnovljenega Trga celjskih knezov buri domišljijo Celjanov. Kateri bo najlepši? v soboto v Mestnem parku cvetlična tržnica Celjska komunalna direkcija je za novo akcijo, v ka- teri iščejo najbolj urejene objekte v Celju v šestih katego- rijah, doslej prejela nekaj deset prijav. Z odzivom na akcijo, ki je še brez imena (tudi tega iščejo z razpisom) niso povsem zadovoljni. Prepričani so namreč bili, da so razpisane nagrade dovolj visoke, da bodo bolj motivirale vse sodelujoče k prijavi in, seveda, tudi k še lepši ureditvi nji- hovih objektov z okoljem vred. Spomnimo, da bodo ob za- ključku akcije, ki bo jeseni, v vsaki od šestih kategorij podelih pet nagrad, ki segajo od 30 do 300 tisočakov. Ker v akcijo trdno verjamejo, so rok za prijave podaljšali do konca meseca. Že to soboto pa naj bi akcija dobila nov zagon. V Mestnem parku bodo namreč od 10. ure naprej pripravili cvetlično trž- nico. Na njej ne bo mogoče kupovati ali prodajati. Občane pa vabijo, da nanjo prinesejo pokazat svoje najljubše rastline in tiste, na katere so najbolj ponosni. Člani Hortikultumega društva, ki so skupaj s srednjo vrtnarsko šolo in mestno občino nosilci akcije, bodo o rastlinah tudi kakšno rekli, na cvetlični tržnici pa bodo tudi omogočili izmenjavo sadik. BRST Celjska planinska pot odprta Planinsko društvo Gr- mada je minulo soboto ob prazniku občine pripravi- lo pohod po novi planin- ski poti, ki so jo poime- novali po celjskih grofih, označena pa je s kratica- mi CPP. Začetek in konec poti sta pri mostu čez Savinjo, na parkirišču železniške posta- je. Pot vodi do Starega gra- du, Osence, Pečovja, Sre- botnika, na Tolsti vrh, za- tem do kmetije Čater, na Gr- mado, Celjsko kočo, Vipo- to in preko Pečovnika na- zaj v Celje. Na poti sta dva kontrolna žiga, na planin- ski postojanki Kmetec pri Starem gradu in na Celjski koči, ter štirje žigi vrhov celjskega pogorja: Srebot- nik. Tolsti vrh. Grmada in Vipota. Pohodnike, ki bo- do v posebni knjižici zbra- h vse žige, bodo simbohč- no nagrajevali. Knjižice naj bi iz tiska dobili že konec tega tedna. Otvoritveni pohod je v so- boto sicer pokvaril dež, a ker pravih planincev s pra- vo opremo dež pač ne zmo- ti, se je pohoda udeležilo preko 30 planincev, med njimi tudi gostje z Gorenj- ske in Dolenjske. Med pot- jo so pohodniki dvakrat do- bili čaj, na zaključku, ki so ga pripravili na Celjski koči, pa so dobili še knež- ji golaž. iViirovnišica slilcanica iy Starem gradu »Osvetlimo pot k miru« je naslov letošnje akcije, ki lions klube povsod po svetu in otroke z vsega sveta zdru- žuje v izvirnem likovnem projektu Plakat miru, letos že štirinajstem po vrsti. Celj- ski del akcije, ki jo je orga- niziral Lions klub Celje Mo- zaik, so sklenili z razstavo na celjskem Starem gradu. V okviru projekta »Plakat miru« Lions Club Internatio- nal vsako leto razpiše nate- čaj za akcijo, ki ima vsakič drugačen naslov. Sodelujejo otroci, stari od enajst do tri- najst let, iz različnih šol, krožkov, likovnih delavnic, zavodov ipd. Lions klub Celje Mozaik se je na tokratni razpis prijavil drugič, prvič je sodeloval la- ni, ko je bil delovni naslov akcije »Združeni v miru«. Po- vabilu Mozaika so se v tokrat- ni akciji odzvale vse povab- ljene šole: OŠ Fran Roš iz Ce- lja s 7 likovnimi deli, OŠ Gla- zija (7), OŠ Petrovče (14) in likovna delavnica Ustvarjal- ni pristan iz Celja (5). Med prispelimi stvaritva- mi mladih je komisija izbrala po eno najboljše iz vsake šo- le, njih avtorji pa so: Jure Ju- rič, OŠ Fran Roš Celje, He- lena Mejač-Kolka, Ustvar- jalni pristan Celje, Branko Arčan, OŠ Glazija Celje in Marko Jošt, OŠ Petrovče. Najboljša likovna dela iz po- sameznih držav bodo poslali še na sedež The Lions Club International, kjer bodo tudi letos izbrali štiriindvajset fi- nalistov med približno tristo tisoč otroki, kolikor seji ko leto prijavi na ta nai Avtor najboljšega likov dela bo nagrajen z 2.5001 ostalih triindvajset final pa s po 500 USD. Razstavo »Osvetlimo | miru« v Galeriji likovni mladih na Starem gradus prh minuli petek popd otvoritev pa popestrili stopi učencev udeleženil Umetnine mladih mirovi bodo na ogled do 8 mai Bolšjak bo Sobotna otvoritev nove celjske bolšje tržnice pri Mla skem centru je, kljub obupnemu vremenu, lepo uspe Stojnice so postavili v hodnik centra in redki obisko so lahko izbirali med starinami, slikami mladih uni kov, starimi knjigami, mogoče pa je bilo kupiti tudi ^ no kolo, čelado, fotoaparat... Kljub temu, da se prodajalci niso pohvalili z zasluži bodo še prišli ponujat svojo »robo« na sejem. Posebnoi vetje je bilo, ko so poslušali glasbo s sedemdeset let sta gramofona. Nov poskus bolšjaka so prestavili v sredino ja, saj vsi udeleženci - prodajalci, obiskovalci in org^ torji verjamejo, da bi se tak sejem lahko Stroj za Varno hišo v ponedeljek so s krajšo slovesnostjo predstavniki podjetja TUŠ podarili ustanovi dacija Humanitarius pralni stroj. Fundacija je v okviru gesla - Dobrota, ki jo dajei^i zmerom vrne, stroj podarila Varni hiši v Celju. Foto: TRl^H Št. 16 -18. april 2002 bi TEDNIK pmšl KRAJI IN LJUDJE 13 fečer s Francozi lj,orani Plesnega foru- jijaki I. Gimnazije v predstavili svojo us- Tjlnost, ki jo negujejo Lnju francoščine. V Ifcdstavah, eni za so- drugi za javnost, tffali v lonescovi igri jra. nato pa odpeli še ^( šansonov. jpi uri so zaigrali Neja Sebastjan Vovk in Ma- [aiicl, Neja in Sebast- js svojo igro na nedav- ^jiikofonskih dnevih v Celju osvojila prvo nagrado in desetdnevno bivanje na gle- dališkem festivalu v franco- skem Avignonu. Vprašali smo ju, če so kovčki že pri- pravljeni. Sebastjan Vovk: »Ne, še ne, Neja jih bo gotovo spakirala zadnji dan, potujeva pa 9. ju- lija...« Neja Petek: »...in zelo se že veseliva, da bova spozna- vala igralce, pesnike, umet- nike, predvsem pa se vese- liva druženja z dijaki, ki bo- do obiskali ta festival. Sicer pa sva bila zelo vesela, ker je prava redkost dobiti dve nagradi v isti predstavi.« Za oba je nagrada tudi spodbuda za študij. Neja je vpisala študij francoščine in politologije, Sebastjan, ki ga mika igranje, vendar zgolj na ljubiteljski ravni, pa bo študiral komunikologijo in tržno komuniciranje in še naprej sanjal o študiju v tu- jini. BS, Foto: G. KATIC Po službi še ic zboru Mešani pevski zbor Cetis je eden redkih, ki v pevski dejavnosti združuje zaposlene v katerem od podjetij na Celjskem. Deluje že 23 let, v njem pa prepevajo tudi upokojenci podjetja in zunanji člani. Vodi jih Vlasta Plavčak, pred časom pa so uspešno nastopili na šestem mednarodnem festivalu narečnega petja na Bledu, kjer je sodelovalo deset zborov iz Nemčije in Slovenije. lopa igralca na frankofonskih dnevih, Sebastjan Vovk in Neja Petek, bosta za nagrado deset dni na gledališkem festivalu v Avignonu. Šola v naravi ^aci 3. razredov OŠ Hudinja so preživeli pet dni šole v naravi v Čatežu pri Treb- 1. Za nekatere je bilo to prvo slovo od doma. ne ure naravoslovja so bile zelo zanimive. Na pohodih so spoznavah okolico, živali v hi, rastlinje, onesnaževanje voda, načine življenja, kulturne znamenitosti in stare ačije. Še posebej so jih zanimale športne aktivnosti: kolesarjenje, lokostrelstvo in tno plezanje. Zadnji dan so izvedli pohod, ki se imenuje Lov na lisico, ko so morah izati vse znanje, ki so ga pridobili. Vsak večer so imeli animacijo: možgančkov ples orna male sive celice, kjer so se med seboj pomerili v znanju. ŽD Novi poveijniic GZC Vinico Sentočnilc v gasilskem domu na Ljubečni je bil redni letni občni zbor Gasilske zveze Celje v kateri je 14 prosto- voljnih gasilskih društev z več kot 1150 člani, med ka- terimi je 500 operativcev. S statutarnim sklepom so podaljšali mandat za leto dni članom organov GZ Celje, za- radi preobremenjenosti pa je na lastno željo odstopil dol- goletni poveljnik GZ Celje Janko Turnšek, ki je ostal član predsedstva. Zamenjal ga je Vinko Sentočnik, za podpo- veljnika in poveljnika poveljs- tva Mestne občine Celje pa so imenovali Milana Kušerja. Gasilska zveza Celje bo le- tos aktivno sodelovala pri dveh jubilejih, 90-letnici PGD Celje Gaberje in 80-let- nici PGD Ljubečna. 20. aprila bo na Ljubečni teoretični in praktični del seminarja za 50 sodnikov, ki bodo sodili na dveh državnih tekmovanjih: 18. maja za mladince in mla- dinke na poligonu v Šempe- tru v Savinjski dolini in 25. maja za člane in veterane v Moravcih. Maja se bo začelo letošnje pokalno tekmovanje gasilskih društev Slovenije od pionirjev do veteranov. Finale najboljših veteranskih dese- tin bo 7. septembra v Meng- šu, članov in članic pa 15. septembra v Škofji vasi. TV NA KRATKO Na Stari grad Stari grad nad Celjem s pomladjo bolj na široko odpira svoja vrata obiskovalcem. Aprila so odprli Hermanovo krč- mo, ki bo ta mesec odprta med 10. in 20. uro, od maja do oktobra pa bodo odpiralni čas podaljšali od 9. do 21. ure. Turistično informacijski center na starem gradu bo aprila odprt ob koncih tedna, z majem pa bo pričel delovati vsak dan. Na gradu je odprta tudi galerija likovnih del mladih, ki vabi v svoje prostore vsak dan razen ponedeljka od 10. do 16. ure. Nova turistična icarta Izšla je nova informacijska turistična karta celjskega turi- stičnega območja. V njej so podrobno opisane znamenito- sti, označene ulice in namestitveni objekti ter vse pomem- bnejše turistične točke. Turistično karto lahko brezplačno dobite v lokalni turistični organizaciji, na gradu in na vseh turistično pomembnejših mestih Celja in okolice. ilMesto v cvetju Turistično društvo Celje bo tudi letos izpeljalo tradicio- nalno akcijo ocvetličenja Celja, s katero omogočijo obča- nom cenejši nakup cvethčnih sadik in zemlje. Letos bodo občani lahko izbirali med cenejšimi pelargonijami, petuni- jami, surfinijami, muljevcem, lotosom, bidensom in vo- denkami. Sadike bodo prodajali po 175, 10 litrov zemlje pa po 360 tolarjev. Akcija bo v soboto, 11. maja, sadike pa lahko občani pri turističnem društvu naročijo že zdaj. (BS) Iz zaprašene sicrinjice v Muzeju novejše zgodovine Celje so odprli razstavo otrok vrtca Zarja »Iz zaprašene skrinjice - odkrivamo in negujemo ljudsko izročilo«. Razstava bo na ogled do 21. aprila. Ob razstavi so pripravili tudi delavnice v Herma- novem brlogu. Vrtec Anice Černejeve bo razstavo v Muzeju novejše zgo- dovine Celje pripravil od 7. maja naprej na temo Igrali smo se, igramo se. Na ta način se vključujejo tudi v projekt Žive- ti v Celju. Povezali bodo igro v mestnern^parku in nasploh igro kot dejavnost otroka v vrtcu. Vrtec Tončke Čečeve Celje je razstavo pripravil marca na temo Kako se v vrtcu učimo. Razstava je bila didaktična, namenjena bolj staršem in vzgojiteljem SB Št. 16-18. april 2002 14 MASI KRAJI IN LJUDJE Hmeljarji podpisujejo pogodbe Slovenski hmeljarji pričakujejo hektarske subvencije - Nova sorta sloven- skega hmelja Na slovenskih hmeljiščih so hmeljarji že pričeli s spomladanskimi deli ter se veselili deževnega konca minulega tedna. Sicer v teh dneh pričakujejo uredbo ministrstva o ureditvi trga s hmeljem, ki bo določila višino hektarskih subven- cij. Predstavniki Hmeljarske- ga združenja Slovenije so mi- nuli teden med obiskom kmetijskega ministrstva v Ljubljani poskušali doseči, da bi subvencije ostale na ena- ki ravni kot lani, torej 118 tisoč tolarjev za hektar. Ven- dar zaradi racionalizacije v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri- čakujejo nekoliko znižane subvencije. Predstavniki hmeljarske branže so mini- strstvo prepričevali, da so po kalkulacijah inštituta proi- zvodni stroški v hmeljarstvu v primerjavi z drugimi kme- tijskimi panogami precej viš- ji. Hkrati pa so opozarjali, da se zaradi večmesečnega zaustavljenega povpraševanja po hmelju že kažejo ponov- na zaostrovanja razmer na sve- tovnem hmeljskem trgu. Ta predpostavka izhaja iz podat- kov spomladanskega stro- kovnega obiska pridelovalnih območjih južne poloble v Av- straliji in Novi Zelandiji, kjer je bila letina hmelja 2002 nadpovprečna. Če bo tudi na severni polobli dobra letina, se bodo na trgu pojavile več- je količine hmelja, kar bo naj- verjetneje zopet povzročilo padec cen prostih oz. nepo- godbenih količin hmelja. Uredbo o hektarskih subven- cijah naj bi ministrstvo izdalo v tem mesecu. Prispevek za raziskave v teh dneh je približno po- lovica od 200 slovenskih hmeljarjev že podpisala po- godbe, s katerimi bodo omo- gočili dolgoročno strokov- no delo na Inštitutu za hme- ljarstvo in pivovarstvo Žalec (žlahtnjenje visokogrenčič- nih sort, varstvo hmelja) in promocijski program Hme- ljarskega združenja Sloveni- je. v Hmeljarskem združe- nju Slovenije še nimajo toč- nih podatkov, koliko povr- šin bo letos zasajenih s hme- ljem, saj Hmeljna komisi- ja še do maja zbira prijave. Vendarle ocenjujejo, da bo količina hmeljišč ostala na lanski ravni, torej da bo v Sloveniji približno 1.800 hektarjev, zasajenih s hme- ljem, od tega naj bi bili v Spodnji Savinjski dolini do- bri dve tretjini vseh hme- ljišč. Sofinanciranje strokovne- ga dela obeh institucij naj bi po novem oblikovali po hek- tarju zemljišč in ne več po kilogramu prodanega hme- lja. »Več desetletij je veljalo, da so hmeljarji za programe in- štituta in združenja odvajali prispevek glede na količino pridelanega in prodanega hmelja. Tak postopek je bil utečen, prispevek pa je bil obračun pri prodaji hmelja. Glede na to, da so v Evropski uniji tako hektarske subven- cije kot tudi sofinanciranje lastnih programov vezani na hektar, smo tudi na skupšči- ni združenja podprli poso- dobljen način obračunava- nja,« pravi direktor Hmeljar- skega združenja Slovenije doc. dr. Martin Pavlovič in dodaja, da prispevek ne bo več pogojen s količino pri- delka hmelja, hkrati pa se vi- šina prispevka v primerjavi s preteklimi leti z novim obra- čunom za povprečne pride- lovalce ne bo spremenila. »Razlika bo v tem, da bodo sedaj hmeljarji že v naprej, glede na površino hmeljišč, točno vedeU, koliko prispe- vajo za delo inštituta in zdru- ženja. V ministrstvu za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehra- no bodo verjetno pogojevali dodatne vire financiranja za pridelavo hmelja preko skup- nih programov, ki jih lahko izvajamo v združenju ali na inštitutu. Zato menimo, da bi bilo dobro, če bi hmeljar- ji čimprej podpisali pogod- be, saj bodo tako medseboj- ni odnosi pravno posodob- Doc. dr. Martin Pavlovič Ijeni, omogočeno pa bo na- daljevanje dolgoročnega vla- ganja v hmeljarsko infrastruk- turo. Želimo in upamo, da bodo hmeljarji pokazali po- trebno pripravljenost za dol- goročno financiranje svoje panoge, najprej s podpisom pogodbe, kasneje pa tudi z izpolnjevanjem na skupšči- ni dogovorjenih finančnih ob- veznosti.« Na Institutu za hmelj^ars- tvo in pivovarstvo Žalec skr- bijo predvsem za žlahtnjenje novih sort in varstvo ra§tlin ter napovedujejo, da bi lah- ko - skladno s svetovnimi trendi - že v dobrih petih le- tih razvili novo slovensko sor- to hmelja, ki se bo za razH- ko od prejšnjih aromatičnih sort ponašala z visoko vseb- nostjo grenčičnih snovi ozi- roma t. i. alfa kislin. URŠKA SELIŠNIK lil NA KRATKO^ Zborovali vinogradniki v dvorani Zadružnega doma v Petrovčah so se nem zboru zbrali savinjski vinogradniki. V dj-^jj' zbranih 120 vinogradnikov, ki so na zboru pregledalji'' delo, začrtali smernice delovanja za letos ter iz^Jl gane društva. Še pred pričetkom občnega zbora stavnik žalske upravne enote predstavil obveznost' nikov vinogradov, ki izhajajo iz zakona o vinu, tej ge, ki jih določa pravilnik o registru pridelovalcev o/ in vina. Najboljši planinci Mladinski odsek Planinskega društva Zabukovic^, pravil 4. tekmo Savinjske orientacijske lige. V pravjii skih razmerah se je od lovske koče Gozdnik do cilj planinskem domu na Homu podalo 33 ekip iz devetij ninskih društev. V kategoriji mladi planinci do 6. razr^ zmagala druga ekipa PD Zabukovica, v kategoriji 7.j razred druga ekipa PD Braslovče, ki so prvo mesto os tudi pri mladincih in veteranih, pri članih in družinah prvo mesto osvojilo PD Zabukovica. Nagrado za fairpi prejela ekipa PD Prebold. Primerne čistilne naprave Podjetje Remont iz Celja in italijanski proizvajale stilnih naprav Euro-Mec sta pripravila strokovno elc zijo z ogledom čistilnih naprav v Italiji. Ogleda so se ležili predstavniki občin Braslovče, Polzela, Vransko,V( in Javnega komunalnega podjetja Žalec. Ogledali sos tipov naprav za čiščenje odplak krajev z 200 do 4000 tami (prebivalci), ki so primerne za občino Braslovf druge občine. Čistilne naprave so popolnoma pod ze in ne vplivajo na okolico, poleg tega pa so postavi neposredno ob stanovanjskih hišah v naselju. S poti po Namibiji v torek je v dvorani II. slovenskega tabora v Žalcu I Orožim pripravil potopisno predavanje z naslovom Bušmani in Rdečimi nimbami. Miran Orožim se je \ popotnikom Zvonetom Šerugo odpravil v Namibijo,! jo popotniki dodobra prekrižarili v mesecu dni. Oroži na potovanju posnel več kot tisoč fotografij, najbolj pa navdušili tamkajšnji ljudstvi. Rdeče nimbe in BušmaD predavanju, ki ga je obogatil s številnimi diapozitivi, je Oi predstavil življenje ljudstev, ki še vedno živijo kot nj predniki". Žabotova na Gomilskem Kulturno društvo Gomilsko je organizator sobotneg čanja, na katerem bo Vida Žabot pripravila predaval naslovom Od stiske do stika. Predavanje se bo v Domu janov Gomilsko pričelo ob 20. uri. U. S„ Uspel humanitarni iconcert Sožitje, medobčinsko društvo za pomoč duševno prizadetim Žalec, je ob 30- letnici delovanja v soboto pripravilo humanitarni kon- cert pod naslovom Podari- mo jim srečo. V telovadnici I. osnovne šo- le Žalec se je zbralo več kot tisoč ljudi, ki so prisluhnili dva- najstim znanim slovenskim an- samblom zabavne in narodno zabavne glasbe ter pevcem. De- lo Medobčinskega društva So- žitje za pomoč duševno pri- zadetim Žalec je predstavil predsednik Rihard Kopušar, ki je poudaril, da je osnovna naloga društva izražena v raz- ličnih oblikah pomoči osebam z duševno prizadetostjo v vseh obdobjih njihovega življenja in njihovim staršem oziroma skrbnikom. Sredstva, ki so jih zbrali s humanitarnim koncer- tom, in sredstva sponzorjev bo- do namensko porabljena za za- gotovitev boljših življenjskih in delovnih pogojev prizade- tih oseb ter za nakup nekatere specifične opreme za nov vzgojno varstveni center v Žal- cu. Delo žalskega društva sta pohvalila župan Lojze Posedel in direktor Sožitja Slovenije Tomaž Jereb. T TAVČAR Med nastopom ansambla Kline. Gledališka skupina OŠ Braslovče z mentorico Julijano Veber, ki se je predstavila z igrico S kraljem M| v prihodnost miru in ljubezni. Mladi gledališčnik v Žalcu žalska območna izposta- va javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Kul- turno umetniško društvo sta v dvorani Doma II. sloven- skega tabora v Žalcu pripra- vila območno revijo gleda- liških skupin osnovnih šol pod naslovom Mladi gleda- liščnik. Na odru žalskega doma so se predstavili učenci iz Osnov- nih šol Braslovče, Griže, Pe- tro vče, Vransko, Žalec, Polzela ter podružničnih šol Gotov- Ije, Galicija in Otroška gle- dališka skupina iz Tabora. Po zaključku je strokovni" spremljevalec Miha Alujevič pripravil pogovor z mento- ricami ter pohvalil vse sode- lujoče skupine. Vsi prikazi so bih gledališko zanimivo izdelani, mladi izvajalci pa dobro režijsko vodeni. Posa- mezne odrske rešitve in scen- ske zasnove so ga velikokrat navdušile in pozna se, da se mentorice premišljenoii^ jajo z gledališko deja^"" jo. Za nastop na medob^ ni reviji je izbral OtroŠl^" dališko skupino Tabor si stavo Plešoči osliček]' tor Sandi Mlakar), OS slovče Sem res por^ (mentorica Lidija Ko^ OŠ Polzela Stop po brei vinje (mentorica Mari trovec) in POŠ GotoV šola (mentorica KariD* korny). T.TA^ Št. 16-18. april 2002 IlEDNIK NASI KRAJI IN LJUDJE 15 Šempetrani, Šempetrčani in Šempetrci jljivalci treh po svetem Petru poimenovanih krajev so se znova srečali joboto so v šempetr- j, hmeljarskem domu Javili prisrčno srečanje Igraje v, ki so ime dobi- ijvetem Petru. Trije slo- ;lu kraji - Šentpeter iz ija, Šempeter iz Vrtoj- »naš« Šempeter so se jsrečali lani na Dolenj- los so bili gostitelji sre- ki postaja tradicional- (savinjskem Šempetru, prireditvi so predstavni- treh krajev v krajšem iirnem programu pred- li svoje navade in obi- spregovorili o lepotah ii krajev ter predstavili je posebnosti. Snovnošolci iz savinjske- Šempetra so prikazali ice iz preteklosti moje- Hja. Prireditev, ki je na- ila celo šolsko leto, so v Ijarskem domu predsta- vili tudi v dopoldanskih urah. Učenci so se spomnili starih kmečkih opravil, obiskovalci so si lahko ogledali kmečko ohcet in prisluhnili starim ljudskim plesom in petju. Z dramskimi prizori so učen- ci prikazali, kako so ženske včasih prale, pekle kruh, tkale in obirale hmelj. Furmani so nas s pesmijo popeljali v ča- se, ko so se razigrani fantje ustanavljali v furmanski go- stilni Privošnik. Prireditev je spremljala razstava, kjer so bili razstavljeni izdelki učen- cev. Na srečanju so predsedni- ki vseh treh turističnih dru- štev in krajevnih skupnosti podpisali listino o medseboj- nem sodelovanju. Šempetr- ci, Šempetrčani in Šempetra- ni so se obvezah, da bodo so- delovali na turističnem, gos- podarskem, športnem, kul- turnem in še kakšnem po- dročju. Seveda bodo ob tem poskrbeli tudi za promocijo krajev in medsebojna sreča- nja. K podpisu sporazuma o prijateljstvu, sodelovanju in druženju bodo poskušali pri- tegniti še prebivalce drugih slovenskih in tudi zamejskih Šempetrov. Sobotno druže- nje je v imenu savinjskih hmeljarjev pozdravil nekda- nji hmeljarski starešina; so- delovanja pa so se razveseli- li tudi župani treh občin, ka- mor Šempetri sodijo kot kra- jevna skupnost ali krajevni odbor - torej Žalca, Vrtojbe in Novega mesta. Številni obi- skovalci v hmeljarskem do- mu so poleg splošnih značil- nosti še posebej spoznah tu- di kulinarične dobrote iz po- sameznih Šempetrov. U. SELIŠNIK, T TAVČAR Obiralke hmelja iz savinjskega Šempetra. Najboljši iSauinjsIfi btematild ^OŠ Šempeter so bili ^telji področnega tek- ''^dnja za srebrno Ve- priznanje v znanju 'tematike. i ^^l^upno je tekmovalo 123 \ '^'»cev 6., 7. in 8. razre-j iz osmih spodnjesa-l ^skih šol, kar 38 učen| ^'Pa je osvojilo srebrnoii |ovo priznanje. Po neu-" J^ih rezultatih bodo na ^^no tekmovanje odšU ^ Kurent, Jernej Turn- ]'nTaja Bencina (I. OŠ 5), Luka Dolar in Va- Vezočnik (OŠ Bra- J^e), Gašper Florjane ,;Petrovče),Blaž Šmerc /egorčernelč (OŠ Pol- S srečanji proti drogi Društvo Srečanje so v Žalcu pred časom ustano- vili posamezniki, ki so končali večletni program v Don Pierinovi skupno- sti. Lastna negativna izkušnja odvisnosti od trdih drog in večletna pot iz brezna sta sku- paj ustvarili celovit odnos do drog, predvsem pa odnos do življenja samega. Posamez- niki so dokazali, da se star način življenja da spreme- niti in da najlažje pomaga tisti, ki pozna položaj odvi- snika. Tako v Društvu Sre- čanje s pomočjo pogovorov skrbijo za individualno de- lo z odvisniki in izpostavlja- jo lastno izkušnjo, kar je mnogo bolj vzpodbudno kot najlepše besede. Poleg tega na tedenskih srečanjih delajo z družinami odvisnikov, ve- liko pozornosti pa namenja- jo preventivnemu delu, saj so prepričani, da je lažje pre- prečiti kot zdraviti. V ta na- men pripravljajo različna srečanja z vsemi, ki se po- čutijo prizadeti ali odgovor- ni do družbe in posamezni- kov; poleg tega pa priprav- ljajo srečanja z mladimi, ki so najbolj na udaru. Društvo Srečanje deluje v dnevnem centru Želva na Levstikovi 15 v Žalcu, in si- cer jih ob ponedeljkih, tor- kih in petkih najdete med 15.30 in 19.30, ob torkih, sredah in četrtkih pa od 10. do 14. ure. Za starše in svoj- ce odvisnikov pripravljajo srečanja vsak ponedeljek ob 19. uri, dodatne informaci- je pa so na voljo na telefonu društva 710 35 24. US Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju, zadeva St 58/2001 z dne 4.4. 2002 nad stečajnim dolžnikom PAV d.o.o., - v steč^u C. Simona Blatnika 16 3320 VELENJE OBJAVLJA STEČAJNI UPRAVITELJ ZBIRANJE PONUDB (I. narok) I. PREDMET PRODAJE 1. PREMIČNINE 1.1. Pisarniška oprema in po cenitvenem seznamu: čajna kuhinja kpl 3 kom., pisarniške mize razne 17 kom, pisarniške omare razne 40 kom., pisarniški stoli razni 23 kom., pisarniški fotelj 8 kom., razni telefonski aparati 9 kom., fax Canon, računski stroj Scalar 2 kom., kitajska vaza, blagajna - trezor, idr. 1.2. Stroji in oprema po cenitvenem seznamu: pnevmatska stiskalnica, brusilni stroj, namizni rezkar, rezkalni stroj, pnevmatska brusilka, kompresor-nekompleten, ročni paletni viličar, kovinski vozički 4 kom., obdelovalne glave za les 6 kom., kovinska in lesene police, tehtnica 500 kg, vrtna kosilnica, idr. Premoženje pod točko 1 se prodaja v kompletu za izklicno ceno 856.440,00 sit. Varščina znaša 90.000,00 sit. 2. PREMIČNINE 2.1. Izdelki po cenitvenem seznamu: kuhinje razne nekompletne 5 kom., razni nekompletni kuhinjski elementi 8 kom., razni zaključni elementi-police 4 kom., pomivalna korita razna 4 kom., jedilni kot kpl., idr. 2.2.Polizdelki po cenitvenem seznamu: razna vrata za kuhinjske elemente, razna polnila za elemente, razni pulti, zaključne letve, idr. 2.3.Izdelavo! material za lesno industrijo po cenitvenem seznamu: oplemenitena iverka- večina razrez skupaj 36 m^, razni obrobni trakovi, razno okovje in ročaji, idr. Premoženje pod ročko 2 se prodaja v kompletu za izklicno ceno 1.790.760,00 sit. Varšči- na znaša 180.000,00 sit. 3. PREMIČNINE 3.1. Mali gospodinjski aparati po cenitvenem seznamu: rezkalniki razni 3 kom., mesorez- nice 4 kom., kavni avtomati razni 3 kom., mlinček za kavo 2 kom., mlinček za žito 4 kom., kuhalnik vode 2 kom., razni sesalniki 7 kom., sesekljalnik 2 kom., vafel pekač, ožemalnik, idr. 3.2. Rezervni deli za male gospodinjske aparate po cenitvenem seznamu: razni filstri, vrečke za sesalnike, zobniki, reduktorji, nožizasekljalnike, plošče-nožza rezalnike, pokrovi, tesnila, ležaji, pogonske enote, termostati, grelci, stikala, idr. Premoženje pod točko 3 se prodaja v kompletu za izklicno ceno 696.495,00 sit. Varšči- na znaša 70.000,00 sit. Premoženje je ocenjeno kot celota s cenitvenim poročilom z dne 16.1. 2002 in bo prodano po načelu »videno-kupljeno«. Izklicne cene so v skladu s cenitvenimi poročili g. Zvoneta Jezernika, univ. dipl. ing., stalnega sodnega cenilca in jih je možno pri ogledu videti na sedežu podjetja. II. POGOJI PRODAJE 1. Premoženje pod točkami 1, 2 in 3 se prodaja po kompletih. 2. Premoženje se prodaja po sistemu videno-kupljeno. 3. Premoženje bo prodano najugodnejšemu ponudniku, ki ga bo izbral stečajni upravitelj pod nadzorom predsednika stečajnega senata (154. čl. ZPPSL). 4. Podpis pogodb in plačilo kupnine: za premoženje mora kupec podpisati pogodbo v roku 30 dni po prejemu poziva stečajnega upravitelja za sklenitev pogodbe, kupnino pa plačati v 15 dneh od sklenitve pogodbe. 5. Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin in prispevkov. Davščine in prispevki se dodatno zaračunajo izbranemu ponudniku, in sicer na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS 89/98). Vse dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec. 6. Če najugodnejši ponudnik v roku, ki je določen v ročki 4, ne sklene pogodbe oz. odstopi od sklenjene pogodbe ali kupnine ne plača v dogovorjenem roku, ima stečajni upravitelj pravico odstopiti od pogodbe, oziroma razdreti že sklenjeno pogodbo brez dodatnega roka za izpolni- tev. 7. Premoženje preide v lastništvo kupca šele takrat, ko je v celoti plačana kupnina. 8. Če kupec ne plača v roku celotne kupnine ali kakorkoli drugače odstopi od nakupa, se mu vrne le tisti plačani del kupnine, ki ostane po pokritju varščine od dodatnih stroškov, nastalih zaradi kupčevega odstopa od pogodbe. III. POGOJI ZA UDELEŽBO PRI PRODAJI Z ZBIRANJEM PONUDB 1. Pri prodaji premoženja z zbiranjem ponudb lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v določeni višini izklicne cene. Sodelovati pa ne morejo tiste fizične osebe, ki so določene v 153. členu I., II. in III. Odstavka ZPPSL. 2. Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca in njegov točen naslov, ponujeni znesek, ponudbo pa mora podpisati odgovorna oseba. Ponudniki morajo ponudbi priložiti dokazilo o plačilu varščine potrjene s strani APP, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu RS, pravne osebe pa kopijo sklepa o registraciji pravne osebe ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe. 3. Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bodo upoštevane samo ponudbe, ki bodo izpolnjevale vse razpisane in navedene pogoje. 4. Ponudniki plačajo varščino na račun stečajnega dolžnika, odprt pri APP Velenje, na št. ŽR 52800-690-67570, s pripisom namena nakazila: varščina za zbiranje ponudb. 5. Ponudniku, ki ni izbran za najugodnejšega ponudnika, se varščina brez obresti vrne v osmih dneh od izbire najugodnejšega ponudnika. IV. POSTOPEK ZA ZBIRANJE PONUDB 1. Rok za zbiranje ponudb je 15 dni po objavi v časopisu. 2. O izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločeno v 15 dneh od poteka roka za zbiranje ponudb. 3. Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika obveščeni v 15 dneh od izbire. 4. Prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe o prodaji z najugodnejšim ponudnikom v kolikor ponud- nik ne izpolnjuje vseh razpisanih pogojev ali kakor koli drugače ne sme ali ne more skleniti kupoprodajnega pogodbe. 5. Ponudbe pod izklicno ceno se ne upoštevajo. 6. Ponudbe brez položene varščine se štejejo kot neveljavne. 7. Ponudbe pošljite po pošti na Okrožnp sodišče v Celju, Prešernova 22, 3000 Celje s pripisom - Stečajni postopek Opr. Št. 58/2001 - Ponudba za odkup - ne odpiraj. V. DRUGO Vse informacije v zvezi s prodajo in ogledom premoženja dobijo zainteresirani ponudniki pri stečaj- nem upravitelju g. Kos Tomažu, tel. 03 582 20 22 in GSM 041 652-185. Dodatne informacije o premoženju in ogled cenilnega zapisnika je mogoče dobiti na sedežu podjet- ja v Šmarju, Obrtniška ul. 2, vsak delovni dan od 10. do 14. ure, po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteliem. Št. 16 -18. april 2002 16 NAŠI KRAJI IN LJUDJE Knjiga o veiiicem Siatinčanu Izšel je Kidričev zbornik o njegovem življenju in delu Za 50-letnico smrti in 120- letnico rojstva velikega slo- venskega literarnega zgo- dovinarja in soustanovite- lja Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Franceta Kidriča je bil v Ro- gaški Slatini veliki simpo- zij, ki je znova osvetlil nje- govo vlogo v slovenski zna- nosti in kulturi. V Rogaški Slatini, kjer se je rodil, odraščal in kamor se je pogosto vračal, je bila prejšnji teden po dveh letih predstavitev knjige Kidričev zbornik, v katerem so zbra- ni znanstveni prispevki upo- števanih avtorjev iz Ljublja- ne, Maribora, Avstrije in Hr- vaške. Francetovo življenjsko pot je v zborniku podrobno predstavil urednik zbornika ter predsednik organizacij- skega odbora simpozija Sla- tinčan dr. Jožef Lipnik. Dr. France Kidrič (1980- 1950), ki je študiral na du- najski univerzi slavistiko in filozofijo ter tam doktoriral, je bil najprej uslužbenec slo- vite Dvorne knjižnice. Po raz- padu Avstro-Ogrske se je za- poslil na novi ljubljanski uni- verzi ter predaval književnost. Med drugim je postal rektor univerze ter po II. svetovni vojni predsednik SAZU. Po- S predstavitve Kidričevega zbornika in knjige Kidričevih pisem dr. Franu Ramovšu v Rogaški Slatini. Med avtorji prispevkov v zborniku sta predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. France Bernik in Slatinčan dr. Jožef Lipnik, urednik zbornika. glavitno Kidričevo delo je zbrano v treh knjigah, v zgo- dovini slovenskega slovstva do Zoisove smrti ter Prešer- novi monografiji. Slatinske predstavitve Ki- dričevega zbornika so se po- leg Lipnika udeležili nekateri drugi soavtorji. Med njimi Ki- dričev učenec, predsednik Slovenske akademije znano- sti in umetnosti dr. France Bernik, ki je predstavil Ki- dričevo zadnje obdobje, dr. Igor Kramberger (avtor pris- pevka o Prešernu v Kidričevi redakciji) in mag. Simona Pulko (o Francetu Kidriču in šoli). Dr. Bernik je obenem ob- širno predstavil še novo knji- go 48 Kidričevih pisem veli- kemu prijatelju dr. Franu Ra- movšu. Iz publikacije, ki jo je izdala SAZU, je prebral Ki- dričevo pismo iz Rogaške Sla- tine, pričevanje velikega pri- jateljstva. Pri vsem skupaj je med drugim opozoril na Ki- dričeve zasluge za ustanovi- tev nekaterih ljubljanskih in- štitutov, ki še delujejo, v kri- tičnem tonu pa menil, da je dr. France Kidrič preveč pod- legal dnevni politiki. Predstavitve zbornika v Ro- gaški Slatini so se udeležili tudi prorektorica mariborske univerze dr. Zinka Zorko ter Francetovi vnukinji oziroma Borisovi hčerki Jurka -in Marjetka Kidrič, znanstve- nici na področju naravoslov- nih znanosti. BRANE JERANKO 37 vrst oriiide pod Boliorjenj v Sloveniji raste okoli 70 različnih vrst orhidej, ga dobra polovica na območju Bohorja. Tadeja Brjj, iz Senovega je raziskala orhideje in jih na fotogrJl razstavila v Krškem. Ob Dnevu zemlje so se v \{J skem regijskem parku odločili, da bodo razstavo pJ' vili v Slovensko - bavarski hiši. " Dopolnili so jo z dodatnimi fotografijami in zlože^, roži, ki je ogrožena tako v Evropi, kot tudi v Sloveniji.^ mivo razstavo orhidej z Bohorja, ki bo v prihodnje razširjeno območje Kozjanskega parka, bodo odprli vi tek, 19. aprila. Pred otvoritvijo bo ob 15. uri strokovni] vet o obnavljanju suhih travnikov na površini 500 hekijj nato pa bodo nastopili osnovnošolci iz Bistrice ob ^ dramatizacijo Geniji v kopalkah. Zaključili bodo tudi j rarni natečaj Travnik skozi štiri letne čase, na kateregj otroci osnovnih šol na območju Kozjanskega parka po^ 55 literarnih izdelkov. i V soboto, 20. aprila, pa bo predstavitev zanimive |j Via historica iz Radeč po dolini Gračnice, skozi JurkloSj Planino pri Sevnici, Polano, sv. Lovrenc, Razbor, po ^ Sevnične čez Zdolške travnike, Oshco in Veternik do g dov Podsreda in Pišece ter Bistrice ob Sotli s kolonijo jijj larjev, zanimivih ptičev, ki živijo v Sloveniji le v trehkj nijah. Pot je dolga okoli 40 kilometrov z mnogimi naraj mi in kulturnimi zanimivostmi ter naj bi za mnoge obisj valce zaživela v prihodnjih letih. Na sv. Lovrencu bodopij stavniki Kozjanskega parka sodelovali pri zaščiti rastii sluzijevega svišča (encijana), tržaškega svišča, opojne •ce in drugih zanimivih rož, pripravljen pa je tudi projeld oživitev suhih travnikov na območju Radeč, Kalobjaj] dolini Gračnice na skupni površini med 2 do 3 tisoč he!| ri, medtem ko je evidentiranih že 350 hektarov. TONE VR^ MODRI TELEFON iWieteoroiogi »štrajicajoff? Bralec Rudolf iz Celja se pritožuje nad slabim delom meteorološke postaje v Ce- lju in diskriminatorno vlo- go, ki mu jo pripisuje Urad za meteorologijo. Pogosto se dogaja, da v elektronskih medijih, zlasti radiu, podat- kov o vremenu iz Celja ni po cele dneve, zlasti med prazniki. Tako je bilo tudi na cvetno nedeljo. Ker je Ce- lje tretje največje mesto v dr- žavi, nanj pa gravitirajo ta- ko velika območja kot so Sa- vinjska dolina in Kozjan- sko, se zdi to Rudolfu ne- dopustno. Odgovarja vodja Urada za meteorologijo. Agencije RS za okolje, Jože Roškar: »Na meteorološki postaji v Celju sta zaposlena dva vestna in na- tančna opazovalca, ki opazu- jeta in poročata o vremenu v vseh predpisanih terminih, po programu, ki velja enako za vse glavne meteorološke po- staje v Sloveniji. Sistematič- no spremljanje poročil bi po- kazalo, da je iz Celja redno poročanje o vremenu v me- dijih med delavniki in ob so- botah. Ob nedeljah in praz- nikih je zaradi zakonskih omejitev program krajši, za- to je poročil nekoliko manj. Vzrok za manj podatkov v ne- katerih dnevih torej ni slabo delo, ampak omejeno števi- lo delavcev, zakonske ome- jitve in omejena finančna sredstva za plačilo dela v pro- stih dnevih in praznikih. Me- teorološka postaja Celje ni za- postavljena, dela po enakem programu kot ostale postaje in v medijih objavljamo ved- no vse zbrane podatke. V nedeljo, 31. marca, pa se je zgodil še prehod na polet- Do prihodnjega četrtka klice na Modrem telefonu spi mala novinarka Bojana Jančič telefonsko številko 031/56} jo lahko pokličete vsak dam 10. in 17. uro. Svoja vprašanj Modri telefon lahko med pone kom in petkom zastavite tud telefonu 42-25-100. ni čas, kar prispeva k n dežno manjšemu števili; datkov o vremenu. Pri' teoroloških opazovanjih' namreč ne spreminjamo.^ pak opazovanja in merir šimo v skladu z absoli- časom, tako da so prim- ve po celem svetu. Tako skladu s tem najpomembf' ši termin za poročanje o menu ob 7. uri zjutraj. ^ danska termina sta se r maknila po uradni uri in 15. uro, večerni pa n^' uro. Poročanje o vremer 20. uri je za radijska la razmeroma pozno, po^ pa so objavljeni še na i' netu in teletekstu. Dodatne podatke iz ^[ bi lahko dobili s posta^''; jo avtomatske meteorol"' postaje, to pa v Celju i[ urejeno. Za postavitev postaje sedanja lokaci'' primerna, nekajletno varjanje z lokalno skup'^' jo pa kaže na skorajšnj^^ pesno rešitev problein^; ko da bomo postajo pi"^" li na primernejšo lokav Uspešno leto v občini Kozje 15. aprila praznujejo v Kozjem praznik občine kot spomin na leto 1016, ko je bilo v pisnih virih prvič omenjeno ime Kozje. V letu od lan- skega do letošnjega praznika so v ob- čini na novo uredili več učilnic za začetek devetletnega šolanja v osnov- nih šolah Kozje in Lesično. Posodo- bili so cesti Kozje - Veternik in Gru- ska - Sp. Zdole ter več krajevnih cest. Nadaljevali so z urejevanjem šport- nega stadiona v Kozjem ter s kanaliza- cijo v Podsredi, kjer naj bi po treh letih do konca aprila končno začela obrato- vati tudi čistilna naprava. V Lesičnem so obnovili spomenik žrtvam v 2. sve- tovni vojni, med bloki v Kozjem uredi- li parkirne prostore in javno razsvet- ljavo ter postavili hitrostne ovire pred šolo in vrtcem. Zavarovali so tudi ob- močje zanimive jame Gruska, ki jo bo- do še letos očistili navlake ter pripravi- U za turistične oglede. V letošnjem letu bo največja občin- ska investicija v posodobitev kuhinje z jedilnico in sanitarijami pri osnovni šoli Kozje ter nadaljevanje opremljanja šport- nega parka. Žal slabo kaže z obnovo ceste Buče - Verače, za katero na Direk- ciji za ceste Republike Slovenije - vsaj letos - ne kažejo prevelikega posluha. Praznična seja občinskega sveta ob- čine Kozje, ki je v slovenskem prosto- ru predvsem poznana po Dekorju, Mon- tu in Kozjanskem parku s sedežem v Podsredi, bo v petek, 19. aprila. Na njej bodo podelih letošnja občinska priz- nanja. Tokrat bo dobil plaketo občine Kozje Jože Gradišek, dolgoletni tajnik Krajevne skupnosti Kozje. Denarni na- gradi bosta dobila Tenis klub Kozje in Mladinska gledališka skupina s sekci- jo Zvonček v Podsredi, priznanja pa Ka- rate klub Kozjansko, Dušan Kocman iz Lesičnega in Edita Leskovšek iz Ješov- ca pri Kozjem. Dve izredni priznanji pa so svetniki tokrat namenili Petru An- tunoviču iz Lesičnega in glasbeniku Francu Rajglu z Veternika, slednjemu ga je župan Jože Planine izročil na kon- certu v gasilskem domu. V prazničnem programu bodo nastopili Moški pev- ski zbor Kozje z Andrejem Kelemino, otroška skupina Zvonček iz Podsrede, ki jo vodi Neveka Šmalčič in Franc Rajgl s harmonikarji. S prazničnimi prireditvami bodo na- daljevah do 10. maja. 19. in 20. aprila bo več prireditev ob prazniku občine in Dnevu zemlje v Kozjanskem parku v Pod- sredi, 27. aprila bo v Kozjem 11. sreča- nje kozjanskih pevskih zborov in 4. maja pri cerkvi na Pilštanju ter v Lesičnem praznovanje Florjanovega z odkritjem kipca sv. Florjana in otvoritvijo sejne sobe v gasilskem domu. 9. maja bo v Športnem parku v Kozjem 12. osnov- nošolska atletska olimpiada in 10. maja gostovanje Mednarodnega znanstvene- ga simpozija Menagement in razvoj - MER 2002 v Kozjem. TONE VRABL Št. 16 -18. april 2002 Sem pa res zategla... je vstop v stoto leto komentirala Helena Borovšak NASI KRAJI IN LJUDJE 17 ,j mladosti moja...« je u^Kajkrat v nedeljo za- j glas v Žervišah na .„i 15. aprila leta 1903 jg Helene Borovšak. V ,y družinskih članov je jjnijo na ustih in v sr- ijtopila v svoje stoto le- i, družabnih prostorih pa starejših v Šentjurju, .iivi zadnji dve leti. jlaj? Preprosto zato, ker .mladost ne le njej, pač jidi hčerki Mili in zetu jetu, s katerima je dolga živela v Celju, preveč od- jiila in nista več zmogla (odnevne skrbne nege, [šne je deležna v domu. [jmika, kot Heleno poz- (ečina ljudi, se ne da. »V lu,« rada pove, »imamo 10 telovadbo, da nam noge sem ne zaspijo.« Še bolj lelovadbe pa je vesela če- ovih dopoldnevov, ko iski terapevt Gojko Jev- šenak raztegne harmoniko, starostniki pa pritegnejo niz ljudskih napevov. Preko revirjev in iioste do Beograda čeprav si je iz kmečke sve- tinske družine želela v šole, pravih možnosti ni bilo. Sredi dvajsetih let preteklega sto- letja je zato sledila soprogu rudarju v Zasavske revirje, v Hrastnik, kjer se je bilo ob skromni plači treba kar po- šteno znajti, da pet otrok, si- nova Dolfi in Stane ter hčer- ke Mila, Štefka in Pavla, ni bilo lačnih. Pa je šlo; s pri- delki z njivice za rudarski- mi stanovanji, pa z »grena- dir-maršem« ali močnikom, ki sta Tamiki še dandanes os- tala med najljubšimi jedmi. V hrastniške čase sodi tudi začetek njenega družbenega udejstvovanja, zato ne pre- seneča, da je kot prvoborka nosilka partizanske spome- nice. Vojna vihra je družino raz- selila; moške je okupator in- terniral v Mauthausen, kjer so ubih očeta, starejši Dolfi se je kot partizan vrnil v Slo- venijo, bil ranjen, zajet in us- treljen kot talec na Ptuju, pre- živel je le mlajši Stane. Žen- ske; Tamiko s tremi najstniš- kimi hčerkami, so izsehli na Hrvaško, tam pa so se vse štiri pridružile partizanom. In po- tem, s puško največ na hrb- tu, redko, med počitki, pa tu- di pod glavo, vse do konca vojne, ki so jo preživele vse štiri. Po vojni je bila Helena Bo- rovšak dvakrat zapored na ob- močju Kozjanskega izvolje- na za ljudsko poslanko v zvez- no jugoslovansko skupščino. Tja, v okolico Žusma, Krivi- 99-letna Helena Borovšak s hčerko IVlilo, zetom Branetom ter harmonikarja, Matej in Janko Mogu. ce. Kozjega, Lesičnega in Pil- štanja, kamor se je iz Celja ničkolikokrat popeljala s ko- lesom, jo mish tudi zdaj ve- likokrat odpeljejo. In iz Koz- janskega je tudi vrsta pesmi, ki jih z veliko ljubezni in bi- strine duha ohranja v mislih. Po »beograjskih« časih, ko ni več kolasarila na Kozjansko, je kondicijo nabirala s pla- ninarjenjem. Z najzvestejši- mi spremljevalci, vnuki in njihovimi prijatelji, je pre- hodila Kamniške in Savinj- ske Alpe, celotno Slovensko planinsko transverzalo, z vnu- kom, ki se ni in ni rešil kaš- Ija, pa sta prehodila celotno Pohorje in po dobrem tednu je v Celje pripeljala utruje- nega, a povsem zdravega. Pridejo trenutki, ko zame- ša obraze in imena svojih bliž- njih; pri 7 vnukih z družina- mi, 16 pravnukih in 3 pra- pravnukih, bi se to zgodilo še marsikomu, desetletja mlajšemu. Včasih ji je s stav- kom, dvema treba pomaga- ti, da se spomni, kje se je pre- trgala nit pogovora. A misel pri ljudskih pesmih se ji ni- koH ne prekine. In zato je tudi v nedeljo, ko sta petje ubra- no spremljali še frajtoneri- ci, bilo tolikokrat slišati ti- ste o pilštanjskih drnuljah, ravnem polju, žarečem Bo- horju in nenazadnje - izmuz- Ijivi mladosti. IVANA STAMEJČIČ Snubitev pod isto streiio Mali Brezi pri Laškem od ustanovitve strelske- ^štva pred 47 leti delu- ■"di sekcija za kulturno Sledališko dejavnost, ki leto uprizori kakšno Nivo predstavo. Ns jim je v slabih dveh Nh uspelo na oder po- P komedijo Celjanke Jel- rTabar Sin in oče snubita "isto streho. Po besedah "'ografa, osvetljevalca in re- Vilijema Videča, gre ^^Ijenjsko zgodbo, polno ^vih, napetih in komič- nih prizorov, ki pa se vseeno zaključi tako, kot je prav. Na oder so stopili amaterski igral- ci iz domačega kraja in bliž- nje okolice; vlogo matere je odigrala Lidija Knez, njena hči je Renata Ocvirk, Boštjan Kle- pej se je predstavil v vlogi že- nina, Dare Matelič očeta, zai- grali pa so še Metka Čadej, Andrej Mačkovšek in Katja Cu- cek. Nekateri med njimi so se z igro spoprijeli prvič in po besedah režiserja vsi pri- jetno presenetili. Prvič so preizkusili tudi odrsko raz- svetljavo, ki so jo naredili s pomočjo Marjana Mačkovš- ka in Sineta Fliseka, za ko- stume in masko pa je poskr- bela Helena Videč. Premiemo so se v domačem kraju predstavili v nedeljo po- poldne, skupaj z ljudskimi pevci iz Šentruperta, ki sode- lujejo v predstavi. Seveda pa bodo tudi gostovali; prvič že to nedeljo ob 15. uri na Vrhu nad Laškim, v nedeljo 28. aprila popoldne pa na Reki pri Laškem. VLADO MAROT Obnovljeni prapor 2 dobrem letu, kar so oživili delo Kra- J organizacije Rdečega križa Vrh nad so imeli člani v nedeljo prvi letni •'Ubor. jBanizacija šteje 357 članov, ki so opra- .^■"sto nalog in tako dokazali upraviče- I obstoja in delovanja v kraju. Pregledali /•Pravljeno delo in finančno poslovanje |,^'^'ega leta, si zastavili naloge za naprej, ^upan Jože Rajh pa je s predsednikom KO RK Bogomirjem Jakopičem razvil ob- novljeni prapor, do katerega jim je pomaga- lo 15 donatorjev. Na občnem zboru so se sešli tudi člani KO RK iz Rečice pri Laškem. Po občnem zboru, na katerem so razpravljali tudi o zad- njih aktualnih dogodkih v vrhu RK, so kra- jankama Mariji Brečko in Alojziji Jenčič čestitali ob jubileju in jima ob 80-letnici izročili darili. VLADO MAROT Zlati turistični podmladicarji Na tekmovanju turističnih podmladkar- jev, ki ga je konec tedna na Bledu pripravila Turistična zveza Slovenije, so učenci OŠ Sliv- nica kot ena šestih slovenskih ekip za svo- jo nalogo Slivniško jezero spet mikavno in obetavno osvojili zlato plaketo. Na državno tekmovanje so bili povabljeni zmagovalci, zlati turistični podmladkarji re- gijskih tekmovanj; s Celjskega učenci OŠ Sliv- nice. Tema festivala Turizmu pomaga lastna glava je bila, kako napeljati vodo na turistični mlin, raziskovalnega dela pa so se lotili učen- ci v 105 osnovnih šolah. Slivničani so se lotih raziskovanja možnosti turističnega razvoja do- mačega, Slivniškega jezera, pri delu pa so jim pomagale tudi učiteljice. Tadeja Artiček, Katja Artnak, Jasmina Bra- tec, Martin Dobovišek, Tamara Gobec, Ta- mara Hrovatič, Lucija Jagodic, Vanja Lup- šina, Sara Mastnak in Amra Šakušič so pod mentorskim vodstvom Nadje Bevc na regij- skem tekmovanju osvojili zlato priznanje, ko- nec tedna pa na državnem za svojo raziskoval- no nalogo, razstavo promocijskega gradiva ter odrsko predstavitev še zlato plaketo. IS Radečanica nadomestila opuščeno mlekarno v Radečah so v torek na območju opuščene mlekarne, ki jo je pred časom Kmetij- ska zadruga Laško odkupi- la od občme, slovesno odprli nov poslovno-stanovanjski objekt. Gre za kombinirano kmetijsko-živilsko trgovino, v kateri v dveh ločenih eta- žah ponujajo celoten program kmetijskega in tehničnega blaga ter živil, vseh prodaj- nih površin in skladiščnih prostorov pa je za dobrih 700 kvadratnih metrov V nadstropju, nad obema tr- govinskima etažama, so v Ra- dečanki, kot so stavbo poime- novali, zgradili tudi štiri sta- novanja v velikosti od 45 do 100 kvadratnih metrov, ki jih v Kmetijski zadrugi Laško po- nujajo v prodajo na trgu. Ce- lotna naložba, vključno z zu- nanjo ureditvijo objekta ter parkiriščem, je bila vredna 175 milijonov tolarjev. V Kmetij- ski zadrugi Laško so 60 odstot- kov naložbe pokrili z lastnim denarjem, za preostanek pa na- jeli posojilo. Radečanko so de- lavci celjskega Remonta začeU graditi novembra, skupaj s po- dizvajalcema - petrovškim pod- jetjem Kota za hladilno tehni;, ko ter šentjurskim Alposom za trgovinsko opremo - pa so dela v celoti opravili v roku. V Kmetijski zadrugi Laško pa so po besedah direktorja Karla Kraška z odprtjem Radečan- ke tudi zaključiU ciklus pre- nove in posodobitve svojih tr- govin. IS Št. 16-18. april 2002 18 NASI KRAJI IN LJUDJE Konec govoričenja Poletne sezone na Golteh ne bo - Nadaljnja usoda odvisna od stroškov Minuli teden sta se sestala minister za promet Jakob Presečnik in direktor pod- jetja Golte Slovenije Ric- hard Stampfl, na pogovoru pa je bil tudi republiški inš- pektor Jure Kos. Kakor je znano, so predstav- niki južnotirolskih lastnikov smučišč (potem, ko je inšpek- tor prepovedal obratovanje ni- halke in ko so sami zaprli smučarski center na Mozirski planini) večkrat opozarjali, da želijo predvsem izvedeti, kaj vse morajo na Golteh po- storiti, nato pa naj bi se odlo- čili o nadaljnji usodi smučar- skega centra. Po besedah pred- stavnice za stike z javnostjo v podjetju Golte Blanke Kot- nik, je direktor podjetja Ric- hard Stampfl tokrat zadovo- ljen zapuščal ministrstvo za promet, saj so prizadevanja lastnikov Golt podprli tako v ministrstvu kot v inšpektora- tu. Na sestanku so se s pri- stojnimi dogovorili za ogled vseh naprav, nato pa bodo se- stavili zapisnik o pomanjklji- vostih. Na osnovi tega bodo sestavili načrt sanacijskih del in tudi stroškovnik, ki naj bi lastnikom pomagal pri konč- ni odločitvi, kaj storiti s smu- čarskim centrom Golte. Očitno Južnotirolci še ni- so sprejeli končne odločitve, saj so pooblastili direktorja Stampf la in tehničnega direk- torja Davida Seneseja, naj se sestaneta z vsemi pristojnimi institucijami in sestavita po- ročilo, s katerim bosta inve- stitorje prepričala, da bodo še naprej vztrajali in izvajali na- črtovane investicije. Tako bo- do izključno lastniki oziroma investitorji iz južnotirolskih podjetij Schaer in Reden od- ločali, če bodo ostali na Gol- teh, kaj bodo počeli in posta- vili tudi časovne termine. »Ob tem pričakujemo tudi pomoč občine Mozirje, torej program razvoja turizma in konkret- ne akcije, ne le govoričenje o tem, kaj vse se bo storilo,« je izjavil direktor podjetja Stampfl. Zaenkrat kaže, da poleti ni- halka Žekovec ne bo obrato- vala, s tem pa so zapečatili tu- di načrtovane poletne aktiv- nosti in programe. V podjet- ju so namreč pripravljali raz- ne enodnevne izlete, progra- me za šole v naravi, vse te ak- tivnosti pa so prekinili zara- di nastale situacije. ^................U^SEUŠNIK Narcise Mozirskega gaja. Razcvet v Mozirskem gaju Od ponedeljka dalje je Mo- zirski gaj tudi uradno od- prt, čeprav so si park slo- venskih vrtnarjev prvi obi- skovalci ogledovali že v za- četku meseca. Po napovedih bo Mozirski gaj v največjem razcvetu v ča- su prvomajskih praznikov. Od 27. aprila do 5. maja bo- do v parku pripravili Festi- val cvetja in glasbo mladih, razstavo rezanega cvetja pa bodo letos pripravili v drugi polovici avgusta. Med po- membne novosti v Mozir- skem gaju štejejo pol stoletv ja staro lokomotivo, ki so jo postavili ob vhodu v park, ureditev nasada rododendro- nov, za kar so namenili dva milijona tolarjev, ter žago ve- necijanko, ki sodi med naj- pomembnejše etnografske objekte v parku. Tako obi- skovalce v gaju poleg seveda več stotisoč različnih cvetov pozdravlja tudi več urejenih etnografskih objektov, med drugim dve kašči, kmečka in preužitkarska hiša, kovaška delavnica, mlin in čebelnjak. Upravljavci gaja. Ekološko hortikulturno društvo Mozir- ski gaj, upajo, da bo letosj obiskalo približno stoi ljudi, še posebej pa sepj Ijajo na prihodnje leto,! do v nekdanji gmajni pa vali četrt stoletja obstoja zirskega gaja. Sicer boi nec tedna predstavniki! občine sodelovali na na ni razstavi v Meranu, od der prihajajo lastniki sn in naprav na Golteh. Z mi lastniki smučarskeg tra so upravljavci gaja tovali več skupnih aktiv ki zaenkrat ostajajo nec čene. Drugačni odpadk Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje štitut za ekološke raziskave Erico sta organizatorja i skega projekta, ki so ga naslovili Odpadek naj i samo odpadek. V projekt je vključenih 561 učencev šestih razredov desetih osnovnih šol iz Šaleške doline. Učenci najpr slušajo predavanja o embalaži, obiščejo skladišče D se sprehodijo ob Turističnem in Škalskem jezeru ter s dajo začasno odlagališče komunalnih odpadkov. Do maja bodo mladi raziskovalci delali izdelke iz odpadi balaže, razstavo ob zaključku projekta Odpadek naj samo odpadek pa pripraviU junija. m Učenci med spoznavanjem odpadkov. V Avstrijo čez Pavličev Lani so slovesno odprli nov mejni prehod Pavličevo ^ ki pa je bil čez zimo zaprt za cestni potniški promet Sedaj so ga ponovno odprli; in sicer bo meddržavni ^ prehod Pavličevo sedlo do 30. junija ter od 16. sepl^": do 2. novembra (takrat bodo mejni prehod spet zapf" cestni potniški promet) odprt od 8. do 19. ure. V času P' nic,.oziroma od 1. julija do 15. septembra bo mejni pf^ odprt od 7. do 21. ure. Mejni prehod na Pavličevem^' lahko z veljavno osebno izkaznico ali potnim listom rahljajo državljani Slovenije ter državljani iz držav E, ske unije in Efte; državljani drugih držav, kot sta na P"^ Hrvaška ali Madžarska, pa meje na tem prehodu ne m" prestopiti. Med uspehi in problemi v soboto so na občnem zboru predstavniki 15 ga- silskih društev, ki sestav- ljajo Gasilsko zvezo Zgor- njesavinjske doline, z gromkim aplavzom poz- dravili nov prapor, ki so ga razvili ob tej priložnosti. Na zboru v nazarski dvo- rani kulturnega doma so ga- silci izpostavili dobro sode- lovanje z vsemi šestimi žu- pani, veliko so govorili o skr- bi za izobraževanje in oprem- ljanje, na splošno pa pou- darjali, da gasilci pomaga- jo povsod, kjer jih občani potrebujejo. Še posebej vzpodbuden je porast števila mladih gasilcev. Na občnem zboru je poveljnik zveze Franc Finkšt omenil tudi težave z delodajalci, ki vča- sih ne znajo ali nočejo po- magati pri izobraževanju ga- silcev ter tudi problem po- žarne preventive v nekate- rih podjetjih. Zgornjesavinjski gasilci si- cer ugotavljajo, da imajo premalo ustreznih poligo- nov in pripomočkov za izo- braževanje, vendarle pa se bodo njihove desetine vsee- no udeležile državnega pr- venstva, ki bo maja. Poleg tega so opozarjali, da obča- ni ne spoštujejo prepovedi kurjenja. Skupno je lani 371 gasilcev sodelovalo v 33 in- tervencijah in pri zagotav- ljanju pitne vode. US Od tod do večnosti Minuli petek so v velenj- ski Nami odprli razstavo Od tod do večnosti..., na kate- ri se s svojimi slikami pred- stavlja šoštanjski slikar Drago Šumnik-Luka. Likovni samorastnik, iz družine Šumnik, ki premo- re kar nekaj umetnikov. Drago Šumnik-Luka, se preživlja pretežno s slikarstvom in kot pravi, to ni enostavno ne raz-. košno življenje. Prvo razsta- vo je imel pred okroglimi pet- najstimi leti, od takrat pa redno ustvarja in razstavlja predvsem na Štajerskem in v Šaleški dolini. Šumnikovo Ukovno ustvarjanje je iska- nje novih likovnih tehnik ter poglabljanje v živi in neživi svet. Z dolgoletnimi izkuš- njami je Šumnik postal pre- pričljiv ustvarjalec odhčne dekorativne šole lastnih dog- nanj, hkrati pa se zvesto drži naučenega in znanega žanra v akrilni tehniki. Ob odprtju razstave, ki bo na ogled do 15. maja, so kul- turni program pripravile umetnikova sestra, pevka Agata Šumnik Zgonec, ter So- nja Bercko z recitacijami pe- smi Polone Šumnik. J. MIKLAVC Drago Šumnik-Luka ob postavitvi razstave. Cvetje na sejmu in tržnici v parku Novo Celje in na Titovem trgu v Velenju bosta v soboto od 9. ure dva dogod- ka, povezana s cvetjem. V Velenju bo kar precej organizatorjev pri- pravilo cvetlični sejem, na katerem bodo pred- stavljeni cvetlični aranžmaji, naprodaj pa bodo lončnice, balkonsko cvetje, grmovnice, sadike zelišč, dišavnic in zelenjave ter vrtnarsko orod- je in pripomočki. Na sejmu bo svojo dejavnost predstavilo več društev in aktivov, ki so na tak- šen ali drugačen način povezani s cvetjem in zdravim življenjem, poleg tega pa bodo pripra- vili različne delavnice in druge prireditve. V parku Novo Celje bosta TD Petro vče in žalska zveza turističnih društev pripravila cvet- lično tržnico, kjer naj bi bilo po obljubah moč kupiti različno balkonsko cvetje po zmer- nih cenah. Ob 11. uri bodo predstavili tek- movanje Najlepši kraj, kmetija in hiša, ki jo pripravljajo v okviru projekta TZS Moja de- žela - lepa in gostoljubna. Cvetlično tržnico bodo v soboto postavili tudi v okolici cerkve sv. Petra v Šempetru. V primeru dežja bodo organizatorji vsa »cvetlična dogajanja« pre- stavili na drug termin. US Št. 16 -18. april 2002 mm NAŠI KRAJI IN LJUDJE 19 Emajček za vrnitev divjega petelina 1^ gozdna pot je vgrajena v gospodarjenje z gozdovi na Konjiški gori in v program dela OŠ Pod goro jlovenskih Konjicah ^[,oto predstavili pro- j„ajčkova učna gozd- il Nastal je na pobu- „ovne šole Pod goro njenega delovanja jpšole. Projekt je pod- ana, uresničujejo pa sodelovanju z zavo- da gozdove. Vključu- lovsko in planin- 0m, dvorec Trebnik katerih delovanje jierjeno v varovanje me in kulturne dediš- simiilaciji učne gozd- (i v Športni dvorani in jineje še v učilnicah Os- »šole Pod goro, so pro- iiedstavili privlačno in to. Kar držale bodo be- lavnatelja šole Bojana ita, da bo ta pot pone- le kraja in šole sirom aeniji med vse, ki imajo Daravo. Župan Janez epa je izrazil zadovoljs- ista v kraju kar dve šo- \ znata »iz malih stvari I Učitelji in učenci Osnovne šole Pod goro so se izkazali z zanimivo predstavitvijo posameznih znamenitosti, ki jih bodo lahko občudovali popotniki na Zmajčkovi učni gozdni poti (odprli jo bodo v času konjiškega tedna). narediti veliko šolo«. Prav ta- ko v soboto so namreč pri- pravili zanimivo predstavitev svojega petletnega delovanja v projektu eko šol tudi v Os- novni šoli Ob Dravinji. Vzgoja, osveščanje in izo- braževanje so tudi po oceni revirnega gozdarja Nika Laz- nika tisti temelj, ki bo omo- gočil, da narave in še posebno gozdov ne bomo le ohrani- li, temveč tudi izboljšali. Za- radi človekove prisotnosti sta v Konjiški gori že izgu- bila svoj življenjski prostor divji petelin in gozdni jelen. učna gozdna pot pa je eden izmed načinov, da bodo ljud- je spoznali značilne rastli- ne, živali, drevesa in kam- nine, pa tudi zgodovino te- ga prostora. S tem pa jih bo- do še bolj cenili in varovali. Takšno je bilo tudi temelj- no sporočilo predstavitve uč- ne gozdne poti, ki so jo učen- ci in učitelji dopolnili še v šoli, kjer so razredi izredno domiselno predstavljali po- samezne značilnosti poti ozi- roma Konjiške gore in živ- ljenja na njej. MILENA B. POKLIC NA KRATKO Planinci iz planinskega kraja DOBRNA - V mladi občini Dobrna so lani ustanovili pla- ninsko društvo, ki je bilo pred tem planinska sekcija vojniš- kega društva. Planinskemu društvu Dobrna, ki ima 62 čla- nov, predseduje navdušeni planinec Franc Horjak. Sicer pa so na Dobrni najbolj znani po treh planinskih srečanjih, ki jih pripravljajo v kraju, to je po majskem tradicionalnem srečanju planincev na Paškem Kozjaku ter junijskem noč- nem pohodu na Paski Kozjak in pohodu po obronkih Dobr- ne. Planinsko društvo Dobrna je pripravilo za letos za vsak mesec vsaj en planinski izlet v različne slovenske pokraji- ne. (BJ) Na praznovanje po lepi cesti DOBRNA - Občina je objavila razpis za asfaltiranje več cestnih odsekov in košarkarskega igrišča pri osnovni šoli. Tako želijo pred občinskim praznikom, ki ga praznujejo 15. junija, asfaltirati cestne odseke v Lokovini (Vila Pušker- Junke), na Klancu (Habe-Golčer) ter na Paski Kozjak (Pa- rož-Strmec), v skupni dolžini 1,7 kilometra. Če bo v občin- ski blagajni dovolj denarja, nameravajo jeseni asfaltirati še štiri cestne odseke. (BJ) Svetniki po novem za teater DOBRNA - Po blizu pol stoletja so v Toplicah Dobrna lani obudili poletne gledališke predstave na prostem. Zaradi po- pestritve turistične ponudbe nameravajo s projektom Gle- dališče v Toplicah Dobrna in predstavami Teatra 55 Bran- ka Duriča letos nadaljevati. Za sedem predstav, ki se bodo zvrstile do jeseni ter bodo stale 3,6 milijonov tolarjev, pri- čakujejo Toplice Dobrne sofinanciranje iz občinske blagaj- ne. Občinski svet najprej ni izrazil posebnega zanimanja, na zadnji seji pa se je odločil za 30-odstotni delež sofinanci- ranja, tako kot so predlagale Toplice Dobrna. Lani, ko so pripravili šestnajst predstav, je namreč občina pomagala Toplicam Dobrna s simboličnimi dvesto tisočaki. Občani Dobrne bodo dobili vstopnice za polovično ceno. (BJ) Zastave, zmaj, konji in trta s tradicionalnim jurjeva- njem se vsako leto v Sloven- skih Konjicah pričenja fe- stivalsko leto. Osrednje pri- reditve bodo v nedeljo, 21. aprila. Ker so Slovenske Konjice slovenski sedež mest, ki so- delujejo v mednarodnem tek- movanju najlepših cvetličnih mest in vasi Entente Florale, ob jurjevanju izobesijo tudi zastave sodelujočih mest. Za- stavi letošnjih tekmovalk, Ko- stanjevice in Ptuja, bodo poz- dravili ob 9.15 uri. Ob 9.30 uri bo pred Kul- turnim domom prvo dejanje legende o konjiškem zmaju, nato pa bo sprevod pod vods- tvom lokalnih vodnikov kre- nil skozi staro mestno jedro do Trebnika. Na poti se bo ustavil najprej v Starem tr- gu, kjer bo ob 10.30 uri dru- go dejanje legende, nastopi- le pa bodo tudi številne do- mače in gostujoče skupine. Ob 11.30 uri bo pred cerkvi- jo sv. Jurija tretje dejanje zna- menite legende, nato pa še blagoslov konj. Ob 12.20 uri bo na dvorišču Trebnika še četrto, zadnje dejanje legen- de o konjiškem zmaju. Z na- stopom različnih skupin bo- do tudi zaključili ta del pri- reditve. V nedeljo popoldne ob 15.30 uri bodo ob vznožju Škalc pripravili še pozdrav potomki stare trte z maribor- skega Lenta, ki so je slove- sno posadili med lanskim jur- jevanjem. Že dan prej, v soboto, 20. aprila, pa bodo v Starem tr- gu prvič pripravili bolšji se- jem. Tovrstni sejmi bodo na- to vsako soboto dopoldne po- pestrili dogajanja v Starem trgu. Organizatorji sejma bo- do člani GIZ Dravinjske do- line, predvsem pa domače tu- ristično društvo. V soboto bo- do v Starem trgu prodajali tu- di cvetje oziroma ga bo mo- goče dobiti za bone, s kate- rimi občina spodbuja ureja- nje okolja. MBP rebrniki ob dnevu žičkega grobeljnika 'ob kamnolomu - rastišču grobeljnika, ki ga je konjiška občina ^ razglasila za naravni spomenik Minulo nedeljo so se v Žicah na otvoritveni slo- vesnosti ob dnevih žičke- ga grobeljnika zbrali pred- vsem tisti, ki so največ prispevali k ohranitvi in širši predstavitvi tega le- pega rastlinskega endemi- ta. Dnevi žičkega grobeljni- ka, ki jih je slovesno napo- vedal urednik revije Proteus Stane Peterlin, so namenjeni predstavitvi te cvetlice širši javnosti. Letos pa so pred- stavili tudi spominske sre- brnike, na katerih sta upo- dobljena dva bisera doline svetega Janeza - na eni stra- ni grobeljnik, na drugi pa Jagnje božje iz portala cerkve v Špitaliču. Predsednik KS Žiče Jože Satler in predsednik TD Žič- ka gorca Franc Bezenšek sta prve spominske srebrnike podelila v znak zahvale ko- njiškemu županu Janezu Jazbecu, Darinki Gilčvert - Berdnik, ki je vodila razisko- valno delo biološkega krož- ka v Osnovni šoli Pod goro in njenemu ravnatelju Boja- nu Hrovatu, ter direktorici GIZ Dravinjske doline Ireni Švab Kavčič. Srebrnike so prejeli tudi člani Slovenske akademije znanosti in umet- nosti: dr. Darinka Trpin, mag. Andrej Seliškar in dr. Branko Vreš, namenili pa so ga tudi Stanetu Peterlinu, ki je OŠ Pod goro predlagal za Fordovo nagrado. JG 'iiiski abonma vinoteke Stari trg ""ogradniško vinarsko društvo Slo- Konjice, Občina Slovenske Konjice Dravinjske doline so v petek sim- odprli vrata vinoteke Stari trg, ^'ni pa sta spregovorila predsednik 'Sradniško vinarskega društva Jože in župan Janez Jazbec. Jan je izrazil prepričanje, da najlepše ■^sko mesto, ki nosi naziv cvetja in vi- ^] slogan utrjuje tudi z odličnimi vini ^ društva vinogradnikov. V vinoteki, jj.delovanjem pričela junija lani, so na ^ vina, ki so zbrala na društveni oce- IHleč točk. V njej se s prodajno raz- stavo predstavlja tudi društvo konjiških li- kovnikov. Posebna novost sezone 2002 je vinski ^abonma. Združuje degustacijo štiri vzorcev prvega slovenskega viteškega vina, butelj- ko in osem vzorcev normalne ali pozne tr- gatve. Članom GIZ Dravinjske doUne, ki de- lujejo na področju turizma, je abonmaje vročil župan občine Slovenske Konjice Ja- nez Jazbec, sicer pa je abonma na prodaj za 3.500 tolarjev. Vinoteka bo odslej odprta vse dni, razen ponedeljka, za najavljene obi- ske pa tudi izven rednega delovnega časa. MBP Šampion iz kleti Toneta Topolška Vinogradniško vinarsko društvo Sloven- ske Konjice je v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo že enajstič organizira- lo društveno ocenjevanje vin. Najvišje oce- njeni vzorec je bil laški rizling - ledeno vino Toneta Topolška iz Križevca pri Stra- nicah (turistična kmetija Urška) z oceno 19,37. To vino je postalo šampion letnika 2001. Le malo slabše, z oceno 19,14 in velikim zlatim priznanjem, je bil ocenjen jagodni izbor chardonnay Vinogradništva Založnik iz Škalc. Povprečna ocena ocenjenih vzor- cev je bila skoraj 17,88, kar je bolje, kot je bil ocenjen letnik 2000 (17,82). Vin, ki so dobila oceno pod 14,1, je bilo tokrat le 4,55 odstotka, leto poprej pa še 11,39, nasprotno pa je delež najboljših vin, ocenjenih z 18,10 do 20 točk, narastel s 30,38 na 38,31 odstot- ka. Vzorce sta ocenjevali dve komisiji pod vodstvom mag. Toneta Vodovnika. Število vzorcev je iz leta v leto naraščalo in se letos ustavilo pri številki 154, prav ta- ko se je skozi leta dvigala kakovost vin. Med ocenjenimi vzorci vin letnika 2001 je v pri- merjavi s preteklimi leti naraslo število vzor- cev belih vin. Število vzorcev rdečih vin je skromno predvsem zato, ker rdeča vina v tem času niso dovolj zrela za ocenitev. MBP Št. 16-18. april 2002 20 ŠPORT Še tretja sramota? Po predvidevanjih brez točk Publikum pri Triglavu in Rudar doma s Korotanom! - Na težki (moralni) preizkušnji zdaj Era Za nami sta dva kroga li- ge Simobil, po prijateljski tekmi reprezentanc Slove- nije in Tunizije pa sledita spet dva v ritmu vikend - sreda. Velenjčani so že med tednom ujeli na lestvici Šmarčane, konec tedna pa so obojim za tri točke po- begnili Celjani. Rudar je na- mreč Ob jezeru izgubil s prevaljskim Korotanom, ki je »krvavo« potreboval toč- ke v boju za obstanek. CMC Publikum je že v sre- do »prepustil« točke Trigla- vu. Zanikajo obtožbe Izjemno slaba igra Celja- nov v prvem polčasu v Kra- nju opazovalcev ni pustila ravnodušnih, pa čeprav je Pub- likum kasneje znižal na 2:1, potem pa preko Roberta Ko- rena izid izenačil. Zadetek je bil razveljavljen, sodniki so menih, da je šlo za nedo- voljeni položaj. Celjska klop je na čelu s trenerjem Mari- janom Pušnikom ponorela. Če bi bil gol priznan, pa bi bili Celjani spet »čisti«. Po so- botni zmagi z Domžalami je kapetan Sebastjan Gobec de- jal: »V Kranj smo odpotovali trdno odločeni, da zmagamo. Nobenih podkupovanj ni bi- lo. Kakršnakoli podtikanja odločno zanikam. O tistih, ki nam mečejo polena pod noge, resnično ne vem, kaj bi dejal.« Marijan Pušnik je bil vesel predvsem zmage z Domžalami: »Priigrali smo si kopico priložnosti, a smo jih zapravili in v končnici dali tekmecu možnost za prese- nečenje. Nenehno smo pre- bijah obrambo po bokih, po- tem pa so namesto ostrih po- daj k bližji vratnici sledili >ba- loni< daleč od gola. Zato ni- smo izdatno napolnili mre- že. V zadnjih štirih krogih se lahko s kančkom sreče pre- bijemo tudi na četrto mesto.« Domžale so se po štirih se- zonah praktično že poslovi- le od elitne konkurence, na Skalni kleti pa so v osmih obračunih izgubile le dva- krat, prvič 22. marca 2000 s 3:0, ko so zadeli Šumoliko- ski, Radosavljevič in Bogati- nov. Tokrat sta jih pred le 300 gledalci zapečatila rezervist Dragan Čadikovski z glavo po podaji Mitje Brulca, in Andrej Kvas, ki je dosegel že deveti gol v sezoni (spom- ladi osem v celjskem dresu). Opazno defenzivno vlogo je odigral Andrej Jožef. Če bo Koper najmanj podprvak, po- tem bo o udeležencu pokala Intertoto bržkone odločala že sobotna televizijska predsta- va v Murski Soboti med Mu- ro in Publikumom. Šmarčani proti Prašniifarju? Prvo gostujoče moštvo je- senskega dela prvenstva je na- to le še enkrat zmagalo v go- steh, na Skalni kleti pod vods- tvom Staneta Bevca s 4:3. Po treh porazih na gostovanjih in le šestih točkah na doma- čem igrišču so Šmarčani pad- li na sedmo mesto. Na tek- mi proti Kopru so po dobri igri imeli celo priložnost za zmago, vendar je bila ekipa, ki se še bori za naslov prva- ka, pretrd oreh. Predstava je bila odlična, najboljša v Šmartnem ob Paki. V Ajdovš- čini pa so domači povsem za- senčili Ero in zasluženo sla- vih s 3:0. Zaradi poškodbe v moštvu vijoličastih še vedno manjka Aleš Kačičnik, pro- ti Primorju pa zaradi karto- nov ni smel nastopiti strelec izenačuj očega zadetka proti Kopru Matjaž Štancar. Že dva kroga zapored na igrišče ni stopila zimska »okrepitev« Ere Predrag Divljak, ki ga je v Ajdovščini kot tretjega tujca zamenjal Ilija Radeno- vič. Uspešen razplet prvega polčasa za Šmarčane je pre- prečil Uroš Barut, ki je po prekinitvi povedel domače v vodstvo z 1:0. V 61. minuti so se Ajdovci veselili še dru- gega zadetka v šmarški mre- ži, zmagovalca pa je v zadnji minuti sodnikovega podaljš- ka potrdil še Simon Grego- rič in prizadejal Eri najhujši poraz v prvoligaški druščini. Trener Šmarčanov Marijan Bloudek je že v sredini dru- gega polčasa opravil vse tri menjave, vendar do želene- ga preobrata ni prišlo. V nedeljo bo v Šmartnem ob Paki derbi Prašnikarjevih vijolic. Era bo namreč gosti- la Maribora Pivovarno Laš- ko. V letošnji sezoni so Šmar- čani državnim prvakom od- vzeli že pet točk, a tokrat bi bilo zmagoslavje Ere zaradi Prašnikarjevega pohoda na na- slov državnega prvaka veli- ko presenečenje. Kako zado- voljiti gledalce in obenem ne »užaliti« domačina Bojana Prašnikarja, to je zdaj dile- ma, ki pa jo lahko razblinita NOVI TE Pred praznimi tribunami je celjsko igro poživil Dragan Čadikovski. ustrezna izida tekem Olim- pija - Primorje (jutri) in Ko- per - Rudar (sobota). V sre- do bo ponovno regijski der- bi na Skalni kleti, kjer bo Ma- rijan Bloudek poskušal po- noviti uspeh svojega predhod- nika na klopi Ere. Kdo je gos- podar na Celjskem? Od pohvale do graje Sijajna zmaga Knapov na stadionu za Bežigradom je navdušila privržence velenj- skega nogometa. Nastop pred televizijskimi kamerami je bil očitno velik motiv za igral- ce, čeprav sama igra v Ljub- ljani ni bila na nivoju TV pre- nosa. Razburljive so bile pred- vsem zadnje minute sreča- nja, ki so Rudarju prinesle veliko zmago. Povsem dru- gačna slika pa je bila na ša- leško - koroškem derbiju v Velenju, saj so domači po ka- tastrofalni predstavi izgubi- li s tekniecem s Prevalj. Ne- kateri velenjski igralci naj bi bili celo kaznovani zaradi ne- primernega odnosa na tekmi proti Korotanu, mnogi pa na- migujejo, da so bili nagraje- ni od druge strani. Z zadet- kom Boruta Arliča so Velenj- čani že v samem uvodu tek- me povedli, vendar so po dveh zadetkih Selvada Kujo- viča na odmor s prednostjo odšli gostje. Zmago Korota- na je potrdil Marko Kmetec, Rudarju pa je preko Ali Mujanoviča uspelo le J žati zaostanek. 700 gle( je z razočaranjem zapi tribune stadiona Ob ji saj razlogov za dobro tokrat res niso imeh. 1 mi je bil zelo slabe vo mači trener VojislavSi novic, ki je bil raza predvsem nad pristoi igri posameznih igral soboto bodo nogomet darja gostovali v Kopru do pa se bodo ponov? kazali domačim gledi ko bodo gostili Živila 7 PETRA ŠA DEAN Šl Foto: GAŠPER DOl Celje pred Mariborom in Olimpijo Celjski mladinci, ki nastopajo pod imenom Tepih Knez Publikum, vodijo na lest^* lige. Pet krogov pred koncem imajo po štiri točke prednosti pred Mariborčani in U^'^, čani, slednji pa so odigrali eno tekmo manj. Celjanom je na Olimpu v 21. krogu f Ajdovcem uspel popolni preobrat po zaostanku z 0:2. Za zmago je dvakrat zadel P Srša, enkrat pa Demir Džaferovič. Tekme vseh celjskih selekcij sta konec tedna op^^^^ Angleža Bobby Downes, direktor Akademije za mlade nogometaše pri prvoligašu Ij' burnu, in Martyn Glover. V mesecu avgustu bo Publikum »vrnil« obisk, ko si bodo I- naši trenerji v predmestju Manchestra ogledali delovanje velike in uspešne nogo'^^! šole. Foto: Št. 16 - 18. april 2002 III riDNIK ŠPORT 21 Spet spektakel v Golovcu Les bo celjska dvorana nabito polna - Napeti košarkarski boji srednjih šol - V boju za lovorike tudi »naše« ekipe paslov prvaka Šolske IfKarske lige se bodo z j,a/iJo Bežigrad potego- jjijaki Šolskega centra L (16.10) in dijakinje I. jazlje Celje (14.40), za jjniesto pa v medseboj- lobračunu dijaki I. Gim- Celje in Šolskega cen- Jelenje (12.15). Kot je jilno za ŠKL, bo tekme jiljala kopica spremlja- j, prireditev in tekmo- j tako da bo zelo pestro, je bilo že lani, udeleženke z našega ob- jjaso se same predstavile. lolski center Celje le ekipi ŠC Celje nasto- ŠKL že od vsega začet- lod sezone 1995/96. Moš- bila uspešnejša, saj se [ikrat uvrstila v finale, a \i brez naslova prvaka, fprvaki so bili v letih '96, in 2000. Tudi v letošnji oni so se uvrstili v veliki Je. V predtekmovalni sku- so premočno zmagali L Gimnazijo Celje, 2. mazijo Maribor, Eko- isko šolo Celje in Sred- lemijsko šolo Ruše. V os- finala so izločili Sred- strojno šolo Maribor, v [tfinalu Gimnazijo Črno- v polfinalu pa ŠC Vele- dvema zmagama (do- 57:60 in vgosteh 75:61). lalu se bodo še tretjič po- di z Gimnazijo Bežigrad, ijo, da jim bo letos uspe- svojiti tako željeno 1. me- sto, saj bodo imeli podporo vsaj tisoč navijačev z njiho- ve in preostalih šol celjske regije. V moštvu trenerja Ru- dija Jeriča so: Jaka Pirih, De- jan Dunovič, Jure Pavšer, Ro- bert Žnidarec, Andrej Ma- ček, Matic Goropevšek, Stan- ko Sebič, Tomaž Grilanc, To- maž Ovčar, Dušan Tomas, Matic Čeme in Dani Polenek. Plesno - navijaško skupino vodi Sava Malenšek - Ku- čič, akrobatsko skupino Skokci (lani druga) Dušan Šporn, novinarski krožek Ni- na Markovič, vse skupaj pa povezuje Boštjan Jeraša. R.J. I. Gimnazija Celje Tudi I. Gimnazija Celje so- deluje v ŠKL že od samega za- četka, večji uspeh pa je dose- gla pred dvema letoma, ko so dekleta zasedla 3., fantje pa 2. mesto. Takrat je trener Bošt- jan Kuhar fante celo leto pri- pravljal na najhujše tekmece iz Gimnazije Bežigrad, odlo- čihia tekma pa se je odvijala v ljubljanski dvorani Tivoli. Igra je bila precej agresivna, na trenutke celo preveč, saj se je kaj kmalu po začetku tek- me hudo poškodoval eden iz- med naših najboljših igralcev Jure Brkljačič. Soigralci so se trudiU po svojih najbolj- ših močeh, vendar jim ni us- pelo. Žalost je bila še večja zaradi posledic Juretove poš- kodbe. I. gimnazija naslednje leto v ŠKL ni sodelovala. Rav- natelj Jože Zupančič ni že- lel ogroziti varnosti svojih di- jakov, poleg tega pa se mu ni zdelo prav, da je vse tako cen- tralizirano in morda celo vna- prej določeno. Ostale celjske šole so ostale močne in se ni- so vdale, tako da se je ravna- telj Zupančič odločil, da bo letos sodeloval kar s tremi eki- pami: dekleta vodi Alojz Ku- Ijad, prvo ekipo fantov Bošt- jan Kuhar, vključila pa se je še druga ekipa z dijaki, ki so prvič sodelovah v tem projek- tu. Po rezultatih sodeč je bila Zupančičeva odločitev pravil- na, saj so se na parketu ekipe res dobro izkazale. Dekleta so zmagovala kot za stavo (v prvih dveh sezonah ŠKL so bile podprvakinje), nekaj za- pletov je bilo le na povratni polfinalni tekmi v Škofji Lo- ki, vendar sta dve točki pred- nosti s prve tekme na srečo zadostovali. S tem so dobile vstopnico za veliki finale, kjer bodo pomerile moči z Gim- nazijo Bežigrad. Ali bomo priča zgodovinskemu uspe- hu 1. gimnazije je skrivnost, ki bo odkrita danes. Prvi ekipi fantov sta se prvo ali drugo mesto izmuznili iz rok, tako da se bodo borili za tretje. Držimo pesti, da jim bo us- pelo premagati Šolski center Velenje. Vse leto je sprem- ljal tekme tudi naš video kro- žek, ki se je uvrstil med tri najboljše. V svoj objektiv je najbolj vroče trenutke tekme ujela fotografinja Špela Ko- rošec, dogajanja na igrišču in v dvorani pa je na papir prenesla Katja Štingl. Obe dekleti sta med nagrajenka- mi, tako da v finalu nimamo zgolj košarkarskih ekip. Gle- de na to, da se bosta v Hali Golovec za prvi mesti borili celjski šoli proti ekipama Gimnazije Bežigrad, se bo- do združili glasovi vseh do- mačih navijačev, kajti bil bi že čas, da se začarani krog ljubljanskih zmag prekine in jih nadomesti zmaga Celja- nov. Ne gre več le za boj med šolami. Gre za boj med glav- nim mestom in mestecem ob Savinji. Gre za boj med veli- kimi in mahmi. Pustimo se presenetiti. K. Š. Šolski center Velenje Košarkarji Šolskega centra Velenje so v tej sezoni »eks- plodirali« in rušili vse ovire. Takšnih košarkarskih uspehov na ŠCV še ni bilo. Fantje so poskrbeU za pravo košarkar- sko »epidemijo«, ki vse bolj razsaja. Posledica se je poka- zala v nabito pokii športni dvo- rani ŠCV na polfinalni tekmi proti Šolskemu centru Celje. Ekipa je kvahteto neprestano dokazovala na vsaki tekmi. Po- razov praktično ni poznala (le eden v predtekmovanju in dva v polfinalu). Vzroke gre iskati pri igralcih samih, ki so vsem pokazali, da z njimi ni dobro »zobati češenj«. Junaki so bi- li: kapetan Šalih Nuhanovič, Nik Ivanovič, Tit Hudarin, To- Šovje zagotovljen. maž Vaupotič, Igor Stjepano- vič, Miroslav Petrovič, Dejan Šipura, Bojan Kneževič, Žiga Jelen, Ranko Rudonič, Josip Čuljak in David Zadravec, pod budnim očesom trenerja An- tona De Coste. Pomaga mu tu- di začasni pomočnik trenerja, poškodovani igralec Jasmin Husič. Igralci prihajajo iz ce- lotnega ŠCV - gimnazije, ru- darske, elektro - računalniš- ke, trgovsko - storitvene in stroj- ne šole. Dodatne izkušnje si nabirajo v okoliških klubih (Elektra, Velenje in Savinjski Hopsi). Po nizu zmag v pred- tekmovanju so v polfinalu iz- gubili proti ekipi ŠC Celje, ki je dokazala, da je resni kandi- dat za naslov prvaka. Vendar pa ŠCV ostaja upanje za tretje mesto, v boju s 1. Gimnazijo Celje. Tekmec je dober, ven- dar pa nikakor ne nepremag- ljiv. Seveda bodo potrebni bor- benost in enotnost ekipe ter kanček športne sreče. Svojo kakovost so dijaki ŠCV doka- zali tudi v vzporednem tekmo- vanju, ki ga organizira Zavod za šport Slovenije, kjer so se uvrstih v finale. Tu so v svo- jem »pohodu« zaustavili celo letošnjega finalista ŠKL, ŠC Ce- lje ter s tem dokazali, da lah- ko premagajo vsakogar. Osta- le ekipe so Velenjčane precej podcenjevale. To je bila naj- verjetneje še dodatna motiva- cija za naše košarkarje. Vsi na ŠCV smo nanje ponosni in jim lahko samo rečemo: čestita- mooo in nadaljujte tako! Za te igralce boste, verjemite, v svetu košarke še slišali. L. P. Foto: GREGOR KATIC ^2 lanskega finala (Rudi Jerič med minuto odmora s svojimi varo- vanci), ki ga je »Tehnična« izgubila v zadnji sekundi. Odločilna tekma Celjankam Odkupila se je dolžnica Tenmikova - Drugi »pole-position« celjskih košarkaric doslej - Do finala preko Maribora V zadnjem krogu redne- ga dela državnega prvens- tva so si košarkarice Mer- kurja z zanesljivo zmago na derbiju v Savljah pribo- rile prvo mesto na lestvici in s tem boljše izhodišče v končnici tekmovanja. Odločilno prednost do dru- ge zmage nad Jezico v letoš- nji sezoni so si Celjanke prii- grale v tretji četrtini, ki so jo dobile kar za 12 točk. Po ne- gotovosti na začetku sreča- nja, ko gostje nikakor niso mogle zadeti iz igre (prvi koš je šele v 5. minuti srečanja dosegla Katja Temnik), so se v nadaljevanju moči ize- načile, pobudo pa so pred- vsem po zaslugi zelo razpo- ložene Temnikove prevzema- le Celjanke. Bivša igralka Je- zice, ki se je v letošnji sezo- ni presehla v Celje, je bila zmage zelo vesela: »V odlo- čilni tekmi letošnjega prvens- tva smo zasluženo zmagale. Zadovoljna sem, da sem to- krat v nasprotju s prejšnjima tekmama z Jezico odigrala ze- lo solidno. Vendar je za zma- go zaslužna celotna ekipa.« Jutri bodo v košarkar- skem klubu Merkur na vo- lilni skupščini kluba raz- rešili dosedanje člane orga- nov in funkcionarje ter iz- volili novo vodstvo. Pred- stavili pa bodo tudi pro- gramsko usmeritev kluba in finančni plan. Odločilna prednost, ki jo prinaša prvo mesto na lestvi- ci, bo prišla do izraza v pri- čakovanih finalnih dvobojih z Jezico. Celjanke bodo mo- rebitno peto tekmo - če bo do nje prišlo - igrale na do- mačem igrišču; za naslov dr- žavnih prvakinj je potrebno doseči tri zmage. V polfina- lu bo njihov nasprotnik neu- godni Maribor, ki jim je v le- tošnji sezoni prizadejal edi- ni poraz v DP. Kljub temu se v celjskem taboru z nasprot- nikom ne obremenjujejo. Z uvrsfitvijo v finale ne bi smeli imeti težav. Tako trdi tudi tre- ner Gojko Žvižaj: »Brez pod- cenjevanja, vendar povsem vseeno mi je bilo, kdo bo naš tekmec v polfinalu. Smo kva- litetnejša ekipa od Maribora in z uvrstitvijo v finale ne smemo imeti težav. Mislim, da bo o naslovu državnih pr- vakinj odločala peta tekma z Jezico v Celju.« Polfinalni dvoboj bi moral biti odločen v torek, ko bodo Celjanke na drugi tekmi polfinala gosto- vale v Mariboru (prva tekma bo v soboto v Celju, more- bitna tretja pa teden dni ka- sneje prav tako v dvorani Gim- nazije Celje - Center). PETRA ŠAFRAN Št. 16 - 18. april 2002 22 ŠPORT NOVI TE Za Mlakar 1 so igrali: v športni opremi stojijo Jani Žilnik. Tone Mihelič in Zvone Vidmar, čepijo pa Mijo Adrinek. Roman Valek in Vladislav Brečko. V Varšavo celjski Mlakar 1 v Ljubljani je na finalnem turnirju slovenskega izbora za udeleženca mini svetov- nega prvenstva v malem nogometu, celjska ekipa Mlakar 1 osvojila prvo mesto. Na zadnji tekmi je po šestmetrovkah (dve je zaustavil vratar Celjanov Roman Valek) s 3:1 ugnala novogoriški Cargo, ki bo prav tako potoval na Poljsko. Na šestih kvalifikacij- skih turnirjih je sodelovalo 96 ekip. Nadaljevanje tekmovanja sledi že v soboto v Varšavi, od koder pot lahko pelje tudi v Južno Korejo na prvenstvo v malem nogometu, ki se bo odvijalo istočasno kot svetovno nogometno prvenstvo. Mlakar 1 ima sedaj precej težav. Zaradi poškodbe bo manjkal Jani Žilnik, najverjetneje pa tudi člani malonogometnega prvoligaša Zagorja zaradi DP. D.Š. Vsi v Ljubljano! V soboto pred 20. uro bo znano najboljše slovensko rokometno moštvo. Na Ko- deljevem se bosta udarila Prule 67 in Celje Pivovar- na Laško. Celjani niso izgubili toč- ke, Prulčani pa tri (poraz v Golovcu in remi v Škofji Lo- ki), a zaradi kazni po »aferi Rutenka« prednost desetkrat- nih državnih prvakov znaša le dve točki. Zelo je lahko zmotno mišljenje, da je Ter- mo s senzacionalno delitvi- jo točk s Prulami storil uslu- go Celjanom. Slednji so v pod- zavesti izgubili vsaj deset od- stotkov naboja, medtem ko so ga varovanci Kasima Ka- menice le pridobili. Res je, da morajo zdaj za svojo pr- vo lovoriko zmagati za vsaj tri gole, kar pa ni neuresnič- Ijivo. Seveda so v celjskem taboru prepričani na uspeh. Jeseni so v Golovcu slavili z 32:29 (takšna zmaga Prul bi bila voda na mlin Celjanov zaradi boljše skupne razlike v zadetkih), v prejšnji sezo- ni pa sta se obe tekmi konča- li neodločeno, druga tudi s pretepom. Mario Kelentrič si je po zmagi nad Trimom levi ko- molec hladil z ledom. Dejan Peric pa je imel popokane ži- lice v očesu po nesrečnem tr- ku na treningu in dejal: »Mor- da nismo bili nikoli v težjem položaju, vendar mislim, da imamo dovolj kakovosti in se zato nadejam najboljše- Zaključni turnir y RZS bo v Škofji Loll mo - Celje Pivovarn ko, Prevent - Prule) 12. maja, 6. Dan slov^ ga rokometa pa v v ob 50. obletnici RK G, mu.« Aleš Pajovič j^ ločen: »Napoveduje zmago!« Direktor klu do Privšek je priznal, d povzročajo težave, omogočili so le 50 vj navijačem. »V Ljubljj do odpeljali trije avto šib privržencev, ki gotovo prišli v dvoran gar v njej ne bo, se za J ča Celja Pivovarno bi smel šteti. d PANORAMA 1.SNL 28. krog: Živila Triglav - CMC Publikum 2:1 (2:0); Robnik (19), Starčevič (30); Vidovič (54). Era Šmartno - Koper 1:1 (1:1); Mičič (17), Štancar (20, 11 - m), Olim- pija - Rudar 1:3 (0:1); Žlo- gar (69); Hojnik (30), Spre- čakovič (88), Jolič (90). 29. krog: CMC Publikum - Domžale 2:1 (0:0); Čadi- kovski (55), Kvas (82); Pro- tega (90). Primorje - Era Šmartno 3:0 (1:0); Barut (45), Mlakar (61), Gregorič (94). Rudar - Korotan 2:3 (1:2); Arlič (6), Mujanovič (74);Kujovič (36, 38), Kme- tec (65). Vrstni red: Mari- bor Pivovarna Laško 58, Ko- per 52, Primorje 51, Ohm- pija 48, CMC Publikum, Mu- ra 42, Era Šmartno, Rudar, Gorica 39, Korotan 28, Tri- glav 23, Domžale 16. 2. SNL 22. krog: Dravinja - Drava Asfalti Ruj 0:0. Vrstni red: Dra- vograd 58, Aluminij 52, Ljub- ljana 51, Ivančna Gorica 46, Drava 33, Zagorje, Železničar 32, Bela krajina 31, Dravinja 30, Jadran Šepič 28, Nafta 24, Bakovci 23, Goriška brda 22, Tabor 16, Pohorje 10, Elan 7. 3. SNL - sever 19. krog: Šmarje pri Jel- šah - Inde Vransko 3:1, Zre- če - Bistrica 4:2, Stojnci - Us- njar Šoštanj 1:1, Hajdina - Mons Claudius 2:0. Vrstni red: Mons Claudius 47, Krš- ko Posavje 46, Kozjak Radlje 32, Hajdina 31, Paloma 27, Šmarje pri Jelšah, Stojnci 26, Inde Vransko 25, Malečnik 24, Gerečja vas 23, Usnjar Šo- štanj 20, Zreče, Bistrica 19, Pobrežje Gradiš 13. MČL-Celje 14. krog: Laško - Oplotni- ca 2:0, Vojnik - Kozje 1:0, Šentjur 2001 - Posavje Breži- ce 2:1. Vrstni red: Posavje Bre- žice 26, Vojnik, Laško 21, Šentjur 2001 19. Oplotnica 13, Kozje 12. MAUNOGOMET 1. celjska liga, 3. krog: Marinero - Prijatelji 4:5, Sun - Pelikan 0:3, Veflon - Šmart- no 4:3, Klateži - Skavti Poli- cija 2:3, Cosmos - Maček tisk 0:3, Frangros - Adriatic 3:4. Vrstni red: Pelikan, Adria- tic, Prijatelji 9... 1. liga Občine Štore, 2. krog: Lipa - Kovinar 8:1, Gadi - Rudar Pečovje 2:4, Kanarč- ki - Inexa 0:3, Sokoli - Sveti Lovrenc 0:3. Vrstni red: Li- pa 6, Laška vas. Sveti Lovrenc, Sokoli, Gadi, Inexa, Pečov- je 3, Kovinar, Kanarčki 0. ~ KOŠARKA HVPO LIGA 4. krog, za uvrstitev od 1. - 8. mesta: Pivovarna Laško - Krka 77:89 (55:71, 31:58, 17:25); Walker 31, Jurak 14, Lerič U, Pavič 8, Dulovič, Brolih 1. Savinjski Hopsi - Geoplin Slovan 89:8\ (63:67, 45:35, 18:24); Tovornik 29, Ručigaj 24, Hughes 21, Grži- na 6, Cizej 5, Perkovič 4. He- lios - Alpos Kemoplast 95:84 (79:57. 44:42, 32:18); Kah- vedžič 21, Novakovič 17, Ri- bezi 15, Maček A. ll,Spahi- č 9. Novak 8, Maček P. 3. Vrstni red: Union Olimpija 18, Krka 8, Geoplin Slovan 7, Pivovarna Laško 6, Alpos Kemoplast, Helios, Savinjski Hopsi 5, Zagorje 4. 7. krog, za uvrstitev od 9. - 14. mesta: Rogla - Triglav 97:85 (72:61, 43:36, 15:27); Sivka 27, Strnad 21, Zinrajh 16, Šporar 14, Dundovič 12, Marinšek 3, Hohler, Benič 2. Koper - Elektra 85:87 (76:76, 54:52, 27:31, 18:11); Arsič 36, Belanovič 14, Vidovič 12, Čmer 10, Warmsley 8, Gor- šek 4, Marinkovič 3. Vrstni red: Triglav 39, Koper 38, Kraški zidar 37, Rogla 36, Elektra 34, Loka kava 32. 1. SKL - ženske 10. krog: Lek Jezica - Mer- kur Celje 52:61 (28:44, 21:25. 11:12); Temnik 20, Tratsiak 9, Kuštro, Čonkova 8, Deak 7, Potočnik 4, Zu- pane 3, Perlič 2. Vrstni red: Merkur 19, Jezica 18, Jese- nice, Maribor 15, Ilirija 13, Sežana 10. ROKOMET 1. SRL - moški 19. krog: Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje 29:19 (17:9); Milosavljevič, Kokša- rov 8, Stefanovič 4, Vugrinec, Žvižej 3, Bedekovič 2, Pajo- vič 1. Gorenje - Sevnica 30:24 (13:9); Sirk 6, Kavtičnik 5. Mlakar, Sovič 4. L. Dobelšek 3. Tamše, Kavaš, Plaskan 2. Begovič 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 37. Mobitel Prule 67 35, Gorenje 26, Tri- mo, Prevent 22, Rudar, Ter- mo 19, Slovan 15, Inles Ri- ko. Velika Nedelja 11, Sev- nica 5, Izola 2. POKAL SLOVENIJE - moški četrtina finala, druga tek- ma: Celja Pivovarna Laško - Rudar?>8:2l (17:11);Milosav- ljevič 9. Žvižej 7, Rutenka 6, Pajovič 4. Bedekovič 3, Vu- grinec. Tomšič 2, Šerbec, Ga- jič, Stefanovič 1. Mobitel Prule 67 - Gorenje 24:22 (11:11); Sirk. Mlakar 4, Plaskan, Be- govič 3, Kavaš. Kavtičnik, L. Dobelšek 2, Oštir, Sovič 1. 1. SRL-Ženske 4. krog, za uvrstitev od 5. - 10. mesta: Žalec - Gramiz Kočevje 32:25 (17:11). Vrst- ni red: Žalec 27, Izola 24, Sa- va Kranj 19, Gramiz 13, Bur- ja 5, Škocjan 2. ŠPORTNI KOLEDAR SOBOTA20.4. NOGOMET 1. SNL, Murska Sobota: Mura - CMC Publikum (16). Koper: Koper - Rudar (16.30). 3. SNL - sever, 20. krog: Mons Claudius - Krško Posav- je. Usnjar Šoštanj - Zreče. Ge- rečja vas - Šmarje pri Jelšah, Inde Vransko - Hajdina (17). MČL-Celje, 15. krog: Laš- ko - Posavje Brežice. Šent- jur 2001 - Vojnik. Kozje Op- lotnica (17). ROKOMET 1. SRL - moški, Ljublja- na: Mobitel Prule 67 - Celje Pivovarna Laško (18), Veli- ka Nedelja: Velika Nedelja - Gorenje. 1. SRL - ženske, 5. krog. Škofije: Burja - Žalec. KOŠARKA Hypo liga, 5. krog. za uvr- stitev od 1. -8. mesta, Ljub- ljana: Slovan - Pivovarna Laš- ko (20), Šentjur: Alpos Ke- moplast - Savinjski Hopsi (20). Hypo liga, 9. krog, za uvr- stitev od 9. -14. mesta. Zre- če: Rogla - Elektra (19). 1. SKL - ženske, polfina- le, 1. tekma. Celje: Merkur -RC Maribor (191. ^ NEDEUA21.4. NOGOMET 1. SNL, 30. krog, Šmartno ob Paki: Era - Maribor Pivo- varna Laško (16.30). 2. SNL, 23. krog, Ljub- ljana: Ljubljana - Dravinja (16). _ TOREK23.r1 KOŠARKA! 1. SKL - ženske, pol le, 2. tekma. Maribor: R( ribor - Merkur. SREDA24.T NOGOMET 1. SNL, 31. krog. ( CMC Publikum - Era Šm no. Velenje; Rudar - ž Triglav (16). KOŠARKA Hypo liga, 6. krog, zai stitev od 1. - 8. mesta, pd la: Savinjski Hopsi - Zag (20). Laško: Pivovarna; ko - Alpos Kemoplast (18, Hypo liga, 10. krog, uvrstitev od 9. - 14. me Koper: Koper - Rogla, Š ja Loka: Loka kava - El| NA KRATKO Dani spet svetovni rekorder Spittal: Celjski plavalec Danijel Pavlinec je na tekmo- vanju Alpe - Jadran v kate- goriji S6 (invalidi) s časom 2:37,08 postavil svetovni re- kord na 200 metrov v 25-me- trskih bazenih. »Imel sem ga že v lasti, moj danski tekmec mi ga je prevzel, zdaj pa sem spet postavil najboljšo znam- ko«, je povedal Pavlinec, ki je zmagal tudi na 50 in 100 metrov. Spet hitra Zivkova Priština: Anica in Romeo Živko sta se na povabilo or- ganizatorja udeležila druge- ga mednarodnega maratona v Prištini. Med 700 udeležen- ci iz 37 držav je Romeo Živ- ko osvojil drugo, Anica Živ- ko pa tretje mesto. Slava Poz- nič je slavila med veteranka- mi. Biserki 4 keglji premalo Celje: Državna prvakinja v kegljanju je postala Jožica Ule (Brest) s 465 podrtimi keg- lji pred članicami Mirotek- sa Biserko Petak, Andrejo Razlag (obe 461) in Jožico Šeško (460). Med prvo de- seterico sta bili še dve Celjan- ki. Mira Grobelnik je osvo- jila 7., Brigita Strelec pa 9. mesto. Naslov državne prva- kinje v kombinaciji je pripa- del kegljavki Miroteksa Bi- serki Petak, ki je slavila pred Silvano Belcijan iz Triglava in Miro Grobelnik ter Brigi- to Strelec iz Miroteksa. (J.K.) Veteranski ping - pong Celje: Športno društvo Ga- berje prireja v okviru prazni- ka Mestne občine Celje vse- slovenski namiznoteniški tur- nir za veteranke in veterane - 39. Frenkov in Božičev me- morial. Interesenti, rojeni pred letom 1952 se lahko pri- javite še danes do 20. ure na telefon 493 0393. Turnir pos- večen spominu nekdanjih igralcev in organizatorjev na- miznega tenisa dr. Franca Re- beuška - Frenka in bratov Pa- vla in Milana Božiča se bo v nedeljo začel ob 9. uri. Še eden v nizu... Velenje: Rokometna eki- pa I. osnovne šole Celje, ki jo vodi Peter Podsedenšek, je osvojila naslov državnih pr- vakov. Iz celjske ekipe je bil Matej Krušič proglašen za naj- boljšega vratarja. Aleš Mu- hovec pa za najboljšega igral- ca turnirja. (J. K.) Vzpon ^ Veienjčank Celje, Velenje: V 221 gu 1. B državne rokometne za ženske je vodilna Celei gostovanju v Polju tesnoz gala s 33:32. Igralke vel skega Vegrada pa so se pod zmagah, nad Viasom ini nikom. povzpele na dnigo' sto lestvice. Mlada ekipa' Celje je izgubila na gost^ nju v Zagorju. (J. K.) Na italijanske) ledu Assiago: Mladi Celjan^ nastopili na predzadnji' mi za Evropski pokal v nostnem drsanju. V svo tegorijah so dosegli nJ-' nje uvrstitve: Matic Ho^' mesto, David Kranjec ii| na Umek 3.. Kristijan^ belšek4..Ilona Petecin^ Alja Pahor. Nastja Uspe"' in Matic Gabriel 9. mes" Kandidati za i škofja Loka: S 5. kro? se je končalo izbirno vanje slepih in slabovi" za EP v kegljanju. SkuP priprav v mesecu maju ^[ do udeležili štirje Celjani tej Žnuded (kategorija ^ Marija Štemberger (B2)' rija Fras in Jakob Voti" (B3). Št. 16 -18. april 2002 k| TEDNIK KUTURA 23 Dr. Ivan Stopar z novimi odkritji o Celjskem stropu. Nova odkritja o Celjskem stropu Razkošje mojstra Almanacha - Slovesno ob 120-letnici Pokrajinskega muzeja Celje Pokrajinski muzej Celje praznuje 120-letnico in ta častitljiv jubilej, vpet v čas praznovanj Mestne občine Celje, bodo muzealci obe- leževali z različnimi dejav- nostmi in prireditvami ter postavitvami razstav vse tja do maja prihodnje leto. Pr- va in osrednja slovesnost pa bo drevi, v četrtek, 18. aprila, ob 18. uri z razsta- vo znamenitega, zdaj osvet- ljenega Celjskega stropa v Stari grofiji. Poleg številnih Celjanov pričakujejo na slovesnosti tudi ministrico za kulturo Andrejo Rihter. »Nova odkritja in spozna- nja o Celjskem stropu bodo bržčas razburkala stroko in vzbudila pozornost številnih obiskovalcev muzeja,« je ob predstavitvi monografije z na- slovom Celjski strop, ki je še »vroča« na voljo v muzejski tr- govinici, povedal kastelologdr. Ivan Stopar, avtor tega najno- vejšega dela, s podnaslovom: Razkošje mojstra Almanacha. Za kakšna odkritja in spoz- nanja gre torej? Dr. Ivan Sto- par odgovarja, je po pri no- vih raziskavah, ki so bile opravljene na terenu in pri ka- terih je bilo uporabljeno manj znano arhivsko gradivo o spo- menikih, ki so danes uniče- ni, bilo mogoče nastanek stro- pa časovno drugače uokviri- ti. »Doslej smo namreč šteli, da je Celjski sh-op iz časa okrog 1600, zadnje raziskave pa ka- žejo, da se njegov nastanek preveša v drugo polovico 17. stoletja. Drugo pomembno od- kritje je, da to ni »meteoren« pojav, ki bi po naključju na- stal tukaj, ampak da ga je mo- goče vpeti v likovno dogaja- nje v širšem slovenskem pro- storu. In kar se zdi najbolj po- membno, je odkritje, da je Celjski strop mogoče vezati na ime, gre namreč za moj- stra Almanacha (ime je pov- zeto po Valvazorju), in da to ni njegovo originalno ime, smo tudi prepričani. Nihče pa ne ve, kdo se v resnici skriva za tem imenom. Očitno pa je bil ta slikar, po rodu Nizoze- mec, znan.« Razstavo osvetljenega in z vseh zornih kotov predstav- ljenega Celjskega stropa bo gledalčevo radovednost prav gotovo najbolje potešila, prav tako monografija, ki je izšla v nakladi 500 izvodov, v slo- venskem in nemškem jeziku. V njej je prvič, po zaslugi so- dobne tehnike, na dveh stra- neh naslikan Celjski strop v celoti. Monografijo je obli- koval Radovan Jenko, oprem- ljena je s številnimi fotogra- fijami in skicami. Kustos raz- stave pa je Aleš Stopar. Direktorica Pokrajinskega muzeja Celje Darja Pirkma- jer pa ob 120-letnici muzeja opozarja še na dva dogodka: to je slavnostni koncert Or- kestra slovenske policije, ki bo ob 17.30 uri v Narodnem domu, potem pa se bo slove- snost ob 19. uri nadaljevala pod Celjskim stropom, z bo- gatim kulturnim programom. MATEJA PODJED Foto: GREGOR KATIC Komedija po icomediji lira, muca, stevardese in še pitje za smeh in šalo v SLG oso se v Slovenskem kkem gledališču Celje fe- irja letos končali Dne- lomedije, občinstvu še ni pošla sapa za smeh abavo. Želelo si je še iger kave, dobrih komedij, rostitve in srečanj s slo- Bkimi komedijanti, takrat je v gledališču vzni- lamisel, češ, zakaj pa ne N zaključkom sezone *fnkrat pripravili dneve 1^. Čas za to so našli po )^ni premieri Chicago, ki 'Pveda z uspehom in ob Isem zanimanju občins- I igrajo naprej (v načrtu "io tudi gostovanja doma ^orda na tujem) in med "kar začetim študijem Wih Celjskih grofov, ki No postavili na Starem ^u. Komedija po kome- bo zavrtela od 20. do aprila. . Nališču ostaja samo še ''obljuba, dana občins- '•la Dnevih komedije: to '^nastop pevca in »žlaht- y komedijanta« Iztoka J^^rja! Vodja programa JPJa Volfand z njim že ^juje termin. Menda se ^^^\o Celjani nadejati še i^^^ono. ■^•^ela jo bosta, 20. apri- 119.30 uri, odhčna ko- J celjska »žlahtna« ko- J')3ntka Anica Kumer in , .^3ko izvrstni igralec in J'^ Jurij Souček, ki sta Jl^ratkim naštudirala Gr- !jo komedijo z naslovpm cifro. Komedija je na- ^ v produkciji Gledališ- Tako si »sežeta« v lase v komediji Ljubim cifro, Anica Kumer in Jurij Souček. ča Litija, sicer pa se velja spomniti, da je bilo prav to delo pred leti uspešnica Iva Serdarja na Hrvaškem, saj je doživelo okoli 700 ponovi- tev. Anici Kumer in Juriju Součku, ki je predstavo tu- di zrežiral, pa se bo za zače- tek nanizanke »komedija po komediji« nasmejalo in v nju- ni igri uživalo celjsko občins- tvo. To bo prišlo na svoj račun nato še 23. aprila s Tinino Muco. S to monokomedijo je celjska igralka Tina Gore- njak razvnela in razgrela gle- dalce po odrih sirom po Slo- veniji in čas je, da nastopi še v Celju. Naslednji večer bodo za Muco pristale stevardese iz Špas teatra. Spomnimo, da jo je celjsko občinstvo z vi- soko oceno na Dnevih kome- dije razglasilo za najboljšo komedijo, za komedijanta ve- čera pa Sebastjana Cavazzo. Tedaj je bila dvorana zase- dena do zadnjega kotička, za- to se bodo tistim, ki so ostaU pred vrati, v gledališču od- dolžili z reprizo. Razproda- no, poročajo iz SLG. Tudi Pitje po Evropi, z Val- terjem Draganom in Matja- žem Javšnikom, saj veste, Izi- jem, ki je bilo na Dnevih ko- medije v spremljevalnem programu in so se mnogi si- cer res spraševali čemu, bo za zaključek, 26. aprila, na- smejalo in zabavalo občins- tvo. Vse predstave so izven abonmaja. MATEJA PODJED Arhiv - nov in svež Ob 45-letnici Zgodovinskega arhiva Celje so slovesno odprli nove prostore Iz 180 let stare stavbe Prothasijevega dvorca, kjer je bil do nedavnega v ne- primernih, poplavno ogro- ženih prostorih Zgodovin- ski arhiv Celje, se je le-ta pred pol leta postopoma za- čel seliti v sodobno urejene prostore v nekdanji stavbi Tkanine Celje na Teharski cesti 1. Arhiv je v petek, 12. apri- la, odprla ministrica za kul- turo Andreja Rihter ob pri- sotnosti številnih drugih go- stov, med katerimi je bil tu- di Jožef Školč, ki ima kot nekdanji minister za kultu- ro veliko zaslug za rešitev sti- ske Zgodovinskega arhiva Ce- Ije. Arhiv, ki prav v teh dneh praznuje tudi 45-letnico ob- stoja, je prehodil dolgo in trnovo pot do novih prosto- rov, kot je v svojem slav- nostnem govoru dejal nje- gov direktor Bojan Cvelfar. Zdaj arhivski delavci načr- tujejo ob redni dejavnosti opremiti predavalnico, v ka- teri se bodo odvijali vzgoj- no-izobraževalni projekti. Dotrajano opremo za knji- goveznico in konservatorsko delavnico bodo zamenjali z novo, kupih bodo opremo za knjižnico in še ostale neo- premljene prostore. Sicer pa so s pet tisoč metri polic za- polnili dve tretjini prosto- ra v depoju v prvem nad- stropju, kar bo zadoščalo za nujne prevzeme. Nekatere med njimi so v teh mesecih že uspešno opravili, pred- vsem pri prevzemu gospo- darskih gradiv. Čakajo pa jih nujni prevzemi gradiv na področju uprave in pravo- sodja. Naložba v Zgodovinski ar- hiv je veljala 600 milijonov tolarjev in jo je v celoti krila država. MATEJA PODJED Foto: GK Slovesno za dvojni praznik: Zgodovinski arhiv ob Teharski cesti 1 v Celju, 12. aprila opoldne. Št. 16 - 18. april 2002 24 AKCIJA NOVI T[D| S čopičem do sonde z likovnimi deli do zdravja - Humanitarna akcija NT&RC za nakup ultrazvočne sonde za celjsko bolnišnico v teh dneh je v Celju toliko li- kovnega navdiha kot redkokdaj. Dvanajst umetnikov iz različnih krajev Slovenije ustvarja na Jo- žefovem hribu likovna dela, ki bodo v pomoč želodčnim bolni- kom. S to humanitarno akcijo NT&RC želimo zbrati sredstva za nakup endoskopske ultrazvočne sonde za celjsko bolnišnico. V Sloveniji sta zaenkrat le dve po- dobni sondi, uporabljajo pa ju pri diagnostiki ter za posege brez ki- rurških rezov, še posebej pa za od- krivanje rakavih obolenj trebušne slinavke. To zaenkrat ni mogoče, zato je takšnih obolenj iz leta v le- to več. Država ima očitno še druge zelo velike in male potrebe, zato ji denarja za takšne namene pogosto zmanjka. Če bomo na Štajerskem čakali na denar iz vladne palače, bomo lahko hudo bolni še dolgo časa. Pomagaj si sam in država ti bo pomagala... Zato se je v ponedeljek zbralo dva- najst likovnikov ter začelo slikati dela, ki bodo naprodaj na veliki avk- ciji v Celjskem domu, 7. maja. Umetnike, ki stanujejo in ustvar- jajo v Domu sv. Jožefa, je ob tej priložnosti pozdravil direktor No- vega tednika in Radia Celje Srečko Šrot ter jim zaželel veliko navdi- ha. Pridružil se je direktor celjske bolnišnice Samo Fakin ter med drugim dejal, da bomo 7. maja pre- pričali politike in gospodarstveni- ke, da bodo bolj odprli denarnice za potrebe zdravstva. Zbrane je poz- dravil tudi direktor Doma sv. Jože- fa Jože Planinšek ter poudaril, da z izbiro lokacije odpravljamo usod- no delitev Slovencev na »cerkvene in necerkvene«. Sprejema umetnikov sta se ude- ležila Bojan in Gojmir Klinar iz celjske galerije Mozaik, ki poma- gata pri organizaciji. Sprejem je, zaradi prometne nesreče, zamudil slikar Stane Žerko, ki se je umet- nikom pridružil pozneje. Vse sku- paj bo jutri dopoldan pozdravil še celjski župan Bojan Šrot. Celjanki Ivana Andrič-Todič in Darinka Pavletič-Lorenčak Kdo je if do? Na Jožefovem hribu nad Celjem je tako v teh dneh dvanajst uv( Ijavljenih slikarjev in slikark. Kdo vse je med njimi? Ustvarjalcem sta se pridružili dve umetnici. Sicer pa je mogoče dehh slikarke Ivane Andrič-Todič, ki živi in ustvarja v Celju, hiti prepoznati žensko roko. Rojena je v Slavonskem Brodu, študij j nadaljevala na zagrebški likovni akademiji. Todorče Atanasov izvira iz Makedonije ter je diplomiral na Ijut Ijanski likovni akademiji, kjer je končal slikarsko in grafično spi cialko. Med drugim je samostojno razstavljal v Miinchnu, Skopjui Sarajfevu. Na svoje ustvarjanje je opozoril že kot dobitnik študen ske Prešernove nagrade. Pozneje so se ji pridružile številne dni| tudi na bienalu male grafike v Seulu. Slikar Džemal Djokovič je diplomiral na ljubljanski likovni aki demiji ter živi v Celju. Izvira iz Črne gore, iz okolice glavnega mes^ Podgorica. Svobodni umetnik je bil na začetku poti zaposlen k učitelj likovnega pouka in oblikovalec v Topru. SUkar Enver Kaljanac, s stalnim bivališčem v Velenju ter ate| jem v Ljubljani, je rojeni Sarajevčan. V opusu samostojnega umetD ka so tudi krute in neusmiljene podobe vojne, ki jih je predlai razstavil v rodnem mestu. Kaljanac je eden od ustanoviteljev likovj skupine Junij, s katero razstavlja. Samostojne razstave je imel me drugim na Dunaju ter v Milanu. Slikar Narcis Kantardžič živi in dela v Celju. Izvira iz Bosne i Hercegovine, kjer je bil rojen, diplomiral je na sarajevski akadenu likovnih umetnosti. Med drugim je razstavljal v San Diegu, Miinchni Stuttgartu in Sarajevu. Slikar Štefan Marflak iz Celja je diplomiral na ljubljanski likovi akademiji. Poleg slikarstva se ukvarja z gledališko scenografijo i kostumografijo. Slikar Andrej Pavlic iz Ljubljane je diplomiral na tamkajšnji 1 kovni akademiji ter je samostojni likovni umetnik. Študijsko sej izpopolnjeval v Parizu ter sodeloval na več kot 70-ih razstavah. Slikarke Darinke Pavletič-Lorenčak iz Celja najbrž ni treba p sebej predstavljati. Rojena je bila v Rečici ob Paki, diplomirala s ljubljanski likovni akademiji ter delala kot likovni pedagog v knei jem mestu. Znana je tudi po grafiki in mladinski ilustraciji. Slikar Viktor Šest iz Maribora je svobodni umetnik, ki je diplomi ral na ljubljanski likovni akademiji. Znan je tudi po knjižni ilusW ciji in karikaturi. Med drugim je razstavljal v Avstriji, Zagrebu, 1'^ liji in New Yorku. Slikar Milan Todič živi in dela v Celju, rojen je bil v Šabcu, dipl" miral pa na likovni akademiji v Zagrebu. Za diplomsko delo si!' izbral akt, eno njegovih pomembnih vsebin v poznejšem likovne" upodabljanju. Med drugim je razstavljal v Landshutu, v Nemčiji Slikar Dare Zavšek iz Žalca izhaja iz nadrealističnih tendenc Med drugim je razstavljal na Dunaju, v Zagrebu, Trstu, ZDA in pog" sto v Švici. SUkar Stane Žerko prihaja z Gorenjskega ter je študiral slikarsi^^ pri prof. Milanu Batisti. Pripravil je številne samostojne razstave sodeloval na skupinskih razstavah. Njegova dela so v večih zbirl^^ med drugim v sloviti dunajski Albertini. BRANE JERANI^ Foto: GREGOR KATI' Todorče Atanasov iz Ljubljane Džemal Djokovič iz Celja Enver Kaljanac iz Velenja Narcis Kantardžič iz Celja Štefan Marflak iz Celja Andrej Pavlic iz Ljubljane Viktor Šest iz Maribora Milan Todič iz Celja Dara Zavšek iz Žalca TEDNIK INFORMACIJE 25 Ko spregovorimo o vinu p spregovorimo o vinu, jglimo na zemljo, znoj, ^„10, tradicijo, moč, člo- kri, sonce, veter, led, prihodnost, znanje, (fpežljivost, notranji ^j, jesen, spokojnost. Ko ogovorimo o slovenskem pomislimo na zdrob- uo grudo rdeče prsti pod pitom lipicanca, na di- jjtni jutranji sfumatto ijz rahlo roso posveče- j,i brajdami, na slutnjo jiajajoče jeseni na globo- U nebu. jfjnia Kuhnarika in Vino iiii-ina tudi letos privab- ljata tiste, ki se z dobro hra- no in žlahtno kapljico ukvar- jajo poklicno, obenem z nji- mi pa mnoge gurmane, poz- navalce in ljubitelje kulina- ričnih in vinskih dobrot. Na približno 5 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin se predstavljajo ponudniki pre- hrane, tako proizvajalci kot trgovci, ponudniki opreme za prehrambeno področje in ponudniki vina. Predstavlja se 145 razstavljavcev iz štiri- najstih držav. Sejem Vino le- tos še posebej zaznamuje Po- slovna skupnost za vinograd- ništvo in vinarstvo, ki sku- paj s svojimi družbeniki na- stopa v hali A2. Zastopani so vsi vinorodni okoliši in vi- narji z najboljšim, kar pre- morejo njihove kleti. Letos so se za sejem še posebej do- bro pripravili, saj si bodo v Mestu vina, kakršnega še ni bilo, kot so poimenovali svojo predstavitev, sledile strokov- no vodene tematske pokuši- ne vin pod vodstvom prizna- nih enologov. Za vsak dan so pripravili tudi po dve stro- kovni predavanji, zanimivi za vse, ki se z vinom ukvarjajo pokhcno ali ljubiteljsko. Za obiskovalce so pripravili ži- ve koncertne nastope znanih in priznanih slovenskih glas- benikov ter zabavne igre za obiskovalce. Najboljša vina Ob svečanem odprtju sej- ma so razglasili tudi letoš- nje nagrajence mednarodne- ga ocenjevanja vin in žganih pijač. Mednarodno ocenje- vanje sodi med najstarejše na svetu, saj je letos poteka- lo že 48. Slovenski prvaki v svo- jih skupinah pa so postali: - sivi pinot 2000, Dušana Kristančiča iz Dobrovega v Brdih, - sauvignon, suhi, jagod- ni izbor, 1999, Jožefa Prusa iz Metlike, - teran 2001, Milene Raspo- povič iz Dutovelj. Slovenski prvaki sorte so postali: - cabernet sauvignon, let- nik 2000, Vinska klet Go- riška Brda, Dobrovo, - chardonay, suhi jagodni izbor, letnik 2000, Vino Brežice, - laški rizling, ledeno vi- no, letnik 1999, Jeruzalem Ormož, - merlot, letnik 2001, Vin- ska klet Goriška Brda, - renski rizling, ledeno vi- no, letnik 1999, Škofijsko gospodarstvo Rast, - sauvignon, suhi jagodni izbor, letnik 1999, Jožef Prus, - sivi pinot, jagodni izbor, letnik 2000, Leber - Vrač- ko, - traminec, letnik 1999, Radgonske Gorice. Kot je ob odprtju prireditve poudaril minister za kmetijs- tvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franci But, sta ljubljan- ski sejem Vino in ocenjeva- nje vin s skoraj polstoletno, prestižno tradicijo dobra pri- ložnost za utrjevanje dobre- ga imena slovenskih vin in živil v svetu. »Slovenija lahko v tej kakovosti v celoti tekmuje s komerkoh,« je še dodal. V sklopu sejma bo pod okriljem Združenja za go- stinstvo in turizem pri Gos- podarski zbornici Slovenije potekalo že četrto tekmova- nje mladih kuharjev v pripra- vi menujev. Kmetijski minister Franci But na otvoritvi sejma. 26 KRONIKA Bistvo je ocem nevidno Zadeva Kamenik nič bolj jasna tudi po zaslišanju švicarskih izvedencev - Še en preizkus Vrhovno sodišče je pred slabim letom dni odločilo, da se mora »zadeva Kame- nik« vrniti na začetek. Glavni dokaz, na katerem je slonela prvostopenjska obsodba z dvajsetletnim za- porom, ni dovolj trden, so menili vrhovni sodniki. In celjskemu sodišču naloži- li, da mora neposredno za- slišati švicarska izvedenca za sledi, ki sta se sredi leta 1999 ukvarjala s športnimi copati Nike air max Kristi- jana Kamenika iz Sloven- skih Konjic, obtoženega šti- rikratnega umora v Teka- čevem 4. marca leta 1997. Glavna obravnava se je na celjskem okrožnem sodišču ponovno začela 14. marca le- tos z branjem obtožnice. V na- slednjih dneh in tednih je so- dišče ponovno zaslišalo vrsto prič in sodno zapriseženih iz- vedencev ali pa je prebralo pri- čevanja iz prejšnjih glavnih obravnav v letih 1998 in 1999. iiečaic Bogomir govori drugače Velika večina prič je pono- vila že povedano, bistveno dru- gače je govoril le Bogomir Po- harc, nečak umorjenega Šte- fana Poharca. S spremenjeno izjavo je »okrepil« tisto Kame- nikovo trditev, da Poharca ni poznal, da ga ni nikoU videl. Sicer pa se je mnogo prič skh- cevalo na časovno odmaknje- nost od h-agičnega dogodka in zbledel spomin. Kamenikova zagovornica odvetnica Marje- tica Nosan je na tem procesu velika borka, ki si z vrtanjem v podrobnosti in nejasnosti pri- zadeva dokazati, da je njen va- rovanec nedolžen, kot je sa- ma prepričana. Tako vsaj za- trjuje. Največ je stavila na za- slišanje izvedencev s švicarske univerze v mestu Lozana. dveh vrhunskih strokovnjakov za preučevanje sledi. Čaicajoc na gospoda Težko in dolgo pričakova- na gospoda, profesor Pierre Margot in njegov mlajši ko- lega prof. Christophe Cham- pod, sta v Celje prispela v torek. 9. aprila popoldne in se nastanila v Hotelu Turška mačka, torej v neposredni bli- žini sodišča. V sodni dvorani številka 19 sta naslednji dan zaprisegla kot izvedenca. Go- vorila sta v angleščini. Iz njune predstavitve smo izvedeli, da je 52-letni Pier- re Margot Švicar, profesor fo- renzičnih znanosti na prav- ni fakulteti univerze v Loza- ni. Ima magisterij in doktor- ski naziv iz forenzike z bri- tanskih univerz. Dve leti je bil raziskovalec v ameriškem Salt Lake Cityju, vodil je ra- ziskovalno skupino daktilo- grafov v Avstraliji. Christophe Champod je triintridesetletni državljan Švice in Francije, višji foren- zični znanstveni delavec. Iz forenzike je diplomiral na univerzi v Lozani, tam dok- toriral in bil štiri leta pomož- ni profesor. Leta 2000 je od- šel na raziskovalno delo v Ve- liko Britanijo, kjer je prav ta- ko delal na področju foren- zičnih znanosti. »Obstaja veiiica verjetnost...ff Profesor Margot je na so- dišču izjavil, da so na foto- grafijah s kraja zločina ned- vomno takšne sledi, kot jih je pustil zaseženi športni co- pat. Med posebnimi karak- teristikami copata pa je pro- fesor Margot opozoril na na- trgani čepek na podplatu co- pata, ki ga na fotografijah in na mavčnem odlitku on ne vidi. vendar si je to poškod- bo oziroma razliko mogoče razlagati z dejstvom, da so bili copati obdolžencu zase- ženi petintrideseti dan po umoru. Sicer pa je profesor Margot ponovil ugotovitev iz leta 1999. ko sta s prof. Cham- podom zapisala, da obstaja velika verjetnost, da je odtis v kleti gospodarskega poslop- ja ob truplu Štefana Poharca pustil prav športni copat, ki je bil zasežen Kristijanu Ka- meniku. Margot je ponovil tudi ugotovitev iz poročila, da se z mavčnim odlitkom ujemajo vse značilnosti za- seženega copata, razen ena. »Edina pomembna razlika je manjkajoči del čepka, dru- gih razhk jaz ne vidim,« je na sodišču ponovil profesor Pierre Margot. Dejal je še, da bi dokaz s takšnim ujema- njem na sodišču v Švici upo- števali kot »dober dokaz«. Kristijanova sestra Klavdija spremlja sodni proces od samega začetka. Je kaj svežih novic o mami Mariji? Od mednarodne policije že ne. Vidim, ne vidim, vidim... Drugi dan »gostovanja« švi- carskih izvedencev v Celju se je vse vrtelo okrog spornega čepka pa podplatu Kameni- kovega športnega copata. Dejstvo je. da je košček čep- ka odtrgan, kar je lepo vid- no s prostim očesom, na fo- tografijah sledi s kraja zloči- na in na mavčnem odlitku pa ta pomembna značilnost co- pata ni vidna. Dovolj za trdi- tev, da zaseženi copat ni co- pat morilca? Slovenska strokovnjaka za sledi, Marjan Stanislav Puc in Ervin Drašler, sta prepri- čana, da je bil sporni čepek v času zločina natrgan, ka- sneje pa je pri hoji W čepka odpadel. Slovenski vedenca sta pri izdelavi sv jih mnenj vedela, da je | copat obdolžencu zasež« petintrideseti dan po nu v Tekačevem, Švicarju izvedenca pa tega podatka ^ sta imela. Na sodišču stašv) carja vztrajala pri trditvi, natrganine čepka na fotogtj fijah in odlitku ne vidita, en, ko trditev je ves čas ponai Ijala zagovornica Nosanovj Puc in Drašler sta. enako^ Švicarja, vztrajala pri jih dotedanjih ugotovitvajj in trdila, da natrganinovj dita s prostim očesom, J tem sta se sklicevala na goletno prakso pri ideniifl kacijah sledi. Na predlog pomočnikat( žilca Birse, okrožnega drža nega tožilca Stanislava Pjj tarja. je senat, ki mu prej seduje okrožna sodnicah grid Lešnik, pristal na izved bo še enega dokaza. Švicj ska izvedenca sta dobila m logo, da obdelata sled stopj la na papirnatem dokumeii tu, zaseženem na kraju zlo čina. Ta sled je po oceni pto fesorja Margota zelo dob^ a je v petih letih že malool ledela. S posebno metodo Ii sta švicarska strokovnjaka sled ojačala in napisala še ( poročilo. Glavna obravnava je 1 11.aprila prekinjena, nada vala se je včeraj, 17. apri MARJELA AGR Foto: GREGOR V Ljudski banki so delali bolj po domače V ponedeljek je na sojenju v primeru Volksbansk-Ljudska banka pričal predsednik uprave banke Gašpar Ogris Martič Proces proti obtoženima uslužbenkama Ljudske banke Mojci Grabrijan in Nikolaji Udrih ter celjske- mu podjetniku Robertu Prevcu je eden najzanimi- vejših sodnih procesov v primeru gospodarskega kri- minala v Sloveniji. Priča- nja povabljenih na okrož- no sodišče v Ljubljani so sli- šati kot kriminalna pripo- ved, ki včasih meji že na fantastiko. Izjave prič se v marsičem izključujejo, skoraj nemogo- če pa je, da se ne bi utrnilo vprašanje, ki ga je predsed- nica senata Aljana Ravnik v ponedeljek postavila pred- sedniku uprave banke Gaš- perju Ogrisu Martiču. »Kako je mogoče, da je prišlo do ta- ko velike izgube, pa tega ni opazil nihče v banki?« Ogris Martič je odgovoril, da se tor že odkar se je za vse skupaj izvedelo, sprašuje tudi sam. Ena od obtoženk, Nikolaja Udrih, se v ponedeljek za- radi zdravstvenih razlogov obravnave ni udeležila, za- to so jo iz nje začasno izklju- čili. Ker pa jo ponedeljko- vo pričanje Gašperja Ogri- sa Martiča in nekdanje čla- nice uprave ter interne revi- zorke banke Jane Zelnik v marsičem dodatno obreme- njuje, se je sodišče odloči- lo, da bo obe priči na glav- no obravnavo ponovno po- vabilo, ko se bo Udrihova vr- nila. Na štiri oči Gašper Ogris Martič je predsednik uprave VLB-LB postal v začetku leta 2000. »Takrat sem ugotovil, da ima Maxi Group v banki kredit v približni višini od 80 do 90 milijonov tolarjev. Na- slednjič sem za Maxi Group slišal 14. septembra 2001, ko me je poklicala Nikolaja Udrih in rekla, da bi se rada z mano pogovorila na štiri oči. Sestala sva se in pove- dala mi je, da misli, da je kredit Maxi Group, ki je za- veden v knjige, poplačan, da pa podjetje banki dolguje okoli 20 milijonov nemških mark iz drugega naslova. Priznala je, da je ta dolg pri- krivala, omenjala pa je tudi Mojco Grabrijan in rekla, da o vsem skupaj nekaj, vendar ne vsega, ve tudi tedanji di- rektor celjske podružnice Ljudske banke Andrej Špo- rin. Predlagal sem ji, naj o tem obvesti upravo, kar je v ponedeljek zjutraj tudi sto- rila,« je pred sodiščem po- vedal Gašper Ogris Martič, ki se je takoj po sestanku z Udrihovo skupaj z Borisom Vodopivcem v Celju sestal z Robertom Prevcem. »Preveč je takrat v pogovoru dejal, da se zaveda, da je do sred- stev prišel na nelegalen na- čin, pokazal pa je tudi pri- pravljenost, da jih vrne in je bil pripravljen za to zasta- viti svoje nepremičnine,« je še dejal Ogris in na vpraša- nje Prevčevega zagovornika Dušana Korošca, ali je imel občutek, da namerava Pre- več pobegniti, odgovoril: »- Ne. Sicer pa nas je skrbelo, kako bomo uredili z dolgom, ki ga je imelo podjetje Ma- xi Group do naše banke, z drugimi stvarmi pa se nismo ukvarjali.« Po sestanku so predstavniki banke in Robert Preveč podpisali dokument, s katerim je Preveč potrdil, da je dobil denar, pozneje pa so skleniti še kreditno po- godbo. Kot je še povedal Ogris Martič, je terjatev ban- ke do Prevca na matični banki v Avstriji zapisana kot kre- dit, ki je medtem že zapa- del, za urejanje zadev v Slo- veniji pa je zadolžena Ljud- ska banka. Sporni »Kochovic doioiment Na vprašanje, ali pozna tako imenovani »Kochov dokument« - pisno dovolje- nje nekdanjega člana upra- ve Michaela Kocha, da se Maxi Gropu dovoli izpla- čevanje avansov, na čemer temelji obramba obeh ob- toženk, je Ogris Martič od- govoril, da je za ta doku- ment prvič slišal po odkrit- ju afere, dokumenta pa ne jemlje resno. »Če je Koch to listino res podpisal, jo je tudi odobril in to je na začetku zavedeno v poslov- nih knjigah, od leta 1998 pa evidence o tem v knji- gah ni.« Nekdanja članica uprave ter interna revizorka banke Jana Zelnik je povedala, da je »Kochov« dokument vide- la šele lani septembra, misU pa, da ji ga je pokazala Udri- hova. Zadnji notranji nadzor oddelka plačilnega prometa pred septembrom lani so v banki izvedli leta 1997, ko je bilo takrat odkritih veliko nepravilnosti. V ponedeljek je kot priča nastopila tudi Ivanka Kre- snik, računovodkinja pod- jetja Maxi Group, ki je po- vedala, da so nekaj dni pre- den so v podjetje prišli pi licisti, prejeli dopis tedanit ga člana uprave VLB-LB B« risa Vodopivca. Kot je p« vedala, je Banka Celje zj vrnila bilance za konec l( ta 1999, saj se niso ujemal z bilancami VLB. Preveč ni bi ji nato naročil, naj p* datke zavede v poslovni knjige kot izgubo, ki pa i bila prikazana šele v prvei četrtletju leta 2000, saj nJ bi Banka Slovenije, ki je nes kladje ugotovila šele avg« sta 2000 in bilance zavru' la, za to potrebovala skofJ celo leto. V sredo dopoldne sta 1^' priči nastopili Bojana P"'' šak in Mateja Kožar, ^\ nja štiri leta zaposleni v ^ jetju Maxi group. Povedi sta, da je podjetje dobro slovalo do začetka leta 20^' stvari pa so se spremenile je prekinilo pogodbo s P'^^ varno Laško. Od maja 2.^. zaposleni niso več dobi^^ plače. Kot je povedala P^'' šakova, so direktorju Ro^ tu Prevcu povsem zaupali'' bo stvari tudi tokrat ur^i^J V nadaljevanju so obravi^ vali predlog o odpravi prip^^' Robertu Prevcu, ki pa so ^ zavrnili zaradi begosunT^' sti. Sojenje se bo nadalje* lo 6. maja. ALMA M. SEDL^ - ^ 16 -18. april 2002 TEDNIH KRONIKA 27 brzni tatovi in nori vozniic Vratolomni rally po Četinovem travniku in jablanah ter policisti, ki so jim tatovi še enkrat zbežali peš ^jnemu slovenskemu ^j^tniku Francu Riemer- ^ neznanci dodobra za- ^^ili jutranje ure 15. apri- y|omili so mu v stano- lujgko hišo v Dobravi pri j^enskih Konjicah, prei- ti; prostor, našli ključe ^li avtomobilov, merce- ^ tipa E in terensko vo- ^ puch, in ju odpeljali, fo se je zgodilo le nekaj ^ut po peti uri zjutraj, da jekaj narobe, pa je opazil ,jn to sporočil policiji. Ta- jt sta se začeli policijska jija in zasledovanje, nam ^0 le iz ameriških filmov, iltrat se je to dogajalo v Sa- njski dolini, vendar z eno 2iiko. Storilcev policisti ni- dobili. (lajprej so domnevali, da t za dva moška, vendar so loliščine kasneje pokazale m še na eno osebo. Troji- torej, ki se še vedno skri- iDekje v savinjskih gozdo- li,bolj verjetno pa je že ki- netre stran. Skoraj ni ver- i da gre pri tovrstnih ta- ^za. laike v svojem pp: Ukradenim avtomobilom so prišli na sled v Savinjski dolini, največji zasledovalni rally zadnjih mesecev na Celjskem pa se je dogajal v hribih nad Šempetrom. Eno osebno vozilo so tatovi, za- tem ko so videli, da jim po- hcisti dihajo za ovratnik, pu- stili v Kalah pri Ponikvi. Ta- krat se je voznik osebnega av- tomobila presedel v terenca, je povedal načelnik Urada kri- minalistične policije PU Ce- lje, Robert Mravljak, in div- janje se je začelo. Nekateri prebivalci Kal so bili pone- deljkovo jutro prestrašeni. Še dopoldne so se v drugače mirni vasici zbirali in ugiba- li, za kakšne »kriminalce« da je šlo. Sreča, da ni »butnil« v hišo Tisto jutro se je v Zalog nad Šempetrom odpravil Ivan Če- tina. Tam ima namreč vikend hišico. Še sanjalo se mu ni, kaj se je zgodilo le borih ne- kaj metrov stran. »Prišel sem čisto po naključju in opazil, da je kovinska zapornica pred hišo uničena, sledi avtomo- bilskih gum pa so vodile na travnik nad hišo,« razlaga Če- tina. »Po travniku se je vozil, zapeljal čez jablano, se na sre- di travnika obrnil in zapeljal med drevesi po strmini navz- dol. K sosedom. Tam pa čez betonski nasip in peljal je še petdeset metrov nižje...«je še dodal. Z divjo vožnjo je nez- nani voznik zapeljal nazaj čez cesto Šempeter - Jama Pekel in k Čatrovim. »Spati nisem mogla, ko sem zaslišala lajež našega psa in nek avtomobil. Bilo je petnajst minut čez šesto. Ko sem odš- la pogledat, kaj se dogaja, je bil zunaj, le slab meter od zi- du stanovanjske hiše, parki- ran terenski avto, vrata pa so bila odprta. Naprej namreč ni več mogel, ker je za hišo potok,« nam je povedala last- nica hiše Ivanka Čater. Ta- koj zatem so se s tremi vozili pripeljali policisti, a vseeno prepozno. Tatovi so zbežali v bližnje gozdove. Enega izmed policistov naj bi že pri begu s posestva Ivana Četine z vozi- lom lažje ranili. Avtomobila naj bi bila že pri svojem lastniku, Francu Riemerju, ki ga niso prvič oro- pali. Enkrat je že ostal brez slik priznanih umetnikov. Va- rovanje njegove posesti pa pred ponedeljkovimi tatovi ni bilo učinkovito. Še en raz- log več pri sklepanju, da ni šlo za laike. V ponedeljek je bilo še ves dan na šempetrskem koncu moč opaziti številna poUcij- ska vozila. Iskalna akcija se je še vedno nadaljevala na ob- močju Kal, Založ, Podloga, Grč in Ponikve pri Žalcu za- radi možnosti, da so vlomih v kakšen objekt oziroma ukradli kakšno prevozno sredstvo. Policisti zato napro- šajo vse, ki so opazili sum- ljive neznance na tem območ- ju, naj to sporočijo na najb- ližjo policijsko postajo. V teh dneh pa policisti opravljajo dodatne razgovore, zbirajo obvestila o dogodku, ki je raz- buril krajane mirnega območ- ja nad Šempetrom. Zdaj tu- di oni vedo, da skoraj nikjer niso več varni. SIMONA ŠOLINIČ Pa po travniHu gor, pa po travniku dol. fROMETNE NESREČE Zbil otroica Na regionalni cesti izven Varpolja se je v ponede- k, 15. aprila, v prometni nesreči huje ranil štiriletni rak. V bližini stanovanjske hiše je stekel na cesto, ko je iz idmirja proti Nizki pripeljal 45-letni voznik osebnega av- mobila, J. L. Kljub umikanju je voznik otroka zadel z snim vzvratnim ogledalom ter ga zbil po vozišču. Z avtom v ograjo Prometna nesreča na regionalni cesti v Bučah pri Slo- fnskih Konjicah, ki se je zgodila v soboto, 13. aprila, [je končala s hudimi poškodbami ene osebe. Šestintridesetletni 1. P. se je z osebnim avtomobilom vo- Hz smeri Kozjega proti Prelaskem, nato pa v ostrem de- tem ovinku na mokrem cestišču izgubil oblast nad vozi- b, zapeljal na levi rob vozišča in trčil v betonsko ograjo ^stanovanjski hiši. V trčenju se je 41-letna sopotnica S. M. luje ranila. Oplazil in se zaletel v četrtek, 11. aprila, se je na območju Polzele zgodila "jša nesreča. Enaintridesetletni voznik osebnega avtomo- ^VW Golf, D. V., je vozil iz smeri Pariželj proti Polzeli, tiližini samopostrežne trgovine pa je prehiteval 20-letne- 'R- B., voznika osebnega avta, ki je v tem času zavijal v '^o. Med voziloma je prišlo do oplazenja. Voznik golfa je Waljeval z vožnjo po levem smernem vozišču in s pred- ta delom vozila silovito trčil v nasproti vozeč traktor, ki ^je upravljal 26-letni M. Z. V trčenju se je huje telesno "škodoval sopotnik v vozilu R. B, 17-letni J. P. Na pomoč! ''olicisti naprošajo vse morebitne očividce prometne ne- '^^e, ki se je zgodila izven Varpolja v nedeljo, 14. aprila, ^^radi razjasnitve okoliščin pokličejo na 113. Osemnajst- voznik motornega kolesa, D. B., je vozil proti Mozir- '■'^0 naj bi na ravnem delu ceste z njegove desne strani po Mni cesti iz naselja Varpolje pripeljal neznan voznik oseb- ^ avtomobila in na križišču zapeljal na prednostno re- zalno cesto. 18-letnik je zapeljal levo čez cesto na trav- J-kjer sta z 19-letnim sovoznikom D. R.^adla in se hudo ^^sno poškodovala. * Padel z viličarja .•^a delovišču podjetja Engro Tuš ob Mariborski cesti v f *l)u je v petek, 12. aprila, prišlo do hujše delovne nez- ''^^e. Delavec D. S. je stopil na priklop viličarja, da bi ^Sotovil stabilnost, vendar je med vzvratno vožnjo pa- 2 viličarja in se pri tem huje ranil. i »Vse je bilo krvavo!«! še en nenavaden samomor oziroma umor na Celjskem - Naključje ali.,.? »V svoji praksi krimina- lista se ne spominjam sa- momora na tak način,« je na ponedeljkovi novinarski konferenci povedal načel- nik Urada kriminalistične policije PU Celje, Robert Mravljak. V Šeščah pri Preboldu so namreč v soboto, 13. aprila, našli truplo 26-letnega Eraz- ma H. iz Celja. Z nožem naj bi se zadal tri- do petcenti- metersko rano v desno stran vratu. Natanko tako kot naj bi to storil le teden dni prej 58-letni Rudolf Golčman, či- gar truplo so našli v Šaleku pri Velenju. »Žena je šla zjutraj ob pol sedmih nahranit živino in tam pri križišču opazila parkira- no osebno vozilo in nekoga v njem. Toda ker se na tem prostoru vedno kdo ustavlja, včasih kdo tam celo prespi, kadar so v vasi veselice, se nam to ni zdelo nič čudne- ga,« razlaga Jože Dravec. Še- le nekaj minut čez deseto pa se je Jože vendarle odločil sto- piti do avtomobila, saj mu je bilo sumljivo. »V avtu je sedel moški, vse okrog nje- ga pa je bilo krvavo. Takoj zatem sem poklical policijo. Kasneje sem se pogovarjal še s sosedom, pa mi je dejal, da je ponoči slišal avtomobilsko hupo.« Verjetno ravno takrat, ko je fant zaradi hudih bole- čin omagal na volan. Avto naj bi stal ob križišču od petka od približno 22.30. Nasled- njega dne se je takoj po pri- hodu pohcistov in preisko- valnega sodnika po Šeščah go- vorilo o ustreljenem moš- kem, o sumljivih osebah, ki naj bi jih videli... Kljub temu, da naj bi šlo za samomor, ne izključuje- jo možnosti umora, je pove- dal Robert Mravljak, tako da preiskava še vedno traja. Tu- di v Celju se je že začelo go- voriti, da naj bi šlo za neko- ga, ki naj bi imel težave z ma- mili, toda kaj je bil pravi vzrok za smrt 26-letnika, ver- jetno ne bo nikoli znano. Prav nenavadno je, da so teden dni nazaj v Šaleku našli mrtvega Rudolfa Golčmana z enako vbodno rano na desni strani vratu. Golčmanovi znanci se še vedno sprašujejo, zakaj naj bi storil samomor. V Šaleku so našli vsaj okrvavljen nož, ali so ga v Šeščah tudi, ni zna- no. Gre res za samomor? ^ SIMONA ŠOJ-lNiČ. Ne čakajte na maj Po prvem maju morajo bi- ti vsa kolesa z motorjem re- gistrirana. Tako je namreč zapisano v Zakonu o var- nosti v cestnem prometu, ki je bil sprejet leta 1998. Kolesa z motorjem je zato potrebno pravočasno regi- strirati, saj je v nasprotnem primeru predvidena denar- na kazen 25 tisoč tolarjev. Upravne enote, pooblaščene organizacije za opravljanje tehničnih pregledov in zava- rovalnice so na registracijo koles z motorjem pripravlje- ne. Policisti v nadzoru pro- meta voznike koles z motor- jem že sedaj opozarjajo na zakonsko obvezo registraci- je in možnost, da to storijo čimprej in se s tem izognejo nepotrebni gneči tako na teh- ničnih pregledih kot tudi v upravnih enotah, kjer bodo izdajali prometna dovoljenja in registrske tablice. CVETKE • Tile biseri oziroma dojke, kot jim pravijo nekateri, pred mestno hišo so dali dodatno delo našim policistom, ki mo- rajo ob nedeljah zdaj dežurati še pred občino in se otepati rolkarjev, za katere so biseri zelo prikladni. Dokler ne bo počilo njihovo pokrivalo. Menda pa čakajo tudi prvega voz- nika, ki bo spregledal tamkajšnje novo krožno križišče... • Iz krogov blizu celjske mafije smo izvedeli, da bodo vse rope in tatvine osebnih avtomobilov odslej izvajali peš in na hribovitem terenu med jablanami. Iz zadnjih primerov so se namreč naučih, da jim le peš uspe zbežati pred polici- sti. • V Celju so se spet spravili nad znano pekarno, ki ji tokrat izjemoma ne bomo delali cvetne reklame. Samo tale pribe- ležka: tokrat se bodo neznanci posladkali življenje. Iz pe- karne so ukradli okusne sladke sveže domače piškotke. • Tatu, ki se je pred časom odločil ukrasti denar iz blagaj- ne, pa je ni mogel odpreti, podajamo strokovni nasvet, da naj se obrne na tistega, ki je iz Zreč odnesel klešč za več kot pol milijona tolarjev. Z družnimi močmi je nemogoče mo- goče. Radarske kontrole bodo... • jutri, 19. aprila, dopoldne na območju Šentjurja, po- poldne pa na območju Celja; • v soboto, 20. aprila, dopoldne na območju Velenja, po- poldne pa na območju Laškega; • v nedeljo, 21. aprila, ves dan na območju celotne celj- ske regije; • v ponedeljek, 22. aprila, dopoldne na območju Mozir- ja, popoldne pa na območju Šentjurja; • v torek, 23. aprila, dopoldne na območju Žalca, po- poldne pa na območju Celja; • v sredo, 24. aprila, dopoldne na območju Rogaške Sla- tine, popoldne pa na območju Šentjurja; • v četrtek, 25. aprila, dopoldne na območju Celja, po- poldne pa na območju Mozirja; - Št. 16-18. april 2002 - Med zaspanci južne poloble Vroči januarski dnevi v Santiagu de Chile - Zanimiva hiša Pabla Nerude Poulični prodajalci prodajajo vse mogoče. Ko pri nas zima še kaže zobe, se na južni zemeljski polobli začenja pravo polet- je. V glavnem mestu Čila Santiagu de Chile se tem- perature dvignejo tudi prek 25 stopinj Celzija, toda ju- tra so zaradi bližine gora mnogo bolj sveža. Tega pa večina domačinov ne obču- ti, saj so Čilenci pravi zas- panci. Večina trgovin, loka- lov in restavracij se ne od- pre pred deveto uro tako, da ulice dopoldne oživijo šele po deseti uri. Takrat se začenjajo polni- ti tudi številne kavarne, ki so še posebno značilne za San- tiago. V njih se pretežno zbi- rajo moški, večinoma vsaj na videz poslovneži, z obvezno kravato in mobilnim telefo- nom za pasom. Seveda kavo pijejo tudi ženske, toda ve- čina kavarn v najstrožjem mestnem središču je prilago- jena moškemu okusu. Za pul- tom namreč strežejo dekle- ta v najkrajših možnih kril- cih in z globokimi dekolte- ji, ob katerih mnogi najbrž pozabijo, kakšen je pravza- prav okus kave. V nekaterih kavarnah pa so natakarice skoraj gole, saj strežejo ( lečene zgolj v erotično lo. In začuda, cene tod dosti višje kot drugod, 2^ pa so lokali prek celega polni moških, ki vsaj na^ dez ne kažejo posebnega^ nimanja za brhke natafe ce. Tovrstne kavarne jnu stekla prelepljena z reklj nimi napisi ali prebarvana črno, tako da ne bi delov; pohujšljivo na mimoidofi Milijonska prestolnica čile je kljub številnimi žavnim prevratom v prei klosti zadnja leta ena izm najbolj stabilnih in hitro razvijajočih držav Juž Amerike. Razmeroma vis standard, skorajda podolj našemu, je še posebno o| zen v Santiagu, ki je pra« prav le še eno izmed veli| milijonskih mest. Ponaša z živahnim središčem, tičnim prometom, bleščd mi nebotičniki, nekaj si vitimi zgradbami iz 18. S letja, razkošnimi parki pal di z revnimi četrtmi. Ut velemesta so polne evropsi Št. 16 -18. april 2002 Kupi sadja in zelenjave na pokriti tržnici Santiaga. japonskih avtomobilov, tr- irine pa dobro založene in ljutra do večera polne na- ipovalcev. Malce več juž- [oameriškega duha je čutiti ina ulicah v nakupovalnem lestnem središču. Vsako ju- oslcupaj z množico naku- »valcev na pločnikih vznik- Ejo številni ulični prodajal- ci, med katerimi je večina žensk. Kar na tleh razstavljajo vse mogoče blago od cene- nih ur, otroških oblek, igrač, spodnjega perila pa do raz- ne bižuterije. Tovrstna pro- daja uradno sicer ni dovolje- na, toda policija le redko pre- ganja prodajalce. Verjetno tu- di zato, ker za večino to po- meni edini zaslužek. Za vsak primer prodajalci na tleh raz- stavljene predmete postavi- jo na velik kos blaga, katere- ga po potrebi v trenutku dvig- nejo in se spremenijo v ne- dolžne sprehajalce. Nedaleč stran pa kupce va- bi stara pokrita tržnica, na ka- teri se radovednim očem po- nuja na ducate raznovrstnih rib, rakov in školjk. Obala na kateremkoli koncu Čila ni da- leč in ljubitelji morskih spe- cialitet tod resnično lahko pri- dejo na svoj račun. Na tržni- co sodijo tudi kupi zelenjave in sadja, med katerim je mo- goče najti prav vse, kar poz- namo iz naših krajev, pa tudi pisano paleto predstavnikov tropskega podnebja. Tako se poleg jagod in če- šenj vabljivo nastavljajo razne banane, avokado, mango in anone. Sredi nakupovalnega vrveža obiskovalce vabijo šte- vilne restavracije z okusno čilsko hrano. Kar vehko ri- bo si je mogoče privoščiti že za okoli štiri dolarje. Poceni so tudi menuji dneva, ki obi- čajno predstavljajo meso ali ribo s prilogo in solato. Vsi, ki so zadovoljni s hitro pre- hrano, pa si lahko za manj kot dolar privoščijo izvrstne empanade. To so trikotni žep- ki iz testa, ki jih napolnijo z mesom, sirom, šunko ali morskimi sadeži in na hitro ocvrejo. Seveda so naprodaj tudi hamburgerji pa tudi hot- dog, ki ga tod poznajo pod imenom kompleto. Slednji je lahko kar izdaten prigri- zek, saj hrenovke bogato ob- ložijo še z vloženo zelenja- vo, majonezo, gorčico in pa- radižnikom ali avokadom. Na tržnicah v velikih loncih pripravljajo tudi tradicional- no jed kuranto. Zanjo je po- trebna obilica mesa, krom- pirjevih polpetov in razno- vrstnih školjk. K izdatnemu kosilu se pri- leze kozarec vina. V Čilu pri- delajo kar precej vina, ki lah- ko zadovolji tudi najbolj iz- birčne okuse. Precej vinogra- dov je celo v bližnji okolici Santiaga. Med žganimi pija- čami je v Čilu najbolj priljub- ljen pisco. Pisco pridobiva- jo iz grozdja z visokim od- stotkom sladkorja oz. iz mla- dega vina. Grozdje zmeljejo in pustijo vreti v velikih po- sodah deset do dvajset dni. Potem nastajajoče vino de- stilirajo in ga nekaj mesecev pustijo v sodih. Pisco ima okoli 35 odstotkov alkoho- la, pogosto pa mu dodajajo še sladkor in limonin sok ter tako dobijo izvrsten liker. Nobelov nagrajenec Eden najbolj znanih meš- čanov Santiaga de Chile je bil Naftali Reyes Basualto (1904- 1973). Pesnik, ki je leta 1971 prejel Nobelovo nagrado za književnost, je bolj znan pod imenom Pablo Neruda. O njem oz. delu njegovega živ- ljenja v izgnanstvu smo si pred leti lahko ogledali ita- lijanski film Poštar. Neruda je bil tudi politično aktiven in zaradi simpatiziranja s ko- munisti je bil za nekaj let izg- nan iz Čila. Po zamenjavi ob- lasti se je vrnil v domovino, kjer je zadnja leta večino ča- sa preživel v eni izmed svo- jih hiš. Kot uspešen pesnik in zaradi službovanja kot am- basador v različnih državah je bil namreč dokaj premo- žen. Ena izmed njegovih naj- zanimivejših hiš je Chasco- na v Santiagu, ki je urejena kot spominski muzej. V njej je kopica Nerudovih knjig, pohištvo in številni predme- ti, ki so ga spominjali na nje- mu zelo ljubljeno morje. Hiša je zgrajena v več nivojih iz večih ločenih delov, med ka- terimi je veliko drevja in ne- govanega rastlinja. Tako je obisk muzeja lahko tudi pri- jetna sprostitev v razkošnem senčnem vrtu, ki še posebno prija v vročih januarskih dne- vih... IGOR FABJAN Hiša Pabla Nerude. Št. 16-18. april 2002 30 Vsiljivci Vzamete veliko gosposko hišo na samoti, hišo. ob- kroženo z meglo. Vzamete gospo- darico, kateri je v vojni izginil mož, in dva otroka, ki sta fotosenzitivna - občmlji- va na svetlobo. Vzamete tri nenavadne, sumljive služab- nike, ki so se pritepli od kdo- vekod. In seveda vzamete pri- vide: duhove... ali pa kaj dru- gega. Zopet nekdo živi v svo- ji glavi in mora odpreti oči, zatorej dobite gotsko verzijo Amenabarjeve Odpri oči, ka- teri je Vanilla sky Tomova verzija; dobite vse tisto, kar je počela originalna verzija The haunting of Hill house Roberta Wisea in vse, kar je Jan DeBont iz svoje verzije Hauntinga izpustil. In vse, kar dobite, tudi štima. Film se začne z odpiranjem oči in krikom prestrašene, rahlo neuravnotežene, a pre- lepe Nicole Kidman; otroka sta ravno prav ljubka in obe- nem nagajiva, sposobna la- gati. Služabniki so skrivnost- ni. In prividi neopredeljivi, dvomljivi, temačni, toda ne- krvavi. Hej, štima, da bolje ne more. Tako zelo, da je tu- di za nazaj težko zameriti kakšno prevaro... kot je reci- mo ta, da ko se vrne gospo- daričin mož... in zanj sluti- mo, daje duh... in ga potem končno pokaže v zrcalu, ob gospodarici... je ona vidna, on pa ne. Brez izdajanja kon- ca filma: objektivna kame- ra, takšna, ki se ji ne gre za to, da za vsako ceno zmani- pulira gledalca, bi to sceno pokazala drugače. Le vpra- šajte se, čigav pogled pred- stavlja kamera tedaj, in bo- ste ugotovili, da odgovora m. Manipulacija, da. Alejan- dro Amenabar je velik ma- nipulator - kar je dobro. To- da največji mani- pulatorji varajo s tistim, kar je; on ne. Pa vendar - dejali smo, da je to še težko zame- riti. Lažje je za- meriti dejstvo, da nam Amenabar hoče odpi- rati oči zato, da nam menja perspektivo; da nam poka- že razmišljanje drugih; da nam pokaže, da smo neka- terim tudi mi tisti drugi. (AH pa o tem sploh ni razmišljal oziroma je razmišljal malo, in nas hoče le prestrašiti, »moralka« pa je prišla zra- ven naključno.) Lažje je za- meriti, da ni prvi, ki to poč- ne na takšen način; da so nekateri drugi to počeli zelo zelo podobno. Če se je čla- nek začel z naštevanjem fil- mov, se lahko tudi konča: s Shymalanovim Šestim čutom in Burtonovim Beetlejuicom. Prevara in naslanjanje na druge, še precej sveže filme, zlahka... čeprav seveda ne nujno, odvisno od količinepo- gledanih filmov... postane gledalcu važnejše od česar- koli drugega. Kar Vsiljivcem zbije okus. Je pa tole še vedno lepa in pravzaprav pogrešana go- tika, ki spusti kar nekaj red- kih trnov skozi kino sedež. PETER ZUPANC Ocena:7/10 »S spoštovanjeivl do igralcevff Janez Lapajne, režiser, producent in koscenarist Šelestenja z avtorjem zasluženo naj- bolj nagrajenega filma letoš- njega filmskega festivala v Portorožu smo se o filmu in nekaterih posebnostih gle- de ustvarjanja filma pogo- var jaU kar med portoroškim filmskim festivalom. Janez Lapajne - kdo ste? Filmski režiser. OK, bom nadgradil vpra- šanje. Kaj ste delali, preden ste se lotili režije Šelestenja? Že od majhnega sem imel dve ljubezni: likovno umet- nost in film. Med tema dve- ma poloma sem bil razpet že od začetka... čeprav me je pri obeh vedno zanimal človek - figura lika na likovni in igralec na filmski strani. Pri filmu sem tvegal več, bolj iz- koriščal svojo intuicijo. Pro- fesionalno sem se ukvarjal s karikaturo, toda nazadnje sem pristal pri filmu. Ko sva že pri karikaturi - ste delali story boarde za Šelestenje? Sovražim story boarde. Ka- kor tudi snemalne knjige, pa tudi avdicije. In to lahko na- pišete. Je napisano. Katere re- žiserje imate radi? Hm... človek se spreminja, nekatere stvari pa ostanejo. Od slovenskih ustvarjalcev v mojem srcu ostajajo Klopčič, Štiglic, Cap, Grobler, Pretnar, Godina... Na splošno pa imam rad režiserje, ki znajo delati z igralci. Pri tujih - spisek se Minuli petek so v ne povsem polni dvorani kina Union pred celjsko premiero Šelestenja predstavili ustvarjal ce: (z leve) režiser in koscenarist Janez Lapajne, igralci Rok Vihar, Grega Zore, Maša Derganc in Barban Cerar. asistent kamere Aleks Štern in direktor fotografije Matej Križnik. Slednja dva sta Celjana. stalno spreminja - bi to bili Billy VJilder (ki je umrl rav- no na dan moje (p)osebne ki- notečne premiere, 29. mar- ca) , Miloš Forman, Robert Alt- man. Mike Leigh,... Rad imam češki in italijanski film. Če bi me postavili pred zid in mi dejali, da se moram odlo- čiti samo za en film, bi bil to Tretji človek režiserja Carola Reeda. Tudi vi ste ogromno de- lali z igralci - to se filmu pozna. Ne pozna pa se mu, da je bil posnet v 14 dneh? Upam, da nam je to uspe- lo. Po tem poznavanju igral- cev se ločim od drugih naših mladih filmskih režiserjev. Spremljam gledališče. Ker tam igralce vidiš v domačem mediju; drugje jih ne moreš spoznat. Z igralci imam ve- Hiko pogovorov, vaj, in oni lahko potem ogromno pris- pevajo k vsebini in atmosfe- ri filma. Veliko dobiš od igral- cev, če jih spoštuješ. Želim si, da bi naše delo pripomo- glo k boljšemu odnosu do slovenskih filmskih igralcev. Šelestenje je low budget. Gledališče je bilo poceni. Zdi se, da vam varčevanje ustreza. Če bi imeli prilož- nost delati visoko prora- čunski film... Bi ga delal takoj. Ni res, da je film boljši, če je malo denarja - čeprav ni nujno,d; je film boljši, če ga je ve| ko. Več denarja pomeni tu veliko odgovornosti. To( najbolj pomembno je to, ( z večjim proračunom lah vsa ekipa dela pod norn nimi pogoji, in ni obrei njena s preživetjem. De vsem v ekipi omogoči 1 umirjen proces nastajanja lote. Kaj boste počeli vnapi kaj se bo dogajalo s filmoi Ta teden gremo v slove ska kina, ta mesec bomoui jali stvari za mednarodi promocijo. Julija imam p čitnice in sedaj v bistvu K misijam samo še o tem. S( tembra bomo začeli z novi projektom in pokazali, da da iti še dlje; da se nismo 2 dovoljili s sabo... kar pa pomeni, da nismo zadevo ni. PETER ZUPAI Foto: GREGOR KAH Janez Lapajne, po nagradaii o nagradlaii: »Kljub temu, da nikakor nimamo razloga za negodova- nje, sem razočaran, da žiriji nista opazili izjemnih igral- skih dosežkov Barbare Cerar, Roka Viharja in Maše Der- ganc. Ob zasluženo nagrajenem Gregi Zorcu so oni naj- večji junaki našega filma. Obe igralki na tem festivalu, pa naj mi to kdo zameri ali ne, nista imeli prave konkurence. Z mojim dekletom in producentko Šelestenja Aiken Vero- niko Prosenc pa sva presrečna, da je naši produkcijski hiši Triglav film že ob prvem poizkusu uspel nepričakovan veliki met. Komaj čakam, da ga bomo skušali upravičiti z naslednjim filmom.« jjjjjlj^ K-pax K-PAX IGRAJO Kevin Spacey, Jeff Bridges, Mary McCormack, Alfre VJoodard REŽIJA lan Softley SCENARIJ Charles Leavitt PRODUCENTI Lawrenc Gordon, Lloyd Levin, Harvey VJeinstaein, Cary Granat ŽANR družinska ZF drama DOLŽINA 120 minut Prot [Kevin Spacey) je nenavaden možak, ki ga zaradi izjave, da prihaja s planeta K-Pax, strpajo v bolnišnico pod nadzor psihiatra (dr. Marka Povvella [Jeff Bridges). Prot mu razloži, da je njegova naloga zbirati podatke o Zemlji, da mu je tu zelo všeč, vendar pa se mora vrniti domov še pred koncem poletja. Bolj ko se bliža datum odhoda, več bolni- kov želi z njim, dr. Powell pa se vse bolj trudi, da bi ga razkrinkal. Toda vse več dogodkov potrjuje Protove bese- de, Povvell pa spozna, da njegovega pacienta obdaja zid ne- dostopnosti in predvsem, da ima človek izredno malo časa, da spozna - samega sebe... - $t. 16-18. april 2002 - Shoinitime Gremo v kino! Drew Barrymore je sladko dekletce iz E. T. vesoljčka in pravilni odgovor prejšnjega tedna. Vstopnice bodo dobili Darja Prime iz Celja, Klavdija Ožek prav tako iz Celja in Jasna Dreščak iz Šentjurja. 16. nagradno vprašanje: Ta teden nas zanima, kako se imenuje sloviti studijo za računalniško animacijo, v kate- rem so izdelali tudi zadnjo uspešnico Pošasti iz omare? Odgovore na dopisnici pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Ce- lje, do ponedeljka, 22. aprila (do takrat morajo prispeti!). Ne pozabite na- lepiti kupona in napisati na- slova. Izžrebali bomo tri dobitnike vstopnic za og- led filma. IKI TEDNIK NASVETI 35 Klopi - majhni ^ajedavci, veiiice nadloge ^ hladnih mesecih nas .pi pravzaprav ne ogroža- prezimijo med listjem podrastjem, ko pa se tem- j3tura zraka dvigne na 5 5 stopinj Celzija, prileze- plan in postanejo ak- ini. To je praviloma med jfcem in oktobrom. Kadar jime toplejše, pa se poja- dtudi prej in se namnoži- (večjem številu. Najbolj jj\Til so v maju in juniju [V septembru in oktobru, ifadi nizkih temperatur jih ni 1500 metri nadmorske jine ne najdemo. V našem olju predstavljajo pred- em nevarnost za okužbo Uopnim meningitisom in msko boreliozo. Kakšno je življenje klopa? Samica med listje izleže Odo 20 000 jajčec in nato me. Življenje klopa, ki se čne z razvojem od jajče- i, ličinke, nimfe do odra- za klopa, traja od šest me- čev do šest let, v povpreč- pa 2 do 3 leta. Večino živ- oja porabijo za iskanje svo- ga gostitelja, zato jih uvrš-' iio med prave zajedavce. ■iso slepi, gostitelje zaz- rajo predvsem s termični- Gibanje v naravi je zdravo, le da se je treba po vrnitvi domov pregledati, saj klopi že čakajo na nas. mi, kemičnimi in fizikalni- mi dražljaji (toplota, vonj, zračne vibracije). Potem ko se z bilke spustijo na svojega gostitelja, poiščejo najbolj primerno mesto za pik, ki ga predstavlja predvsem mehka koža. Odrasli samci ne sesa- jo krvi, temveč se zadovolji- jo predvsem z majhno koH- čino tkivne tekočine. Njiho- va glavna biološka vloga pa je oploditev samic. Pik in odstranitev klopa v Evropi je razširjena in ne- varna predvsem ena vrsta klo- pov: lxodes ricinus (po obli- ki spominja na ricinusovo se- me). Zaradi anestetika, ki ga predhodno spustijo v naše te- lo, se samega pika v nasprot- ju s pikom nekaterih drugih žuželk ne bojimo, saj ga niti ne čutimo. Po izletu v naravi se moramo natančno pregle- dati. Klopa je namreč potreb- no čim prej odstraniti. To naj- lažje storimo z nohti, pince- to ali posebnimi kleščami. Ni- koli ga ne mažemo z oljem, lakom za nohte in podobno. Vlečemo ga naravnost, pra- vokotno od kože in ne levo ali desno, saj v tem primeru pogosto ostanejo v koži sprednji deli zajedavca. Če se to zgodi, se preostanek te- lesa v večini primerov po ne- kaj dneh kot tujek izloči sam. Mesto pika moramo razku- žiti in ga v naslednjih štirih tednih opazovati. Spremem- be na koži nas namreč opo- zorijo na morebitno okužbo. Klopni meningo- enceffalitis Eno izmed pogostih okužb, ki jih povzroči pik klopa, predstavlja virusna okužba živčevja - meningoencefali- tis. Ta okužba se prenaša s slino ob samem piku klopa. Ker pa klop tudi do nekaj ur izbira mesto pika na gostite- lju, imamo po navadi čas, da ga s telesa odstranimo še pred pikom, še zlasti, če smo bili na sprehodu v naravi pravil- no zaščiteni: primerna oble- ka z dolgimi rokavi in dolgi- mi hlačnicami in nanos sred- stev za odganjanje klopov na koži, čemur naj sledi natan- čen pregled telesa, zamenja- va obleke in kopel. Pri sreds- tvih za odganjanje klopov s kože moramo biti pozorni tu- di na trajanje učinkovanja in po potrebi nanos sredstva na kožo ponoviti. Če kljub vsemu pride do pika in okužbe, se prvi zna- ki bolezni začnejo pojavlja- ti po približno desetih dneh. Bolezenski znaki, ki so po- dobni gripi, po nekaj dneh izzvenijo sami. Pri približ- no tretjini okuženih pa se zna- ki po nekaj dneh ponovijo v hujši obliki in kažejo na oku- ženost živčevja: visoka vro- čina, glavobol, slabost, bru- hanje in otrpel tilnik. Mož- ne so tudi hujše motnje, kot naprimer motnje zavesti, go- vora, požiranja in ohromitve mišic. Eden do 2 odstotka pri- merov pa se konča s smrtjo, predvsem pri starejših bol- nikih. Konec bolezni pa ne pomeni vselej konca težav, ki jih okužba prinese. Sko- raj vsak drugi bolnik ima po preboleli okužbi posledice kot so: prekomerno potenje, pogosti glavoboli, povečana vzdražljivost ali motnje kon- centracije. Ker zdravila pro- ti temu virusu ni, je najpo- membnejša preventiva. Stro- kovnjaki pa svetujejo ceplje- nje vsem, ki so morebitni okužbi pogosteje izpostavlje- ni. Lyniska borelioza Druga najbolj pogosta bo- lezen, ki jo prenašajo klopi v našem okolju, je lymska bo- relioza. Klop za okužbo go- stitelja s to bakterijo potre- buje več časa. Kar nekaj ur mora sesati, da bakterijo s svo- jimi izločki prenese na člo- veka. Zaradi tega moramo klo- pa čim prej odstraniti. Okužbo z boreliozo pre- poznamo po rdečini, ki se po nekaj dneh ali tednih pojavi na mestu pika klopa. V na- slednjih dneh se rdečina prič- ne pomikati navzven, v osred- njem delu pa zbledi. Pojavi se videz kolobarja, ki se lah- ko poveča do premera 30 do 40 cm ali več in nato izgine brez zdravljenja. Možni so tu- di spremljajoči bolezenski znaki, podobni gripi. Če to- rej opazimo rdečino ali ko- lobar na mestu pika, mora- mo nemudoma k zdravniku, da nam predpiše antibiotič- no zdravljenje, ki prepreči pozne posledice borelijske okužbe. NINA RUŽIČ KOŽEU Optimizem za zdravje in lepoto Optimisti živijo tudi de- setletje in več dlje od svo- jih pesimističnih kolegov, ne da bi se zato posebej trudili - vrata v dolgoveč- nost si odpirajo s smehom in dobro voljo. Pa tudi ka- kovost njihovega življenja je (ne glede na dolžino le- tega) veliko višja kot pri nezadovoljnežih in pesi- mistih. Veseli, navdušeni in optimistični ljudje so bolj odporni, vzdržljivi, zdravi, mladostni in vital- ni od svojih čemernih in zamorjenih kolegov, ki vedno najdejo vzrok za razburjenje in nejevoljo. Naravni endorfini (endo- geni opiati, hormoni sreče, med katerimi je najbolj znan serotonin - snov, ki se izlo- ča tudi med uživanjem slad- karij) , ki se v organizmu tvo- rijo med dobrim razpolo- ženjem (navdušenje, smeh, veselje, zadovoljstvo, prijet- no presenečenje, radostno pričakovanje, sreča ipd.), koristijo zdravju in vitalno- sti, obenem pa predstavlja- jo najbolj imenitno obliko sprostitve in premagovanja stresa. Tako naj bi spontan, sproščen in prisrčen smeh ekstrovertiranega (nezavrte- ga, odprtega) človeka v treh minutah privedel do stanja vzburjenosti in blaženosti, podobnega tistemu pri kla- sičnemu orgazmu. Priznana ameriška psiho- terapevtka dr. Annette Goodheart zato spodbuja ljudi, naj se čimveč smeje- jo (ali pa vsaj smehljajo) ter se ukvarjajo z radostnimi mislimi in pozitivnimi pred- stavami. Dr. Goodheartova je s svojo nedavno zaklju- čeno obsežno znanstveno študijo potrdila domneve vedenjskih psihologov, da se nekateri ljudje lažje in hi- treje sprostijo že po nara- vi, drugim pa je lahkoten, a kljub temu resen in odgo- voren odnos do sveta in živ- ljenja v njem pridobljen ali najpogosteje privzgojen. Ameriške izkušnje so na svojevrsten način komenti- rali tudi renomirani duše- slovci in astrologi, ki pou- darjajo, da je smeh napisan na kožo predvsem ljudem, rojenim v znamenju leva. ovna in strelca (morda de- vice), ostali pa se morajo za sproščeno telovadbo sme- jalnih mišic malce bolj po- truditi in bolj ali manj kon- stantno odganjati neprijet- ne misli. Najnovejše geslo zdravni- kov in psihologov se torej glasi nekako takole: če ho- čete biti zdravi in vitalni, mislite pozitivno in se pre- dajajte prijaznim čustvom. Veselite se drobnih stvari, radujte se vsakdanjih ma- lenkosti in bodite srečni za- radi življenja samega. Sre- ča je namreč sestavljena iz drobnih trenutkov, preple- tenih s pričakovanjem, hre- penenjem, nostalgijo in ča- robnimi spomini. Kdor za- nemarja drobne radosti in čaka le na izjemne dosež- ke, je vedno nezadovoljen, obenem pa brez pravega smisla životari v pričakova- nju nečesa velikega, ki ne- koč res zdrsi mimo njega, ne da bi se tega sploh zave- dal. Nič čudnega, da se mu pogosto dozdeva, da sploh ni imel priložnosti živeti in uživati življenja. Št. 16 - 18. april 2002 36 V ZA AVTOMOBILISTE NOVI TliM, Prenovljena thalia pri domačih kupci| Renault thalia je avtomo- bil, ki se je lani Slovencem dokaj prikupil, saj jih je no- vomeški Revoz prodal več kot 1200. Thalia, ki bi ji lah- ko rekli tudi clio z zadkom ali limuzinski clio, nastaja v Turčiji in najprej se je zdelo, da na slovenskem trgu ni- ma posebnih možnosti. Zgo- dilo se je povsem drugače. Tudi zaradi tega novomeš- ko podjetje meni, da bo lah- ko s prenovljeno thalio, ki se sedaj vozi na slovenski trg, do- seglo podobne, če ne celo bolj- še rezultate. Prenovljeni avto ima drugačen predvsem pred- nji del, pri čemer je jasno, da izjemne podobnosti s cliom ni mogoče spregledati. Nova je seveda tudi notranjost, saj je armaturna plošča dvobarv- na. Prtljažni prostor je seve- da prav tako velik kot prej (510 Utrov), žal pa zadnja sedežna klop ni pri vseh izvedenkah deljiva po polovici ali tretji- ni, temveč jo je mogoče po- dreti le v celoti. Prej sta bili opremi dve, se- daj so tri, pri tem je poime- novanje enako kot pri cliu (authentique, expression in dynamique), avto pa je že serij- sko opremljen z dvema zrač- nima varnostnima blazinama, volanom, ki je nastavljiv po višini, halogenskimi žarome- ti, zatemnjenimi stekli ipd. Mo- torji so štirje, in sicer trije ben- cinski in novi turbodizel 1,5 dCi. Slednji razvije 65 KM pri 4000 vrtljajih v minuti in ima 160 Nm navora, najvišja hi- trost pa je 162 km/h in pospe- šek 15 sekund do 100 km/h. Avto se seveda dokazuje tudi s primemo varčnostjo, pri Re- vozu pa hočejo ža osnovno raz- ličico malenkost več kot dva milijona tolarjev. Najcenejša je varianta z 1,4-litrskim ben- cinskim agregatom, ki zmore Prenovljeni renault thalia prihaja tudi v Slovenijo. 75 KM pri 5500 vrtljajih v mi- nuti (170 km/h in 12,5 sekun- de do 100 km/h), saj stane 1,79 milijona tolarjev. Močnejši je enak motor s po štirimi venti- li na valj (98 KM pri 6000 vrtljajih v minuti), najzmog- Ijivejši pa 1,6-litrski motor, ki ponuja 107 KM pri 5750 vrtljajih v minuti. To je tud[i najdražja različica, saj je na- prodaj za 2,4 milijona tolar- jev. Pri Revozu menijo, da se bo največ slovenskih kupcev odločilo za thalio z 1,4.] skim motorjem s 98 pa bo v izvedbi oprecff pression stala 2,11 mM tolarjev. Marec: brez posebnega optimizma stara pesem: prodaja no- vih osebnih avtomobilov v Sloveniji nikakor noče zle- sti na zeleno vejo. Tako je bilo marca pri nas prodanih 5501 avtomobilov, kar je za štiri odstotke manj kot mar- ca lani, pa kljub temu nekaj več kot prejšnji mesec (ki pa je bil, kot se ve, kratek). Uspeh ah neuspeh posa- meznih prodajalcev oziroma tovarn je bil dokaj različen. Prodaja renaultov se je tako marca letos v primerjavi z lanskim mesecem povečala kar za 14,9 odstotka, Revoz, ki skrbi za renauUe pri nas, pa je obvladoval 26 odstot- kov trga! Na drugo mesto se je s prodajo 832 vozil prebil Volksvi^agen (plus štiri odstot- ke), veliki uspešnež Peugeot je bil marca v rdečem (mi- nus 4,3 odstotka, 585 vozil). Rahlo sta se izboljšala Fiat Hyundaijeva lantra je bila »sokriva« za dobro prodajo te znamke v marcu. (plus 2,1 odstotka) in Citroen (2,8 odstotka več), medtem ko je Hyundai posel povečal za 25,6 odstotka (250 vozil). Zelo globoko je padel Opel (227 vozil, minus 42,7 odstot- ka), medtem ko je Audi pro- dal 186 avtomobilov in pro- dajo povečal za 17 odstotkov. Iz deseterice je izpadla Škoda, ki ji gre dokaj sla- bo. Med najuspešnejšimi ja- ponskimi tovarnami je se- veda Toyota, ki je zasedla prvo mesto. Je pa treba omeniti še nekaj: delež av- toniobilov z dizelskim mo- torjem je bil večji od 25.od- stotkov, kar pomeni, da se Slovenci vse bolj navdušu- jejo nad vozili s tem pogo- nom. Audi A6 ostaja na vrhu tatinskih seznamov. Kradejo prav vse... Kraje osebnih in drugih avtomobilov so v Sloveniji velik problem, ki dokazuje.j se bo treba varstva pločevine lotiti drugače oziroma bolj učinkovito. Policijska stika kaže, da so pri nas v tretjem letošnjem mesecu ukradli 65 avtomobilov oziroi devet več kot februarja. Ob tem je opazno, da se je bistveno povečalo tudi število ukradenih motociklov, kari ne preseneča, saj se je začela motociklistična sezona. Očitno je tudi, da so pri tatovih naprej zelo v čislih audiji. Tako so ukradli pet A6 in veliki ter prestižni A8. Veliko je ti zanimanje za fiat punto, saj so v marcu ukradli štiri vozila. Seveda je še naprej dolg sezni ukradenih volkswagnov (predvsem golfov) in renaultov, kjer ima svoj delež clio kot najl Ije prodajano vozilo na slovenskem trgu. j TEDNIK ZA AVTOMOBILISTE 37 Opel vivaro Opel combo in vivaro jpel je te dni začel na slo- iskem trgu prodajati dva fa dostavnika, in sicer jbo in vivaro, tombo je nastal na osnovi e zadnje generacije in je 13 milimetrov daljši od (ihodnika (432 centime- jdolžine). Največja pro- pia prtljažnega oziroma pdalnega dela je 3200 li- avto pa je mogoče ob- i z do 810 kilogramov im tovorom. Kupcem je ibo na voljo s tremi mo- li, in sicer 1,6-litrskim ben- Bkim s 87 KM ter dvema iobnima dizelskima DTEC z gibno prostorni- no po 1,7-litra ter močjo 65 oziroma 75 KM. Osnovna iz- vedenka z 1,6-litrskim mo- torjem je naprodaj za 2,24 milijona tolarjev. Vivaro je prav tako novo gospodarsko vozilo, ki nastaja v sodelo- vanju z Renaultom, kjer pa se dvojček imenuje trafic. Vi- varo spada v kategorijo vo- zil s 2,8 tone skupne mase, kupci pa lahko izbirajo med dvema dolžinama in tremi ka- roserij skimi variantami (fur- gon, kamionet in kombi za prevoz potnikov). Za zače- tek je vivaro na voljo z dve- ma dizelskima motorjema z gibno prostornino po 1,9-li- tra in s 82 oziroma 100 KM, pri čemer ob tovarniški po- rabi 7,4 do 7,7 litra devede- setlitrski rezervoar za gori- vo zadošča za 1200 kilome- trov dolgo pot. Kasneje bo- do ponudili še vivara z 2,0- litrskim bencinskim motor- jem s 120 KM. Začetni mo- del vivara z dizelskim mo- torjem in s kratko medosno razdaljo je slovenskim kup- cem na voljo za 3,73 milijo- na tolarjev, tako vivaro kot combo pa imata med drugim tudi 12-letno jamstvo pred prerjavenjem, medtem ko so redni servisi na 30 tisoč ki- lometrov, .________ . Opel combo. Mobitel za voznike iH čeprav bi vest bolj sodila v rubriko o telefonih in podobnih rečeh, jo je vendarle treba zapisati, saj bo vse skupaj v pomoč tudi avtomobilistom. Mobitel je namreč pripravil novo storitev, saj lahko s pomočjo GSM aparata vsak uporabnik ugotovi, kje je v določenem kraju bencinska črpalka (ključna beseda, ki jo je treba vtipkati v telefon, je Idben ali Idbservis), restavracija, kakšna turistična znamenitost, de- žurna trgovina ipd. Ključno besedo je treba poslati preko SMS sporočila na številko 1919. Št. 16-18. april 2002 38 GLASBA NOVI TEDj Superheroji v akciji »Mi nismo krivi za 11. september, kriv je Superman!« Nad-junaki, ki so izdali album Superheroji v akci- ji, so Superžare, Supergo- ga, Superkoščak, Dizeltejo, Supereva in Eruosuperalek- sandra. V super znaku ima- jo vsak svojo črko. V primeru, če se postavijo v vrsto, lahko pride do na- ključja, ki napačno kaže, da naj bi bil Supergoga TEŽAK G, kar je, kot pravi, daleč od resnice. Ko smo se z njim za- pletu v pogovor, je bil v su- per obleki. Kako vas ljudje prepoz- najo? Prepoznajo nas po tem, da smo lepi, dobrega srca, hra- bri, bogati, izobraženi, sim- patični in sploh super. Poznate Batmana, Super- mana in ostale super ljudi? Ameriške poznamo bolj slabo, nekajkrat smo jih vi- deli na kongresih superhero- jev, Batmana pa poznamo osebno. To je tisti, ki hodi okoli z batom in mlati nega- tivce po glavi. Če ropajo me- njalnice, zabriše skozi izlož- bo bat, jim raztrešči glave in potem zlikovce vklene. Superheroji včasih potre- bujete tudi rezervne glave. Naše akcije so včasih zelo nevarne. Še posebej, ko mo- raš kakšni starki pomagat čez cesto, pa ji stopiš na žulj in te začne mlatit s torbico, lah- ko ti poči lobanja in potem je fino imeti s sabo rezervno glavo, ker nimamo devet živ- ljenj kot mačke, ampak eno življenje in potem samo gla- ve menjujemo. Smo pa do- bili ugodno ponudbo iz juž- ne Italije. Kupili smo dva šle- perja buč in v bistvu jih lah- ko z manjšimi popravki upo- rabimo kot glave. Votle so približno ravno dovolj za naše akcije. Tudi takrat, ko preveč po- pijete? Ja, ker stoji notri kakšne štiri litre vina. V ozadju osrednje foto- grafije na albumu vidimo tudi goreče letalo. Kako to? Rdeča nit albuma je, da po- skušamo ljudem dopoveda- ti, da nimamo mi časa ved- no in povsod. Ljudje so se pre- več razvadili in zdaj, vedno, ko se zgodi kakšna težava ali ko je kaj narobe, npr. kakšni ženski poči guma, namesto, da bi klicala AMZS, takoj kliče superheroje. Je bolj poceni, takoj pridemo... Teh težav je polno in zato se zgodi, da pač ne utegnemo priti pravoča- sno. Z zgoščenko smo sku- šali tudi opozoriti, naj se ljudje naslonijo na svoje moči in svoje sosede, frende in ta- ko naprej. Za ljudi, ki tega ne znajo prebrati, smo nare- dili slikico, kjer pijemo, kon- kretno smo na malci, in re- cimo, avion pada. Vsak pov- prečen Zemljan bi pomislil »zdaj bodo stopili v akcijo in rešili avion«. Ne. Odločili smo se, da med malco ne rešuje- mo katastrof in avion bo pa- du. (Dodatek menedžerja Pri- mitivca) Slike smo delali 11. septembra in na žalost tisti dan nismo imeli časa rešit WTC. Zdaj prevzemamo krivdo in Osama je rešen ob- tožb. (Supergoga) Mislim, da bi tisto morali rešiti ameriški superheroji. Superman je bil bojda na Bermudih in je tam namakal nogice v topli vodi in mislim, da je on večji kri- vec. Kako sploh postaneš su- perheroj? To ne postaneš, takšen se že rodiš. Je genetsko pogo- jeno. Če sta mama in tata su- perheroja, si lahko tudi ti. Če je mama prodajalka v trgo- vini z živili, oče pa kretničar pri železnici, potem nisi su- perheroj. Ali pa ja. Vsake to- liko časa pride do kakšne močne mutacije. Mobiteli ta- ko sevajo in nikoli ne veš, kdaj te kakšna mutacija udari. Za obupat ni, če pa niste prepri- čani ali ste superheroji ah ne, je najbolje iti na vrh stolpni- ce, se zabrisat doli in pole- tet. Če ne znate letet, niste superheroji. Največja uspešnica z al- buma je skladba Poredni go- sti, za katero ste posneli tu- di videospot. Posnet je bil leta 1862 v Tek- sasu. Bilo je težko vse ljudi in statiste transplantirat skozi čas. Temu primerno je bil spot hudo drag in naporen, je pa zato toliko bolj kvali- teten in lep. Angažirali smo vse največje strokovnjake s področja Učenja, vključno s plastičnimi kirurgi, ki so nas malo pogršali. Vaš meneger Superprimi- tivc je menda sklenil never- jeten posel. Informacijo smo prejeli iz vaše založbe Ni- ka. Superprimitivc: Menda naj bi šlo za to, da bi namesto zlate plošče bendu, meni po- delili drugo ploščo skupine Buldožer. To je napaka. Drugo ploščo imam, nimam pa tret- je. Do menjave je res prišlo. To smo uredili neuradno. Ne nikomur povedat! Superheroji ste menda glede na storjeno dejanje za- Superheroji z rezervnimi glavami. grozili z evropskim in afriš- kim sodiščem! Evropsko nas ne bi jema- lo resno. Tako, kot se me- nedžerji pogovarjajo vse mi- mo benda, tako se naši po- litiki dogovarjajo vse mimo folka in so najbrž že proda- U dušo in srce naroda za kak- šne izlete v igralnice v južni Španiji in ne gre kaj dos računat na to, da nas bi k sno jemali, zato bi šli mid rektno v Afriko. V Bocvai je menda dobro sodišče, kji odsečejo roke takšnim, kii preveč okoristijo na rači bendov, ki naj bi jih zasti pali. SIMONA BRGU 20 VROČIH RC EKSPRESEKSPRES Na najnovejšem albumu »The Bunkka Project« najbolje plačanega DJ-ja na svetu, Angleža Paula Oakenfolda, bo moč slišati cel kup imenitnežev s svetovne glasbene scene, med njimi tudi Icea Cubea, Nelly Furtado, Trickya in Carlo Werner. Bivši pomivalec posode in aktualni kralj osladnih štanc DJ Bobo je deseto obletnico delovanja obeležil z albumom »Celebration«, ki poleg njegovih največjih uspešnic prinaša tudi nekaj novih skladb. Prvi single z albuma je istoimen- ska predelava disco klasike slavnih Cool & The Gang. Irski superzvezdniki U2 bodo še pred koncem letošnjega leta svoje najboljše stvaritve iz devetdesetih odtisnili na na- daljevanje leta 1998 objavljene kompilacije "Best Of U2: 1980-90.«. Tej naj kmalu sledil tudi njihov nov studijski podvig. Material zanj Bono, The Edge, Adam Clayton in Larry MuUen že pripravljajo na jugu Francije. Iz »zdravstvenih« razlogov je nemško baby-tehno skupi- no Scooter zapustil Axel Coon, njegovo mesto pa je že zase- del Jay Frog. Zaradi zdravstvih težav pevca in kitarista Davea Mustina se je, menda samo začasno, razšla tudi kultna heavy-metal na- veza Megadeth. Fani se že tolažijo z njihovim pred nedav- nim objavljenim koncertnim albumom »Rude Avvekening«. Aktualni single s tretjega albuma »BeautifulGarbage« škot- sko-ameriške superskupine Garbage bo na trg pospremil remix v izvedbi mojstra Tirna Massa. Z novim singlom pa bo postregla tudi letošnja petkratna dobitnica nagrad grammy Alica Keys. Po hitih »Fallin'« in »A Woman's Worth« se bo na tem formatu znašla še pesem »How Come You Don't Call Me!«. Glasbeno športna poteza za mir Zdravljica miru (A toast to peace) je mednarodni glasbeno-humanitarni pro- jekt, ki ga organizira Gian- ni Rijavec. Zgoščenka z no- silno pesmijo Beli golob (The white dove) počasi, pa vendar vztrajno prodira pre- •ko meja Slovenije. V Sloveniji je že v prodaji, v prihodnje pa bo projekt iz- šel v vseh državah, iz katerih prihajajo sodelujoči pevci. Dobiček od prodaje je name- njen žrtvam min. Na zamisel avtorja pesmi in projekta Giannija Rijavca so se odzvali Toto Cotugno (Italija), Petar Grašo (Hrvaš- ka), Fernando Pereira (Por- tugalska) , Helena Vondračko- va (Češka), Alexis (Nemči- ja) , duet Waterloo&Robinson (Avstrija) in gostje iz ZDA The Platters. Častni pokrovitelj projek- ta je predsednik države Mi- lan Kučan, podporo pa so mu izrekli različni medijski ljudje iz sveta politike, za- bave, športa... Pred kratkim je to storil tudi nekdanji voz- nik formule 1 Rene Arnoux, v ponedeljek pa še sloven- ska nogometna zvezdnika Zlatko Zahovič in Miran Pa- vlin. SIMONA BRGLEZ Šola za tamburaše Celjski orkester Akord vabi mlade v začetno šolo tam- buraških inštrumentov in glasbene teorije. Prijave lahko pošljete pisno na naslov Orkester Akord, Stanetova 16 a, za vse dodatne informacije pa lahko pokličete na tele- fonsko številko 041 404 716. Več podatkov o orkestru najdete na spletni strani www.akord.com. Prijave zbira- jo do 15. maja. - Št. 16-18. april 2002 - TEDNIK GLASBA 39 Ženske skupine n Vrisk v Lašicem ^tna sezona Avseniko- ^ abonmaja polk in jjl^ov v Kulturnem cen- njško bo končana v če- 18. aprila, z nasto- j, ženskih glasbenih jipin ter gostovanjem na- ljo zabavnega ansamb- yrisk, ki je na 8. festi- |y slovenske polke in Ifli.i zaigral zmagoviti Ijeli »Preveč je belih ^elja mnogih obiskoval- j Avsenikovega abonma- je, da bi po nekaj letih v Ituriiem centru znova na- ipjle samo ženske glasbe- skupine. Organizator je 0 povabil k sodelovanju jpatični dvojčici Lenko iz (a pri Ljubnem, ki igrata citre, odlični ženski ter- (Domima s Prevorja ter jno prijetni dvojčici Ve- sno in Vlasto Kidrič iz Kri- žeče vasi pri Poljčanah. Pri- družili se bodo tudi trije an- sambli: že preizkušene in do- ma ter v tujini uveljavljene Vesele Štajerke (v zadnjem času tudi filmske igralke), Hercogove Navihanke in Žlausove Polka punce. Sled- nje se bodo v Kulturnem cen- tru predstavile prvič in bo- do prav gotovo izjemno pre- senečenje za vse, ki jih še ni- so videU ali slišali. Polka pun- ce so najmlajša ženska na- rodno zabavna skupina v Evropi, ki jo sestavlja pet simpatičnih deklic, ki se vse že uspešno ukvarjajo z glas- bo. Jožetu Žlausu je s pomoč- jo Vere Soline in še nekate- rih glasbenikov uspelo sesta- viti obetajočo skupino, ki pomeni na vseh nastopih pra- vo osvežitev in dokaz, da se nam za to zvrst glasbe ni treba bati. V ženskem glasbenem šop- ku pa se bo kot gost pred- stavil tudi ansambel Vrisk, ki je v zadnjem mesecu v Slo- veniji poznan predvsem po odličnem valčku Preveč je belih rož. Vodja ansambla, ki obstoja sedem let, je Jo- že Avbelj: »Smo edini slo- venski narodno zabavni an- sambel, ki smo na festivalu Slovenske polke in valčka na- stopili petkrat s skladbami Jesenska, Lojternik, Kadar jablane zacvetijo, Martin Kr- pan in letos Preveč je belih rož. Že po lanskem festivalu smo se odločili, da bomo na- stopili tudi letos in začeU smo iskati dober tekst. Panika Po- žek mi je omenila, da nekaj piše in da zna biti dobro. 'Po- stavil' sem se v vrsto čakajo- čih z željo, da imam prednost. In sem jo imel! Ko sem dobil tekst, sem melodijo napisal la- ni na dva praznična dneva - 30. oktobra, dan reformacije in 1. november, dan mrtvih. Do- poldne sem obiskal pokopa- lišča, popoldne sem pisal. Vre- me je bilo žalostno, dan tudi, besedilo primemo in je nasta- la viža, ki je zdaj po oceni gla- sovalcev in z nagrado strokov- ne komisije najboljši valček v letu 2002.« Vrisk se bo v Laškem pred- stavil z venčkom svojih uspe šnic, med katerimi bo tudi zmagoviti valček. Tako bo skle- njena še ena uspešna sezona Avsenikovega abonmaja polk in valčkov, ki je trenutoo edi- ni te vrste v Sloveniji. TONE VRABL 15. srečanje siovenske- avstrijskiii ansambioif Ob 20-letnici Alpskega kluba Obir so v gostilni Terkl v Selah pri Borov- nici na avstrijski Koroš- ki pripravili 15. medna- rodno srečanje narodno zabavnih ansamblov. Po- krovitelj je bil župan En- gelbert Vl^assner, priredi- tev pa je vodil Peter Gril- liz, ki na celovškem ra- diu skrbi za slovensko na- rodno zabavno glasbo. Iz Slovenije so nastopili Vaški veseljaki iz Dobja, Tre- merski dukat z Rečiškimi pevci, Frajerji, Bohpomagaj in ansambel Francija Zeme- ta, iz Avstrije pa St. Marga- rethner Trio, Die Kreuzber- ger, Die Lustige Landpartie in Murztal-Piraten. Sloven- ske glasbene skupine so se dostojno predstavile, dora- sla nastopu ni bila le skupi- na Bohpomagaj. Prireditev je kljub neka- terim neprijetnostim lepo uspela in je ob dobri glas- bi trajala pozno v noč. JERNEJ DOBROTINŠEK pisambel Vrisk (od leve) Rok Fojkar, Jože Šare, Jože Avbar, Tatjana Hutar in Boštjan Per. Franc Rajgl s harmoniko je večino novih pesmi tokrat predstavil v sodelovanju z vokalno skupino Trs. Pod Veternikom kot v panju Franc Rajgl, odlični har- monikar z Veternika v obči- ni Kozje, je s predstavitvijo četrte kasete »Ko stopim čez domači prag« znova poskr- bel, da je bila sicer velika dvo- rana gasilskega doma v Koz- jem mnogo premajhna, da bi se lahko v njej zbrali vsi, ki so želeli biti zraven pri pred- stavitvi in dobrem koncertu z mnogimi gosti. Čeprav se je koncert uradno začel ob 15., je bila dvorana povsem polna že pol ure prej. Orga- nizatorji so odprli vsa vrata, da so lahko vsaj poslušali koncert tudi tisti, ki jim ni uspelo »zlesti« v dvorano. Franc Rajgl se je odločil, da bo ob predstavitvi vsake nove kasete pripravil predstavitev s naslovom »Kjer sta pesem in harmonika doma«. Tako je bilo tudi tokrat, ob predstavitvi če- trte kasete. Program je duho- vito in sproščeno vodil Vinko Šimek, Franc Rajgl pa je na oder povabil svoje glasbene prijatelje in tiste, katere tudi uči igranja na harmoniko, ta- ko smo lahko občudovali na- stop Cite Galič in pevcev iz Ma- rija Reke, med katerimi je Kondi Kos eno skladbo odigral tudi na bršljanov list. Iz Dob- ja so prišli Vaški veseljaki, ki po šestih letih delovanja, zdaj kot kvintet, pripravljajo prve studijske posnetke. Dvorano so dvignile na noge brhke na- vihanke, simpatičen je bil na- stop Jerneja in Marka Koče- varja, pa otroškega pevskega zbora iz Buč, harmonikarja Gregorja Klančnika in harmo- nikarjev Franca Rajgla. Iz Op- lotnice je prišel še eden izmed mnogih mladih ansamblov. Mladi korenjaki, poglavje za- se pa so bili ponovno izvrstni Modrijani. Franc Rajgl je večino no- vih pesmi predstavil v sode- lovanju z vokalno skupino TRS, ki se je izkazalo za do- bro in upamo, da ne bo pre- kratko trajalo. Vrhunec je po- menil zaključek, ko je Franc Rajgl zaigral skupaj z gostom Francem Miheličem, enim iz- med vodilnih slovenskih har- monikarskih virtuozov. Na koncertu so bili tudi štir- je župani (Kozje, Krško, Bi- strica ob Soth in Dobje), Loj- ze Slak z ženo, Igor Podpe- čan, ki je vso prireditev tudi ozvočil in snemal, Slavko To- plišek (odlični tekstopisec, ki je Francu Rajglu podaril no- vo besedilo), izvrstni izdelo- valec harmonik Jože Rutar in mnogi drugi. Župan Jože Planine je po pozdravnem nagovoru in če- stitki izročil Francu Rajglu občinsko priznanje, ki so mu ga ob letošnjem prazniku ob- čine Kozje podelili svetniki. Brez dvoma izjemno uspe- šno prireditev je zaključil vo- ditelj Vinko Šimek z beseda- mi: »Samo dober človek je lahko tudi dober muzikant.« Franc Rajgl z Veternika je to in še več: je tudi junak ob- čine Kozje TONE VRABL VRTILJAK POLK IN VALČKOV TV oko za odrom Večina slovenskih glasbe- W, ki nastopajo v narod- 'zabavnih ansamblih, so ijub konkurenci dobri pri- "elji. To velja tudi za dve llični pevki Klaudijo Vin- *f (levo), ki zadnja leta us- f^no prepeva v eni najbolj ''ljubljenih slovenskih ^sbenih skupin Ptujskih 5, Vero Soline, ki je člani- odličnega ansambla, na- ''jevalca Avsenikove glas- be, Gašperji. Simpatični pevki sta tudi pred nasto- pom v Kulturnem centm Laš- ko navdušeno klepetali, ni- sta pa izključili možnosti, da bi kdaj tudi skupaj za- peli. Klaudijo Vinder je vodji Ptujskih 5 Martinu Škripaču predlagal Franci Zeme, nekaj besed pri od- ločitvi za sodelovanje z Gaš- perji, pa je imel avtor zapi- sa in fotografije. Št. 16 -18. april 2002 40 NASVETI NOVITr ■ KAJ BI DANES Brstični ohrovt Brstični ohrovt je soraz- merno mlada zvrst zelenja- ve. Izvira iz Belgije, zato se v nekateri evropskih jezi- kih imenuje bruseljsko ze- lje. Danes ga največ pride- lajo na Nizozemskem, ra- ste pa tudi na naših, sloven- skih njivah. Vsebuje veli- ko vitamina C in B, v njem najdemo karotin in vrsto mineralnih snovi, največ kalija in fosforja. Brstični ohrovt skuhamo v zelo malo vode (razen, ka- dar ga kuhamo le napol in ga kasneje še prepečemo), v čim krajšem času, kajti če ga ku- hamo predolgo, uničimo vi- tamine. Brstični ohrovt lah- Piše: MAJDA KLANŠEK ko tudi le oplaknemo in na- to ne preveč odcejenega zdu- šimo na maščobi. Začinimo ga z muškatnim oreškom, s poprom, z Hmoninim sokom ali z nastrgano limonino lu- pinico, kakor pač zahteva re- cept. Zelo okusen je, če ga pripravljamo z dodatkom na- strganega sira. Narastek iz brstičnega ohrovta Za 4 osebe potrebujemo: 1 kg brstičnega ohrovta, sol, 10 g margarine, 200 poseb- ne salame (lahko tudi hrenovk ali safalade), 1/4 litra svetle omake (iz žlice masla ali mar- garine in iz žlice moke pri- pravimo prežganje, ki ga za- lijemo s četrt litra vode, v ka- teri smo kuhali brstični ohrovt, nato prevremo, da se zgosti), 2 trikotnika topljene- ga sira, poper, nastrgan muš- katni orešek, čebulo v prahu, 2 žlici drobtin. Brstični ohrovt očistimo in operemo. V pol litra soljene vrele vode ga kuhamo 20 mi- nut. Nato ga odcedimo, vodo prihranimo, da z njo pripravi- mo svedo omako. Namastimo nepregomo posodo, v katero damo kuhani brstični ohrovt in na kolesca ali na pramene narezano posebno salamo. Pri- pravimo svetlo omako, ko se zgosti, ji primešamo topljeni sir. Začinimo in prelijemo čez brstični ohrovt. Potresemo z drobtinami. Narastek pečemo v pečici pri 200 stopinjah 30 minut. Ponudimo ga s krom- pirjevim pirejem. Popečen brstični ohrovt Za 4 osebe potrebujemo: 1. kg brstičnega ohrovta, 3 polo- vice kmnjske kbbase, 40 g mar- garine, 40 g moke, 1/4 litra vo- de, v kateri smo kuhali brstič- ni ohrovt, 1/8 litra mleka, 1/8 litra sladke smetane, 2 jajci, ščepec sladkorja, malo nastr- ganega muškatnega oreška, 2 žlici masla, 50 g nastrganega ementalca, 1 žlico sesekljane- ga peteršilja. Ohrovt očistimo, operemo in kuhamo v osoljeni vreli vo- di 15 minut. Klobase olupimo in narežemo na kolesca. Brstič- ni ohrovt odcedimo, vodo pri- hranimo. Iz margarine in mo- ke pripravimo svetlo prežga- nje, zalijemo ga z mlekom in vodo, v kateri smo kuhali br- stični ohrovt. Kuhamo na majh- nem plamenu. Smetano razžvr- kljamo z rumenjaki. Dodamo začimbe. Posodo z omako vza- memo s štedilnika, v omako zamešamo smetano in rume- njake. Iz beljakov stepemo sneg. ki ga previdno zamešamo v omako. V namaščeno nepre- gorno posodo damo brstični ohrovt in narezane klobase. Pre- lijemo z omako, poti^esemo s kosmi masla in z nastrganim sirom. Brstični ohrovt pečemo v ogreti pečici pri 200 do 220 stopinjah 15 do 20 minut. Ko je sir na vrhu zlato rjav, vza- memo narastek iz pečice. Po- tresemo ga s svežim, seseklja- nim peteršiljem in ponudimo s krompirjevim pirejem. Omlete z brstičnim ohrovtom Za 4 .osebe potrebujemo: 500 g brstičnega ohrovta, sol, 750 g majhnih krompirjev, 100 g čebule, 100 g prekaje- ne slanine, 40 g margarine, 150 g gnjati, 8, jajc, poper, 40 g masla. Brstični ohrovt očistimo, operemo in kuhamo v obi- lici vrele vode 10 minut, da se deloma zmehča. Nato ga odcedimo. Krompir olupi- mo, umijemo in narežemo na tanke rezine. Čebulo olu- pimo in sesekljamo. Slani- no narežemo na tanke pra- mene, na margarini jo hrust- ljavo zapečemo. Nato damo v ponev tudi narezani krom- pir in ga med mešanjem za- pečemo. Potresemo s sese- kljano čebulo, ponev pokri- jemo in pražimo na majh- nem plamenu pribhžno 10 minut. Med praženjem krompir enkrat obrnemo. Nazadnje damo v ponev še brstični ohrovt, premešamo in pražimo v nepokriti pon- vi 10 minut. Gnjat narežemo na tanke pramene. Jajca razžvrklja- mo, solimo in popramo. V drugi ponvi segrejemo ma- slo. Na maslu spečemo dru- go za drugo štiri omlete. Vsa- ko omleto polnimo s četrti- no prepraženega brstičnega ohrovta s krompirjem. Om- lete preganemo na polovico. Ponudimo jih s solato, za glavno jed. Mešane zasaditve v zadnjem času postajajo zelo zanimive mešane zasa- ditve, kjer so zastopane cve- toče rastline v kombinaciji z rastlinami, ki imajo zanimi- ve liste in jih imenujemo struk- turne rastline. Na voljo je veliko različnih vrst stiTiktumih rastlin: moljev- ka je rasdina z močno rastoči- mi, dolgimi poganjki, ki so be- lo do rumeno zeleni, lotus je nežna rastiina z majhnimi siv- kastimi listi, v zadnjem času pa so zelo zanimive okrasne ko- prive, ki jih najdemo v raznih barvnih odtenkih. Zanimiva je tudi pisanolistna meta, ki ima drobne bele cvetove in zelo le- po dišijo. Za polsenco in senco je primerna pisanolistna bršlja- nasta grenkuljica, ki ima okro- gle, belo zelene liste. Malo manj pogoste, vendar zanimive rastiine, ki jih lahko kombiniramo, so tudi lobeli- ja, berbena, brahikoma, čeveljč- ki, diascija, modri mavricij, su- ha roža, afriški smilj, bakopa in še nekatere. Pomembno je, da rastejo skupaj rastline, ki imajo podobne zahteve po svet- lobi, hranilih in vodi. Upošte- vati pa morajo tudi bujnost ra- sti posameznih rastiin. Bujne rastline sadimo skupaj, tako na primer lahko surfinije sadimo z večino strukturnih rastlin. Manj bujne rastiine pa zopet sa- dimo skupaj, npr. viseče pelar- gonije (bršljanke) z lotusom. Če bi želeli imeti kombinacijo bujnih rastlin, kot je moljev- ka, z manj bujnimi, kot so brš- ljanke, lahko moljevke posa- dimo ločeno v manjša korita ali lonce med korita z bršljan- kami. Če želimo imeti pokonč- no rastoče rastiine skupaj z vi- sečimi, posadimo pokončne pe- largonije v kombinaciji s sti^uk- tumimi rastlinami, ki rastejo navzdol. Razen na balkon in okna pa lahko korito ali lonec z rastlinami postavimo tudi v vrt ali pred vhodna vrata. Med višje rastočimi rastlinami so zelo priljubljene dature ali angelske trobente. Pri njih moramo biti pozorni, da jih redno gnojimo in da imaj posodi dovolj prostora, lo hvaležne so tudi mart ce. Pri njih moramo le" no odstranjevati odcvel cvetove. Malo manj pogo' vendar zelo zanimive r^^ ne so lantane, ki jih naf mo v rumeni, rožnati, r"* in beli barvi. Poleg omenjenih pa se^ v korita lahko posadimo ^ vilne druge rastiine, prajf v različnih kombinacij^ Št. 16 - 18. april 2002 TEPNIK 41 S piko podčrtano cvetje ilce, črte in cvetlice - hit motivi letošnje pomladno-poletne modne sezone ^^Kaj najprej pomisli ve- ^ ljudi ob učni uri sez- jjenja z najnovejšimi 0, ki bodo krojili mod- fazpoloženja v nasled- jezoni? Skoraj zaneslji- va barve. V naših pom- lQO-poletnih druženjih Id jih nekaj že občudo- od najbolj udarne čr- !ge\o-rdeče trojice, ocean- jin jezersko modrih, rož- lih, sončnih, do svežih ^spomladanskega list- fako kot ljudje uživamo in [ino družbo soljudi, je tudi arvami - prav kmalu se (eličajo enobarvne samo- jise združijo, zlijejo dru- ob drugo... v vzorce. Prav fzorcih pa se skriva mič- siin prepoznavnost sleher- mode. Tudi letošnje. Ka- 1, kako veliki, diskretno močno barviti... pa je fašanje, ki se ga lotimo kar Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK zdajle. Nenazadnje tudi za- to, da bo manj dileme, če ste prav te dni pred nakupom no- vega oblačila oziroma metr- skega blaga zanj. Poznate hit-parolo letoš- njih toplih mesecev: »Mo- da je svoboda!?« Čisto pra- va je tudi za novomodno vzorčenje, saj še vedno do- voljuje divje živalske mo- tive z leopardom in zebro na čelu, priporoča večni pied-de-poule oziroma dvo- barvni pepita, se odeva v mi- stične motive egipčanskih fresk, etno figuralike, se poigrava z »živčnimi« psi- hadeličnimi vrtinčenji, op- artom, kubističnimi sestav- ljankami... Črta nad črto Vendar, vse to ni tisto »naj«. Temveč? Črta nad črto. Kot stre- la z jasnega so sredi letošnje- ga modnega dogajanje »uda- rile« črte in že nekaj let na stran- ski modni tir postavljene pi- ke. Kakšne črte? Tanke kot naj- tanjši špageti, debele kot vrvi za ladijski privez, vodorav- ne, navpične, diagonalne. Kje? Povsod! Na črtastih ple- tenih oblekah, bombažnih T- shirtih, svilenih kostimih, trendovskih hlačah. Paziti morate le, kako jih obrne- te, da boste postavo optič- no uskladili, ne pa »razbi- li«. O tradicionalno napač- nem prepričanju, da navpič- ne črte optično ožijo in vo- doravne širijo, pa ste si za- gotovo že ustvarili svoje mne- nje. Še ne? Nikoli ni prepoz- no - preizkusite in se pre- pričajte o resničnosti dejs- tva, da je vse relativno. Še posebej vse vizualne reči v našem življenju... Pika pod piko, iuicnja do luiciije Poleg črt so tu še nostal- gične, prikupne, vesele pike. S pikastimi vzorci brez veli- kostnih in barvnih zapovedi so posuta poletna oblačila za manj konvencionalne prilož- nosti. Pike se nagajivo lovijo na frfotavih poletnih oblekah, volanastih krilih, pike pa so lahko tudi - luknje. Gre se- veda za atraktivno luknjiča- sto blago, napovedan polet- ni hit sezone! Od cveta do cveta Lahko tudi z romantičnim cvetličnim vzorcem na ob- lačilu. Drobcenim podežel- skim, velikim eksotičnim ali največjim. Včasih je en sam cvet celo petkrat, šest- krat povečan. Če vam je všeč in vam pristoji - razcvetite se torej! Ko se pike kot luknje postavijo v črtasto vrsto... Novost v središču mesta Priznane blagovne znamke se vračajo Bestno središče z otvoritvijo nove trgo- le NAF NAF v Stanetovi ulici, ki se je idružila trgovinama Brooklyn Leviš in iX)klyn Energie. Brooklyn NAF NAF in moška blagovna lamka Chevignon sta francoskega porekla se odlikujeta z izjemno kakovostnimi ma- iali ter odličnimi modeli tako hlač kot ijic in topov. Blagovna znamka Chevig- nse predstavlja predvsem s klasičnimi mo- li majic, puloverjev in jopic iz mehkega bombaža. Ponaša se tudi z bogato izbiro srajc z različnimi motivi v pestrih barvah.V novi trgovini lahko najdete razgibano pomladno poletno konfekcijo, veliko trendovskih to- pov, oblek in kril za ženske vseh generacij. Tako lahko v sklopu trgovin Brooklyn in NAF NAF najdete tudi blagovne znamke kot so ENERGIE, MISS SIXTY IN LEVTS, vrhun- sko blagovno znamko DIESEL, INDIAN ROSE in INDIAN RAGS ter TOM TAILOR in SODIUM. Te blagovne znamke lahko najde- te tudi v Žalcu na Mestnem trgu. EP Št. 16-18. april 2002 48 ZANIMIVOSTI NOVI xm Poslikani zakladi Memphisa Prejšnji petek so se v Memphis zgrinjale množice, ki so si silno želele nabirati tamkajšnjih cvetic. A jim kljub vročim pogledom ni uspelo otopliti zmrzali dveh lastnic rožnih vrtov, ki sta ledeno hladno stregli samo s pijačo, za vsakršne drugačne užitke pa sta razgreteže napotile v druge lokale... Foto: GREGOR KATIC Ples glasbenikoi Minulo soboto je bil v Narodnem domu zaključni ples četrtega letnika srednje stopnje glasbene šo}||| To je bila zadnja generacija srednješolcev, ki so se šolali po starem koncesijskem programu, njihovi ^ niki pa že delajo v okviru umetniške gimnazije na I. Gimnaziji Celje. V njej drgnejo knjige splošnili J tov, v glasbeni šoli pa pilijo svoje obvladovanje not, inštrumentov in glasov. Dobro so se ujeli tud" brušenju pet na plesnem parketu, takt pa so jim dajali kar sedanji dijaki glasbene šole in njeni neb učenci, ki študij nadaljujejo na univerzitetni ravni. Foto: GREGOR NASI MATURANTI Tokrat predstavljamo maturante 4. d I. Gimnazije Ije: od zgoraj 1. vrsta: Žane Žagran, Gregor Jug, m Kolega, Elvis Žlender; 2. vrsta: Barbara GlubovacI Bračko, Sara Lipovšek, Katja Hrastovec, Jasna Dea Tanja Pilih; 3. vrsta: Katja Kladnik, Nataša Leskovaoj teja Kramer, Alja Gogala, Tina Glušič, Manuela Po Klavdija Žnidarec, razrednik mag. Anton Šepetavc, cija Voga, Ana Kustura, Klavdija Simonišek, Jerica točnik, Mojca Verdnik; 4. vrsta: Primož Hafner, Žiga kopin, Aljaž Anzeljc, Jernej Pepevnik, Simon Mans in Uroš Lokar. Maturanti, pošljite na svoje fotografije, pripišite imena sošolcev, vsak pa naj k svojemu imenu pripiše še glasbeno željo. Vse skupaj pošljite s kupončkom na naslov: Novi tednik, Prešer- nova 19, 3000 Celje. Glas- benim željam boste lahko prisluhnili vsak četrtek od 20.30 ure dalje.