Maltama pi&csan* ? pontvn«. Leto XVII., st, 218 opiavuiStvo. mjuuijiuitt, tsliiazijeva ouca £>. — releloD St. «122, 3123. 3124, 3125, 8126P mseratm oddelek: LJubljana, 8elen-Durgova oi. 3. — XeL 3392. 3492. Podružnica Maribor: Gosposka uUca §t 11. — leleton St. 2456. Podružnica Celje: tiocenova oHca St 2. — Telefon St. 100. i.-iaeuni pn pošt. Cek zavodih: Ljubljana St. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien St 105.241 Ljubljana, nedelja 20. septembra I936 _Cena i Din Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina mesečno Din 25*—- Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 0. Telefon 8122, 3123, 312«, 3125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St- 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi ae ne vračajo. Hdeei križ Letošnji teden Rdečega križa, ki se začenja z današnjim dnem, stoji v znamenju 601etnice obstoja Rdečega križa nekdanje Srbije, ki se je p0 osvobojenju razširil v Rdeči križ celotne Jugoslavije, Ob tem jubileju se vsa Jugoslavija spominja najvišje dobrodelne organizacije, ki je razpredena po vseh naših pokrajinah in ki v znamenju rdečega križa združuje k človekoljubju in medsebojni pomoči v mirnem in vojnem času vse dele našega naroda in vse med nami živeče narodne manjšine. Mednarodna organizacija, ki je potekla iz zasebne pobude in prvotno opravljala človekoljubno del0 samo v vojnih časih, skrbeč za ranjene in bolne vojake, je kmalu postala v vseh kulturnih državah na pol službena ustanova. Tudi Rdeči križ je imel svojo idejo, in ta je bila: Človekoljubje je sdlnejše od sovraštva, ranjeni in oboleli bojevnik: niso več sovražniki, marveč ljudje, ki jim je troba po človeško pomagati. Morala so poteči dolga stoletja, preden so krščanski narodi spoznali to nujno posledico velikega verskega nauka o ljubezni do bližnjega. Če ni mogoče preprečiti vojne, je treba vsaj ublaževati njene posledice in pomagati tistim, ki so postali nje žrtev. Na idejo in ustanovitev Rdečega križa je nesporno vplivala prosvetljena miselnost, ki je povzdignila vrednost človeškega življenja in pravice posameznika. Z ženevsko konvencijo o Rdečem križu je bil izvršen velik korak šk uveljavijenju človekoljubnih načel v ksi, četudi so dvomljivci lahko še na-oaiie majali z glavami in vpraševali: Ali Je to človekoljubje, če se ljudje ubijajo V vojni in postsnejo šele ranjeni deležni obzirnosti in skrbi? Toda poznavalec človeške narave in zgodovine je vedel, da se taka vprašanja rešujejo ie v etapah in po stoletnih, morda tisočletnih miselnih borbah. Četudi ni mogoče odpraviti vojne, je vendar mogoče olajšati "usodo njenih žrtev! Po plodovitni vzpodbudi, ki jo je dal 1. 1869. sloveči učenjak Virchow, se je Rdeči križ spremenil iz ustanove za vojne čase v organizacijo, ki deluje tudi v mirnih časih. Njegov program se ie razširi. na delo za lajšanje socialne, gospo-c i rT-ke in nravne bede. Rdeči križ je postal vodilni organ javne dobrodelnosti, vez med vsemi sloji prebivalstva in vez med vsemi kulturnimi narodi, zakaj civilizirane države so zagotovile Rdečemu križu posebne pravice in izjemno mesto med dobrodelnimi organizacijami. Tako se je Rdeči križ spremenil v socialno koristno ustanovo ter prevzel v mnogih deželah del skrbstva za bolnike, siromašno in pohabljeno deco, za tuberkulozne. za dojenčke in njihove zapuščene matere itd. Zastava z rdečim križem, ki je plapolala na mnogih bojiščih kot opomin in znamenje, je v mirnih časih označevala mno __ Titulescova bolezen s t. Moritz, 19. septembra p. Zdravstveno stanje Titulesca je trenutno sicer ie kolikor toliko zadovoljivo, vendar pa je še vedno skrajno resno. Noč je prebil dokaj nemirno. Danes ao izvršili novo analizo krvi in najbrže bo potrebna Se tretja transfuzija. Včeraj se je Titulescu preselil iz hotela v zasebno vilo, ker je sezone že konec ln so hotel zaprli. Ob njegovi bolniški postelji sta stalno njegova soproga in njegov dolgoletni osebni tajnik. Kljub temu, da so mu zdravniki zabranfli vsako govorenje, se je Titulescu danes zanimal za rezultate bratislavske konference Male antante in za druge mednarodne dogodke zadnjih dni. Trgovinska pogajanja z Madžarsko Beograd. 19. septembra, p. V ponedeljek ee bodo pričela v Budimpešti pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Madžarsko. Jutri zvečer odpo« tuje v Budimpešto naša delegacija pod vodstvom načelnika Save Obradoviča. Ruski pisatelj Vasilij Dančenko umrl v Pragi Praga, 19. septembra AA. CTK; Slavni ru6ki pisatelj in pubHoist Vasilij Ivanovi*: Dančenko, ki je kot begunec živel v Pragi, je umrl včeraj zadet od kapi v starosti 92 let. Poleg svojih pisateljskih del se je Dan» čenko proslavil s svojo poročevalsko službo v srbsko-turški vojni leta 1876. Med njegovi, mi deli so posebno važni njegovi potopisi. Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po številu malih oglasov. Današnje »Jutro« ima 386 malih oglasov. Enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutra« vas pouči, da Ima oglas dvojno vrednost, če se javi dvojno število Interesentov. Uredba o kmečkih dolgovih je ugotovljena Prihodnje dni ho o njej definitivno sklepal ministrski svet — V veljavo ho stopila 1. oktohra Beograd, 19. septembra, p. Danes dopoldne je bila seja gospodarsko finančnega odbora ministrov. Sejo je vodil predsednik vlade dr. Stojadinovič. Na dnevnem redu je bila uredba o kmečkih dolgovih, kti je bila na današnji seji definitivno redigira-na. Že jutri bo dostavljena vsem ministrom, v teku prihodnjega tedna pa bo o njej dokončno razpravljal in sklepal ministrski svet. Računa se, da bo uredba že prihodnji teden objavljena, v veljavo pa bo stopila s 1. oktobrom. Glavna vsebina uredbe je že znana. Kmečki dolgovi bodo urejeni na ta način, da bodo zmanjšani za gotov odstotek, največ db polovice. Od črtanega dela dolgov bo polovico prevzela država, ostalo polovico pa bodo moralii nositi denarni zavodi. Država bo za svoj prevzeti del izdala obligacije, ki se bodo mogle lombardirati pri Narodni banki. Oni del dolga, ki bo še ostail kmetu, bo spremenjen v dolgoročno posojilo, ki se bo maralo odplačata v dvajsetih letih. Ni še znano, ali bo ta način ureditve ▼ celoti veljal tudi za dolgove pri kreditnih zadrugah, ali pa bo za zadruge država prevzela ves odpisani del dolga ali vsaj večji odstotek kakor pri bankah. Ravno tiako še tudi ni točno znano, kako bo s kmečkimi dolgovi pri zasebnih upnikih, zlasti pri trgovcih in obrtnikih. Dr. Beneš v Bratislavi f*rezident češkoslovaške republike o zgodovinski povezanosti obeh plemen češkoslovaškega naroda Bratislava, 19. septembra, g. Dr. Beneš je dane« prvič kot državni poglavar posetil slovaško prestolnico. Prebivalstvo mu je brez razlike narodnosti priredilo triumfalen sprejem. Na pozdravne govore je odgovoril prezident dr. Beneš z daljšim govorom, v katerem je podčrtal edinstvo Cehov in Slovakov in zgodovinsko povezanost obeh plemen češkoslovaškega naroda. Med drugim je dejal: Šele Slovaška je napravila našo republiko takšno, kakršna je. most med vzhodom in zapadom. Le po zaslugi najtesnejšega sodelovanja med Čehd in Slovaki zavzema danes Češkoslovaška mednarodni položaj in ima ono politično važnost, zaradi katere je tako v evropski kakor svetovni politiki vedno iskren zaveznik. Kaj bi bila za nas Mala antanta brez Slovaške? Slovaška zame ni samo vprašanje odnošajev med Cehi in Slovaki, marveč je vprašanje, ki soodloča v usodi Evrope. Zavedam se tega. da imamo le v tej skupnosti besedo v svetu in da le v nerazdružnem edmstvu. v najtesnejšem sodelovanju, v medsebojni ljubezni in udanosti lahko uspešno branimo svoje nacionalne in državne interese. Češkoslovaška hoče na Slovaškem respektirati manj šinske pravice prav tako. kakor jih respek-tira v čeških deželah. Vem. da se ta trditev večkrat kritizira in da je treba tu in tam tudi kaj popraviti ali o tem ne sme nihče dvomiti, da mi z našimi Madžari in Nemci dobro izhajamo teT da hočemo z njimi sodelovati na temelju ustave in naše manjšinske obveznosti. Ce na-m ima kdo iz inozemstva kaj očitati, potem smo pripravljeni storiti vse. kar lahko kritik stori za narodne manjšine v svoji lastni državi. Svoj govor je dr. Beneš zaključil t besedami: Ne bojimo se vojne in storili bomo vse. da jo preprečimo. Kadar pa bo potrebno, se bomo branili do skrajnosti. Konferenca Male antante v Bratislavi je to ponovno dokazala. Imamo zanesljive prijatelja in verujemo tudi v sporazum s sosedi, ki jim vsak dan dajemo nove dokaze o naši dobri volji. Popoldne se je vršila slavnostna seja mestnega sveta na kater? je bil dr. Beneš izvoljen za častnega meščana slovaške prestolnice. < Borha za nadvlado v Sredozemskem morju Turinska „Stampa" o načrtih Anglije, da hi čimbolj izolirala Italijo v Sredozemlju Rim, 19. septembra, o. Turinska »Sta/zn-pa objavlja uvodnik, v katerem neobičajno ostro napada Anglijo v zvezi z njeno akcijo na Sredozemskem morju ter potovanjem kralja Edvarda in prvega lorda admi-ralitete sira Iloareja. List naglaša, da sta imeli obe potovanji »kupen cilj in sicer rešitev angleškega prestiža na Sredozemskem morju. Potovanje angleškega vladarja je bilo sicer popolnoma zasebnega značaja, vendar pa je imelo jasne politične cilje, ker se je v vseh krajih dalmatinske obale proučevala možnost, v koliko bi lahko vzhodna obala Jadrana služila kot ofenzivno oporišče proti Italiji. Kot posledica tega turističnega potovanja se opaža, da je prekinjena politika Jugoslavije v smeri zbližanja z Italijo, čeprav je bila ta smer pred uvedbo sankcij zelo jasna. Kar se tiče Grčije, se niso izpolnila pričakovanja in upanja Anglije, ki jih je gojila z vrnitvijo kralja Jurija v Grčijo. Sedaj se izvaja pritisk na Metasasa. naj bi ne pozabili, da računa Anglija z Grčijo kot važn;m činiteljem glede ciljev angleške ad-miralitete. V Turčiji je imelo potovanje kralja Edvarda popolnoma javen političen značaj. Rezultati se že vidijo zlasti v potovanju turške delegacije v London in v dogovoru o utrditvi Dardanel, za kar so vsa dela poverjena angleškim tvrdkam. Tako v turških kakor v angleških krogih utemeljujejo to politiko z nevarnostjo italijanskega imperializma. Namen potovanja Hoareja je bil, da obišče vsa pomorska oporišča ter dvigne pomorski prestiž Anglije in da vidnega dokaza dejstvu, da se Anglija ne misli odreči poti skozi Sredozemsko morje. Hoare je kot mornariški minister obiskal Malto, Gibraltar, Ciper in Haifo. Zdi se. da skuša Anglija obkoliti Italijo in jo v pomorskem pogledu popolnoma izolirati. Diktatura na Poljskem ? London, 19. septembra, o. »Dailjr Herald« objavlja senzacionalno vest iz Varša« ve, da se pripravlja na Poljskem proglasitev diktature. General Rydz Smigly na« merava v najkrajšem času izdati proglas, v katerem bo naglasil, da je zaradi sloge na znotraj ter zaradi zaščite zunaj nujno potrebno, da preide vsa oblast v eno roko, ker more samo to rešiti poljsko republiko pred popolnim razsulom. y kaki obliki naj se izvrši ta preobrat, še ni določeno. Agrarna reforma na Poljskem Varšava. 19. septembra, b. Poljska vlada je na svoji včerajšnji seji sprejela zakon, ki določa delno parcelacijo veleposestniške« ga zemljišča, in sicer težko obremenjena veleposestva, ki bodo razdeljena med male kmetovalce. Državljanska vojna v Španiji NIHČE SE NE PRITOŽUJE zaradi cene, kakovosti in lepega izgleda našega blaga. To pa pomeni več kot vsaka hvala. Cene našega blaga za obleke so od 120.— do 180.— dinarjev po metra VLADA TEOKAROVIČ i KOMP. P « R P Č I N _ Tkanine za vsak žep ln vsak okus. Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Gradišče 4 in v vsakem večjem mestu Jugoslavije. Puščice kažejo smer prodiranja upornikov, prečrtano polje pa ozemlje, ki je še pod oblastjo madridske vlade Beležke Razveljavljene občinske volitve Pred par dnevi smo poročali, da so v Dvoru pri Žužemberku pristaši opozicijske liste vložili proti občinskim volitvam pritožbo na upravno sodišče v Celju. Pritožbo so utemeljili s tem. da je lista JRZ zmagala s 146 glasovi proti 143 glasovom, ki so pripadli opozicijski listi. Razlika je znašala torej samo 3 glasove, pri volitvah pa so za listo JRZ glasovali trije volilci po pooblastilih, česar zakon o občinah ne dopušča Ako bi se ti glasovi, oddani s pooblastili, ne šteli, bi bilo število glasov enako in bi se morale torej volitve ponoviti. Upravno sodišče v Celju je, kakor drugače ni bilo pričakovati, pritožbi ugodilo in volitve v Dvoru razveljavilo. Vršiti se bodo morale torej še enkrat. Za kaj gre pri občinskih volitvah Ze zadnjič enkrat smo zabeležili, kako je »Domoljub« v nekem članku dokazoval, da pri občinskih volitvah in sploh v strankarski politiki ne gre za nič več in nič manj, kakor za odločitev med Kristusom in Antikristom. V zadnji številki je »Domoljub« poln volilnih čiankov in notic. Enega je posvetu volitvam pri Devici Mariji v Polju, kjer nosi opozicijska lista precej socialistično obeležje. »Domoljub« pravi, da se za to listo skrivajo »marksisti«, ki jih kar meni nič tebi nič meče v isti koš s komunisti. Seveda jim potem bere hude levite. Pravi, da so »prostovoljni ali neprostovoljni poborniki pTotiverskega, protidržavnega in p ro t ina rod nega židovskega marksizma«. Nekateri od njih so celo »organizirani tam med Ljubljanico in Savo v tajnih boljševi-ških trojkah«. Sploh marksisti »najhujše tolčejo na brezbožni zvon«, širijo brer.ver-stvo in so povrh še »zagovorniki svobodnega svinjarskega izživljanja«. Po vseh teh razmišljanjih prihaja »Domoljub« do zaključka, da občinske volitve pri Devici Mariji v Polju »niso navadna domača zadeva, ampak so plebiscit pod geslom: Za sovjetski komunizem a.15 proti njemu«. List končno vabi vse, da glasujejo za listo JRZ, tako da se bo »naša občina enkrat za vselej osvobodila javne in skrite židovske navlake«. Akcija JNS v Bosni in Dalmaciji Izvršni odbor JNS je delegiral, kakor poroča sarajevska »Jugoslovenska pošta« narodne poslance Milana Božiča in Anto Kovača, da organizirata strankine pristaše jv> Bosni in Hercegovini. Poslanca sta sedaj že od 7. t. m. marljivo na delu. Imela sta shode in širše konference že v kakih 20 krajih drinske in vrbaske banovine. Povsod je bila udeležba izredno velika. Povsod so somišljeniki poudarjali, da so polni vere v zmago nacionalne misli in da se bodo krepko lotili dela za popolno izvedbo strankine organizacije, v prav vseh občinah. Posebno številno obiskan je bil shod v Tesliču, kjer je bila dvorana »Radničkega doma« natlačeno polna kmetov m delavstva. Tudi po Dalmaciji so pristaši JNS pridno na delu. Značilno je, da so bile letos po raznih krajih osnovane strankine organizacije, kjer je bil še lani teror tako velik, da ni nihče mogel niti misliti na ustanovitev nacionalne organizacije. Ljudem se odpirajo oči in začeli so bolj trezno misliti. Tako se je pred dnevi, kakor poroča šibeniška »Tribuna«, brez vsakih ovir in motenj lahko vršil zbor JNS v Trilju, kjer se še lani jugoslovensko orientirani človek ni smel niti prikazati, ako se ni hotel izpostaviti dejanskim napadom. Po zborovanju je bila tudi v Trilju ustanovljena krajevna organizacija JNS. Pribičevičev politični testament Beograjski in zagrebški listi potrjujejo r »Jutru« že zabeleženo vest, da je Svetozar Pribičevič teden dni pred svojo smrtjo sestavil nekak politični testament. Bili so takrat pri njem v Pragi dr. H. Krizman, dr. Srdjan Budisavljevič in Večeslav Vilder. Hudo bolni Pribičevič je testament diktiral, gg. Vilder in dr. Krizman pa sta ga pisala. Pribičevič je nato testament še lastnoročno podpisal. Po nekaterih verzijah bodo testament javno objavili šele 2j. novembra, ko se bo v Zagrebu se&tal zbor zaupnikov Prihi-čevideve stranke. Baje je Svetozar Pribičevič v svojem testamentu izrazil željo, naj postane njegov naslednik v vodstvu stranke dr. Srdjan Budisavljevič. Nova skupina združene opozicije Beograjski listi poročajo, da se je združeni opoziciji priključila skupina tako-zvanih neodvisnih socialistov, ki so se pred leti ločili od socialno demokratske stranke. To skupino vodi života Milojkovič, ki je izvedel tudi priprave za vstop v združeno opozicijo. Kakor se zatrjuje, se bo pridružila i izvenparlamentarmmu opozicijskemu bloku tudi ona skupina socialistov, za katere vodjo velja znani prof. Divac. Tiskovni urad JRZ »Samouprava« poroča, da je bil v okviru glavnega tajništva JRZ osnovan poseben tiskovni urad, ki bo vodil politično poro- j čevalsko službo za vsa strankina glasila in za druge liste, ki stranko podpirajo, Pogreh Svetozarja Pribičeviča v Pragi Velika udeležba iz Jugoslavije in češkoslovaške — Poslovilni govori opozicijskih politikov — Veliko število sožalnih brzojavk Praga, 19. septembra, o. Danes popoldno ob 3. so se začele pogrebne svečanosti za pokojnim Svetozarjem Pribičevičem. Poleg svojcev in sorodnikov ter številnih delegacij iz Jugoslavije se je pogreba udeležilo tudi izredno mnogo politikov in drugih javnih dclavcev iz Prage. Zadnjo pot je pokojni jugoslovenski politik nastopil iz pravoslavne kapele v Resljevi ulici, kjer je bila krsta včeraj in danes položena na mrtvaškem odru. Vsa kapela je bila polna vencev in šopkov s trakovi v jugoslovenskih in češkoslovaških barvah. Na krsti sami so ležali venci pokojnikoev rodbine, ministrskega predsednika dr. Hodže in kancclarja predsednika republike dr. Samala. Pravoslavni duhovniki so opravili pogrebne molitve, nato pa so se vrstili poslovilni govori. Govorili so dr. Milan Ko-stič za vodstvo bivše SDS. inž. Avgust Ko-šutič za HSS, dr. Pemar v imenu dr. Mačka, Boža Markovič za Davidovičevo demokratsko stranko, dr. Milan Gavrilovič za opozicijske zemljoradnikc in prof. Selenič v ime- nu mladine SDS. V imerm češkoslovaških političnih in osebnih prijateljev se je poslovil od pokojnika nar. posl. David, ki je predsednik čsl. legionarske organizacije in pripada v parlamentu narodno socialističnemu klubu. Po končanih govorih so pevci zapeti ža-lostinko, nato j>a so krsto z zemsktmi ostanki Svetozarja Pribičeviča prepeljali na ol-šansko pokopališče in jo položili ▼ kripto tamošnje pravoslavne kapele, kjer bo počakala prevoza v domovino. Beograd, 19. septembra, r. Kakor poroča »Politika« iz Prage, je prej?la rodbina po pokojnem Sveto zarju Priblčeviču ▼ Pragi preko tisoč sožalnih brzojavk ln pisem. Po večini iz Jugoslavije, t velikem številu pa tudi iz Češkoslovaške in Bolgarije. Sožalne izjave so poslala tudi predsedstva skoro vseh češkoslovaških pelitičnlh strank, režimskih in opozicijskih. Molitve za zmago španskih upornikov p© hrvatskih cerkvah Zagreb, 39. septembra, o. Zagrebški nadškof koadjutor dr. Stepinac je danes izdal poslanico o španskih dogodkih. V svoji poslanici obsoja madridsko vlado in se zavzema za španske upornike. Med drugim pravi: »Komunisti bo smatrali, da je prišel čas, da dvignejo revolucijo v katoliški državi Španiji in da potem lz t« komunistične trdnjave prenesejo svojo brezbožno misel tudi na afriški kontinent, da bi tudi tam uničili cvetoče kulturno delo katoliške cerkve. Ravno v katoliški Španiji so hoteli dati boljše viki zgled vsemu svetu, kako se lahko čez noč zruši utrdba najstarejše katoliške kulture in civilizacije in kako je treba postopati tudi v ostalih, katoliških državah. Toda komunisti so s« prevarili v svojih računih. Zadnji dogodki v Španiji so dokazali, da se katolicizem v Španiji ne da zlomiti s aflo. španski primer kaže, kaj je komunizem in kakšno je njegovo razdiralno barbarsko delo<. Poslanica se bo preči tal a vernikom prihodnjo nedeljo, 27. t. m. ko bodo r vseh cerkvah zvonili z zvonovi in molili zmago katoliške cerkve v Španiji- Pogajanja v tekstilni industriji Ljubljana, 19. septembra. Pogajanja med zastopniki podjetnikov in delavcev tekstilne industrije glede kolektivne pogodbe tudi danes še niso bila zaključena. Na obeh straneh pa prevladuje povsem optimistično razpoloženje. V razpravi, ki se je ob 10. pričela v knjižnični dvorani Zbornice za TOI pod predsedstvom inšpektorja dela inž. Barage, so na včerajšnje kompromisne predloge delavske delegacije stavili zastopnki delodajalcev svoje predloge, po katerih naj bi se delavske mezde zvišale nasproti prvotnemu predlogu za 10%. Vendar pa je ta ponudba Se zmerom za 5% manjša lod zahteve delavskih zastopnikov. Ko je prišel v razpravo splošni del kolektivne pogedbe, so bile sprejete vse zalfteve tekstilnega (delavstva. Med dru- gim so delodajalci pristati, da smeta oba pogodbeni stranki v treh mesecih po podpisu kolektivne pogodbe predlagati, naj Be prično pogajanja o preureditvi posameznih določb in o določitvi akorckiih postavk, ne da bi bila s tem prizadeta veljavnost kolektivne pogodbe. Ob 12. je bila današnja razprava končana. Nadaljevala se bo v ponedeljek. Kakor kažejo vsa znamenja, bo splošni del razprave sprejet, med tem ko se utegnejo pogajanja o mezdah zavleči še za kak dan. A če bo na koncu odobrena kolektivna pogodba vsaj v svojem sedanjem kompromisnem sestavu, bo delavstvo kakšnih 17 tekstilnih tvornic v naši banovini dobilo povprečno za 5% povišane mezde, kar predstavlja letno razmeroma veliko vsoto 4 ln pol milijona dinarjev. Katastrofalni orkan v Ameriki Newyork, 19. septembra, o. Nad Virgi-nijo m Karolmo ter vzdolž vse obale je razsajal vso preteklo noč strahovit tropski orkan, ka je povzročil hudo opustošenje. Najlepši kraji so izpremenjeni v puščavo. Manjše vasi so povsem izginile, hudo prizadeta pa so tudi večja mesta. Znano trgovsko središče Elisabet City je ena sama razvalina V Newvorku samem je sledil naliv za nalivom. Long Island, kjer so najlepši letoviščarski kraji, je posebno hudo prizadet. Celo v Broocklinu je porušenih mno- go hiš. Prekinjenih je tudi mnogo železniških zvez, zaradi česar je bilo v Newyorku danes poslovno življenje v popolnem zastoju. Mnogo žrtev je zahtevalo neurje tudi na morju. Okrog 20 manjših pamikor se je potopilo s posadkami, več večjih par-mkcrv pa kliče na pomoč. Škode, ki jo je povzročil orkan, še ni mogoče oceniti Tudi število človeških žrtev še ni znano. Doslej je bilo prijavljenih 46 smrtnih primerov, mnogo ljudi pa še pogrešajo. Goebbels v Beogradu Beograd, 19. septembra, p. Nemški propagandni minister Gobbels se bo jutri na svojem potovanju v Atene in Sofijo za kratek 6as ustavil v Beogradu. Gradnja pristanišča v Prahovu Beograd, 19. septembra. AA. V okviru programa o gradnji novih pristanišč na plovnih rekah je uprava pomorstva in rečnega prometa dne 1. iulija začela grt.diti pristanišče v Prahovu. Čeprav je bila zadnja leta zaradi prevoza materijala v bor-ski rudnik letna kapaciteta pristanišča ogromna, so v Prahovu leta in leta pristajale ladje ob prirodnem obrežju. Zato je uprava pomorstva in rečnega prometa začela graditi novo in moderno pristanišče na Dunavu. Grade ga iz sredstev posebnega kaldrminskega fonda prahovske občine. Proračun znaša 2 milijona Din. Dolžina ke-ja bo 175 m. Pristanišče bo urejeno za potniški in tovorni promet. V zvezi z gradnjo pristanišča v Prahovu bodo prihodnje leto preuredili tudi železniško postajo Praho-vo-Dunav. Epidemija hripe Zagreb. 19. septembra, o. V Zagrebu se je pojavila epidemija hripe. Število bolnikov z vsakim dnem narašča in so zdravniki čez glavo zaposleni. Da bi obvarovali dr. Mačka pred hripo, so mu zdravniki za-branili sprejemanje obiskov. , Nastopna avdienca našega poslanika v Belgiji Bruselj, 19. septembra. AA. Danes ob 12. je kralj Leopold sprejel v svečani avdijenci poslanika kraljevine Jugosiavije Pavla Ka-roliča, ki mu je izročil akreditive svojega prednika in svoja akreditivna pisma v prisotnosti belgijskega zunanjega ministra in visokih uradnikov zunanjega ministrstva in dvora. V njegovem spremstvu eo bili gg. Hije Milekič. poslaniški svetnik, ln Aha Bu» kovač, prvi tajnik poslaništva. Po izročitvi akreditivnih pisem je posla« nik Karolič položil venec na spomenik ne« znanega junaka. Vremenska napoved Zemunska vremenstea napoved za danes; Prevladovalo bo vedro vreme, le t severozapadnih krajih in na primorju bo morda nekoliko oblačno. Temperatura se ne bo veliko izpremenila. Solnce vzhaja ob 5.22 in zahaja ob 17.40. Zemunsko vremensko poročilo; Vedro po vsej državi z jutranjo meglo v dravski banovini. Deževalo ni nikjer. Temperatura se je nekoliko dvignila v zapadnl in je padla v vzhodni polovici države. Minimalna temperatura Plevlje 2, maksimalna Podgorica 22. Dunajska vremenska napoved za danes; Pretežno jasno in toplo, *JUTR0« a. 215 3 JVc&Ib. 25. DL 1535. Naši kraji in ljudje Matere padlih dobrovoljcev odlikovane Lepo priznanje petini slovenskim materam Hnžbeni vojni lfet * dne 6. septembra 1936 je prinesel kar na 14 straneh seznam onih, ki so bili ob priliki kraljevega rojstnega, dne odlikovani na predlog vojnega ministra. Vsega skupaj je tu imenovanih gotovo blizu 2000 mož H vseh vre t in činov jugo&lovenske vojske in mornarice. Ali poleg teh beremo tudi izredno vest, da je bilo na predlog istega ministra odlikovanih celo pet oseb ženskega spola iz vrst slovenskega naroda. Te so: Jožefa Batičeva iz Maribora, Marija Bračičeva iz Maribora, Ma- rija Hericeva h Vučje veei pri Ljutomera, Marija Kofalerjeva iz Radovljice in Jožefa Kumeljeva iz Ljubljane. Odlikovane so i medaljo za civilne zasluge ter oproščene pla-čanja takse. To so same sivolase, okoli 70-letne matere. Bilo jim je usojeno, da so morale žrtvovati v svetovni vojni svoje sinove kot slovenske dobrovoljce na bojnih poljanah Dobrudže in Južne Srbije, a da ne bodo nikoli videle ne vedele, kje je ruša, ki se pod njo skrivajo toliko ljubljeni sadovi njihovih teles. Po 18 letih, odkar je bila končana vojna, jih je ostalo samo še pet pri življenju. Izmed njih sta bili letos- na Vidovdan dve, g06pa Batičeva in gospa Kumeljeva, še toliko pri zdravju, da sta se udeležili v Ljubljani slavnostnega razvitja zastave slovenskih dobrovoljcev, da sta pripeli v imenu mater padlih sinov k zastavi rdeč trak in korakali v sprevodu po mestu za novo zastavo v prvi vrsti Obe predstavlja naša slika. Mnoge njihove tovariši oe pokriva že domača ruša. Zato pa moramo naši vojni upravi le čestitati, da se je letos spomnila teh toliko pozabljenih, vendar tako velikih slovenskih mater in žen ter jih dvignila namesto padlih njihovih sinov kar na ščit vojaških odlikovan cev. Se posebno tople naše čestitke pa naj poromajo ob tej izredni priliki do vsake odlikovanke posebej. Živele, naše zlate maimdce! Iz Bolgarije dobrodošli! Jutri se pripeljejo bolgarski veterinarji v Slovenijo V ponedeljek 21. t. m. prispe z brzim vlakom ob VslO- skupina bolgarskih veterinarjev v Ljubljano. So to najodličnejši prredsta vitel ji svoje stroke v Bolgariji, profe-orji veterinarske fakultete na vseučilišču v Sofiji, načelniki ministrstva in drugi. Doslej so pos tili Beograd, Novi Sad in Zagreb. Povsod so bili prisrčno sprejeti. Posebno svečan je bil sprejemi dragih bolgarskih gostov v Novem Sadu, kjer je vse tekmovalo, da na najvidnejši način pokaže svoja topla bratska čustva milim slovanskim gostom izpod Vitcše in Balkana Vse mesto je bilo v zastavah. Na železniški postaji so bila zbrana v-ca narodna društva, na čelu jim Sokol, in nepregledna množica ljudstva. Goste so pozdravili na peronu v imenu vlade podban, v imenu mesta župan, predsednik Jugo-slovensko-bolgarske lige, starosta Sokola dr. Pavlas in predstavitelji narodnih Kino Umon. Zabavni in šarmantni film snimljen na rivieri v režiji Geze v. Bolwary v glavni vlogi Gustav Frohlich. V nedeljo ob 11. uri po enotnih cenah DIN" 4.50 najnovejša revija barvanih filmov Silly svira in pleše društev. Na peronu je igrala bolgarskim 'bratom v pozdrav vojaška godba. Sprejem je bil res veličastna manifestacija jugoslovansko-bolgarskega bratstva, ki ga je še posebno utrdil nedavni pcset bol-garsikih cerkvenih dostojanstvenikov v Jugoslaviji. Enako svečano so bili bolgarski gostje sprejeti v Zagrebu. Tudi Ljubljana ne sme zaostatl za drugimi mesti, saj slovi, da zna najljubezni-neje in najsijajneje sprejemati slovanske goste. Prepričani smo, da se bo tudi to pot postavila in očuvala svoj sloves narodno zavednega in krepko slovansko čutečega mesta! In to ne samo pri sprejemu bolgarskih gostov v ponedeljek, marveč tudi prihodni četrtek, ko posetijo našo belo Ljubljano bolgarski avtomobili-sti, med katerimi bodo najpreminentnejše osebnosti bolgarskega javnega in gospodarskega življenja. Vabimo naša narodna društva, da se udeleže slovesnih sprejemov po možnosti z zastavami. Zlasti vabimo k sprejemu Sokolstvo, naša pevska društva in sploh vse, ki so že imeli priliko uživati bratsko bolgarsko gostoljubnost. Prav posebno pa pozivamo naše rodoljubno, slovansko čuteče občinstvo, da se v čim večjem številu udeleži slovesnega sprejema in s tem pokaže svojo slovansko zavednost. V dravski banovini ostanejo bolgarski veterinarji od 21. do 23. t. m. V ponedeljek ob 9.30 jih sprejmemo na glavnem kolodvoru, ob li. bodo sprejeti pri banu in ljubljanskemu županu, ob 12.30 bodo imeli obed v restavraciji Slamič, od 14.30 sd ogledajo državni veterinarski bafcterijološki zavod, mestno klavnico, dvoje vzornih posestev v Zgornji Šiški, Narodno galerijo in muzej, ob 20 bo pa slavnostni banket v hotelu Union. V torek 22. t. m. se odpeljejo ob 9 iz Ljubljane preko Mengša v Naklo, kjer si ogledajo milekamo in sirarno, ob 11. se odpeljejo dz Naikla na Bled, kjer bodlo imeli ob 13. kosilo v hotelu Jeklesr, potem prirede izlet v Bohinj, k jezeru in Slapu Savice, ob 19 se vrnejo v Ljubljano in ob 3!) bodo imeli skupno večerjo v hotelu Bel-levue. V sredo 23. t. m. zjutraj se odpeljejo iz Ljubljane proti Splitu. Živali vabijo v svoj vrt Ustanova, ki naj s pomočjo javnosti ostane trajna Ljubljana, 19. septembra. Vrata živalske razstave na velesejem- Eikem prostoru so se danes spet odprla vsem ljubiteljem živali in ostanejo odprta do nadaljnega vsak dan od 8. ure zjutraj pa do 6. ure zvečer. Prirejena je bila ta razstava v zvezi s propagandno prireditvijo >Za naš les«, ki je nepričakovano dobro uspela. v prvi vrsti so bile razstavljene skoraj vse divje živali iz naših gozdov, odnosno iz naše širne domovine, torej samo domače živalstvo. Ta razstava je bila istočasno tudi propagandna prireditev, ki naj vzbudi zanimanje za stalni živalski vrt, ki si ga naša Ljubljana tako želi. številni obisk je dokazal zanimanje vseh vrst jneščanov, ki bodo gotovo stalno in požrtvovalno podpirali akcijo za ustanovitev živalskega vrta. Zoološko društvo »Noe«, ki je to razstavo s požrtvovalnim sodelovanjem vele-sejemske uprave tudi uredilo, je prišlo do zaključita, da Je bila razstavna doba prekratka, da bi si mogli vsi prijatelji živali in stalnega živalskega vrta dodobra ogledati vsako posamezno žival in opazovati način njenega kretanja. Zato je sklenila podaljšati to zanimivo in poučno razstavo za nedoločen čas, da da mladim in starim še nekaj razvedrila in jim tako dokaže, kaj lahko nudi stalen in dobro urejen živalski vrt svojim obiskovalcem. Da privabi čim številnejše gledalce in obiskovalce, posebno pa iz vrst naraščajoče mladine, je društvo »Noe« nabavilo za večje razvedrilo nekaj prav veselih in živahnih opic in sicer lepega pavijana in morske mačke in iz vrst eksotičnih ptičev velikega belega kakaduja in nekaj drugih zanimivih živali, ki pa bodo dospele šele v sredo 22. t. m. Na novo so nabavili šakale in pa dva divja prešiča. Kulturna stopnja vsakega naroda se meri tudi po hotenju vsestranskega spoznavanja domače zemlje. Tako gojijo vsi narodi posebno ljubezen do spoznavanja domače favne, kar dokazujejo številni stalni živalski vrtovi v vseh velikih mestih. Celo v dveh od Ljubljane manjših mestecih v naši državi so se pokazali veliko bolj požrtvovalne in pa složne kakor pa v našem kulturnem središču, ki bi lahko že imelo lep in stalen živalski vrt, pa smo rajši žrtvovali to kulturno ustanovo svojim osebnim nasprotafcvom in ambicijam, kar je pač žalosten znak lokalne mentalitete našega mesta, ki ni posebno v korist kulturnemu razvoju našega naroda. Zato je moralna dolžnost vsakega, ki aktivno ali pasivno sodeluje pri kulturni akciji za ustanovitev stalnega živalskega vrta, da opusti vsa osebna nasprotstva in ne rovari in ne preprečuje izgraditve te prepoitrebne vzgojne ustanove, omalovažujoč sodelovanje vsakega posameznega prijatelja živali tn vrta, kajti le v složnosti in v skupnem delu brez ambicij bo lahko zrastel lep in naši beli Ljubljani primeren živalski vrt. Vsi prijatelji živali ln vrta naj pristopijo in podpirajo moralno ali gmotno, zoološko društvo >Noe» (Gosposvetsika cesta 10/1.), katerega namen je dati našemu kulturnemu središču v sporazumu z vsemi sodelavci, našim zmožnostim tn sredstvom ustrezajoč živalski vrt. Naročniki ponedeljskega »Jutra" prejemajo revijo »Življenje in svet" zastonj« Smrt uglednega Savinjčana Rečica ob Savinji, 19. septembra. V torek 15. t. m. zjutraj je nepričakovano na pragu domače hiše zadela kap g. Rakuna Franca, po domače Kovača v Št Janžu pri Rečici. Štel je 06 let. Bil je vedno zdrav in čil, tako da je prišla smrt res nepričakovano. * -- - Številni njegovi prijatelji in znanci in sodelavci zlasti izza časa po fi. januarju L 1929. so sprejeli to vest. z veliko žalostjo in niso verjeli, da izredno poštenega in delavnega moža ni več na svetu. Bil je več let župan največje občine gornjegrajskega sreza Rečice ob Savinji in predsednik občinske organizacije JNS. S svojo pridnostjo si je ustvaril lep dom, z veliko poštenostjo in prirodno šegavostjo pa mnogo prijateljev. Na zadnji poti g je spremljala številna množica. Ob njegovem grobu so i spregovorili poslovilne besede domači župnik g. Požar Franc, domači podžupan g. Štiglic Maks advokat g. dr. Mejak Ervin iz Oornjejra gn-v-da in šolski upravitelj g. Kolar Franjo. Pogreba se je udeležilo veliko število gasilcev s svojimi prapori. Prezaslužnega in daleč okrog znanega moža bomo pogrešali v nacionalnih vrstah. Ostalim žalujočim iskreno sožaljel Fran Pleterski f Rajhenburg, 19. septembra. Po dolgem trpljenju je predsinočnjim v miru zaspal posestnik in gostilničar g. Fran Pleterski. Nikakšen veljak ni bil, v ničemer &i ni lastil zaslug in vendar je bil eden najbolj poznanih mož prostrane rajhenbur-ške fare, pa še marsikdo ga je pozna-l na vsem štajerskem Posavju. Fran Pleterski je bil eden tistih naših redkih, ljudi, ki so obdarjeni 8 humorjem in dobrovoljnoetjo, ki gredo preko lastnih težav s pesmijo in veselim posmehom in ki znajo tudi največjega čemerneža z eno samo besedo podžgati k dobri volji. V mladih letih se je bil izučil za slikarja, prepotoval je mnogo krajev, naposled pa se je s svojo zvesto družico ustalil na prijazni domačiji, ob cesti, ki teče mimo sedanje rajhenburške tmilike po polju proti Senovemu in v klanec proti Kozjemu. Od nekdaj so s« ljudje radi ustavljali v senci prijazne gostilne in poslušali vedno zgovornega Frana Pleterskega. Najbolj priljubljen pa je bil šegavi pevec in muzi-kant na svatovščinah. Bil je kakih stokrat starešina, več ko na 300 porokah pa je držal vso družbo pokonci, neugnan, z veliko domiselnostjo, s celo zakladnico šaljivih pripovedk in čudovito mičniih starih sva-tovskih in narodnih pesmii. Res prava škoda, da bo zdaj vse to pristno narodno bogastvo leglo z njim v grob. Dolgo se je držal kremeniti mož, ki je v teku let prebdel nešteto noči. Ko pa se je pomaknil čez sedmi križ, ga je začela napadati bolezen v nogi Preveč samozavesten in konservativen, da bi si dal pomagati s radikalno operacijo, je trpeč kakor Job vdano prenašal bolečine. Čez poletje je še polegal v senci blizu bi še in še je pri vsej bridkosti našel besede rezkega humorja v pogovorih z znanci, ki so šli mimo po beli cesti. Zdaj je d otrpel. T>ahka naj bo zemlja poštenjaku, vernemu katoličanu, na pokopališču pri stari farni cerkvi sv. Petra, kjer je bil dolga leta cerkveni mož. Vsri farani brez razlike so s sočustvovanjem spremljali tragično usodo Frana Pleterskega in mu želijo blag počitek. Njegovi družini naše iskreno sežalje! Smrt vzorne učiteljice Stična, 19. septembra. V Stični je v petek popoldne podlegla srčni kapi učiteljica ga. Marija Klavsova, rojena Klanderjeva. Službovala je v Radencih ob Kolpi, na Prežganju in v 2alnL Leta 1913. je prišla na prijazno Primsko-vo na Dolenjskem, kjer je ostala na eno-razrednici skoro 9 let, nato je bila 3 leta v Prekmurju, od koder jo je 2-lja po dolenjskih gričSkih pripeljala v Veliki Gaber, kjer je bila za svoje vzorno udejstvo-vanje deležna ljubezni in zaupanja mladine in vsega ljudstva. Pred nekaj leti si je zgradila v Stični pri kolodvoru prijazno hišico, kjer je nameravala preživeti svoj zasluženi pokoj, kar pa ji je preprečila večletna bolezen srca. Za svoj večni počitek si Je izvolila pokopališče na Prhnskovem in tam jo bodo v nedeljo užaloščeni svojci položili v grob. Pogrebni obredi bodo opravljeni ob 14., potem pa bo zgledna učiteljica prepeljana na krasno Primskovo. Naj ji bo lahka zemlja med učenci, ki jih je tako ljubila. Sresko učiteljsko društva v Litiji vabi člane in članice, da v čim večjem številu počastijo vzorno tovarišico. TUKAJ se pojavljajo prvi znaki! Štirje avtobusi goriških izletnikov v Ljubljani Včeraj opoldne so se p0 Tržaški cesti pripeljali štirje veliki Fiatovi avtobusi z mednarodno označko »I«. Ustavili so se v Gajevi ulici pred pisarno >Putnika«, kjer ee je bila zbrala že dve uri prej velika množica ljudi iz primorskih krajev. Veselo so izletnikom zažarela lica, ko je marsikateri med njimi opazil pri čakajočih stare znance, ki niso hoteli zamuditi trenotka, da se ne bi pozdravili s prija- i telji onkraj meje. Udobni avtobusi, ] Ali se morajo okoli ust, okoli oči in na sencih opaziti prvi znaki, ki pričajo da vene Vaša mladost? ^^P^^U Na ženi se ni treba nikoli videti ko- ,, liko je stara, ako se pravočasno ne-guje in uporablja dobro kremo. Elida krema Ideal odstrani male gubice in nečistoto kože. Ona vsebuje hamamelis, kateri poživi in obnavlja kožo. Kdor redno uporablja to kremo, ostane mlad, ostane lepi DA KREMA IDEAL kakršne bi si želeli tudi naši ljudje, kadar se vozijo na izlete, so zbudili splošno pozornost Skupno je prispelo 140 slovenskih in italijanskih izletnikov iz Gorice. Do danes dopoldne bodo ostali v Ljubljani in si ogledali mesto, nato se bodo pa odpeljali z avtobusi na Bled. Ce bo čas dopuščal, pa še dalje proti Bohinju. Zvečer se bodo spet vrnili v Gorico. Met, ki sta ga organizirali avtobusni podjetji Appiani in Ribbi v Gorici, Je prvo večje izletniško potovanje Italijanov f našo državo in naj bi bilo nekakšno vračilo za potovanja, ki jih redno prireja ljubljanski >PutnIk« v Italijo. Da je prišlo do izleta, se je v največji meri zahvaliti »Putniku«, ki je že dolgo časa delo« val na izmenjavi takih potovanj. p« dolgem posredovanju mu je zdaj uspelo! dobiti dovoljenje italijanskih oblaste v« Led je prebit in upamo, da to ne bodo zadnji izletniki iz Italije. Samo še danes in jutri! Najrazkošnejša, najslajša Lehdrjeva filmska opereta VESELA VDOVA Vfu,vertvri poje Ric^TAUBI:K? *m * *" * *" ostale vloge pa najboljši operetni pevec Maurice Chevalier in primadona Jeanette Mac Donald. Vsled navala pri blagajni, nujno svetujemo nakup vstopnic že v predprodaji. _Predstave danes ob 15., 17., 19.15 in 21.15 uri. Danca ob 11. uri ob enotnih cenah 4J50 Din.--MATINEJA DEKLE S PEOKURO, krasen, zabaven velefilm. Kino Sloga, teL 27-30 Poklonitev lahkoatletov ASK Primorja na grobu Neznanega vojaka v Sofiji Od spomenika na levo stoje: predsednik ASK Primorja g. Branko Gosi ar in major Mušanov, zastopnik bolgarskega ministra vojske, od spomenika na desno pa: naš vojni ataše v Sofiji polkovnik Sokolovic, zraven njega pa načelnik ministrstva za telesno vzgojo g. dir. Štefanovi« Spet razburljiv karambol V petek okrog 12.30 je prišlo pred rdečo hišo na Poljanah do karambola mod nekim biciklistom in avtomobilistom, ki je po pravici vzbudil ogorčenje vseh prisotnih. Iz poslopja H. državne realne gimnazije »e je prav tedaj n«ipala na ulico množica dijakov in dijakinj, zavoljo katerih so ob tem času vsi vozniki na Poljanski cesti obvezani na skrajno pozornost. Z dijaki je odhajal iz zavoda tudi mladi prof. Boris Mer-har, ki je pred izhodom, komaj nekaj korakov od Poljanske ceste, sedel na kolo, da se čez dvorišče rdeče hiše odpelje na Poljanski nasip in dalje proti domu. Vsakomur bo razumljivo, da je moral prof. Mer-har voziti le v najlagodnejšem tempu, ko je dosegel rob Poljanske ceste. Prav tedaj pa je v smeri od Krekovega proti Ambroževemu trgu v divji brzini privozil neki av-toriobilist. ne da bi bil pred kočljivim, zelo frekventiranim križiščem dajal kak signal. Ko je mladi profesor dospel na cesto in opazil grozečo nevarnost, se je skušal, z naporom vseh moči rešiti do nasprotnega trotoarja, a v tem hipu je avto že zagrabil njegovo kolo in ga z biciklistom vred z vso silo treščil ob tla. Prof. Merharja. ki je prvi hip padel tudi v nezavest, so vsega s krvjo oblitega pobrali ljudje, njegovo kolo pa je bilo povsem uničeno pod kolesi avtomobila. Da je neznini avtomobilist v resnici vozil z vso brzino, kakršna na takih mestih ne more biti dopuščena, priča tudi dejstvo, da je ustavil &voj voz šele celih 15 metrov po karnmbolu. Vsa množica dijakov in ostalega občinstva, ki so bili priče nesreče, so bili precej razjarjeni nad vozačem, ki ^e kotel odpeljati dalje, ne da bi bil poskrbel za ranjenca, šrfa m sahtevo prisotnih je prof. Jfarharja vsei v svoj voz in ga odpeljal v bolnišnico. Mnogih neijubez-nivih opazk jo bilo deležno tudi dejstvo, da na kraj nesreče ni bilo nobenega stražnika. Na kirurškem oddelku so na srečo ugotovili, da »o poškodbe prof. Merbarja samo lažjega značaja, in so ga mogli po prvi pomoči že odpustiti v domačo oskrbo. V dveh tednih vsa tiačija žrtev požiga • O I Gornja Radgona, 19. septembra N! se še poleglo razburjenje tukajšnjega prebivalstva zaradi velikih nočnih požarov, ki sta uničila veliko domačijo posestnika Janka v Dedoncih onstran Mure in viničar-sko hišo in gospodarsko poslopje posestnika Boroviča v Hercegovščaku, že je v četrtek zvečer spet gorelo, in sicer pri posestnici Rakuševi Mariji na Ivanjskem vrhu. Žrtev plamenov so postali hiša in gospodarsko poslopje, dve svinji, 60 kokoši, vsa krma in gospodarsko orodje. Posestnioo Rakuševo je obiskala požarna nesreča v toku dveh tednov že vdrugič. Prvič — bilo je isto tako zvečer — sta ii zgorela klet in uta, v kateri je bila velika stiskalnica. Tedaj je zgorelo tudi 20 sodov polovnjakov in nekaj sena Na kraj nesreče so prizadnjem požaru prispeli gasilci iz Stavešincev, vendar je bilo gašenje zaradi pomanjkanja vode na visokem bregu zaman in so se morali omejiti le na reševanje živine in drugih premičnin, kolikor jih Se ni zajel plamen. Škoda znaša okrog 50.000 Din, ki z zavarovalnino ni poravnana, ker je bila pocestnica zavarovana komaj za 5000 Din. Domneva se, da je bil obakrat požar j^odtaknjea Gospodarstvo Uredita o veleblagovnicah ne bo podaljšana Že pretekli ponedeljek je »Jutro« opozorilo, da bo uredba o prepovedi ustanavljanja trgovinskih obratov velikega obsega (veleblagovnic, velikih magacinov) prenehala veljati 27. oktobra ker je bila leta 1934. izdana le z veljavnostjo dveh let. Objavili smo tudi zanimivo informacijo »Jugoslovenskega kurirja«, ki pravi, da ta uredba ne bo več podaljšana in da bo s tem postal brezpredmeten spor zaradi družbe »Ta-Ta«, ki je v Begradu ustanovila veleblagovnico in namerava enake obrate ustanoviti tudi v drugih velikih mestih. Predvsem gre za spor med družbo »Ta-Ta« in beograjsko občino glede vprašanja, ali ustanovitev veleblagovnice »Ta-Ta« nasprotuje gornji uredbi. K tej informaciji objavljajo beograjske »Trgovačke novine,« ki so kakor znano organ Saveza trgovskih združenj, v številki od 20. t. m. članek, ki pravi- Kakor je našim čitateljem dobro znano, je upravnik mesta Beograda g. Milan Ačunovič izdal 8. junija t. 1. odlok, ki prepoveduje obratovanje tvrdki »Ta-Ta« v Beogradu, in si-eer na osnovi mišljenja komisije, ki jo je sestavil trgovinski minister dr. Vrbanič z nalogo, da ugotovi, ali je delovanje velikega trgovskega magacina tvrdke »Ta-Ta« v nasprotju z obstoječo uredbo o prepovedi otvarjanja velikih blagovnih magacinov. Na odlok upravnika mesta Beograda se je tvrdka »Ta-Ta« pritožila na trgovinsko ministrstvo, ki pa doslej te pritožbe še ni re-šiio. Po naših informacijah trgovinski minister ni potrdil odloka upravnika mesta Beograda o prepovedi delovanja tvrdke »Ta-Ta« samo zaradi tega, ker je hotel prej izvedeti za mnenje ostalih članov vlade, ali je treba uredbo o prepovedi otvarjanja velikih blagovnih magazinov, ki bo prenehala veljati 27. oktobra t. L, podaljšati ali ne. Iz gornje informacije »Jugoslovenskega kurirja« bi se dalo sklepati, da je v tem vprašanju že padla odločitev in da se je kraljevska vlada odločila, da se uredba ne podaljša. Ako je ta vest točna, tedaj bi pomenilo, da niti v vprašanju prepovedi ustanavljanja velikih magazinov ni računati, da bi se upoštevale želje trgovcev. Istočasno bi to pomenilo za trgovce novo razočaranje. Zdi se, da smo v času, ko se smatra, da je trgovski stan nepotreben, ker se postavljajo interesi anonimnih in velekapitalistič-nih družb vedno bolj nad interese naših malih gospodarstvenikov. Smatramo, da to ne bi smelo biti. Če je gornja vest, da ne bo podaljšana veljavnost uredbe o prepovedi ustanavljanja velikih magazinov, točna, tedaj daje povod sumnji, da bo tudi ostale naše zahteve doletela enaka usoda. Četudi bi to spoznanje izzvalo veliko razočaranje, vendar bi imelo tudi to dobro stran, da bi trgovci uvideli še večjo potrebo, da strnejo svoje vrste in da z lastnimi močmi branijo svoje ogrožene interese. Vendar tudi v sedanjem trenutku navzlic informaciji »Jugoslovenskega kurirja« ne moremo verjeti, da bi bilo v nacionalnem pogledu koristno, odnosno, da bi neki posebni razlogi zahtevali da se v nasprotuje z interesi trgovskega in obrtnega stanu ne podaljša uredba o prepovedi otvarjanja velikih trgovskih magazinov. * Kakor doznavamo je bila sklicana nujna seja Centralnega predstavništva Zvez trgovskih združenj v Beogradu. na kateri bodo razpravljali o potrebnih ukrepih za skupno vsedržavno akcijo trgovcev in obrtnikov v smislu nedavno sklenjenega dogovora. Novi rudniki zlata, svinca in bakra Ogromni dobički rudnikov v Boru in Trepči so v zadnjem času vzbudili podvojeno zanimanje inozemstva za naše rudno bogastvo. Kakor se zdi bomo v kratkem dobili nova velika rudarska podjetja, morda še v večjem obsegu nego v Boru in Trepči. V" dolini Strumice so že za časa Aleksandra Velikega in tudi pozneje v dobi Rimljanov kopali rude in so pridobivali predvsem zlato in srebro, pa tudi baker in svinec. Se danes so tam vidni sledovi teh starih rudnikov, zlasti na Belasici v bližini Dojranskega jezera. Najnovejša rzsledovanja in raziskovanja v tem okolišu so pokazala, da so tu ogromne količine prvovrstne svinčene rude, ki vsebuje 55—80% svinca in precejšnje količine srebra. Pa tudi ležišča bakrene rude so zelo velika in po vsebini bakra deloma še bolj bogata, nego v Boru. Tako v bakreni rudi, kakor tudi v naplavinah se dobe znatne količine zlata in srebra. Po mišljenju strokovnjakov, domačih in tujih, so tudi ležišča svičene rude večja m bolj bogata nego v Trepči. Predvsem pa sta ležišča privlačna za eksploatacijo zaradi pridobivanja zlata in srebra Kakor poročajo iz Beograda, si je neka veiika belgijska rudarska družba že pridobila koncesijo za izkoriščanje enega dela teh ležišč in bo v kratkem pričele z izkoriščanjem predvsem zaradi pridobivanja zlata, tako da bomo dobili četrti rudnik zlata v naši državi. Zdi pa se, da ne bo ostalo samo pri tem, ker se inozemske finančne skupine zelo zanimajo za ta ležišča rude in je verjetno, da se bo v kratkem pričela velika rudarska aktivnost v dolini Strumice. Tudi iz Prage poročajo v zvezi z ustanovitvijo gospodarske centrale Male antante, da nameravajo Čehoslovaki svoje klirinške terjatve v naši državi (ki znašajo približno četrt milijarde dinarjev) investirati za otvoritev novih rudnikov, tako da bi se Češkoslovaška oskrbovala v naši državi predvsem z bakrom Kakor vidimo, bo tudi nove rudnike eks-ploatiral inozemski kapital, ki bo imel gotovo znatne dobičke, kakor to vidimo pri Boru in Trepči. Pri tem se nam znova vsiljuje vprašanje, ali res nismo toliko sposobni, da bi sami dvigali iz zemlje naše naravne zaklade. Naša produkcija zlata Odkar morajo naši domači rudniki vse pridobljeno zlato prodati Narodni banki (tudi če se zlato izloči v inozemstvu), je možna točnejša kontrola o naši produkciji zlata, iz naše rudarske in topilniške statistike je razvidno, da smo lani pridobili 2445 kg zlata v vrednosti 122 milijonov Din (od tega je bilo v inozemstvu izločeno predvsem iz surovega bakra 2056 kg); leta 1934. pa je znašala produkcija 2305 kg. Srebra smo lani pridobili v naši državi 56.775 kg (leta 1934. 60.110 kg). Med evropskimi producenti zlata je Jugoslavija na 4. mestu, za švedsko, Rumu-nijo in Francijo, med evropskimi producenti srebra pa na 2. mestu, za Nemčijo. 75 odst. hmeljskega pridelka prodanih Uradno poročilo banovinske hmeljske komisije od 19- t. m.; Z nakupovanjem letošnjega hmelja se na« dalje živahno nadaljuje in je prodanih doslej že nad 75% pridelka. Trgovina kupuje vse vrste hmelja in plačuje za kg: izbrano prvovrstno blago 26 _ 27 Din, prvovrstno 24 _ 25 Din, dobro srednje 21 — 23 Din, srednja 18 — 20 Din, slabo srednje 14 — 17 Din in slabše do 14 Din. Tendenca je sleikoprej čvrsta in za res izbrano prvo« vrstno bla<:o tudi prav živahna. Komisija za kontrolo in znamkovanje hmelja je overila doslej 2.510 tovorkov hmelja letnika 1936 v skupni kosmati teži 4.407 stotov. Svetovni pridelek hmelja Po zadnjih cenitvah je znašal letos svetovni pridelek hmelja 555.000 met. stotov nasproti 610.0000 stotom v lanskem letu. Znatno manjši je zlasti pridelek v Ameriki, ki se ceni na 125.000 stotov (lani 190.000). V Evropi je pridelek nekoliko večji nego lani in se ceni na 3CO.OOO stotov (lani 279 tisoč). Pridelek Nemčije znaša le 97.500 stotov (lan; 108.500). zato pa je letina v Češkoslovaški obilnejša ki se ceni na 125 tisoč stotov (lani 75-000). V ostalem znaša pridelek v Jugoslaviji 32.500 stotov (37.500), v Poljski 20.000 stotov (21.500), v Franciji 17.500 st. (23.5CO) in v Belgiji 7.500 st. (13.Q0). Diplomirana vina na gostinski razstavi v Ljubljani Z gostinsko razstavo, ki je bila prirejena za časa spomladanskega velesejma v Ljub liani, je biia združena tudi vinarska razstava. Na razstavo so bila pripuščena le najboljša vina iz vse države. Ocenjevala komisija. ki so ;o tvorili strokovnjaki lz vseh vi« norodnih banovin, je ocenila ln odlikovala s prvo oceno naslednja vina: I. Ormoško-Ijutomerske, gorenje - radgon« ske gorice. Haloze.-lehnik; M v-o G OLHH Ferdinand, Ptuj; Bcuvierjeva ranina, lastnik Clotar Bouvier, Gor. Radgona; Murski biser, lastnik Clotar Bouvier; Moslavec, lastnik Clotar Bouvier; Traminec dišeči, lastnik Clotar Bouvier; Bouvierjeva ranina, lastnik Clotar Bouvier, Gornja Radgona, Burgundec beli, lastnik Osterberger, Ptuj; Muškat, lastnik Štajerska hranilnica, Pod« lehnik; Muškatni silvanec. lastnik J. & R. Pfrimer, Maribor; Burgundec beli, lastnik C .'■„ ■ Fristij.in, Ljubljana; Traminec, lastnik Cermelj Kristijan, Ljubljana; Zele« ni silvanec, lastnik Brodar Štefan, Ormož; Rizling renski, lastnik Brodar Štefan, Or> mož; Muškat, iastnik Ornig Josip, Ptuj; R-u-landec, lastnik Kajfež F. R., Ljubljana; Muškat, lastnik Vinarna Kajfež, Ljubljana; Vinski destilat, lastnik Clotar Bouvier. Gor. Radgona; Mont du duc sec, lastnik Clotar Bouvier, Gor. Radgona; Du duc sec cuvee Reservee, lastnik Clotar Bouvier; Slivovka, lastnik Clotar Bouvier; ImperiaL lastnik Hintze Ernst, Ptuj. II. Pohorje. Slovenske gorice, Prekmurje; Traminec, lastnik Jareninsik: dvor, Jare-nina; Muškatni silvanec, lastnik Pugelj & Rozman, Maribor; Burgundec beli izbrani, lastnik J. & R. Pfrimer, Maribor; Muškat rumeni, lastnik Scliicker Aloizij, Kamnica; Pekrčan, lastnik Pfrimer J. & R., Maribor; Rizling laški, dr. Ferdinand Attems. Sk>v. Bistrica; Traminec, iastnik uprava velepo« sestev dr. I. Merana, Pekre; Muškatelec, lastnik uprava veiepjsestev dr. I. Merana; Chifon, lastnik uprava velepos. dr. I. Me« rana: Silvanec, last upr. velep. dr. I. Me« rana"; Traminec, lastnik Skerbinek Jakob, Sv. Kungota; Burgundec beli, lastnik Sker« binek Jakob. Sv. Kungota; Riz'ing renski, lastnik Skerbinek J-, Šv. Kungota; Burgundec beli. lastnik Daj —dam, Ljubljana; Ri« zling renski, lastnik Daj — dam, Ljubljana; Rulandec, lastnik Levanič Josip, Ljubljana; Pekrčan, lastnik Miklič Fran, Ljubljana. III. Bizeljsko, Dolenjsko. Bela Krajina. Dolenjska črnina, »lastnik Dev Ivan, Mo« kronog; Burgundec beli, lastnik Lakner Alfonz. Črnomelj; Cviček dolenjski, lastnik Pfeifer Ivan. Leskovec pri Krškem; Črnina dolenjska, lastnik Pfeifer Ivan, Leskovec pri Krškem; Traminec, lastnik Martine Ma« rija, Zg. Šiška; Rizling laški, lastnik Sav« nik, Kranj; Cviček, lastnik Savnik, Kranj; Gorenjsko; Cviček, lastnik Grad Jernej, Krani; Cviček I., lastnik Kajfež Frančiška, Ljubljana; Cviček II.., lastnik Kajfež, Ljubljana; Rizling renski, lastnik Miklič Franc, Liubljana: Cviček, l&stnik Ravbar Terezija, Ljubljana; Portugalka, lastnik vinarska za« druga, Melika IV. Dunavska. moravska in vardarska ba« novina. Muškat Lynol, lastnik Bruno Moser, Ze-mun: Furmint, lastnik Bruno Moser, Ze« mun: Frontignan, l?stnik Bruno Moser; Fruškogorski biser, lastnik Bruno Moser; Rekord, lastnik Bruno Moser; Merlot. last« nik Bruno Moser; Casino vermut, lastnik Bruno Moser; Royal demi eec, lastnik Bruno Moser ; Scamola, Brača Vaš Horgoš; Sa-motok, lastnik Brača Vaš, Horgoš; Rizling II., lastnik Brača Vaš; Burgundec črniRe« kord, lastnik Majcen Ciril, Ljubljana. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v Šiški, telefon 33-97 Cenjeno občinstvo obveščamo, da se od 19. septembra dalje vrie tdno-predstave ob delavnikih ob 8. uri, nedeljah in praznikih ob 3., 6., 7. u. 9. DANES velika ljudska veseloigra Na končni posta;? s Paulom Horbigerjem, Marijo Andergast, Hansom Moserjem. Film predvajamo: v nedeljos ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek ob 8. uri. V torek CHU-CHIN-CIIOU z Ano May VVong. V. Savska, primorska in zetska banovina. Vugava, lastnik Vinarska zadruga Velo-selo, Vis; Žlahtnina, lastnik Vlnogradarska zadruga. Vrbnik; Žilavka, lastnik Risto i Milan Radulovič; Prcšek, lastnik Vinarska zadruga Veloselo; Opolo. lastnik Vinarska zadruga, Veloselo; Plavac. lastnik Vinarska zadruga, Veloselo; Maraškino, lastnik Toni-bača Ante, Šibenik; Črnina dalmatinska, lastnik Škerij Ivan, Logatec; Bakarska vo« dica, lastnik Pobor Andria, Tribal; Prirod-na penina, lastnik Volarič L, Vrbnik, Baška. Prvikrat se je zgodilo, da je bilo na ka« ki vinski razstavi zastopanih toliko prvovrstnih vin iz vseh vinorodnih banovin. Po številu vzorcev je dravska banovina prevla« dovala. Ocenjeno pa je bilo vsega skupaj preko 250 vzorcev. K vprašanju devalvacije francoskega franka 2e včeraj smo obširno poročali o možnosti devalvacije francoskega franka in zlasti o prizadevanju, da bi Anglija in Zedinjene države dale zagotovilo, da ne bodo z nadaljnjim znižanjem vrednosti dolarja in funta preprečile za Francijo ugodne posledice devalvacije, v tej zvezi s0 tudi stalna prizadevanja Francije, da se doseže sporazum za mednarodno stabilizacijo valut. Veliko važnost pripisujejo zlasti bližnjemu posetu guvernerja francoske banke Labeyrieja v Londonu, ki je napovedan za sredo oktobra. AngleSki listi že danes napovedujejo, da bo ta po-set odločilne važnosti. »Daily Herald«, ki ima dobre informacijske zveze s Parizom, pravi, da je verjetno, da bo prišel La-beyrie v London že s konkretnim načrtom za mednarodno ureditev valutnega vprašanja, ki bo najbrž zgrajen že na podlagi devalvacije franka. V poučenih krogih v Parizu zatrjujejo, da je tudi v sedanji francoski vladi več odkritih ln prikritih pristašev valutno-politične revizije, ki so od nekdaj pripravljeni, da bi devalvacijo v manjšem obsegu vzeli v kup, če bi s tem dosegli mednarodno izravnavo valut, ki je pogoj za zopetni normalni razvoj svetovnega gospodarstva. Londonski »Times« pa zatrjujejo, da je francoska vlada že sondirala teren v Londonu in New-yorku in je vprašala, kakšne posledice bi izzvala eventualna devalvacija franka. Angleška in ameriška vlada sta baie odgovorili, da nimata nič proti devalvaciji v primernih mejah, ki ne bi izzvala izvoznega dumpinga od strani Francije. Vsekakor pa prevladuje mnenje, da bo prišlo do eventualne odločitve šele v oktobru. — Poslednji izkaz Francoske banke zaznamuje nov odtok zlata in sicer za 653 milijonov, nasproti 326 milijonom pred enim tednom in 163 milijonom pred 14 dnevi, v zadnjih petih tednih je Francoska banka izgubila za poldrago milijardo frankov zlata in je zlati zaklad sedaj že nižji, nego Je bil pred meseci, ko je bila kriza francoskega franka na višfku. Sedaj znaša namreč 53.5 milijarde frankov nasproti 71.9 milijarde pred enim letom in 82.3 milijarde pred 2 letoma. Gospodarske vesti = Priprave za volitve v Zbornico za TOI. Za torek 22. t m. je sklicana v mali dvorani Trgov, doma v LJubljani n. seja predsedstva Zveze trgovskih združenj dravske banovine, kjer bo po poročilu predsedstva razprava o volitvah v Zbornico za TOI. = Mestna hranilnica namerava dati Pollakovo tvornico v zakup. Ko je Mestna hranilnica ljubljanska pred leti v kon-kurznem postopanju na dražbi prevzela Pollakovo tvornico usnja v Ljubljani je ustanovila družbo »Indus«, ki Je vzela tvornioo v zakup. Čeprav družha ni dobila na razpolago dovolj denarnih sredstev in je morala baš zaradi tega odkloniti velike dobave, je vendar uspešno poslovala. Navzlic temu se je zadnja leta ponovno Culo, da bi bilo treba družbo likvidirati, da bi se potem tvornica dala v najem drugim interesentom, ki niso daleč od bivših lastnikov. Ta prizadevanja so sedaj menda uspela. Beograjski »Jugoslovenski kurir« poroča, da bo dala Mestna hranilnica tvornico v najem privatnim interesentom, ki dobe pri Mestni hranilnici vse potrebne informacije. = Kontrola pri Izvozu orehovine. Da se izvede kontrola pri izvozu orehovih hlodov (car. tar. št. 93 — neobdelani, preko 30 cm premera) je Narodna ban k a odločila, da bo sama v svoji centrali izdajala overenja za zavarovanje valute pri izvozu orehovine. Zato noben pooblaščeni zavod ne more več izdajati takih overenj za zavarovanje valute pri izvozu orehovih hlodov. = Stanje aktivnih klirlngOv. Po najnovejšem obvestilu Narodne banke 86 J€ saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji v zadnjem tednu ponovno nekoliko zmanjšal, in sicer za 0.2 na 19.5 milijona mark (dne 17. t. m. je bilo izvršeno poslednje izplačilo po avizi štev. 10.213 od 31. julija 1835). — | Saldo v kliringu z Italijo je ponovno n malenkost nazadoval, m sicer ia 0.8 na 38.1 miljona lir. Saldo v kliringu ■ Turčijo se je po znatnem dvigu v zadnjem tednu zopet skrčil od 0.91 na 0.29 milijona francoskih frankov^ saldo v kliringu z Bolgarijo pa je ostal skoro nespremenjen na višini 0.5 milijona Din. = Gradbena dela. Kraljevska banska uprava je razpisala drugo licitacijo za gradnjo paviljona v splošni bolnišnici v Mariboru (proiačun za težaška, zidarska in betonska dela 2.29 milijona Din. za krovska in kleparska dela 80.000 Din) in prvo licitacijo za rekonstrukcijo državne ceste Pesnica — Št. Ilj od km 141.8 do 154.2 (proračun 3.6 milijona Din). — Družba »Metalno ak-cionarsko društvo v Ljubljani, tovarna v Celju« je zaprosila za gradi »eno dovoljenje naprav za minij, ultramarin, kromov galun in modro galico na tvorniškem zemljišču v Celju — Gaberju in bo komisijski ogled 29. t m. ob 10. = Vložite prijave za. odmero točilne takse za triletno odmerno razdobje 1936/ 1939. Davčna uprava za Ljubljano-mesto razglaša; V smislu člena 25. pravilnika za izvrševanje določil tar. post. 62. taksne tarife k zakonu o taksah se začne 1. januarja 1937- novo triletno odmerno razdobje za odmero in plačevanje takse za pravico^ točiti alkoholne pijače na drobno in na debelo. (Službeni list z dne 19. avgusta 1936. — 67 kos _ štev. 526). Zato se pozivajo vsi Imetniki pravice za točenje alkoholnih pijač na drobno in na debelo, da vlože zaradi pravilne odmere takse v času od dne 1. do 30. oktobra 1936. pri pristojnem oddelku finančne kontrole, v čigar območju so obratovalnice, prijavo na predpisanem obrazcu in da izkažejo v prijavi vse podatke, potrebne za pravilno odmero takse. Obrazec prijave si lahko preskrbe pri oddelku finančne kontrole po nabavni ceni 1 Din.. Toči-lec, ki vobče ne vloži prijave ali je ne vloži v določenem roku, izgubi pravico pritožbe zoper odmero takse, ki se mu odmeri po uradni dolžnost L ■ =» Produkcija sintetične volne iz mleka. Kakor smo že ponovno poročali, je nekemu italijanskemu kemiku uspelo, iz mleka odnosno kazeina pridobivati umetna vlakna, ki po svojih lastnostih lahko docela nadomestijo ovčjo volno. Ker gre tu za živalski proizvod ima iz kazeina napravljena umetna volna tudi lastnost, da drži toploto, kakor naravna volna. Velika italijanska družba za umetno svilo Snia Visco-sa je že lani proti koncu leta pričela v manjšem obsegu izdelovati tako volno in so prišli na trg tudi že prvi tekstilni proizvodi iz te volne. Sedaj nameravajo pričeti produkcijo v velikem obsegu. Iz Italije poročajo, da gradijo v bližini Ferare z udeležbo Snie Visco&a obsežne tvornice, ki bodo namenjene izključno produkciji umetne volne. Sedež tvornice je bil izbran s {»osebnim ozirom na dobavo potrebnih velikih količin mleka. Čim bo tvornica docda zgrajena in bo pričela obratovati bo potrebovala za produkcijo umetne volne dnevno okrog 1500 hI mleka. = Konkurz je razglašen o imovini Ivana Deržiča, pekovskega mojstra v Šmartnean 58 pri Litiji (upravnik mase Ludvik Ferdo, odv. v Litiji; oglasitveni rok do 10. oktobra pri areskem sodišču v Litiji, ugotovitveni narok 14. oktobra ob 9.). — Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 25. t. m. ponudbe za dobavo 5 telefonskih aparatov, 4 rnorze-barvopiscev in 1-000 kg bločne verige. Uprava vojno-teh nične ga zavoda v Kragujevcu sprejema do 25. t rrv. ponudbe za dobavo raznega usnja in do 30. t m. za dobavo konjskih kocev in pokrival za vole. Direkcija državnega rudnika v Kakniu sprejema do 1. oktobra ponudbe za dobavo plinskih cevi, ventilov za paro i. dr-, 500 kg bele kovine, 12 električnih zvoncev ter maiterijaila za raz vodne telefonske jamske mreže. Komanda mornarice v Zemunu sprejema do 12. oktobra ponudbe za dobavo raznega gradbenega lesa. = Licitacije. Dne 212. t m. bo pri glavnem samitetskem slagalištu v Zemunu ofertna li-oitacija za dobavo desimfekcajskih sredstev, bencina in mila. 24. olago potrebne količine Ovomaltine in je dobila potem od savinjske podružnice SPD pismo naslednje vsebine: Po vrnitvi prve jugoslovenske alpske ekspedicije v švicarske Alpe vam drage volje dostavljamo kratko poročilo o delu ekspedicije. kakor tudi o izkušnjah njenih članov glede prehrane z vašimi izdelki Ovomaltine. Takoj po prihodu v Zermatt, se je 20-članska, ekspedicija razdelila na manjše skupine, od katerih se je vsaka vzpela na izbrano gorsko skupino. Člani podružnice, med njimi tudi vodja eke-pedicije Andrino Kopinšek, »o tvorili skupino, ki si je vzela za cilj Monte Roso, Breithorn in Mali Matterhorn. Zaradi pičlih denarnih sredstev nismo mogli stanovati v dragih hotelih in smo v Zermattu stanovali v zasebnih sobah in tudi v šotorih. Zaradi tega smo si morali sami kuhati zajtrk, ki je v glavnem obstojal k Ovomaltine z mlekom, ki se je izkazala kot okusna in. kar je za nas še bolj važno, kot zelo redilna in krepilna hrana. Ker švicarski planinski domovi niso oskrbljeni kakor pri na« in ee brigajo samo za red in nabavo kuriva, dočim mora vsak prinesti hrano s seboj, smo bili prisiljeni, da pri Betempshfltte uživamo Ovomaltino, prirejeno z vodo. V na^e presenečenje je Ovomaltina tudi v tej ofcEki ohranila svoj okus ter na« v polni men oteščila. Na te način smo Ovomaltino uživali tudi v italijanski koči Cap. Reg. Maig-foerita (4.559 m), ki je najvišja planineka koča v Evropi. ^ Med odmorom v Šotoru pod ParrotspltJBe v višini kakih 4.300 m nismo mogli prirediti Ovomaltine zaradi pomanjkanja čaea m smo jo uživali kar v naravni obliki. Ko *e-lodeo v toliki višini zaradi utrujenoertd in pojavov gorske bolezni ne prenaša težke hrane, je bflo uživanje Ovomaltine brez vseh slabih posledic dokaz njene lahke prebavljivosti. Razen naše skupine so todi ostali člani naše odprave uživali Ovomaltino na naslednjih postajate Schtobahjfefltte. Trifthotel, Weiashornhutte, Domhiitte, Tbeo-dulpaesbiltte, Hornlihfltte in SolwayhflOe. Vsi enako navdušeno govorijo o kakovosti va-šega izdelka. Nešteto drugih pboiinoev najrazličnejših narodnosti srno opazffi ki ®o se takisto pred hudimi turami % Ovomaltino okrepOi. ^ V nemali mer! je ba* u»var}e Ov*xnaltt-ne ohranilo člane naše ekspedicije v dobri kondiciji. da je mogla v polni meri dovršiti svoj določeni program in da je prispela m. naslednje vrhove: Matterhorn <'4504 nr>. Zi-nalrotibora (4223 ml Obergabelborn (407« m\ Weisshom (4512), Dom (4554 m), v ma. sivu Monte Rosa vrhove: Dufourepitza (4688). Grenzgipfel (%umsteinspita» 4578). Signalkuppe (4561 m) in te Brkrthora (4171 m) in Mali Matterhorn (3886 m\ Še enkrat Dajlepša hvala za vate bezrv rvost. 8 planinskim pozdravom Savinjska podružnica SPD. A. Kopiatek L Uspeh T. Kralia v Parizu Ugledna francoska umetnostna revija »La Revue moderne illustree des arts et d« ta vie« je pred kratkim objavila izpod peresa svojega referenta za likovno umetaost Clementta Morroja obširno recenzijo zadnjih pariških razstav, v kateri pisec izčrpno poroča tudi o razstavi Toneta Kralja, ka je nedavno gostoved v tujenjskemsa-Jonu. Kritika je polna hvale o dehi T**šega umetnika pa zasluži, da jo v izvlečku prenesemo tudi mi. Na prste lahko seštejemo slikarje, pravi pisec med drugim, ki bi nam n& eni sama razstavi ugajali, nas za-nvnaH in ras_ gfbavali obenem. Med takšna redka dela moramo šteta »Portret moje žene«, ki ga je slovenski kipar in slikar Tone Kralj razstavil v prvem nadstropju sa4c«ia. Živahnost in jasnost slikarskega dela. roodie-lov in kompozicije, hkralu pa psihološki izraz celotne slike — vse to daje portretu izredno lepoto... Ta portret dokazuje, da so Kralja vsa njegova prejšnja deda, ki sn bila pogostokrat viharna in trpka, morala privesti do toga umirjenega izraza, ki izpričuje njegov ideal človeka, sliikarja in kiparvja. Tone Kralj je Slovenec. In Slovenec, ki hoče biti Slovan v isftem smislu, kakor je Srb, predstavlja v svoji zgodovini in v svoji miselnosti nekatere posebnosti ki jih ni mogoče prezreti. Kralj, ki je izšel iz družine skromnega slovenskega umetno-obrtniškega delavca, vse te posebnosti izraža in stopnjuje v svojem delu Med njegove najboljše stvari lahko štejemo tiste, v katerih nam riše slovenske običaje in nravi. Slovenci so narod trdega dela. ki je vajen pomanjkanja in skrbi, obenem pa so z vso svojo živ. Ijenjsko energijo navezani na svoj domovinski in religiozni ideal. Če začnemo pri »Portretu mojega očeta«, ki ga lahko vidimo v ljubljanski galeriji, in dodamo še kompozicije, kakor so »Kosilo na polju«. »Slovenska svatba«, »Slovenski kmet«, dobimo verno podobo tega naroda. Slike, kakor je »Kraljevič Marko«, pa nas spominjajo heroične preteklosti. Prav tako pa je Kralj tudi kot kipaT izrazil narodni verski ideal. Kompozicije, kakršni sta »Pa-sijon« in »Judežev poljub«, trdo zarisane v les, izražajo vso telesno in dušno bolečino Njega, ki si je tmfljenje in siromaščino izbral za nevesto. Dovršen izraz tega ideala nam nudiio tudi števili, ^ freske, s katerimi je Kralj okrasil okrogel ducat cerkva v svoii domovini. Članku, ki se končuje z željo, da bi se r»a5 umetnik poslej »,m»»>»M»»»»««MM»» LJUBLJANA llomeaskega ol. 4. Tekioo: 3&-2S L^ Dr. Prane Dergaoc M-primarij kirarg odd. r p. Ordinira: 11.—S. * Povratek ameriških Slovencev. Ame-rigki rojaki, ki so prispeli to poletje v domovina na oblfk, se polagoma vračajo. V ponedeljek 21. t m. se spet vrne z večernim brzovlakom večja skupina naših rojakov, večinoma iz Clervelanda, pod Izkušenim vodstvom g- Augusta Kollan-dra. Vkrcajo se -7 francoskem pristanišču I/e Havre na največji luksuzni pamiK Bveta >NormandIe«. Našim rojakom želimo srečno pot ter upamo, da naj, prihodnje leto spet v tako lepem številu obiščejo. Pridite, domovina vas kliče! * Strelska družina r Kostanjevici priredi 27. t m. strelsko tekmo, ki se bo nadalje« vala in zaključila 4. oktobra. Najboljši strel* ri dobe nagrade. Strelske družine in prijatelji strelskega sparta se vabijo. * Turistični inšpektorat za Hratsko Prl-inorje in Gorski Kotar. V magistralni dvorani na Sušaku se je vršila seja upravnega odbora turistične zveze za Hrvatsko Pri-morje in Gorski Kotar, kateri je prisostvovalo 18 delegatov raznih kopaliških pover-jeništev. Na seji je bila sklenjena ustanovitev turističnega inšpektorata, ki bo vršil kontrolo nad gostinskimi obrati, poleg tega pa. bo raziskoval na svojem področju •vse nedostatke in ovire ter pri oblastih interveniral, da, bi se odpravile. Na ta način bo inšpektorat v »talnih stikih s turisti. 8 turističnimi ustanovami in gostinskimi obrati na eni strani, na drugi strani pa z oblastjo. < Elegantno oblači eenjene dame MODNI ATELJE ANKA PUČNIK Ljubljana — šelenburgova ul. 1 BREZHIBNI KROJI IN DELO. * Spor v vodstvu Matice Srbske. Matica ijrbska v Novem Sadu bo imela 30. septembra. svojo glavno skupščino in je zaradi tega vse član« te velike kulturne organizacije Še bolj presenetila vest., da je predsed-:n& Matioe prof. Vaso Stajic odstopil. Prof. iStajič je bil ponovno izvoljen za- predsednika Matice Srbske lansko leto in bi tako morala trajati njegova predsedniška funkcija še dve leti. Prof. Stajic je obljubil, da bo članom in javnosti obširno razložil povode svojega koraka. Zaenkrat je dal samo razumeti, da m zadovoljen z glasilom Matice »Glasom Matioe Srbske« pod uredništvom Matičinega tajnika Miljutinoviča. V »Glasu« 30 v zadnjem času izhajali politični članki, prof. Stajič pa je vedno na-glašal. da mora ostati Matica Srbska politično strogo nepristranska. Ker je bil prof. Stajič lani izvoljen za predsednika Matice soglasno m ker vsa Vojvodina ceni nje- govo zaslužno prosvetno delovanje je gotovo. da bodo v Matici v na j kri j -em času izvedene reforme, ki odgovarjajo njegovim željam in zahtevam. * O preselitvi železniške direkcije iz Subotice. V Beogradu se mudi številna depu-taoija predstavnikov gospodarskih in drugih organizacij iz Vojvodine, ki bo pri prometnem ministrstvu intervenirala zaradi nameravane preselitve železniške direkcije iz Subotice. Gospodarski krogi Vojvodine so zavzeli stališče, naj se železniška direkcija, če se mora preseliti iz Subotice, na preseli v Beograd, marveč v Novi Sad. No-vosadska mestna občina je pripravljena nuditi železniški direkciji brezplačna stavbi-šča na desni obali Dunava v Petrovaradi-nu, Predstavniki novosadskih gospodarskih organizacij naglašajo, da oni niso sprožili vprašanja preselitve železniške direkcije, če pa državni interesi zahtevajo, da se direkcija preseli iz Subotice, potem je pač najbolje, da se nastani v Novem Sadu. * Za izboljšanje položaja železniških sta-roupokojencev. »Upokojenec«, glasilo društva državnih vpokojencev, poroča: Odbor železniških staro u pok o jen cev ter takoime-novanih kronskih rentnikov in njihovih vdov, ki še zmerom prejemajo pokojnine v naravnost sranešDO nizkih zneskih, da ne zadoščajo niti od daleč za najskromnejše življenje, je ponovno predložil svojo spomenico odločujočim činiteljem in jim dokazal, da je to vprašanje izmed najbolj perečih. Generalna direkcija državnih železnic je obvestila ta odbor, da je prometno ministrstvo zbralo vse potrebne podatke za izboljšanje gmotnega položaja staroupokojencev in kronskih rentnikov ter predložilo zadevo prometnemu ministru v odločitev. «- Idrijčani in prijatelj. V soboto S. dc-tobra se bodo sestali v dvorani Trgovskega doma vsi idrijski rojaki in prijatelji n vseh krajev naše države. Doma bodo ostali samo oni, ki jim službene razmere in pa druge nepremostljive ovire ne bodo dopustile, da se odpeljejo v Ljubljano in udeleže zakliučne prireditve letošnjih proslav. Po* sebnih vabil za to prireditev ne bomo po« •šiljali, ker smatramo, da se vsi zavedajo svojih dolžnosti in da se bodo brez vsakih izgovorov in pomislekov udeležUi priredi« tve. Ob tej priliki s« bodo se.>t.iii tudi vsi letniki maturantov idriiskeira zavoda in bodo lako sestanki posameznih !e'.;iikov odpadli. Udeleženci se IkhIo posiužiii nedeljske polovične železniške karte, vsi drugi pa bodo pohiteli v Ljubljano z avtobusi. Zunanji udeleženci, ki bi želeli prenočišča, naj to pravočasno sporoče. Od ust do ust naj gre glas; V soboto 3. oktobra vsi v Li ubija* no na veliki tabor Idrijčanov in prijateljev! + Himen. Včeraj sta se poročila g. Vladimir Zalokar, "banovinski uradnik in gospodična Muna Dolničarjeva--Gdč. Pavla Marinkova iz ugledne trgovske rodbine in znani slovenski alpinist ter zaveden Sokol g. Uroš Župančič se danes poročita v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Poroča ju slovenski pisatelj g. Janez Jalen, avtor filma >Triglavske strmine«, pri katerem sta novoporočenca sodelovala. — v Zagrebu pa se poročita gdčna Pavla Bauer-jeva, hčerka znanega hotelirja v Ormožu in g. Božo Popovi6, uradnik Hipote« karae banke v Zagrebu. Fr*či pri poroki sta armijski general g. Jurišič iz Zagre-oa in zadružni direktor g. Pavko vlč iz Beograda. Novoporočencem iskrene čestitke! • Avtoizleti: Trst. Gorica — Tnst, eno«. dvo» in tridnevni; Benetke — Padova, 4« dnevni. — Brzovlak; Beograd — Oplenac, (kraljev grob). — Rim — Neapelj, 12 dni po Italiji. Pojasnila zastonj. Uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Wolfova L * Pergamentni in celon senčniki po najnovejših osnutkih pri M. Tičar, Ljubljana. Začnite izbirati za plašč! Plašč stane precej denarja. Treba torej stvar pretuhtati. Novi vzorci pri »Manufaktura" k. d« trgovina, ki vas želi boljše postreči Mestni trg 17 * Novi jt robo Ti. Tvrdka Anton KrfSper v Ljubljani je izgubila svojega dolgoJetnega zvcvlega sotrudnika g. Josipa Cesarja. K večnemu počitku ga bodo epremiU danes ob pol 15. _ Na Trnovskem pristanu je umrl mestni upokojenec g. Avgust Ničman. Pogreb bo jutrj ob pol 15. — V Trbovljah je umrla ugledna go^pa Mara Kernova. Poko« pali jo bodo danes ob 16. — Pokojnim blag spomin, žailujočim naše iskreno eožalje! * Brzojavni promet s Francijo. Mednarod« ni brzojavni urad v Bernu je obvestil naše ministrstvo, da so brzojavni uradi v Španiji začasno za mednarodno brzojavno služ» bo zaprti. Zato je začasno ukinjeno spre« jemanje brzojavk iz naše države v Španijo. Iz »Službenega Usta«. »Službeni Hst kr. banrke uprave dravske banovine št. 76« z dne 19. t. m. objavlja odlcčbo kraljevskih namestnikov o izpremembi imena občine Zakot v Brežice okolica, uredbo o vzdrževanju narodnih šol, izpremem-be in dopolnitve pravilnika o sprejemnih radijskih aparatih za privatno uporabo, popravek o posebnih navcdilih za spre-manje dnevničarjev za taksacij?ka ln po-gozdovalna dela, navodila za podeljevanje podpor za razkuževanje semena poljskih rastlin, objavo o razmejitvi župnij Sv. Jakob na Dolu ln Sv. Jedert glede hiše št. 10 kraja Sv. Štefan in objavo banske uprave o pobiranju občinskih davščin v občini Slatina Radenci. b Ljubljane n— Ob grotm Simon KItimmeFra. T petek je umrl krojaški mojster ln podjetnik g. Simon Klimane*, znana osebnost v Ljubljani, kamor se je preselil de pred vojno i% svoje češke domovine hi se popolnoma udomačil. Star še ne 56 let je postal letos spomladi, na videz še ves poln življenja, žrtev zavraitne bolezni, ki ga je zdaj po hudem trpljenju ugonobila. Veder, podjeten ter vse, kar pride, pripravljen sprejeti s stoično mirnostjo m originalno šegavostjo, je rad zatrjeval prijateljem in znancem, da je petek zanj slab dan. In baš na petek je umrL Hudo ga je mučila kruta bolezen, umrl pa je mirno. Veselo je znal tudi pripovedovati o radostih nedelje in danes v nedeljo bo nastopil svojo zadnjo pot. Izvrsten je bil v svoji krojači stroki, zlasti v panogi krojenja najrazličnejših uniform. Bil je iznajdljiv in spretem, da bo težko najti vrstnika, v pravem pomenu besede je odlično oblekel oficirje in v>°e druge stanove na£e mlade države, ki nosijo uniformo, od skrajnih severnih mej do skrajnega juga. V njegovih knjigah so imena odličnih oficirjev in zastopnikov drugih stanov, Id so uniformirani. Mnoge uniforme je po svoji spretnosti kreiral in, ko so šele pozneje izšli službeni predpisi, je bilo vse, kar je napravil Klimamek, — odlično. Tudi v strokovni organizaciji krojačev se je vneto udejstvoval in s svojim delom si bo tudi r njej kakor v velikem krogu prijateljev in znancev ohranil lep spomin. Danes ob 16. ga bodo izpred njegovega doma. Gledališka ulica 16. oGcad srebrni«. Predstevtniki angleškega podjetja so rude Novega Brda preiskali in vršijo se že priprave za obnovo obrata. Revno prebivalstvo okolice se veseli skromnega zaslužka. * Smrtna nesreča v rudniku Mirni. V premogovniku Mirni v Glogovcu bliža Koprivnice je padel pod naložen voziček 22-letni delavec J Tiri j Mihalič, ki je bfl zaposlen pri odvažanju premoga iz rovov. Nesrečni Mihalič je bil doma iv. neke okoliške vasi in še ni bil dolgo zaposlen v rudniku. Vagon mu je zdrobil prsni koš in revež je bil takoj mrtev. ♦ Vlom za vlomom po dežen. V sredo ponoči so neznani vlomilci obiskali Me-denovo trgovino v Begunjah pri Oe ritnici. Tatovi so razbili šipe na kuhinjskem oknu, iz kuhinje so se pritihotapili v vežo, nato pa s cepinom razbili vrata v prodajalno. z njimi je izginil velik kup moške, ženske in otroške obleke in perila pa že raznih drugih potrebščin, da znaša škoda, ki jo trpi trgovka, nad 20.00 Din. Vloma je osumljen neznan moški, ki se je dan poprej oglasil v prodajalni, nato pa je delj časa postajal pred hišo in si jo na tihem ogledoval od vseh strani. V četrtek popoldne pa sta dva mlajša človeka na skrivnem obiskala dom avtoprevoznika Josipa župana v Križah pri Tržišču. Odnesla sta šest moških oblek, tri zlate prstane in trocevno puško v vrednosti 15.000 Din, nato pa izginila proti Golniku ali proti Kranju. * Volkovi povzročajo \«aKo leto v Južni Srbiji za S milijone škode. Veterinarski odsek banske uprave v Skoplju je že pred dvema letoma uvedel akcijo zastrup-ljenja volkov s strihninom. Ta akcija se bo letog pozimi nadaljevala še bolj energično, zakaj Skoda, ki so jo povzročili lani volkovi v južno-srbskih krajih, se ceni na 3 milijone Din. Za kužnimi boleznimi je škoda, povzročena od volkov, v teh krajih največja. Banska uprava bo pri treskih načelstvih namestila inštruktorje, ki bodo ljudstvo poučevali, kako treba uničevati škodljivo zverjad. ♦ Turistovski dom na Plesivcn (Uršlja go« ra 1.696 m) bo stalno oskrbovana še do 27. t. m., v oktobru pa 3., 4„ 5., 10., 11. in 12. 22. ter 27. Ključ do koče je na razpolago pri g. Kavsu. Slovenjgradec. * Pri zaprtjn in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenoice. • Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. • Člani Vodnikove družbe v Beogradu. Društvo Slovencev v Beogradu sprejema i članske prijave in članarino za Vodnikovo družbo v društveni knjižnici. Balkanska ulica 14. in sicer ob sredah in petkih od 19.30 do 20.30 ure in ob nedeljah od 11. do 12. ure. Pozivamo vse prijatelje lepih Vodnikovih knjig, da s svojimi prijavami pohitijo, ker se zaključi nabiranje članov že 5. oktobra. • Ravnateljstvo enoletne dri. koneesioni* rane priv. trgovske šole »Christofov učni zavode, Ljubljana, Domobranska 15, razglaša: Redno vpiso tranje v enoletni trgovski tečaj je še ves prihodnji teden. Sicer se je po Ljubljani iz neznane strani razširila vest, da so že vsa mesta zasedena, kar pa ne odgovarja resnici. Res je, da sta skoro že dva oddelka polna, toda v potrebi se otvorijo tnje razredi (paralelke), da ne bo» do razredi prenapolnjeni. Ponavljalni in dodatni izpiti za lansdte učence (ke) so 26. in 27. ob 8. zjutraj. _ šoteko leto ee prične, kakor vsako 'leto L oktobra. Tega dne naj se nove učenke (;Ci) zberejo v šolskih pro« 6torih. Običajna otvoritvena sv. maša je 2. oktobra. Dne 3. oktobra je redni pouk. — Ker se bo otvorUa po potrebi še ena para-ialka, interesente n« to opozarjamo. Vsa n«4« mena pojasnila in tudi brezplačne prospelk« te pošilja ra^mateiisho. — Z letošnjim šol-letom se je učni zbor razširil s profesorji drž. trg. akademije. Zavod obstoja že 33 let, je oblastveno dovoljen s pravico izdaja« nja veljavnih izpričeval. — Opomba; Za one, ki imajo nižjo srednjo šolo ali meščan« sko šok), velja zakon: »Dovršena nižja srednja ali meščanska šola nadomešča učno dobo in eno leto zaposlitve«. To je važno za one, ki ee žele posvetili trgovini. • Zakaj se današnje perilo tako hitro tr» ga? Krivda je v tem, ker gospodinja šte« di na nepravem mestu. Kupuje slabo in po« ceni milo, toda ima zato predčasne izdatke za novo perilo. Če uporabljate za pranje Schichtovo »Jelen« milo, ste lahko pre» pričani, da Vam bo perilo dalie trajalo in da bo vedno kakor novo Iz Ptufa j— Pregled Cebetnjakor. V času od 13. junija do 15. avgusta so čebelarski strokovnjaki v ptujskem srezu pregledali vse^ če« belnjake in čebelne družine zaradi kužnih bolezni. V srezu imamo 1407 čebelnjakov s 13.935 panji, čebelne kužne bolezni so raz« širjene bolj ob avstrijski meji, to je ob levi strani Drave, med tem ko je desna stran skoraj brez bolezni. Celotno revizijo je fi« nansirak) Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani. Umestno bi bilo, da ee revizija nadaljuje v prihodnjem letu tudi v srezu Ljutomeru in Lendavi. V ptujskem srezu se bo revizija ponovila, a samo v okuženih okoliših. j_čebelnjake so pokvarili. Doslej nežna« ni zlikovci so pri posestniku Janezu Rogini v Budini ponoči vlomili v čebelnjak, odprli panje in iih polomili. Tudi pri poseetnici Kajnčevi Mariji v Budini eo napravili neznanci škodo v čebelnjaku, ki ima lahko čebelno gnilobo za posledico. Orožniki za« sledujejo krivce. j— Namesto venra na grob trgovca g. Martina Vrabla je darovala tvrdka Zavrnile v Ptuju 100 Din Dijaškemu podpornemu društvu na gimnaziji v Ptuju. Iz Ljutomera lj— v slovo. Ker mi pri najboljši volji ni bilo mogoče, da bi se osebno poslovil od številnih odjemalcev, prijateljev in znancev, jim kličem ob svojem odhodu iz Ljutomera prisrčen >Zbogom!« s prošnjo, da me ohranijo kakor jaz nje v prijaznem spominu. Milan Sessler z družina u_ Teden Rdečega križa. Danes bo na« biralni dan v korist blagajne Rdečega kri. ža za pomoč v potrebi. Prostovoljna darila v denarju bodo po mestnih ulicah in trgib pobirali za to poverjeni člani ljubljan« skega RK. V rotundi nad kavarno Emono ob Aleksandrovi cesti bo od 11. ure dalie promenadni koncert vojaške godbe, ki ga bodo razglašali zvočniki. Sedanje življenj« ske prilike utemeljujejo iskreno željo, da bi se vsak Ljubljančan radodarno odzval pozivu visokega zaščitnika Rdečega križa Vie. kneza namestnika Pavla ter po svojih razmerah z denarnim prispevkom podprl nas RK. da bo mogel vršiti človekoljubno nalogo, kj mu je poverjena. Naj bi se vsak olan, vsak podpornik R« zavedal, da eo darovi, ki jih poklanjamo društvu RK v potrebi obilno vračajo v korist podpore po« trebnim. Odkar obstoji jugosloven^ki RK (od 1. 1921) je prejel glavni odbor iz Slovenije vseh prispevkov okrog 2,640.000 Dtn. V isti dobi pa ie nakazal glavni odbor ba-novinskemu odboru in edinicam RK v draw» ski banovini okrog 3,240.000 Din. Torej so naše edinice prejele od glavnega odbora RK za 600000 Din več, kakor smo jih mi od« poslali glavnemu odboru v Beograd. Kozarec Rogaške »TEMPE L« s sadnim sokom je zdravo krepčBo, ki osveži človeka na telesu in duhu! n_ Jngoslovenskojbolgarsk* liga poziva svoje člane, da se jutri 21. t. m. udeleže na glavnem kolodvoru sprejema bolgarskih veterinarjev, ki se pripeljejo z zagrebškim braovlakom ob poi 10. __ u_ France Kralj rasgtavtja ▼ Jakopičevem paviljonu svoje najnovejše sBke ta kt» pe.. Ne zamudite z obiskom! n_ Higienski zarod v Ljubljani je izdal pravkar izčrpno poročilo o svojem delovanju in delovanju njemu podrejenih higienskih ustanov v dravski banovini v pretek« lem letu. Poročilo nudi izčrpen pregled skrbstva za naše narodno zdravstvo in higia. no. Navedeni eo natančni statistični podatki, ki bodo zanimali ne samo zdravnike in sociologe, temveč vsakogar, ki mu je prt srcu zdravstveno stanje in higienski napre« dek Skrvencerv. S klobukom dobrim in pockni. prehlad odvrneš zdaj v jeseni. bogataj v bogati izbiri svoji. ustreže vsaki 2elji tvoji. M. BOGATAJ, Ljubljana Stari trg 14. u_ Veliko tombolo priredi 4. oktobra ob 15. na Kongresnem trgu v Ljubljani Sokol Ljubljana III. Prosimo bratska društva, da to upoštevajo. u— Za Sokola v Mostah je darovala gospa Marija Perko namesto venca na krsto b«-gopokojne ge. Marije Likozarjeve 50 Din. Denar je pri blagajni >Jutrac. n— Ii obrtniških krogov nam naznanjajo, da 6e je tapetniška tvrdka Fr. Jager ii Šv. Petra nasipa 29. preselila v svoje lastne, moderno urejene prostore na Sv. Petra c. 17- Tvrdka je po njenih solidnih izdelkih znana ne-le v Sloveniji, temveč v vsej dr» žavi. Obrat bo vodil g. Fr. Jager s svojim sinom, ki se ie v tapetniški obrti izpopol« nil v inozemstvu. K napredku Iskreno če* stitamo! u— Glasbeni tečaji za mladino. Tudi letos bo pevski zbor otročičev od 3- do 1. leta, ki je že lani uspešno nastopal, evoje delo nadaljeval, izpopolnjen s praktičnim poukom v glasbeni teoriji in s skupnim igranjem na inštrumentih, ki so otrokom v tej starosti primerni. Kot doslej se bo mladina v najkrajšem ča.su naučila igranja harmonike vseli vrst. Zlasti pa še opozarjamo vse tiste, ki jih nerazvit posluh ovira pri petju. O presenetljivih uspehih tečaja za vzgojo posluha se lahko vsak sam prepriča. Pouk se bo pričel oktobra. Vpisovanje dnevno od 10. do 11. in od 13. do 17. ure, Bleiweisova cesta 21, pritličje pri prof. Rančigaju. u— Podražitev mesa. Med gospodinj ami ki vsako jutro nakupujejo na trgu in ki k najbo-lj kritično radovednostjo spremljajo gibanje cen vseh živil, je te dni vzbudilo precej razburljivo pozornost dejstvo, da so mesarji cene svojim izdelkom za dobršno spoznanje pomaknili navzgor. Tako se je goveje maso, ki je bilo doslej po 8 do 10 Din za kg na prodaj, podražilo na 10 do 12 Din. To so po uradnem tržnem ceniku sicer še zmerom dovoljene cene, vendar je povišanje naletelo na živahno kritiko predvsem spričo dejstva, da se cene na živilskem trgu v zadnjem času niso dvignile. Prvovrstna teletina se zdaj prodaja po 16 Din kg, mast je poskočila od 16 na 18 Din, slanina pa od 13 do 15 na 15 do 16 Dtn. Po skrajno konkurenčnih cenah dobite v naši trgovini: galanterijske, par-fumerijske, kozmetične in higijenslte predmete v kolikor niso pridržane po § 66 obrtnega zakona in drugih izvršilnih predpisih lekarnam in drogerijam in sicer: Zobno kremo Cimean Din 6.—, Zobno kremo Kalodont Din 6.—, Dišeče milo od Din 0.50 komad naprej, Zobne ščetke od Din 2.— komad naprej — nadalje vse vrste parfumov, kolonskih vod, aparatov za britje, britvic, pudrov itd. itd. po skrajno konkurenčnih cenah pri Fot© Touristu, Lojze Smuča LJUBLJANA — ALEKSANDROVA 8. u— Glasbeni otroški vrtec, ki ga je z letošnjim šolskim letom ustanovila Glasbena Matica ljubljanska, začne z rednim poukom 1. oktobra. Pouk bo dnevno od pol 11. do pol 12. ure dop. v poslopju Glasbene Matice. Poučevalo se bo; predvaje za petje, mladinsko petje samo, ritmične vaje. to je otroške igre in rajanje, ritmični ples z in brez petja. Poučevale bodo učiteljske moči drž. Eonservatorija. Priglase sprejema pis fwrna Glasbene Matice dnevno med uradnimi urami. Najslajša in najboljša iirepilna pijača je B E R M E T — VINO, črnina iz Fruške gore, Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja: B. Marinkov Sremski Carlovci. f'ruška gora. u— Kongres v Dubrovniku. Zadnji se "tace!: pred odhodom v Dubrovnik bo v sredo o-b 18. v damski sobi > Emone«__Ju- gasl. ženska zveza. u— Izlet na Mimo goro nad Semičem priredi v nedeljo 4. oktobra društvo »Bela Krajina« v Ljubljani iz Ljubljane do Se-mica ali Črnomlja z vlakom odnosno avtobusom. Za prehrano bo poskrbljeno v planinski koči. Prijave sprejema tvrdka F. Novak na Kongresnem trgu. DR. DEBEVEC zopet redno ordanira do 4. oktobra ne ordinira ZOBOZDRAVNIK Dr. Brenčiš Lojze, do 4, oktobra ne ordinira DR. JEMEC TOBAČNA UL. 6. zopet redno ordinira u— Tamburaško in kulturno društvo »čelo«, Ljubljana, priredi ob lepem vremenu danes popoldan pešizlet v Tacen pod šmarno goro. Prijatelji društva vljudno vabljeni. u— Dar društva slepih. Namesto venca na krsto blagopokojnega notarja g. Antona Kod ra i7 Murske Sobote daruje g Jernej Černe, hotelir v Ljubljani, za društvo sle* pih ICO Din. u_ Registrirne blagajne in pisalne stroje popravlja strokovno in poceni Boris Si-mandl, Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon 2437. u_ Da počasti spomin svojega sina Borisa, kj je pred dvema mesecema pri avtomobilski nesreči na tragičen način izgubil mlado življenje je njegov oče g. Anton Tos mažič darova: delavskemu prosvetnemu in podpornemu društvu »Tabor« hranilno knji» žico z vlogo 2.800 Din. Plemenitemu darovalcu iskrena hvala! u— Jugoslovensko učiteljsko udruženje— sekcija Ljubljana _ vabi svoje č'ane iz Ljubljane in okolice, da se udeleže ofieiel« nega sprejema bolgarskih veterinarjev v Ljubljani. Sprejem bo na glavnem kolodvoru v ponedeljek ob 9.30. u_ Dent. tehn. Pavla Marija Kocjančič 6pet redno ordinira. KRASNE, IZBRANE JESENSKE MODELE V DAMSKffl PLAŠČIH, PALETOJIH IN OBLEKAH NUDI v VELIKI IZBERI, PO KONKURENČNIH CENAH FRAN LUKIČ, LJUBLJANA — STRITARJEVA UL. u_ Plesni zavod »Jenko« v Kazini — edina strokovna šola za družabni ples v Ljubljani otvorj letošnjo sezono 5. oktobra. Informacije in vpisovanje od 1. oktobra da-Me. Iz Celja e— Prva obletnica smrti akademika Mira Černigoja Danes poteka leto dni, odkar nas je za vedno zapustil akademik Miro Černigoj. mladi nacionalni, kulturni in so-kolski delavec. Vsi, ki so ga poznali, vedo, kaj smo izgubili njegovi prijatelji, tovariši in somišljeniki, ko nam ga je ugrabila smrt. Vedno je bil odločen borec za nacionalno misel, pošten, odkrt in ponosen v vsaki besedi, vsaki misli in vsakem dejanju. Miro je še vedno naš, še vedno v duhu med nami in še vedno se nam zdi čudno, da ne stopi nasmejanega obraza med nas, svoje prijatelje, s katerimi je bil združen po de-iu in mišljenju. Neumoren delavec je bil in vsako delo po njegovih trdo začrtanih smernicah nam pripelje njegov lik pred oči. Za našo idejo se je boril pošteno, ponosno in častno In kot da bi nas preganjala usoda, je iz naše srede iztrgala najbolješga in najzvestejšega. Miro Černigoj nam je bil več ko bežen znanec. Spomin nanj bi v naših srcih vedno živ. Da počastimo njegov spomin, pojdemo danes na njegov grob. Zbrali se bomo ob 10. pred celjskim kolodvorom. e— Akademija Rdečega križa. V soboto 26. t. m. ob 20. bo v mali dvorani Celjskega doma akademija Rdečega križa. Na sporedu so deklamacije podmladkarjev RK, pevske točke in nastop godalnega kvarteta. Po akademiji bo prosta zabava. Prireditev spada v okvir tedna Rdečega križa e— Koncert Godbeno društvo poštnih in brzojavnih uslužbencev v Celju bo priredilo 14. novembra v Narodnem domu svoj prvi koncert in prosi vsa društva, da bi to upoštevala. NAZNANILO. Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem v Celju, Dečkov trg št. 1 o t v o r i 1 PUŠKARSTVO. Izvrševal bom vsa v to stroko spadajoča dela, popravila, napravo novih kopit in cevi, montažo daljnogledov i. t. d. Tudi za najvestnejše in točno pri-streljevanje pušk se vljudno priporočam. Zaloga lovskega orožja vsake vrste, samokresov, pištol in municije. Cene konkurenčne! Postrežba solidna! Vljudno se priporoča Ivan Zornik. e— Društvo absolventov drž. trgovskih šol v Celju bo priredilo tudi letos sledeče tečaje: tečaj nemškega jezika ( začetni, nadaljevalni in konverzacijski), tečaj francoskega jezika (začetni in konverzacijski), tečaj italijanskega in nemškega jezika ter tečaj za kartotečno knjigovodstvo. Tečaji bodo za člane in nečlane. Informacije in prijave pri g. Šemrovu, pisarna dr. Ogrizka, do 1. oktobra. e— Šahovski dvomateh. Danes ob 14. se bo pričel v Narodnem domu šahovski dvomateh na 10 deskah med starešinsko in srednješolsko »Slogo«. e— Lahka telesna poškodba s smrtnim izidom Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarja! v petek 22-let.ni Alojz Jurjec iz Leskovca pri Škofji vasi zaradi lahke telesne poškodbe s smrtnim izidom. Dne 5. julija je 25-letni posestnikov sin Edvard Ropan z Ljubečne pri Celju na cesti na Ljubečni v vinjenosti napadel Alojzija Jurjeca. Zato je sklenil Jurjec, da se bo maščeval. Stopil je domov po vilice in krenil nato v Lužarjevo gostilno na Ljubečni, kamor je kmalu prišel tudi Ropan. Jurjec je tako dolgo izzival Ropa-na, dokler se nista spoprijela. Jurjec je zabodel Rr?pana z vilicami v desno ramo, glavo in pri zatilniku. Med prerivanjem je Jurjec padel in si zlomil desno nogo. Pri Ro-panu se je kmalu pojavilo zastrupljenje krvi. Ropana so oddali v celjsko bolnišnico, kjer je 16. julija podlegel zastrupljenju. Jurjec je bil obsojen na 3 meseoe strogega zapora. KINO METROPOL. Danes »MIHAJLO STROGOV« Carjev glasnik, — zvočni tednik in ob 10.30 dop., matineja smeha. e— Občni zbor Starešinske organizacije > Sloge« v Celju se bo vršil v četrtek 24. t. m. od 20. v Celjskem domu. e— Za regulacijo potoka Ložnice razpisuje mestna občina dobavo okrog 350 kubičnih metrov kamna lomljenca. Ponudbe je treba predložiti do 23. t. m. do 11. V sobi štev. 9 na mestnem poglavarstvu. e— Podaljšanje vodovoda v Prečno ulico-Mestna občina celjska razpisuje gradbena in instalacijska dela ter dobavo za podaljšanje vodovoda v Prečno ulico v Gaberju v dolžini približno 105 m. Ponudbe je treba predložiti do srede 23. t. m. do 11 v vložišču mestnega poglavarstva. »rečic® državne razredne loterije I. razreda 33* kola DOBITE V ZADRU2NI HRANILNICI — Dalmatinova ul. 6. Žrebanje 1. razreda bo 13. in 14. oktobra t 1. e— Bencin-k.i črp:-!k.i A. Rremera v Ce. Iju loči od dane* naprej i/v<-r.kar1vini lahki bencin od tt. Motoroii. ,\!aribor. Odprto do polnoči. Iz Maribora a— Voditelj korošKih Slovencev v Maribora. Včeraj se je mudil v Mariboru z nekaterimi koroškimi rodoljubi eden od voditeljev koroških Slovencev, župnik g. Poljanec. Ob tej priliki je posetil vodilne funkcionarje tukajšnjega kluba koroških Slovencev. a— Maribor in volitve v zbornico za TOI. Včeraj se je zaključila statistika vo-lilcev v mestu Mariboru za volitve v zbornico za TOI. Po seznamu je v Mariboru 1530 volilnih upravičencev, in sicer bo volilo v obrtni odsek 791 Mariborčanov, v trgovski 590, v gostinjski 132. Skupno torej 1513. O-stali velijo v industrijski odsek. a— Vpostavltev starejša občinsKega odbora v Limbušu. Po razsodbi upravnega sodišča v Celju je razrešen pred5ednik občine Limbuš g- Anton Javk. Razrešen je tudi član občinske uprave g. Mihael Lešnik iz Laznice. Kot predsednik občine je bil zaprisežen g. Anton Godec, učitelj in posestnik v Limbušu. N.ie^ov namestnik je Anton Vrecelj, posestnik v Hra-stju. V občinski odbor so še pokreani g. Jožef Goznik, posestnik v P krah, in g. Julij Robič, ekonom v Limbušu. Zobozdravnica dr. med. dent. et dr. phil. Bosiljka Krafnovič se je vrnila z dopusta ter zopet redno ordinira od 9. do 12. in od 15. do 18. ure v Mariboru, Glavni trg 23/n, (hiša Oset). a— Gledališki balet. Gospodične, ki so se Javile y gledališki balet, Imajo prvo skušnjo v ponedeljek 21. t. m. ob 16. v gledališču, kjer se naj javijo pri g. Ha-rastoviču. a— Kriminal, v TopolSici so doslej neznani storilci vdrli v žago Franca Hrastnika ter odnesli gonilni jermen ter nekaj drugega orodja v skupni vrednosti okoli 5000 Din. — Pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah je ciganska tolpa ukradla posestniku Francu Brumnu 3000 Din vrednega konja, nekemu drugemu posestniku pa konjsko opremo ter nato Izginili. V zvezi z vlomom pri trgovcu F. Šefu v Št. Hju so orožniki aretirali 6člansko cigansko tolpo ter jo izročili v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. a— 25-000 Din škode! Kakor sm0 poročali, so neznani storilci v noči na petek vdrli v Lorberjevo trgovino pri Sv. Petru pri Mariboru ter odnesli precejšnjo količino manufakturnega in špecerijskega blaga. Kakor se je moglo sedaj ugotoviti, manjka blaga v vrednosti nad 25.000 Din, in sicer pretežno raznega manufakturnega blaga. Z Jesenic s— Zvočni kino Radio predvaja danes ob 3. pop. in ob 8. zvečer ve'efilm iz afriške« ga življenja >Bosaml>o«. Med dodaiki: do« mač kulturni film in dva zvočna tednika. Siedi velefilm >Ples v Savoyu«. Iz Hrastnika h_ Osebna vest. Učiteljica Zora Ko'arje» va je premeščena iz Hrastnika v Toplice pri Zagorju, v Hrastnik pa pride učitelj Stanislav Pogačnik iz Loga-Zaplane. o h— Čebelarji pozor! Danes ob 9. priredi čebelarska podružnica prj čebelnjaku g. Metoda Jenka čebelarsko predavanje. Predaval bo g. Bukovec o zanimivostih lz življenja čebel in o jesenskih opravilih v čebelnjaku. Vabljeni so vsi čebelarji Ln njihovi prija« telji. h— 1» delovanja Glasbenega društva. Pred tedni je zapustil HrastnUc priljubljeni zdravnik g. dr. Mavricij Neuberger in 6e nastanil v Ljubljani. Z njim je izgubilo Glasbeno društvo svojega agilnega predsecb nika. Predsedstvo društva je vzel zdaj v svoje vešče roke neutrudljivi učitelj g. Milan Mahkota. Pri prvi seji pod novim vod« stvom je bilo sklenjeno, da se nadaljuje delovanje Glasbenega društva s podvojeno silo. Učitelj g. Čander bo spet vodil zbor in orkester. K društvu se vabijo po'eg prejš« njih še nove moči, ki imajo veselje do petja in glasbe. Ko bo število priglašencev z;/ dostno, se bo pričelo z vajami. Glasbenemu društvu, ki nam je v svojem 171etnein obstoju nudilo marsikatero uro umetniškega užitka, želimo mnogo uspehov. h— še o smrtni nesreči na železniški progi. Truplo smrtno ponesrečenega progov« nega delavca Karla Majcena so pripeljali z železniškim vozičkom na lirastniško posta« jo, potem pa z vozom na njegov dom v Radeče pri Zidanem mostu. Na rade^kem pokopališču je bil nesrečni Majcen pokopan v soboto dopoldne. Progovni delavec Ignac Parfant ni tako hudo poškodovan, kakor ee je prvotno mislilo. Nahaja se v domači oskrbi v Zlati vasi pri Hrastniku. h— Kino Sokol predvaja danes zgodovinski film »Rasputin« ali >Svetl satan«. Iz Trbovelj t— Smrtna ko=a. Po dolgotrajni in mučni bolezni je umrla vdova po rudniškem nameščencu ga. Mara Kern. Zapušča sinaOto* na, občinskega uradnika, hčerko Božo in snaho go. Nušo. poštno uradnico. Pogreb blage pokojnice bo danes popoldne. Ugledni rodbini iskreno sožalje! Iz Novega mesta n— Iz delovanja stre'*ke družine. Na strelišču ob Krki bo imela strelska družina v nedeljo 30. t. m. nagradno streljanje. Strelci, udeležite se tekme! n— Državno meščansko šolo v Novem mestu poseča letos 240 otrok (125 dečkov in 116 deklic). Sola ima po dva prva, dva druga, dva^ tretja in en četrti razred. Naval na šolo kaže, kako se narod zaveda važnosti izobrazbe. n— Enoletni trgovski tečaj sprejema za» mudike samo še do 30. t. m. Iz Kranja r— Kino Narodni dom prikazuje dane* svetovnega tenorista Don Jo=e Mojico v krasnem filmu > Danski kozak«. FIlm bogato vsebine ia krasnih popevk. Iz Laškega 1— Čuden dogodek, v graščinskih gozdovih v Reki pri LaSkem Je bilo poreteče-ni teden zaposlenih več delavcev s Čiščenjem gozda. Zobovnik Robert je naenkrat začutil na desni nogi bolečino ter se hu-doval nad tovariši, češ, da mu Je nekdo vrgel kamen v nogo. Ko se Je prepričal, da ni bil zadet od kamenja ln videl, da na nogi krvavi, je bil mnenja, da se je sam poškodoval z vinjekom. Prepeljali so ga v Laško, kjer Je dobil zdravniško pomoč. Teden dni kasneje na J* iBrto- pfl* is rane krogla vojaške puSke. Projektu ga Je zadel, »o da bi bil kdo slišal strel. Izstrelek je Is najnovejših vo- jadkih pušk. Orožniki preiskujejo zadevo. * *ARK0VCI PRI PTUJU. Sokokrka fota je pred kratkim uprizorila na šo^kem vrtu veseloigro »Radijski tenor«. Igri*, ki je je pred leti igralo Šentjakobsko gledaliSSe, je za podeželske odre precej težavna, vendar so jo markovski igralci podali zelo do« bro. Številni gledalci so biH z igro zelo zadovoljni in splošna sodba je, da tako xa» bavne in dobro podane igre Markovčani ie dolgo nieo videli, Čeprav se v Prosvetnem domu večkrat ropoče po igralekih deskah. Igro je režirala sestra učiteljica Selkova, glavno vlogo pa ie igral abiturlent brat Su monič. Splošna želja je, da bi 6e igra ponovila. ŠPORT Za podsavezne točke Danes se otvarja jesenska prvenstvena sezona LNP in je samo v Ljubljani na sporedu šest tekem Danes se na vsem področju LNP otvarja jesenska prvenstvena sezona. Poleg Številnih tekem v provinci je tudi v Ljubljani na sporedu kar še«t prvenstvenih tekem, m sicer dve v I. in štiri v EL razreda. Ljubitelji nogometne igre bodo imeli dane* dovolj priložnosti za obisk nogometa: na igrišča Rebe ob 15.30 med Reko in Olimpom iz Celja, na igrišču Reke ob 15-30 med Reko ia som ln Slovanom, na igrišču Slovana ob 9. med Svobodo bi Marsom ter nato med Grafiko in Mladiko, na igrišču Jadrana ob 10-30 med Jadranom in Korotanom, na igrišču Most ob 15.30 med Mostam* ia Slavijo. Kdor ni izbirčen, je zanj ta spored dovolj bogat! Hašk — Ljubljana Po sporedu bi se marala danes igrati prvenstvena tekma LJubljana—HaSk v LjubljanL HaSk pa Je potreboval ta termin za svojo turnejo po Švici, zato sta se kluba domenila, da bo^ta tekmo odgodila na 4. oktober. Medtem pa sporoča savez, da je ta termin rezerviran za letošnje tekme za kraljev sklad. Sedaj je povsem odprto vprašanje, kdaj bo prišlo do te tekme. Na povratku iz Švice pa se bo HaSk ustavil v Ljubljani, da igra z našim moštvom prijateljsko tekmo. Igralo se bo v torek pod večer, začetek bo Se pravočasno objavljen. HaSk Je v LJubljani vedno rado viden gost, prijateljske tekme je zadnja leta skoro vedno odločal v svojo korist tudi na ljubljanskih tleh, če je pa Slo za točke, so po navadi ostajale v Ljubljani. Upajmo, da bo torkova tekma prijetna športna prireditev. m Nekaj o Fifi Fifa ali mednarodna nogometna zveza ima svoj sedež v Curihu, nedaleč od kolodvora. Organizacija, v kateri je včlanjenih nič manj kot 52 nogometnih zvez iz vsega sveta, ima v najemu dve skromni sobici, v katerih nradujeta njen tajnik Nemec dr. Schricker in pa njegov pomočnik. Fifa kljub svojemu vplivu med športnimi organizacijami ni bogve kako bogata. Dohodkov ima letno dobrih 10.000 frankov iz članskih prispevkov. Drugi vir dohodkov so obvezne dajatve iz meddržavnih tekem, ki znašajo en odstotek kosmatih dohodkov po odbitku morebitnih državnih davkov. Po tej poti dobi Fifa letno okoli 20.000 frankov, kar pomeni, da ima letnih dohodkov nekaj več kot 30.000. Izdatki znašajo letno skoraj rednih 10.000 frankov več. tako da bi bila ta mednarodna športna zveza često v zadregi za denar, če ne bi imela še tretjega vira dohodkov, in sicer tekem za svetovno prvenstvo, katerih izvedba je pridržana saaro njej. Ker pa Fi fa ne zbira denarja za slabe čase ali drage namene, porablja tudi ta denar za tekoče izdatke. Zadnje svetovne prvenstvene tek me v Italiji leta 1934. so vrgle Fifi nekaj nad 50.000 frankov, od 6e«ar pa je precej že šlo za tekoče potrebe. Kakor pravijo, ima Fifa trenutno okoli 50.000 frankov premoženja. kar je za največjo 6portno zvezo na svetu več kot skromna veotlca. Organiziranje svetovnega nogometnega prvenstva leta 1938. bo v rokah Francije, ki je dala Fifi vse potrebne garancije. Med drugim so Francozi obljubili, da bodo do tedaj zgradili nov stadion, v katerem bo prostora za 80 do 100.000 oseb. V ostalem pa še ni odločeno, ali se bodo takrat vse tekme za svetovno prvenstvo odigrale na francoskih tleh, ali pa nekatere izbirne v Belgiji in na Holandskem. če ne celo v Nemčiji. To vprašanje bo Fifa reševala na svoji novemberski seji. Prav tako še ni gotovo, kdaj se bodo te tekme začele, toda v splošnem se mnenja vjemajo v tem, da naj bi se ta turnir — kot pred dvema letoma v Italiji — vršil v drugi polovici maja odn. prvi polovici junija. Vse je lepo in dobro pri tej Fifi, toda čudno luč meče na njeno »vesoljnost« okol-nost, da še vedno niso včlanjeni v njej nogometni savezi držav, kjer se je nogomet rodil in kjer ima še danes na stoti&oče aktivnih pristašev. To so Anglija, Škotska, Waleška in Trska, ki še zmerom od strani gledajo, kako si ves ostali nogometni svet deli najvišje nogometne naslove — brez njihovega sodelovanja. Službene objave LNP 2. seja a. o. dne 16. t m. V smislu določb pravilnika okrožnih odborov se imenujejo naslednji o. o.: Celje: Svetek Andrej predf-dnik in okrožni kape-tan. Veble Josip. Krell Josip. Mahkovec Josip. Pleteršek Ludvik.— Maribor: Schnel-ler Ante predsednik m okrožni kapetan. Mozetič Milan. Konič Josip. Amon Avgust. Franki Ernest F>vher Jo«ip. Vegan Ferdo. Savinšek Ivnn. ftkrahar Berto.— Trbovlje: Kuhar Herman predsednik, Bostič Tone, Hvala Anton. Kolar, Borišek, Prratar Jan*«, Goetiša, Čopar Martin, Bešenik Tomo, Koe, okrožni kapetan Dolinar Ivan. Vzameta, se na man je izjavi Radarja in Svobode—Zg, da »e ne bosta udeležila letošnjega prvenstvenega tekmovanja m se vse njune tekme verificirajo g 3:0 p. L a nasprotnike. — Slavija—Lj. javlja nov naslov: Emil Novak. Zvonarska 9/L— Dopis Most 32 i dne 10. t. m. Be odstopi p. o. i nalogom, naj željo kluba upošteva in delegira tekme, kadar jsna izbiro igrišča, na njegovo igrišče.— Odobri se sklep predsedstva, s katerim je bilo dovoljeno Janežš&u Josipu gostovanje v moštvu Domžal na brzo turnir ju 6. t. m.— Dogovor Ljubljana— Hašk glede odgoditve tekme 20. t m. m je odposlal JNS.— Poziva se Korotan— Kr., da v roku 14 dni nakaže s«. Jordanu razliko 52 Din za 6ojenje tekme Korotan— Ljubljana 2. \TIL t L Obvešča se o. o. Maribor, da u. o. m smatra za prikladno, da bi se na igrišče ČSK delegirali zunanji službujoči odborniki, kakor predlaga o. o. v svojem dopisu 148/36. Pač pa bo n. o. obdržal predlog v evidenci— S. o. je predložil pravilnik stranskih sodnikov in sodniški stroškovnik. Zadeven sklep £»e odloži do prihodnje »ej« in se dasta elaborata Buljeviču v referat,— Pozivajo 6e uvodoma imenovani okrožni odbori, da se na sejah 21. t. m. konstituirajo. obenem naj tako javijo sezname odbornikov e točnimi naslovi.— Slavi ji—Lj. s« podaljša rok plačila 95 Din Kamniku do dokončne rešitve zadeve po n o. — Prošnji Maribora za obnovitev postopka proti Ti-čarju in Ptuja za obnovitev postopka proti Hojkerju se odstopna k. o. Službeno iz LNP. Prihodnja seja k. o. bo v torek 22. t. m. ob 19.30. Na sejo se pozivajo: Dovar Berto, T "han Adolf, oba Slovan, Ozebek Karel, Hermes, Hribar Josip Jarc Drago, oba Korotan-Lj., Bervar Stane, Reka, Zupane Franc, Vrhove Ivan, ob« Mars, Stupica Milan. Stupica Leon, Pipan Josip, vsi Grafika Naproša se pr. ss Kos, da pride na sejo. — Popravlja se pogrošna objava sklepov k. o. v Jutru 17. t a t toliko, da se Logarju Viktorju v kazen rSte-je suspenz od 21. VEH. 1936 ter mu kazen poteče 21. septembra t L Prvenstvena teKma Atleti K—Celje Na igrišču pri »Skalni kleti« v CeJJn se bo pričela danes ob 15-30 podsavezna prvenstvena tekma med starima lokalnima tekmecema Atletiki in SK Celjem. To srečanje bo gotovo zelo napeto in živahno, pričakujemo pa, da bosta nudlH obe moštvi lepo in fair Igro. Prav tako apeliramo na občinstvo, da se med tekmo in tudi po tekmi obnaša dostojno in športno. Na igrišču pri Sp. Lanovžu »a bo pričela ob 10.30 drugorazredna prvenstvena tekma med SK Jugoslavijo in SK Laškim. Ker sta si oba kluba precej enakovredna, bo gotovo tudi ta tekma zanimiva. SK Slovan. Danes ob 15. naj bo I moštvo na igrišču Hermesa. Rezerva pa ob 14. Ilovar in Ice sigurno. Nogomet v Kranju. Danes ob poi 16, igra v Kranju svojo prvo prvenstveno nogometno tekmo v I. razredu, SK Amater iz Trbovelj. Amater se je plasiral v L razred po porazu Bratstva iz Jesenic z rezultatom 8:1, kar dovolj zgovorno priča o njo-govi odlični formi. Občinstvo vabljeno! Nase gledališče OPERA Nedelja, 20. septembra: Dvojno knjigovodstvo. Opereta. Izevn. * Otvoritev gledališke sezone 1936-37. Prihodnji teden se otvori drama in opera in sicer drama sredi, opera pa koncem tedna. Obe otvoritveni predstavi bosta izvirni slovenski deli: v drami bodo dali Cankarjevo dramo »Za narodov blagor«, v režiji B. Stu-pice. v operi pa Risto Savinovo opero »Matija Gubec«. v režiji prof. Šesta, z g. Primožičema v naslovni partiji. Točno plačuf »Jutru« naročnino Vara] svojcem zavarovalnino Vior ittaššanske šole Zavsd5 ki se ponaša z Imeni Cirila in Metoda Maribor, 18. septembra. Na veliki skupščini CMD v Mariboru sem omenil, da so si meščanske šole v Mariboru izposlovale od ministrstva /a prosveto dovoljenje, da se smejo imenovati po naših idealnih možeh. Tako si je nadela državna deška meščanska šola ime po n a: c m narodnem junaku generalu Maistru, I. dekliška šola po velikem narodnem buditelju in vzgojitelju Antonu Martinu Slomšku. 11. državna dekliška meščanska šola pa je po iniciativi ravnateljice ge. Irme Scheligove v po-čaščenje naših blagovcstnikov in v hvaležni spomin družbi CMD sprejela ime //. drž. dekliška meščanska šola sv. Cirila in Metoda. Vse tri meščanske šole. ki dajejo našemu meščanstvu meščansko izobrazbo, da je podlaga njihovemu vsakdanjemu udejstvova-nju, izborno vršijo svojo nalogo. Pred seboj imam le izvestje 2. drž. dekliške meščanske šole sv. Cirila in Metoda. Če površno pregledam uspeh šole, moram pač ugotoviti, da priredil samostojne razstave, udeležil pa se je tudi drugih razstav. Y pomladku Rdečega križa so včlanjene vse učenke, od teh 261 plačujočih, v pomladku Jadranske straže je včlanjenih 260 učenk, ki so plačale na članarini 1300 Din, zavodova šolska kuhinja je izdala 6319 obedov revnim učenkam. Pri Sokolu kraljevine Jugoslavije je bilo včlanjenih 63 učenk. Na prvem listu izvestja je posvečena staršem in učenkam spomenica, katero si naj vsakdo zapiše i. zlatimi črkami na tistem mestu v svoje srcc, kjer klije oziroma naj bi klil čut ljubezni do materinega jezika, do naroda in do obrambnega dela in ki se dobesedno glasi: »Bodi posvečen slovanskima blagovestni-koma, kakor družbi, ki nosi njuno ime, skromen spomin. V naši zgodovini se blesti spomin teh dveh sv. mož, ki sti ožarila kakor bleščeč meteor zgodovino naših pradedov ter povzročila tako versko-kulturno gibanje, da ju OCri bolšurs © vrtnic Industrija in trgovina rožnega olja v Bolgariji Ob času trgatve vrtnic v maju I*azan!ffc, septembra. Znamenita Rožna dolina v Bolgariji se razprostira južno pod najvišjim vrhom Balkanskega gorovja Jumrukčal (2371 m) v dveh dolinah, ki ju namakata reki Strema in Tundža. Obe tečeta proti jugu in se izlivata v Marico. Tu so se razvila mesteca, ki se ponašajo s to edinstveno kulturo na svetu, kakor Karlovo, Kalofer, Kazanlik in predvsem mala vasica, ki nosi prelepo ime Božji dar. Dolini Streme in Tundže sta znani kot najbolj ugodni za uspevanje opojno dišečih vrtnic. Vrtnica zahteva mnogo soln-ca, toplote in kljub temu razmeroma mnogo dežja. Tem zahtevam ni lahko povsod ugoditi. Obe dolini pod Balkanom ali pod Staro planino, kakor Bolgari imenujejo Balkan, ležita južno od 43. stopinje geografske širine, nekako v širinah naše skrajno južne Dalmacije. Zaradi svoje južne lege uživata mnogo solnca. Zaradi svoje kontinentalne lege pa se zračna temperatura po dnevi visoko dvigne. In ker ležita še na južnem vznožju Balkana, prineso južni vetrovi dovolj vlage, ki jo pri vzpenjanju ob pobočju izločijo v obliki rahlega deževja. Letna množina padavin ne znaša več ko ftOO mm, je torej ravno primerna za vrtnice. Preveč padavin bi povzročilo poplave odnosno bi škodovalo cvetju. Še cn klimatični moment blagodejno vpliva na rast vrtnic. Kadar pihajo severni vetrovi, sta obe dolini zaščiteni proti njim z Balkanskim gorskim vencem. Hladni severni vetrovi se z vrhov spuščajo v doline in se pri tem segrevajo, kar je posledica fizikalnih zakonov. Ogromne vrtove in njive vrtnic dosežejo že topli in so tako neškodljivi. Vrtnica je proti hudim mrazom zelo občutljiva. Pri temperaturah —10° do —1.** že zmrzne. Tega v obeh dolinah ni. Skušali so kulturo vrtnic razširiti tudi drugod po Bolgariji, toda nikjer se ni obnesla. Povsod je manjkal eden izmed klimatičnih momentov. Vrtnice so v večjih množinah hoteli uvesti tudi drugod v južni Evropi, toda nikjer jim ni uspelo. Kaj bi dali Francozi, če bi imeli vrtnice doma za izdelavo svojih parfumov! Bolgarija je v tem pogledu res srečna dežela. 15 let. Potem grm opeša in sc mora vsa brazda spet obnovit*. Vrtnica, ki uspeva v Bolgariji, se imenuje Rosa Damascena, ker so jo prinesli iz Damaska in je rdeče barve. Sadijo pa tudi belo Rosa _alba, ki je sicer proti mrazu bolj odporna, vendar pa da 50% manj rožnega olja. V zadnjem času se belo vedno bolj opušča in sade predvsem rdečo vrtnico. Nasadi vrtnic so last kmetov. Vsak obdeluje po nekaj hektarjev, največ pa samo 5. Zanimiv je proces destilacije, s katerim dobe rožno olje. Destilacija se vrši na podoben način, kakor pri nas kuhanje žginja. Prvotno kuhanje sc je vršilo v primitivnih kotlih, ki so jih izdelovali domači kotlarji. V deželi je še danes ohranjen.h nad 14.000 takih kotlov v 3000 za ta namen zgrajenih kuhalnicah Te so postavljene ■> bližini potokov in rek, ker sc pri kuhanju porabi mnogo vode. Od leta 1909. dalje pa grade moderne kuhalnice v velikem stilu. Danes je v deželi kakih 30 takih »tovarn«. V enem takem modernem kotlu se more kuhati do 400 kg rožnega cvetja na enkrat. Kuhanje se opravi takoj v maju. V vsej sezoni se skuha v enem kotlu do 1000 kg cvetja. Kapital, ki je investiran v moderne kuhalnice znaša okrog 7 milijonov švicarskih frankov. Letno se skuha do 10 milijonov kg cvetja, ki se kupuje po 5 levov kg. (Lev je polovica dinarja). Proces destilacije traja dve uri. Mali kotli, ki drže 80 litrov, se napolnijo z 10 kg cvetja in 40 k? vode Nato puste to za- vreti. Pare uhajajo iz kotla skozi ccv, ki vodi skozi posodo z mrzlo vodo. V tem delu cevi sc pare /goste in iztečejo iz cevi v .tcklcnico, ki ima florentinsko obliko (zelo širok trebuh in ozko grlo). Na ta način dobe iz 10 kg cvetja 10 kg tako zvanc »rožne vode«. To sc mora sc enkrat prekuhati in po isti metodi izpariti in spet zgostiti. Druga rožna voda je mlečne barve, na vrhu pa plava tenka plast olja. To se nato s pipeto pobere in rožno olje lahko zdaj roma v tovarne parfumov. Za 1 kg čistega olja je potrebnih 3500 kg cvc-tja,'"ki stane 24.000 levov ali 12.250 dinarjev. Glavni odjemalci so: Francija. Švica, Anglija, Nemčija, Amerika in Italija. Prodaja se pa tudi po trgovinah v Sofiji v majhnih količinah do 5 gramov. En gram stane v Sofiji 30 levov. Za parfum je potrebnih na 1 gr olja 10 gr 95"/o špirita, za 1 liter kolinske vode pa jc potrebnih 750 gr 95"'o špirita, 250 gr destilirane vode in 5 gr olja. Lepe vrtnice, ki jih pri nas tako nežno negujemo, trgajo za časa trgatve v zgodnjih urah, jih mečejo brez usmiljenja v vreče in odpeljejo v kuhalnice. Približno 400 velikih modernih kotlov prekuha danes 3 četrtine vse produkcije. V krajih, kjer primanjkuje voda, uporabljajo še vedno primitivno kuhanje. Rožno olje iz preprostih kotlov ne diši tako dobro in je zato ccnejšc. Takemu olju pravijo, da je »kmečke«. Olje se izvaža v okroglih ploščatih steklenicah do 1 litra, ki so napravljene iz bakra ter so zunaj in znotraj pocinkane. Tudi vrh zamaška se pocinka, da je steklenica hermetično zaprta, ker bi drugače olje izhlapelo. Ko se jc od leta 1924. dalje industrija olja začela spet dvigati, se je tudi njegova cena večala. Do leta 1929. je cena 1 kg cvetja poskočila od 6 levov na 22. Istočasno sc je tudi cena 1 1 olja zvišala do bajne vsote 50.000 dinarjev. Seveda je svetovna kriza vse to preobrnila. Cene so začele iznova padati, dokler ni končno država po svoji zemljedelski banki definitivno fiksirala današnje cene. Kriza se je začela s tem, da so leta 1929. ameriške Združene države postavile visoko carino na parfume iz Francije. Kmalu nato je isto storila Anglija. Nelojalne konkurence med industrijci v Bolgariji so imele za posledico, da so se kmetje združili v kooperative in si zgradili lastne kuhalnice pod zaščito države. Danes produkcija olja daleč presega izvoz. Zato industrijci kakor kmetic težko pričakujejo novi zakon, ki naj ga država i/da in z njim definitivno uredi cene. Vse te podatke mi je osebno podal g. Šipkov, lastnik velike kuhalnice v Kazanliku. Dr. Oskar Reya. Trg v Kazanliku, sreciisču industrije rožnega olja Nova tajna lepote: PRENOVITEV POČRNELIH ZOR. Tisoče oseb je opustilo neučinkovito metodo čiščenja in prevzelo čiščenje s KOLYNOSOM. Zadostuje majhna količina Kolynosa na suhi ščetki. Takoj izginejo madeži, mikrobi, ki povzročajo kvarjenje, so takoj uničeni, a Vaši zobje se bleste kot biseri. Negujte svoje zobe s Kolvnosom, in oni zadobe nov blesk in naravno belino, ki polepšuje Vaš nasmeh. KOLVNOS PASTA ZA ZOBE globitve. Sv. Ciril in Metod sta se usposobila, da sta mogla med Slovani goreče delovati, prenavljati in utrjevati. Postala sta glasnika vesoljne ljubezni in edinosti, v njunem nauku kakor življenju odseva dosledno globoko pojmovanje vesoljnosti in bratstva. Ministrstvo prosvete je postavilo slovanskima blagovestnikoma skromen spomenik s poimenovan jem našega zavoda po osaml jenih dveh velikanih, ki sta živela življenje ljubezni, daritev in žrtev, ki sta postala visoka pokrovitelja družbe, ki so jo ustanovili pred 50 leti narodni voditelji v obrambo in krepitev narodnega življenja, zlasti pa v očuvanje naše narodne mladine. Od skrajnih naselij na severni meji do jadranskih obal sta vzbujali imeni slovanskih blagovestnikcn• našemu narodu pogum, voljo in borbenost. Družba sv. Cirila in Metoda je bila ognjišče, katero je izžarevalo tople žarke domoljublja in rodoljub ja, postala je matica nesebičnih borcev za rodno pravo. Za njenimi zastavami so naraščala krdela slovenskih žena in mož, prepojenih s spoznanjem, da je delo za duhovno in gospodarsko osamosvojitev naša sveta dolžnost. Pol stoletja vrši Družba sv. Cirila in Metoda svoje poslanstvo, pol stoletja deluje v prid ubogim in slabotnim v volji, pol stoletja užiga mlada srca in jih utrjuje v ljubezni do naroda in v zvestobi do grude. Mladina, zavedaj se, da posečaš šolo sv. Cuila in Metoda! Zaneti Ciril-Metodov kres ter spoznavaj pota in cilje visokih vzornikov sv. Cirila m Metoda, majhen dar, iskro svojega mladostnega ognja in svoje mlade moči pa položi domu na oltar!« To je vzor šole! Dr. F. C. Vzgoja dobrih gospodinj Kako se učijo mladenke v Gostilničarskem domu Gospodinjska šola za gostil, gosp. A" novi, moderni stavbi »Gostilničarske-ga doma« na Privozu ima v režiji društva »Gospodinjska šola za gostilničarske gospodinje v Ljubljani«, ki mu predseduje ga. Minka Kroftova, svojo streho šola istega imena, ki deluje v soglasju z gostinskim odsekom Trgovske obrtne zbornice in Zveze gostinskih obrti v Ljubljani. Šolski in stanovanjski prostori za notranje gojenke so svetli in zračni, saj stoji dom sredi vrtov, ob vznožju grajskih nasadov in zelenega Golovca. Šolo je lani poklicala v življenje žilava zasebna iniciativa našega ženstva, ki je spoznala, da potrebam naših krajev in novim življenjskim zahtevam, ki jih prinaša zlasti rastoči tujski promet, do sedaj obstoječe kmetijske in meščanske gospodinjske šole ter njih smernice za izobrazbo našega gospodinjskega ženstva ne zadoščajo več. Ta nedostatek se je namenilo omenjeno društvo odpraviti z ustanovitvijo nove šole na širši vzgojni in izobrazbeni podlagi, ki bi usposabljala našo gospodinjo za prehod iz zgolj kmetijskega ali zgolj meščanskega gospodinjst\'a v nekako obrtno gospodinjstvo. da bi zlasti gospodinja z dežele domačinu kakor tujcu, ki prihaja v naše dežele na odmor, mogla postreči kar najbolje. Izobrazba ni osredotočena le na obvladanje običajnega gospodinjstva, ki služi le najožjemu družinskemu krogu, temveč prehaja iz te ozke meje v usposobijenje za širše zahteve gospodinjstva, da bi mogla gospodinja predvsem po smotrnem preračunanju preiti po potrebi tudi k obrtnemu gospodinjstvu. Nadalje posveča šola posebno pozornost vzgoji bodoče gospodinje, ki je že ali pa bo vsaj v doglednem času navezana na zahteve tujskega prometa. Pokaže ji, kako bo mogla gostu ustreči s prikupno postrežbo in postrežljivostjo in ga zadovoljiti zlasti z okusno pripravo jedil domače in tuje kuhinje ter dietetične prehrane. Tudi v jedilih namerava šola obrniti pozornost gojenk na značilnosti domače kuhinje. da bo znala zlasti ustreči tujcu, ki povsod na oddihu išče in stika za posebnostmi naroda, kamor se je namenil. V skladu s smernicami, ki so šoli zastavljene, pa je tudi sestava učnega načrta, ki predvideva poleg drugih učnih predmetov, ki sc poučujejo na drugih šolah, še druge prav posebne: kletarstvo, poslovno spis je, obrtno računstvo in kalkulacija, pouk tujih jezikov (lani so si vse učenke izbrale češki jezik). Tem predmetom, ki jih poučujejo od države nastavljene strokovne uči- ! teljiee, se posveča tudi večja pozornost, ki , se kaže že v sami odmeri učnih ur. Pod nadzorstvom posebne voditeljice pa je s šok) zvezan tudi internat, ki nadomešča gojenkam iz zunanjih krajev za časa šolanja domačo hišo in razbremenjuje tiste roditelje, ki se sami ne morejo v zadostni meri posvetiti vzgoji in nadzorstvu svojih otrok. Gojenke pa pridobe na omiki, se privadijo lepemu vedenju, priuče družabnosti in se vzgoje v veselju in ljubezni do poklica. Dekleta z dežele se poleg tega spoznajo tudi z navadami in življenjem meščana Društvo pa ima v načrtu tudi novo notranjo opremo internata, ki jo bo izvedlo postopno. Nova oprema, ki bo izdelana po načrtih g. prof. Otona Gre-benca, se bo opirala na na^o raznovrstno narodno ornamentiko. uporabljeno v izdelavi pohištva. Takšna okolica nai bi vcepila v gojenkah spoštovanje do lepote in estetske ureditve domačije, zlasti naših de-žclskih gostiln. Po teh smernicah usposobljena in v takem okolju vzgojena absolventka šole dobi po desetmesečni učni dobi tudi izpričevalo, ki jo v primera, da se m bo vrnila ▼ domači obrat ali če se ne bo osamosvojila, upravičuje za vstop v večje obrate kot gostinska pripravnica. Kaže tudi, da se bodo zlasti večji obrati v bodočnosti prvenstveno posluževali takih gostinskih pripravnic. Ravnateljstvo šole se prizadeva najti tudi primerne zaposlitve za absolventke v počitniških mesecih, spremlja pa svoje gojenke z zanimanjem, z nasveti in v dejanju tudi na njihovi nadaljnji življenjski poti. Jasno je, da je šola s tako široko zasnovo priporočljiva ne le za domačinke, temveč tudi za dekleta iz vseh naših krajev, ki so bolj ali manj navezani na tujski promet. Vpisovanje na naslednje šolsko leto še ni zaključeno in se bo vršilo za notranje m zunanje gojenke Je do 30. septembra v pisarni »Združenja gostilničarskih podjetij« v Gostilničarskem domu. Privoz 11, kjer so na razpolago tudi prospekti. O domačih preprogah in o domači volni Te dni se je mnogo razpravljalo o preprogah in o volni. Na velesejmu je bilo razstavljenih toliko preprog, kakor še ne zlepa. Bosna je tekmovala z Dalmacijo in Pirotom in pravi perzijci z domačimi per-zijci. Lani je priredil državni osrednji zavod za žensko domačo obrt poučno razstavo, ki je pokazala najrazličnejše vrste domače volne in izdelke iz nje. Tudi domače predilnice so vložile v to mnogo truda in stroškov, prav tako barvarne. Doseženi so bili razveseljivi uspehi. Vse to je bil plod večletnega dela in študija, ki se mora nadaljevati. Oblastva so na tem, da povzdignejo domačo rejo ovc in jo spravijo na ono višino, ki je potrebna, da ne bo treba pri 12,000.000 ovc, ki jih imamo v Jugoslaviji, uvažati še drage tuje ali predelane domače volne. Bližamo se že času, ko se bodo zgradile tudi v Jugoslaviji moderne predilnice za volno, da jo bodo potem lahko domače tekstilne tvornice predelovale v dobro suk-no ali pa uporabljala pletilska podjetja za pletenine. Če pomislimo nekaj let nazaj, ko smo začeli orati ledino na področju domačih obrti, smo lahko zadovoljni z doslej doseženimi uspehi in lahko brez skrbi zremo v bodočnost. Nikakor ne gre zametavati domače volne za ceno svetlobnega efekta ali bleska in opustiti na ljubo majhni vrsti amaterjev vse započeto delo. Komur ne ugajata gorenjska volna ali volna solčavskih ovc, naj seže po volni z dalmatinskih otokov ali po volni iz južnih krajev od domačih ovc. Kupovati pa samo zaradi bleska v Skoplju perzijsko volno, pač ni v interesu narodnega gospodarstva. Bolj pravilno bi bilo kupovati v Skoplju, Kavadar-ju ali kjerkoli domačo srbsko volno in jo v nacih gorenjskih predilnicah poljubno presti in barvati. Naše barvarne barvajo zelo dobro. Opozarjam na lani izišlo izvrstno knjigo o ovčarstvu, ki jo je napisal vseučiliški profesor Ogrizek iz Zagreba. V tej knjigi sta podrobno obdelani naše domače ovčarstvo in vse, kar je v zvezi s tem. Posebno zanimivo je poglavje o volni, njeni kakovosti, predelavi in o spoznavanju kakovosti. Knjigo bi moral čitati vsakdo, pa bi se kmalu prepričal, da pri preprogah ni vse blesk volne,- ampak trpežnost, ki nam jo daje tudi domača jugoslovenska volna. R. R. Preprosta »kmečka« destilacija Kulturo vrtnic so v Bolgarijo vpeljali Turki že v 17. stoletju. Pravijo, da je pričel prvi saditi vrtnice neki derviš iz Male Azije. Pred osvobojenjem Bolgarije (leta 1877—78) se je vse rožno olje izvažalo v Carigrad in odtod po svetu. Danes se izvaža s Simplon—Orient—Ekspresom. Površina vseh nasadov obsega danes okrog 7300 hektarov. Od tega odpade na Božji dar in Karlovo 4000, na Kazanlik 1600, ostalo na druge okraje. Leta 1890, torej že v svobodni Bolgarski, so nasadi obsegali samo še 3500 hektarov, leta 1900. so že dosegli 7000 in tik pred svetovno vojno leta 1915. že 8500 hektarov. Svetovna vojna je industrijo rožnega olja skoraj da uničila in še leta 1921. je bilo povpraševanje tako malenkostno, da so nasadi obsegali samo še 3700 hektarov. Tedaj je skoraj polovica bolgarskih vrtnarjev opustila vrtnice in pričela saditi tobak, po katerem se je tedaj zelo povpraševalo. Toda novi nasadi tobaka so dovedli do nadprodukcije te rastline in je tudi njemu cena padla. Leta 1924. se je spet začelo povpraševanje po rožnem olju. Tedaj so se za bolgarske vrtničarje pričeli znova boljši časi in so leta 1934. nasadi spet dosegli površino 7300 hektarov. Po-zna-vatelji pravijo, da se kriza v industriji bolgarskih vrtnic ponavlja vsakih 20 let. Za gojenje vrtnic je treba izkopati dolge brazde, ki so druga od druge oddaljene po 2 metra. Globoke so po 1 m, široke 60 cm. Na dno brazde položijo sveže, mlade, dobro razvite prirezane veje rožnega grma. Pokrijejo jih z nekoliko gnoja in z zemljo do višine 15 cm. To delo se opravi zdajle jeseni. Ob koncu zime vzbrste iz zemlje vejice in v maju vrtnice že cvetejo. Vendar pa v prvem letu rožni grm še nI izdaten. Šele po treh letih smejo pričakovati prvo bujno cvetenje. Rožni grm živi nato je duh naših blagovestnikov razsvetlil učiteljske moči in učenke. Šola je imela ob zaključku šolskega leta 1935/36 325 učenk. Od teh je izdelalo z odličnim uspehom 26 učenk, s prav dobrim 125 učenk in z nepovoljnim uspehom le 17 učenk. Završni izpit jc položilo 35 učenk, 7 z odličnim, 24 s prav dobrim, 4 s povoljnim uspehom — torej vse uspešno. Iz izvestja izhaja tudi, da vlada na šoli globok vzgojni čut. Napravili so 20 večjih izletov poleg številnih majhnih, zavod jc polovica Evrope slavi kot svoja apostola. Naša domovina je posvečena po delu teh dveh svetih prosvetiteljev. Sv. Ciril in Metod sta oznanjala našim dedom Kristusovo blagovest. Naši pradedi so bili deležni prvih toplih žarkov slovanske krščanske prosvete in prvih uspehov slovanske krščanske književnosti. Sv. Ciril in Metod sta utisnila naši kulturi in knjižni zgodovini svoj pečat. Kakor kliče danes skoro vsa Evropa iz zmed, tako je potreboval tudi čas pred dobrimi 1000 leti notranje obnove in po- Jerebji lov - najlepši Lovcev! zapiski iz Gorenjskih gajev čas Že o velikem Šmarnu, ko je bila posejala na požeti in na novo preorani njivi črna in siva ajda, takrat, ko se je jel vidno krčiti dan in so jeli kihati v hladnejših nočeh sivi polhi, je legla v duše neka čudna bol. Ta je povzročila, da je pesem gozdnega jereba, siccr ista kakor pomladi, zvenela otožno, žalujoče. Jereb menda ne žaluje za pomladjo, ko mu manjka večkrat v njegovih svatovskih dnevih hrane, zdaj pa je ima v izobilju. Saj je prav zdaj v gozdu vse dozorelo. V visokih legah dobiš še celo spominček na poletje, lepe rdeče jagode, borovnic in malin je pa kar v izobilju. A zela jih bo šele ostra slana. Najljubša hrana pa je jerebu zdaj dozoreli bezeg, seme jesenskega svišča in pa kakor koralda rdeči glog. Dobrodošla so mu še razna druga drevesna semena in sadeži od žira do trdih lešnikov, ki jih jereb užije po običaju perutnine kar v lupinah. O Velikem Šmarnu je pričel redno, skoraj vsak dan s svojo čudno mično kitico. Molčal je le kadar sta oblačila nebo topli jug in pa dolgočasni zapad, oznanjevalec zgodnje jeseni. Najbolj glasna je bila je-rebja kitica, kadar sta brisala nebo hladni sever in sveža burja. Pesem jereba starca, ki je živel, ne bri-gajoč se za družinico po večini v njeni bližini, je privabila skrbno jerebuljo. Spoznala sta se bila pomladi, ko je zahrepenelo drobne srčece po ljubezni. Takrat je bil jereb junak. Nagnal je bil njenega zimskega prijatelja in se ženil nekaj dni. Ko so pa drobno ženičico priklenile na gnezdo družinske skrbi, je sicer ni zapustil popolnoma, bil je v njeni bližini, toda postregel ji ni nikdar s hrano in tudi za družino se m brigal Pri najmanjši nevarnosti se je bil potuhnil ali odfrčaJ v neprodorno go-Toda, ko je bil nekoč videl, da je dru-zinica že precej odrastla, je pričel spet vabiti svojo pomladno ljubico. Nekaj časa se mu ni hotela odzvati. Šele, ko je videla, da je družinica dosti spretna, da si ne zna le poiskati hrane, marveč se zna čuvati pred rjavko lisico in še nevarnejšo kuno, da se zna skriti v goščo najhujšima roparjema: grdogledemu kragulju in ostrokremp Ijemu skobcu, se je jerebulji omehčalo srce Na ostri »cii-ciceri-ceri« je veselo odgovorila s šumečim: pliipli-pli-plii. Starec je prifrčal med družinico, da so i preplašeni mladiči kar osupnili Razpel je perje v repu kakor pahljačo, zabrusil s tr- dimi krili, da je «ašumek> listje, jezno zaškripal in zaplesal po suhem listju. Jerebulji je zaigralo spomnila se je pomladi, pozabila je, da je mati. Odletela sta gospod m gospa. Mladiči so jo klicali, Iz drobnih grl »e je razlival po gozdu obupno z£te|»U ciij-ciij-ciij. Toda še nedavno tako s^rbna mati se ni več odzvala. Raztrgana je bila družinska vez — nič ne traja večno! Ko pri družim ni bilo več matere, ki je neprestano klicala drobno perjad, so se jerebiči jeli oddaljevati v manjših skupinah. Toda čimbolj so se oddaljevali, tembolj so postajali samostojni. Pernate suknjiče so se zgoščale, postajali so od dneva do dneva lepši. Samčkom je pognala na grlih kakor oglje črna bradica. Ko sta povečini po dva in dva ne glede na spol prišla v kraje, kjer je bilo dobro kritje in dosti piče, so že vsi pozabili mater in že so znali celo kitico kakor so jo bili slišali pred dnevi od starca, ki jim je mater odvedel. Jerebji klic pa ni vnel le srca perjadi, zbudil je tudi lovska srca. Skozi gozd je zlata jesen dahnila mehko, prijetno bol. Zdi se ti, da se hoče priroda, preden zaspi, pokazati v vseh svojih krasotah. Lep je gozd pomladi, ko zavriska na pobočjih prva zelena bukev, prijeten v vročih poletnih dneh, toda najlepši je, ko polagoma pričnejo spavati korenine. Pravega lovca vleče v gozd, kliče ga mali pevec, gozdni jereb. Jerebarji so iz vseh stanov, toda pravih jerebarjev je malo. Jerebarji so tisti lovci, ki jim ni za količino plena, marveč za uživanje prirodnih lepot. Pokojni oče, ki je nad vse ljubil jesenski gozd, me je vzel na lov na jerebe že v zgodnji mladosti. Razodel mi je vse skrivnosti jerebjega življenja, ki ga mora poznati jerebar. če hoče biti uspešen. Zgodaj zjutraj sva tiho šla po ilovnati poti, med visoko porumenelo travo. Ko so se pritipa-li izza čistih, jasnih gorskih grebenov zlati prsti zarje in se je razli! njihov zlati odsev v prebujajoče se doline, se je zaleske-talo morje draguljev. Zabliščale so se trave, zaiskrile so se kapljice, viseče na tankih pajčevinah, ki so jih spredli čudodelni mojstri pajki v dolgi jesenski noči in povezali gozd od drevesa do drevesa. Dahnila je skozi svetišče burja. In že se je zaslišala kakor kristal čista pesem s pla-nice, kjer so samevale med drobno nazobčano praprotjo in na pisanih preprogah re-*ja in mehkega mahu bele breze in bradate smreke. Oglasil se je gozdni jereb. Sedla sva ob poti, kjer se nama je nudil razgled v dolinico, v kraljestvo jereba. Iz piščalice, tanjše kakor jerebje grlo, je zazvenela v jesenski gozd prav tista kitica, ki jo je bil malo prej zapel jereb... Jereb skrit v gošči, kjer se je mastil s sladkimi robidnicami, je osupnil: »Kdo se le upa v mojo bližino? Tu je moj svet!« Ko je drugič zaslišal jerebjo besedo, se je našopiril in jezno zaccpctal pa spet poslušal, hoteč ugotoviti, kje neki je drzni vsiljivec. Zaslišal je glas samice. »Hm — kar z ženo si drzne v moje kraljestvo! Nu, tebi pokažem, poizkusim te, če si junak. Vzamem ti ženo! Toda treba je točno ugotoviti, kje sta?« Jereb je še enkrat in zadniič zapel. Dvignil se je, zaropotal s krili, da se je slišalo frčanje k lovcema, ki sta z odprtimi očmi in napetimi ušesi strmela in skoraj trepetala v teh kratkih trenutkih. Jereb je zabučal, splaval in se spustil na planico. pretkano s cvetjem jesenskega re-sja. Ko je mali vitez zaplesal in zaškripal svoj bojni klic, je počilo. Med resjem, kraj modrega šopa jesenskega svišča je zatrepetala pestrobarvna ptica. Lepe kostanjeve oči so ovodenele in se zaprle. Kakor kri rdeče obrvi pa so kmalu po strelu obledele. Poskušala sva z očetom še na par krajih, oglašali so se še posamezni jerebi, toda bili so previdnejši in se niso pustili zapeljati od vabljive lovčeve piščali. Tako je pri nas v gozdu, ko dahne jesen, ko odpadejo prvi oveli listi, na polju pa zori ajda. —s. •tvo so dobili tu svoje pravo izražanje. Načelo »posameznik nič, celota vS-,< a« je manifestiralo in vidno odražajo. Veliko debate, razmotrivanj ln poglabljanj izzvala zlasiti predavanja: sedanje nacionalne naloge Sokolstva, sokolsko novinarstvo, vzgoja sokolskega naraščaja, sokolstvo in žena itd. Skupni Izlet na letališče v Z?munu je bil izvršen po sporedu. Ljubeznivi častniki so nam rade volje tolmačili razne zanimivosti letalstva. Izlet na Oplenac, kjer počiva naš največji Sokol, bo ostal vsem udeležencem v trajnem, nepozabnem spominu. Predavatelji in tečajniki so s- poklonili posmrtnim ostankom svojega velikega zaščitnika in položili na njegov prerani grob krasen »vež venec z državno trobojnico. »Večnaja mu pamjat« je turobno jeknjlo iz kripte in krasen govor nas je vse ganil do solz. Z avtomobili smo nato obiskali arandjelovačko kopališče in Ava)o, kjer se gradi ogromen spomenik Neznanemu vojaku. 14 dni je prehitro minilo. V neprestanem de]u smo pozablj&M datume ln že smo se znašli pri poslovilni večerji. Govor je sledil govoru, sokolska beseda je b la plamen dokaza, v katerem izgoreva vsak sum, da ni tako... Pravo bratstvo, ki se goji v Botkolskj šoli, ni važno samo za našo organizacijo, marveč za ves naš narod in neizmernega pomena postane takrat, ko bo večina naroda vzgojena v sokolskem duhu. Spet je z žrtvami vzgojena nova in čvrsta sokoska četa eokojskih prosvetnih delavcev, ki bo s svojo delavnostjo in produktivnostjo pripomogla k blaginji vsega našega naroda. Dušan Mazgon. Kmetijski gostje iz Poljske in Bolgarije Dva važna gospodarska In Studijska obiska V sokolski prosvetni šoli »Kam se pelješ, brat?« V Beograd v savezni prosvetni tečaj! Ti tudi? Seveda. Krepak stisk desnice, odkritosrčna ljubeznivost in v sebi začutiš resnično bratstvo, ne pa zgolj prepisano sokolsko pravila Do Zagreba nas je bij poln kupe. Tu vstopijo bratje iz Zagreba in Dalmacije-Vedrina in svetlost je v našem razgovoru, kot bi se poznali že od davna. Da, sokolski znak, simbol bratstva nas je združil popolnoma. Brzovlak drči med plodnimi ravnicami naše domovine. Našim sopotnikom, Nemcem iz rajha se zdi čudno da imamo toliko prijateljev, kajti na večjih postajah se nam pridružijo zopet novi in novi udeleženci tečaja. Nemci nas vprašujejo, kaj pomeni naš znak, kakšna je naša organizacija in zakaj hitimo v Beograd. Pojasnimo jim in radi so v naši družbi. še malo in kmalu smo v naši ponosni prestolici. Dobimo nosača, ki nam za nekaj dinarjev odnese prtljago v Študentski dom kralja Aleksandra L, mi pa se javimo v savezni pisarni pri sestri Zorki Voj-novičevi, ki v polni meri razume sokolsko bratstvo. Organizacija tečaja je odlična. Točno imamo določeno sobo, mesto v obednici, v spalnici, svoje dolžnosti glede reda, ni nam težko, kajti prostovoljna disciplina naj bo osnovna sokolska dolžnost. Študentski dom kralja Aleksandra I. nas sprejme z vso gostoljubnostjo in pri- | J, Ribičič; Petrov žegen Ko je zdravnik p-reiskal in pretipal ubogo uradniško telo gospoda Petra je zmajal z glavo in dejal: »Zdravila ne bodo pomagala. Pomagati more le narava! Opustite kajenje in pijačo, izrabite proste ure za sprehode v prosti naravi, dihajte globoko na svežem zraku, pa boste spet zdrav ko dren. Lotite se kakega športa, pa ne prenapornega!« i Kaj praviš k temu?« je »ospod Peter vprašal svojo ženo, ko ji je obrazložil zdravnikovo diagnozo- »Kaj naj rečem?« odgovori ta. »Tisto zaradi kajenja in pijače bi ti lahko jaz povedala!« >-No, da!« zamrmra uradnik i'eter. >Kaj pa tisto o športu, o ne prenapornem športu?« »Vsak šport je naporen!« pravi ona. »Vt-ak, če si prekoračil Abrahama!« »Nak!« odkima mož. »Poznam šport kakor nalašč za take, ki jim žile že apnene!« »No?« ^•Ribolov! Sedeš na breg. iztegneš ribnico in medtem ko globoko dihaš se ti ribica kar sama natakne na trnek! Zdrav in koristen šport!t Ali je moral Peter cel mesec dokazovati ženi, kako koristen je ribolov, preden se je vdala. Končno je le pristala: »Pa hodi v božjem imenu rite lovit, če je to tako potrebno tvojemu zdravju! Koristi pa ne bo od tega. kar boš ti vjel, že danes vem!« je dejala. ^Borno videli!« je zagrozil Peter in se koj lotil predpriprav. Najprej si ;e priskrbel ribolovsko karto. Stala ga je več, kot si ie prihranil z enomesečnim nekaienjem. Nato je kupil lepo. moderno rPr.ico « koleščkom na enem koncu in z nepremočljivo prevleKo, močno vrvico, razne trnke in umetnih muh nič koliko. -/Sodček dalmatinca bi bil cenejši!« tiho ugotovil Peter. Povedal j a ženi ni tega. Končno je bilo vse pripravljeno. Le voda z ribicami je še manjkala Prelepa Slovenija ima vse polno rek i.n potokov, po katerih plavajo ščuke klini, postrvi in še druge žlahtne rite, ali raj prelepih postrvi »ame-rikank« in »potočke ie le v nekem Idiličnem kotičku Dolenjske, eo povedali prijatelji Tudi so Dolenjci tako prijazni ljudje. Tako-rekoč ljudomili! Nič ne' izkoriščajo zraka željnih meščanov. Toliko, da te ne pogostijo zastonj! In kar se ribolova tiče; komaj čakajo, da jim meščani odneso postrvice. Treba ie le pismeno sporočiti lastniku kakega ribolova in koj ti bo ustreženo. Se znamke za odgovor ti ni treba priložiti! Ni čudno tedaj, če se je gospod Peter odločil za Dolenjsko- Pisal je lastniku ribolova in res koj prejel odgovor. Naj se zglasi pri tem in tem čuvaju, ki bo ukrenil vee potrebno, je eitalo v odgovoru. Celo soboto popoldne se je gospod Peter pripravljal za nedeljski ribji lov. Ko je napolnil nahrbtnik z vsem potrebnim, je stopil na dvorišče, da se vadi v metanju trnka. Sprva je šlo nerodno. Ali končno se mu je le posrečilo vjeti cvetlični lonček na oknu svojega stanovanja in ga spraviti na trda tla, kjer se je razbil na tisoč kosov. Kmalu za tem je še vjel za bubi frizuro tujo služkinjo, ki je obešala perilo- Dekle Je najprej zavpila. nato pa rekla: trapasti škric. Drugih nesreč ni bilo. Ko je Peter legel spat, je bil že izvežban ribič. Drugo jutro je vstal še pred sončnim vzhodom in se podal na postajo. Sedel je v vlak k odprtemu oknu in v taktu eopihajo-čega stroja globoko dihal, da si napolni pljuča z zdravjem. Kar mladeniški občutek se ga je prijel, ko je izstopil na končni poetaii in 6e podal po vročem soncu na aolgo pot Sami cvetoči travniki in bogata žitna polja. Na desni pa lepa reka polna prežlahtnih rib. Videti jih sicer ni bilo. ali Peter jih bo že zvabil na dan! »Le čakajte, postrvice preljube!« jim je razposajeno žugal m 6i brisal pot s čela. Končno je dospel na cilj. Glej ga, Čuvaja! Že čaka pred kočo. Dolenjci so zares pre-prijazni ljudje. Kakor da niso Slovenci! »Dober dan!« pozdravi Peter. »Ali sem prišel prav?« »Prav, prav!« odzdravi čuvaj. »Kar noter stopite!« V koči izroči čuvaj nedeljskemu ribiču potrdilo in vpraša: »Ali boste lovili ves dan?« srčnostjo. To zadužbino je poklonil naši akademski omladini naš veliki in nesmrtni Sokol-kralj. Prijeten utis, da smo lahko gostje tega doma, budi v nas globoko spoštovanje do Njega. Do večera se Je že zbralo polno bratov in sestej. iz raznih krajev naše domovine, da jutri lahko začnemo a predavanji. Točno določen razpored predpisuje vstajanje ob 5.30, telovadbo in predavanja. Savezni predmjak br. Ban hoče že prvi dan napraviti iz nas dobre telovadce. Upravitelj šole, predsednik SPO br. dr. Vlado Belajčič, otvori tečaj z iskrenim pozdravom in zadovoljstvom nad tako velikim odzivom in končuje svoj pozdravni govor: »Hvaja bratje, da ste se odzvali v tako velikem številu. Naj bo teh 14 dni posvečenih ednstvanemu sokolskemu delu, za katerega ne potrebujemo ne koristi, ne slave, želimo samo, da se ocenjuje tako, kot to v pelni meri zasluži.« Govor br. dr. Belajčiča, duše tečaja, je bil navdušeno sprejet. V iimen.u uprave SSKJ nas je pozdravil br. inž. Smiljanič. Brzojavne pozdrave našega L podstaroste br. Gan-gla, so vsi tečajniki pozdravili z burnimi sokolskimi pozdravi >Zdravo!« Odveč bi bilo naštevati vsa predavanja saj so bili predavatelji sami aktivni in odlični sokolski delavci, ki se niso ustrašili ne truda, ne časa za vzvišeno Tjrševo sokolsko misel Z vso ljubeznijo so podajali svoje misli in navduševali poslušalce, Sokolska demokracija, enakost in brat- »Takole do dveh, menim,« odgovori ta. »Torej ves dan!« prikima čuvaj. »To stane 20 din«. Peter se nekoliko začudi, ne reče pa nič, temveč mirno plača in kakor da je Ze vajen tega. pravi: »Za odškodnino, kaj ne?« »Ne, za dovoljenje,« jx>'asni čuvaj. »Saj je na dovolilnici napisano. Prosim, kar poglejte!« »Kaj bi gledal, saj ie povsod tako!« se dela Peter izkušenega in seže po ribuici-»Zdaj pa kar grem!« »Precej greva!« pravi čuvaj. »Samo še mojo dnevnico, prosim. 20 din! Moram biti poleg. Tak je predpis! Prosim, kar poglejte v dovolilnico tam je zapisano;« »Seveda, seveda!« raztegne Peter obraz. »Tu je denar! Kaj bi gledal, saj vem, saj ne ribarim prvič!« Nato gresta in kmalu sta ob vodi. Čuvaj pokaže gospodu prostor ob vrbi !n se \dežc na travo pod grm. Gospod Peter pripravi vse kar treba in kmalu zleti trnek z umetno muho daleč proč v vodo- Nedeljski ribič navija kolesce in vabi ribice. Ali dolgo ni nič. Peter že obupava, ko začuti, da se mu ie vrvica nategnila. Ves razburjen navije kolesce in iz vode privleče prelepo postrvi-co. Kako se zvija in maha z repkom- Peter jo sname s trnka in jo ho?e položiti v nahrbtnik. »Nak!« začuie ta hip čuvajev glas za svojim hrbtom. »Ta mora nazai v vodo! Saino čez 24 cm dolge se smejo loviti! Le poglejte v dovolilnico, je vse zapisano. Ta nima niti 15 cm!« Peter ee čudi, ali ne pokaže-V elegantnem loku vrže ribo nazaj v voda-Še masikatero vjame. Ali vse so premajhne, vse morajo nazaj v vodo Okrog poldne pa le vjame eno, ki bi mu bila kmalu raztrgala vrvco tako se ie otepala, »Aha!« pravi in io pokaže čuvaju- »Ta pa bo, kaj?« »Ne vem!« odgovori čuvaj in vstane. Vzame iz žepa zložljivo metrsko mero. jo razpne in premeri ribo. »Ne. ne bo! Pol' cm mnni-ka!« »Kako, da ne?« ee razjezi Peter fn prim® ribo z eno roko za rep, z drugo za gobček in io močno nateguje. »Le Domerite še enkrat!« Beograd, 19. septembra. Po poročilu iz Varšave prispe 19. septembra v Zagreb 10 uglednih zastopnikov varšavske osrednje zveze kmetijskih organizacij. ki hočejo proučiti kmetijske organizacije v naši državi, zlasti pa naše zdravstvene zadruge, po katerih ustanoz-ljajo na Poljskem tamošnje zdravstvene zadruge. V Zagrebu ostanejo tri dni, nato pa potujejo čez Dalmacijo ;n Bosno v Beograd, kamor prispejo 1. oktobra V naši prestolnici o tanejo štiri dni. ■ Zastopniki poljskjh kmel.jskih organizacij so ugledni javni delavci, kj razširjajo v prvi vrsti zadružne ideje. Vodil jih bo znani poljski kmetijski publ-cist in prijatelj naše države Kazimir Visomirski, ki je lani izdal knjigo o jugoslovanskem kmetijstvu. Med udeleženci so tudi Anton Vojtizek, ravnatelj osrednje zveze poljskjh kmetijskih organizacij, ga. inž. Salina Ponjatovska, nadzornik organizacije ženskega kmetijskega kela. Ga. Ponjatovska je sestra poljskega kmetijskega ministra Ponjatovskega in potuje r nj*gcvo hčerko V poljskem odposlanstvu so dalje inž. Jerzi Zaleski, načelnik kmetijske proizvodnje v lnnetijsk?m ministrstvu, Ignac S-larz, pred ednik prve poljske zdravstvene zadruge in ravnatelj ljudskega vseučilišča in dr. Javorsk-" predsednik osrednja zveze kmetijske miadine. v našo država pridejo torej najuglednejši zastopniki poljskega kmetijstva, ki so že delj ča&a v tesnih stik j h z zvezo zdravstvenih zadrug v Beogradu in s Kolom narodnega zdravja v Zagrebu. * 23. t m. pride v Jugoslavijo 40 bolgarskih agronomov, ki bodo kot gostje našega agronomskega združenja prepotovali vso našo državo in si ogledali vse pomembnejše kmetijske ustanove ter *e seznanili s kmetijskimi razmerami pri nas. Gostje pojdejo na Oplenac, v Beograd. Novi Sad. Karagjorgjevo. Vukovar, Belje. Osijek, kjer si bodo ogledali živinorejske kmetijske zadruge na podrečju savske banovine, nato pojdejo pa v Zagreb in okolico in v Ljubljano. ■ Med bolgarskimi agronomi je mnogo uglednih oetevrs-ti iz kmetijskega ministrstva in kmetijskih znanstvenih zavodov ter mnogo praktičnih agronomov. Vodi jih inž. Bojan Petrov, generalni inšpektor kmetijskega ministrstva v Sofiji. Radio Ponedeljek 21. septembra Ljubljana 12: Ameriški plesni orkestri na ploščah. — 12.45: Poročila, vreme. — 13: čas, spored, obvestila. — 13.15: Operne fantazije na ploščah. _ 14: Vreme, borza. — 18: Pisani zvoki — igra Radio orkester. — 19; Čas. vreme, poročila, spored, obvesti« ia. — 19-30; Nac. ura: Prva srbska prima-cija (Blača Curovič_jz Beograda).—19.50: Harmonisti pojo na ploščah__20.10: Zdravstvena ura: Jesenske nevarnosti (dr. I. Pire). _ 20.30: Koncert klasične komorne glasbe izvaja Ljubljanski kvartet. — 21.30; Koncert Radio orkestra. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. _ 22.20: Radio--jazz. Beograd 17.20: Klavirski koncert.—17.50: Narodne melodije. — 18.40: Plošče. — 20; Prenos Smetanove opere »Dalibor« iz Nar. gledališča. — 22.40: Lahka in plesna muzi-ka. — Zagreb 17.40: Lahka godba orkestra. _ 20; Prenos opere iz Beograda- _ Praga 19.10: Plošče in; plesna muzika. _ 20.10: Sarasatejeve violinske skladbe. — 20.30: Zvočna igra. — 22.15: Plošče. _ Varšava 19; Orkestralen in pevski koncert. — 21: Mahlerjeva IV. simfonija. — 22.15; Pester program—23: Ples.—Dunaj 11.25; 'Kmečka glasba na ploščah. — 12.20; Orkester. — 16.05; Koncertna akademija. _ 16.55; So« dobna poljska glasba. _ 17.35: Plošče. — 20: Melodije iz avstrijskih dežel. _ 21: Ura sodobne glasbe. — 22.10: Orkestralen koncert — 23.15; Avstrijski skladatelji.— 23.45; Plošče. — Berlin 19.15: Klavirski koncert. _ 20.10: Ura vedre glasbe.—21.15: Melodije z juga. _ 22.30; Koncert za lahko noč. — Miinchen 19; Plošče. _ 20.10: Orkestralen koncert _ 23; Plesna muzika.— Stuttgart 19.45: Mešan program. — 20.10: Leipziski kaleidoskop. — 22.30; Lahka glasba orkestra in solistov. — 24: Smetanove, Brahmsove in Čajkovskiieve skladbe na ploščah. — Rim 17.15; Vokalen in instrumentalen koncert.—19.20; .Mešan glasbe, ni program. _ 20.40: Violinske m klavirske skladbe. _ 21.50; Plesna muzika. Torek 21. septembra Ljubljani 12: Repi J luciran koncert na vurliških orglah. — 12.45; Poročila, vreme. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15; Zahaven opoldanski 6pored (Radio orke« ster). — 18: Koncert Radio orkestra, — 19; Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. —1 19-30; Nac. ura. _ 19.50; Reproduciran koncert na dveh harmonikah. _ 20.10; Prevrednotenje premoga (prof. Fr. Pengov).— 20.10: Večer lahke glasbe in veselih pesmic. Sodelujeta tamburaški orkester in kvartet »Fantje na vasi«. — 22- Čas, vreme, poročila, spored. — 22.20: Radio»jazz, vmesna vložke poje g. Mirko Petrovič. Beograd 17-20: Koncert narodne glasbe. — 19.50; Violinske skladbe. — 20.10: Narodne pesmi. — 20.40; Plošče. — 21.10: Orkestralna glasba. _ 22.20; Ples__Zagreb 17.30; Lahka godba orkestra. _£0; Prem* opere iz Nar. gledališča. — 22.50: Lahka in pesna muzika. — Praga 19.10; Operetna muzika. — 20.30: Janačkova opera »■Polet gospoda Brucka na luno«. — 22.15: Plošče- — Varšava 19.10: Orkestralen in pevski koncert. — 20; Klavirski duetl. — 21: Ope, retni večer. _ 22.25: Violinski in klavirski koncert. _ 23: Plesna glasba na ploščah__ Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16.05; Pk* šče. — 17.20: Klavirski koncert — 20; Melodije gozda. — 22.10: Skladbe za četo. — 23.15: Plesni orkester. — Berlin 19.15: Trije muzikanti z godali. — 20-10: Recitacije, — 20.30: Humperdinck; Mauriška rapsodija. — 21; Lahka godba orkestra__22.30; Vedra narodna glasba. — Miinchen 19* Komorna glasba. — 19JV Pesmi. _ 20.10:' Millocker« jeva opereta »Zakleti grad«. — Čuvaj pomeri, ali riba ima še vedno 231/* cm. Nič več in nič manj! Peter pa 6e vda: »Pa imate tudi pravo m.?ro? Po miojem je najmanj 30 cm dolgar- »Pravo, pravo, kako pa!« odgovori čuvai »Kar nazaj jo vrzite!« »Saj je že mrtva, kaj bi jo metal mrtvo v vodo!« ugovarja Peter. »Predpis je predpis!« de čuvaj, mu vzame ribo in jo vrže v vodo. Potem pa pravi: »Zdaj grem domov kosit- Čez pol ure se vrnem!« In odkrevsa proti koči. »Bog rte nesi!« zamrntra Peter in jezno vrže trnek v vodo. Pa čaka in čaka. A ni nič. Kaikor da so šle tudi rite h kosilu. Nenadoma pa zašumi za njegovim hrbtom-Prestrašeno se Peter ozre. Za njim stoji kmetsko napravljen človek in se mu rezi v obraz. Iz oči mu sije posmeh in lokavost- »Nočejo prijeti, kaj?« vpra8a. >2e. že, ali tiste male, izpod 24 cm!c pojasni Peter. »Vsak nima srreče!« pravi tujec: »Meni eo pa le prijele tudi tiste veČie. Le poglejte !« In dvigne vrečico, ki mu visi z levico in iz katere kukajo ribji repki. Peter privleče trnek iz vode Tn zaprosi; Pokažite! »Poglejte!« pravi tujec tn privleče iz vrečice pet lepih postrvi. Vsaka je daljša ko 24 cm. »Kaj po boste z njimi?« poizveduje Peter. »Prodal jih bom, ali pa pojedel!« pravi oni in že tlači ribe nazai v vrečico- »Pa jih meni prodajte!« reče Peter, ki mu ie srečna misel šinila v glavo. »Zakaj ne« odgovori tuiec. »Za dobro kilo iih je. Tri kovače mi daite, pa bodo vaše! Le čuvaju tega ne povejte v« Peter prikima in kmalu leže ribe v njegovem nahrbtniku. Le eno pusti zunai Ko se ozre. da bi oovedal tujcu zakai. tega že nikjer več ni. Pač pa zapazi, da je čuvaj stopil iz koče in da io maha proti vodi- Hitro naitakne Peteir lepo postrv na trnek in io vrže v vodo. Ko začuti, da ee mu je Čuvaj dovoli približal zavrti koio tn privleče postrv iz vore Sname io s trnka in dvigne-»No kaj pa ta?« »Ta pa. ta!« preceni Čuvaj 2e od daleč. »Takole 32 cm bo imela!« Peter pa se dela. ko da je *ajen takega lova. Brezbrižno vrže trnek v vodo in de malomarno; »V zadnji pol uri sem vjel pete-ro takih!« »Hm!« se nasmehne čuvaj neverno. »Ne verjamete?« reče Peter, nasloni ribnico na vrbo, se obrne in odpre nahrbtnik. »No. poglejte«, pravi in privleče na dan vse postrvi. »Hm,« se čudi čuvaj. »Za eno celo kilo jih je! Ali jih vzamete domov?« »Kako pa?< gleda Peter debelo. Ali morda mislite, da jih bom vrgel v vodo?« »Ne, to ne-'« pravi oni. >Ali Ce jih vzamete domov, so po 20 din kilo!« Peter zaziia od začudenja, kakor riha na suhem. Kako po 20 din! Saj sem jih sam nalovil!« »Le poglejte pool lastilo. Tam je vse zapisano. Nalovljene ribe so last lastnika lova. Če jih pa hoče lovec, jih lahko vzame po znižani ceni 20 din za kg- Kar v listek poglejte!« Peter ne reče nič več, temveč molče odšteje dva kovača in pravi; Zdaj pa mi je dovolj tega! »In iztegne roko po rlbnici. Ali ribnica je plavala sredi reke. Na trnek se je bila vjela riba in jo potegnila v vodo. Peter gleda nekaj časa za njo. Ko pa spozna, da je e pogledi ne prikliče nazaj, zadrgne nahrbtnik, si ga vrže na hrbet m jo ub Volnene jesenske obleke Prva jesenska obleka, ki si jo mislimo nabaviti, je seveda iz toplega, volnenega blaga. To je obenem ludi za večino žensk dovolj nenavadni, da pritegnejo tudi najbolj razva- Krzno z blagom Mnogi novi ovratniki na plaščih in tiidi-:na kostumih so sestavljeni iz krzna in blaga. Taksen način dopušča več modnih ina« čic in ie seveda tudi cenejši kakor izdelaš va izključno krznenih ovratnikov. Tako je :n- pr. visok, pokončen ovratnik iz blaga spodaj obšit z lahno drapirano progo iz mehkega krzna, k; jo zavežemo v dva dolga konca v obliki moške kravate. Ali pa ima drapiran ovratnik iz blaga zvončasto nagii« ban, krznen »fichu«, ki sestoji iz dveh navzgor se zožujočih delov (skica). Seveda pride za taksno sestavo v poštev le voljno, kratkodlako krzno. jeno oko. Tu so predvsem mnogi odtenki modre barve, od slivnatc in sivkasto modrih vse do zelenkasto modrih in vijoličastih to« nov, ki prehajajo ponekod že v rdečkasto nianso. Nekakšen prehod med vijoličasto in rdečo barvo je barva potemnele vijoline in pa tista nenavadna vijoličasta — rdečkasto — rjavkasta barva, ki j, Francozi pravijo >puce<: barva bolhe. Rdečo oarvo zasto* pata razen tega tudi oba njena jesenska odtenka: rjasto rdeča in temna vinsko rde« ča barva. V zelenem so moderni 0'ivni toni in temna barva iglastih dreves. Mnoga rjava blaga Imajo vijoličast ali rdečkast odsev. Težko se bo odločiti, kaj ne? Pri vsej svoji preprostosti mora »mala« obleka imeti nekaj posebnega, nekaj, kar povdari osebno noto in modno izkušenost nositeljice. Samo ena, lepo zasnovana podrobnost zadostuje, da vtisne celi obleki pečat tiste samosvoje umevne elegance, ki jo pri nekaterih ženskah tako občudujemo. Nekaj takšnih oblek najdete na naši ski ci: SHvnato modra obleka ima spredaj 6ve« že in mladostno učinkujoč vložek iz belega pikeja, dočim je mali. pokončni dečji ovrat* niček iz blaga obleke. Vložek spremljata dve navpični progi iz blaga, ki v zvezi s šivi nad pasom tvorita nekakšno imitacijo bolera. Rokavi so v zapestju nabrani (1. 6kica). Naslednja obleka je iz olivno zelenega blaga ter ima pas in ovratnik z dvema dolgima konicama iz žameta, ki je za okrasje kostumov in oblek letos znova moderen. Život te obleke, ki tvori obliko kratkega in gladkega kazaka, je po sredi zapet z gumbi ,in na ramenih všit v kratko sedlo, ki je nad rokavi izpeljano v dva koničasta konca. Rokavi so gladki in opremljeni z ozkimi, zgoraj koničasto zaključenimi man« šetanii, krilo pa je okrog in okrog položeno v široke, do polovice prešite gube (2. ski* ca). Rjavo angora blago je rabilo za obleko v priljubljenem plaščnem kroju, ki ima pod vratom koničast vložek iz rumene svile, obdan z moškimi, reverji. Štirje gumbi in pas iz blaga spredaj zapenjajo život, ki pod pasom prehaja v obliko plašča. Žepe na ži» votu in na krilu .družita dva pokončno ši« va, ki lepo oblikujeta postavo. Na ramenih lahno nabrani, sicer pa ozki rokavi so opremljeni z rumenimi manšetami (3. skica). Obleko z malim, štrlečim kazakom, ki ie letos na višku mode, si zamišljamo iz gladkega, rjavkastega blaga. Zanimivi ovratnik, ki ga tvorita dva serpentinasta, zgoraj nabrana in prepeta konca, je podložen s kontrastno svilo. Kazak je spredaj zapet s tremi gumbi, rokave pa ima na ramenih precej bogato nabrane (4. skica). Blago v lepi vijolični barvi Je dovolj ne« navadno in učinkovito, da moramo takšno obleko ukrojiti na moč gladko. Tako ima obleka na naši skici gladek sprednji del z visoko stransko polo, ki obenem tudi nado-mestuie ovratnik. Trije veliki gumbi za« penjajo to stransko polo, ki je zgoraj neko« i' lil:o upognjena in tvori poSevno linijo. Sprednji del krila je takisto vstavljen a poševnim šivom (5. skica). Tu je ie obleka ie tankega, vinsko rdeče- Sa tvoriva. Na ramenih j« nabrana v tri ratke, zaporedne vrste, ki razširijo zgornji del rokavov ln nokoliko nagubajo iivot. Mala penUia iz istega blaga zapenja lahno drapirani Vratni izrez. Život |e ob pasu drapiran in na obeh straneh nabran na enak način, kakor to vidimo na ramenih (zadnja skica). Zdravniška posvetovalnica Mladosti Vse vaše težave, zlasti pa inipd« tenca vefjethO ifch&jajO i« prekomernega uživanja alkohola in kajenja, kot sami priznavate. Mislim, da bi bilo najbolje, da popolnoma opustite alkohol in kajenje. Hrana na. bo zadostna in krepka. Predvsem morate mnogo počivati in solidno živeti, kaiti preutrujenost sama na sebi je gotovo mnogo pripomogla do tegft stama Ogljikovo kisle kopelji priporočamo, vendar samo pod nadzorstvom zdravnika. Zdravila, ki jih navajate, je mogoče dobiti samo na re« cept. Receptov pa ne moremo sporočiti. Marija; Zdravljenje k a pa vi ce pri žen.-ki e.stvar, ki zahteva MnOgO potrpljenja, lato od zdravnika, kot od bolnika. Ako iniale še sedaj močan, bel tok, bi bilo najbolje, da prevzame zdravljenje zdravnik sam. bo« disi v kaki ambulanti, ali pa v bolnici. Eden izmed važnih pripomočkov zdravljenja ka« pavice je predvsem mirovanj«, kar je doma težko izvesti. Zdravljenje v bolnici vsaj začasno, dokler ne preidejo težki Znaki, bi vam "svetoval že iz tega razloga, ker iniate mogoče kake komplikacije s strani sečnega mehurja, ksr je treba tudi zaraviti Mogoče so seveda še druge komplikacije n. pr. vnetje sklepov i. t. d Ako vam razmere ns dopuščajo zdravljenja v bolnici. Živite takole: Jemljete tablete, ki eo bile predpisane kakor tudj sedeče kopelji v od"edku hrastovega lublja, kj ga lahko naberete sa.-mi. Za Časa perila se morate posehno pazi« ti in čuvati vsakega napora, da se ne bi vnetje razširilo naprej v trebušno votlino. Skrbite za redno odvajanje. Hrana naj ne bo p:kantna, zlasti ako bi Čutili, da peče vo-zdravljenje trajalo dolgo Ča*a, vendar ima. te po drugi strani upanje, da bodo ti zrn-i da. Kakor po eni strani moram reči, da bo sčasoma izginili, tako, da bo c«io stanje vsaj znosnO- M. M. Ljubljana: Vzrok, da nimate že 3 mesece perila, je lahko zelo različen. Če je nosečnost izključena, bi prišla v poštev še špecijelna obolenja oz. nezadosten razvoj spolnih organov, nadalje slabokrvnost in ie-tika. V vašem primeru bt mislil na sla« bokrvnost in svetujem sledeče. Uživajte mnogo jeter bodisi v omaki, ali v obliki cmokov. Nj treba pa v tem pogledu pretira« vati, da se vam jed ne upre. Ostala hrana naj bo mešana. V svrho boljše prebave uživajte domač črn kruh Če se vam 6tanje ne bi v d oglednem času izboljšalo, oodete vendar mornli k zdravniku. Ako nimate sredstev, morete biti na podlagi ubožnega spri« čevala brezplačno pregledani v ambulanci tukajšne bolnice, aH. pa na mestnem fizika* tu. A. K. Ljubljana; Ako vam je bila v bolnici zaradi starosti odsvetovana operacija, bi bilo dobro, da poskusite odpraviti to nadlogo s pomočjo injekcij, s katerimi se da ozdraviti zlata iila Ta metoda bo za vas gotovo bolj primerna kot operacija, po kateri je treba ležati približno 6 dni. Ležanje v postelji pa je Za stare ljudi nevarno, da se jih ne loti pljučnica, kateri lahko podle« žejo. Nasprotno bi pa svetoval gdč. hčerki operacijo. To pa samo v-tem slučaju, ako ima res velike težave (bolečine, krvavenje). Sicer pa naj jemlje odvajalna sredstva, da bo imela mehko etolico. Priporočljivi so tu« di hladni odh'adki. Posebne diete vam ni treba držati. Z. P. Ljubljana; Vaši podatki so preveč pomanjkljivi, da bi mogsl vsaj približno odgovoriti. Izvolite malo obširneje popisati težave in pa kdo vam je postavil diagnozo. Radij v Ljubljani Prejeli »nio: Dne 15. VlH. 1936. obravnava Vaša zdravniška posvetovalnica tudi zdravljenje rakov ter piše med drugim, da radia pri nas žal še nimamo pač pa ua ga imajo v Zagrebu K temu si dovoljujem pripomniti, da je v Vašem listu izšel lansko leto članek, in sicer kot izvleček iz mojega preda« vanja, ki sem ga imel ob priliki tečajev o zdravljenju raka pred zdravniškim foru« mom.-V tem predavnju sem Izjavil, da je množina radija v Ljubljani taxo velika, da moremo ž njim zdraviti vse kožne rake, rake na ženskih spolnih organih, vse rake in slične nevarne novotvorbe. Ki 6padajo v mojo stroko in ravno tako premnoge kožne bolezni. V zvezi s tem sem demonstriral veČ med njimi tudi nad 3 let ozdravljenih rakov, kar moie potrditi veliko pri teh te. čajih udeleženih zdravnikov. Po izjavi slav. nega rakologa dr. Blumenthala so imeli tedaj, ko je bil on ie v Berlinu na njego* vem institutu dvojno množino radija, kakor ga imamo v Ljubljani. S U> množino so zdravili dnevno 35 do 40 bolnikov in bi mi mogli torej z našo množino zdraviti dnev* no do 20 bolnikov. Smelo trdim, da bi «e odpomoglo velikemu delu radi]6ke potrebe pri nas. Če bi bil ta radij neprenehoma v uporabi. „ To bi b lo tembolj potrebno, ker ima Zagreb, kamor so mnogokrat brez potrebe od« takajo velika sredstva za zdravljenje raka, sam premalo radija Radij je nepogrešljiv tudi v brezupnih primerih, ker desinficira in čisti rane. ter lajša bolrčine. Ker imata Zagfeb In tudi Beograd premalo radija in ker je radii razen operacij glavno sredstvo za zdravljenie rakov je vendar že zadnji cas. da se tudi v Ljubljani ustanovi oddelek za zdravljenje raka z radijem. Zan>mi< vo i p. da mi ie že pred več kot 10 leti posrečilo loseci. da se ie dalo v proračun 300 000 krrn za nabavo ramja. da je pa ta znesek žal porabil v druge svrhe. Ne smp se tudi pozabiti, da sem bil prvi v Ju^ go-laviji, ki si ie nabavil in ki je uporabljal radij za zdravilen je rakov. Iz teh «'zva?anj dodi. da ni pravilna tr. ditev. da ne bi imeli v Ljubljani radija in dn je težko umeli zakaj a a ne vidijo, kier b! morali vidpti. Nerazumljivo ni skoraj bi. lr>. zakai =e poštam parent) v druia me« sta in nosijo bre7 no'rebe iz Slovenijo ve« lika sred-tva ki bi lahko o«tn1a tu in se z nj:m množina radija veča'a doma. Dr. 1'oeaoiiik Josip (predstojnik oddelka zn u5e«ne. no«n« in vratne boleznt v sp!o~ni l>olnici). S A H Veleturnir v Nottinghamu je na novo razporedil kandidate za šahovsko svetovno prvenstvo. Med mlajšimi velemojstri jc do-siej več let veljal za najmočnejšega Flohr, v Nottinghamu pa so ga kar trije prehiteli: Botvinnik Fine in Reshevskv. Vsi trije so tudi mlajši od Flohra in imaio torej najbrž več razvojnih možnosti. — Med starejšimi se je posebno krepko uveljavil Capablanca. Pokazal je zopet svojo nekdanjo odliTno formo. tako da ga že splošno začenjajo smatrat' za nairesnejšega tekmeca dr. Eu-weja. V Ameriki so baje že pričeli s pripravami. da osigurajo svojemu favoritu zopet-no borbo za svetovno prvenstvo Seveda bo prišel Capablanca na vrsto lahko šele leta 1938. ker za jesen prihodnjega leta je določen revanžni mateh med dr. Euwcjem in dr. Aljebinom Se letošnjo jesen pa nameravajo v Capablancovem rodnem mestu Ha-vani prirediti panamerikanski turnir, ki bo imel menda prav prvovrstno zasedbo: Capablanca, Fine, Reshevsky Kashdan, Dake, Kupchik. Marshall, Grau. Pleci itd. Iz Evrope bo na turnir vabljen baje samo Bot-vinnik. Za šahovski svet bo tak turnir gotovo velik dogodek; nam Jugoslovenom kljub temu ne bo prišel posebno prav, ker sedaj najbrž ne bo mogel Capablanca na nameravano turnejo po naši državi. Najvažnejša Capablancina partija v Nottinghamu je bila pač ona z dr. Aljehinom, ki mu je 1. 1927 iztrgal svetovno prvenstvo. Capablanci se je v težki partiji tokrat res posrečila revanža. Dejansko sicer ta točka sama Capablanci ni prinesla prednosti v turnirju: Capablanca je porazil Aljehina, Aljehin Flohra, Flohr pa Capablanco. Rezultat bi bil torej isti. če bi bili vsi trije med seboj mirno remizirali. Šahisti pa so takole mnogo bolj zadovoljni, saj so videli med tremi favoriti nravo, »krvavo« borbo in prišli do nekaj odličnih partij. Holandska obramba Beli: Capablanca Črni- Dt. Aljehin 1) d2—d4 e?—c6 2) Sgl— f3 fž—15 Kadar hoče dr. Aljehin kot črni igrati za vsako ceno na zmago, se posluži vedno holandske obrambe, ki vodi do zelo zapletenih pozicij. 3) g2—g3 Sg8—f6 4) Lfl—g2 Lf8—e7 5) 0—0 0—0 6) c2—c4 Sf6—c4 To jc teoretična novost, ki jo je menda prvič poskusil dr. Aljehin proti Flohru v Podjebradih in se mu je dobro obnesla. Tudi Capablanca mu otvoritve same v partiji ni mogel ovreči. 7) Ddl—b3 Tu dama ne stoji ravno najbolje. Bo'j še nadaljevanje je 7) Dc2 ter nato Sc3 in even-tuelno še Sel in f2—f3. 7)..........Le7—f6 8) Tfl—dl Dd8—e8 9) Sbl—c3 Sb8—c6 10) Sc3—b5 Da .odvrne črnega lovca z dobrega polja f6. Lf6—d8 10)..... 11) Db3—c2 Dama se že- umika. Na naravno potezo 11) Lf4 bi namreč črni igral d6, 12) d5, Sa5!, 12) Db4, c5!, 13) Da5, c6l z boljšo pozicijo. 11)..........d7—d6 12) d4—d5 Sicer igra črni e5 in doseže najidcalnej"o pozicijo v holandski obrambi. 12)..........Sc6—b4! 13) Dc2—b3 Sb4—a6 14) d5 : c6 Sa6—c5 15) Db3—c2 Sc5 : c6 Črni je na poučen način pripeljal na c6 skakača. da od tam kontrolira važna polja d4 f4. g5 in c5. 16) S;3—d4 Hočeš — nočeš mora beli menjati skakača, da razbremeni pozicijo. 16) .... Sc6 : d4 17) Sb5 : d4 LdS-PS 18) Sd4—bi Dd8—c7 19) Lcl—e3 a7—a') 20) Sb5—d4 Lc8—d7 21) Tal—cl Ta8—e8 Obe stranki sta dokončali svoj razvoj. Črni sc je dobro branil in dosegel ena! o pozicijo. Seveda ima beli, ki kljub izgubi nekaterih tempov ni napravil nobene prave napake, še vedno nekaj inicijative. kakor je to ob obojestransko pravilni igri običajno. 22) b2—b4! Na damskem krilu črni nima figur, pa poskusi beli prodreti s svojimi kmeti Grozi c4—c5. 22)..... b?-—b6 23) Sd4—f3 Nadaljevanje načrta na damskem krilu ni bilo prav izvedljivo: 23) a4, c5!. 24) S'o3, Sc3 s prednostjo za črnega. 23)... Se4—c3 Uvcd v naoačno kombinacijo. Dobro je bilo mesto tega enostavno Lcb ali S

Najmlajši brat japonskega cesarja, princ M i U a s a, plava na konju čez reko blizu Tokija vetnlk CJS5 v©Ip «3 ponarejevalci? sscaarja Ptiček Je pobegnil, ko ena l^Tli. i:z-2lc~lc. 2e S2a sledu Pred časom jc dobila varšavska | oli-ija zaupno sporočilo, da je dospe! v Variavo rumtinski odvetnik Gabriles u in siopil tam v stik z znano družbo, ki p maieji potne liste. Policija je prvotno mislila da gre samo za mednarodno družbo za ponarejanje i potnih listov, toda po daljšem opazovanju je ugotovila, da je Gabiilcscu tudi v zvezali cev. Bankov-i >t> že izjalovljeni, manjkal je s u,o ši' p dj pnVsc nika romunske državi!: l.a like I j o Ip:s ki je zelo , težak j? -bli malo u-t: vi'. Iz z idrege naj ; bi j m poni"gai n te_a i:(!.)v s i. \ baš ko so hoteli , . ... - - t • i ■ -i - 11.11 < ■ r i» !1 ■ _. i ;' -11 > (. z nekim tiskanem m z osebami, ki so j.h i , . 1 • . . , ..... ■ bankovci < it m p i p som dogotovifi in .jih poslati v [invi-et. .?•■ prišla vmes policija. sumili ponarejanji denarja. Nekega dne so hitro prijeli in za rrabili pet članov te tolpe. Eden izmed aretirancev je izvršil, na policijski stražnici simomor. drugi so prizmili. da so v fskarni iVeLIi za 121 milijonov lejev rinpunskih bankov Sedaj -1 v varšavi pitc ki zbuj j loTio pozci.ost. i'o 'a glava ponareje-v.iiske to'p • edvi trik tla1' I s-u jc znal ITavfrsno odkuriti :n pio t s mu nič ne š':i"!i 51* .Titi ■ . XJ'-- : 5 * .-t ■.-A s*r\ .-—v t .i J 'f t. -t O Jj U.' Š 'sto'A .^t/i .. S Mož, ki naj bi MS VZ3? svc^.-sr^s £.»'jdta V Holiču na Moravskem so ob udeležbi kak.šrrh 3001) ciganov iz Češkoslovaške, fu-goslaviie. Rumunske, Poljske, Nemčije i'i Francije pokopali oOletnega VaHava Benou* ška. ki so ga njegovi roiaki poznali pod imenom najpoštenejšega cigana na svetu Ta mož nj bil v resnici nikoli kaznovan, razen majhne denarne globe, ki jo .ie nn= ra! plačati pred leti. Benoušek ni l)!1 samo o-ebno po'!e!i, t c n j več i« poštenost pridi-! i' va! ludi svomui patepuškim rojakom, na katera ie Hi «1 velik vp! v V ogromnem pi.'rrcbppm -j revodu ki sa ie spremljal na pokopališč", c bilo na !oi'ne ciganskih vo' ir vt"" (•••»an-kih kare- nr« je iaralo na te- za bi- i -«:i ?a!o-t:nke (>!• odnrlem gro» mu Ta . 'ni !:o kn1' !'.-ve čedf.o. t: ^ '■rnvnia! " topluni l>esedami ''uiinik in postavljal njeuo--c m ciganom za vzgled Veliko povpraševanje p3 cie^Hlh na Angleškem Neki prekupčevalec z zemljišči v Lonilo* nu je te dni sporočil čudno dejstvo. Pri njem 'eži, je dejal, več nego sto povpraše; vanj po majhnih, neobljudenih otokih. Te otoke bi interesenti imeli radi popolnoma zase. Toliko otokov, kolikor bi jih ljudje radi. sicer okrog Anglije ni na razpolago, posebno, če od njih še zahtevajo, naj bodo mični in udobni. V oceanih pa je dovolj takšnih otoclkov, ki 60 pravi zemeljski raji, ai za takšne otočke, čeprav daleč od sveta, se v zadnjih letih dobijo tudi mnogi kupci. Pred nedavnim je lastnica neke mlečne farme v Essexu P de B Bo\ven*CoIthui stova kupila Iri otoke. Mingulay, Berneray in Pabbay v zunan.ih Hebridili ob škotski obali. Ta nakup je, kakor vse kaže, da) pobudo drugim interesentom, ki se jim vidi pojest otoka največji ideal. Tudi Hugh Rut-ledge. slavni vodja neuspešnih ekspedicij na Mount Everest, se je naselil na samotnem otočku zapadne Škotske. Zakon podaljšuje življenje Poročeni žive delj nego neporočeni, ki jih tudj češče obiskujejo bolezni Ameriške zavarovalnice so po triletnem delu izračunale, da dosegajo zakonski ljud* je povprečno višjo starost nego nejioročeni. Razlika znaša nekako '-0 odsiotkov. Za te račune so bile potrebne preiskave, ki so pokazale, da obiskujejo sanice in sa* mice mnoge bolezni v dosti večji meri neg") poročene ljudi, tako pred vsem influenca, pljučnica, jetika. malokrvnost, kap, razne srčne in želodčne bolezni, vnetje slepiča in sladkorna bolezen. Število neporočenih, ki umirajo za posledicami alkoholizma ie za 400 odsto'kov višje nego isto število pri po? ročenih ljudeh. Pljučnice in prehladne bolezni razsajajo med samci in samicami v večji meri pač zato. ker ti ljudje običajno nimajo urejene- ga življenja fn doma Isto je z želodčnimi boleznimi, kier ie v glavnem kriva neredna in nepravilna prehrana Edina bolezen, kj napada samce in nesauice v enaki meri, ie rak, a ludj tu je značilno, da je med ne» poročenimi ženskami 23 odstotkov več takih, ki so žrtev prsnega raka, nego med poročenimi. Končno so tudi nezgode med neporočenimi češče nego med poročeni* mi. Več nego dvakrat toliko samcev umre zavoljo njih. .Medicinske razlage za to ne vedo, menijo le, da gre za duševne vzroke. Seveda pa se vrednost te statistike precej zmanjša, če pomislimo, da ;e že med sanis ei in samicami veliko število vsakovrstnih pohabljencev, dedno obremenjenih, bolnih in takšnih, ki se sploh ne morejo poročiti. Strojepiska — milijarder jeva hči Naključje odkrilo in združilo očeta in hčer Skoraj neverjetna zgodba, ki spominja na enodinarske romane, se je zgodila v Biarritzu. V nekem tamkajšnjem elegantnem hotelu se je nastanil bogat Američan, ki so ga imenovali bombažnega kralja iz Los Angelesa. Iskal je stenografko, pa se mu je javila plavolaska, mična osebica, za katero sprva ni imel nobenih oči, ker mu je dajalo diktiranje preveč dela. Ko pa je g. Warrens, kakor se imenuje mož. čez nekaj časa lepo dekle malo bolje pogledal, je pobledel in ustavil delo. Prosil je r,tajnico«, naj mu pove svoje ime, koliko je stara in da-li nima neke sorodnike v Rouenu. Gdč. Dorette Bellierova je svoje ime povedala, pa da šteje devetnajst let in da izvira njena mati iz Rouena. Pred sedemnajstimi leti pa sta se obe preselili v London, kjer se je mati preživljala kot učiteljica jezikov, dokler ni pred devetimi leti umrla. Nato je Warrens mično dekle nenadno objel in ji v njeno presenečenje odkril, da se je bil pred kakšnimi dvajsetimi leti v neki francoski vojni bolnišnici, kjer je ležal kot ranjen ameriški poročnik, seznanil z njeno materjo. Negovala ga je tako, da se je vanjo zaljubil in to ljubezen mu je tudi vračala. Oba sta bila srečna, toda mož ji je prikril, da je že poročen. Ko je to zvedela, ga je zapustila. Pozneje je zvedel, da je porodila deklico in se preselila v London, vendar pa ni mogel dognati njenega naslova. Dorette mu je priznala, da ji mati res ni hotela n:koii povedati imena njenega očeta. Tako sta se oče in hči po golem naključju našla in bivša stenotipistka, ki je postala nenadno milijarderjeva hči, je ta čas že na poti v svojo novo domovino. Mož s tridesetimi imeni Morilec, begunec iz Cayenne in zopetni vlomilec Po enajstletnem iskanju so končno izsledili in prijeli moža s tridesetimi imeni, ki je bil dvakrat obsojen na smrt, nato pa pomiloščen na prisilno delo. Karel Brenner se imenuj1 ta mož « pravim imenom in se je rodil 1892. v Lyonu. L. 1918. je z dvema pajdašema umoril neko Evgeniio Moretovo. ki ura je /a-ač'la pri vlomu. Obsodili so ga na smrt, nato pomilostili na prisilno delo in ga poslali v kaznilnico v Saint Laurentu. Po prvem pobegu so ga 1. 1921. spet prijeli in poslali na kaznilniški otok Salut v Cayeni, odkoder je 1. 1925. s štirimi sojetniki znova zbežal. Odtlej je manjkala vsaka sled za njim. Ni čudno, kajti mož si je nadel drugo ime, pod imenom Bruleur se je tudi oženil. Vmes je v Venezueli in Caracasu izvršil dolgo vrsto zločinov. L. 1927. je ostavil ženo in otroka ter odpotoval v Barcelono, nato se je vrnil v Caracas, kjer se je izdajal za trgovca z dragulji. Njegovi - dragulji« so bila bela dekleta, ki jih je prodajal po Južni Ameriki. Samo ob sebi umevno, da se je bavil poleg tega tudi s prodajanjem mamil. Neka revolucija v Venezueli ga je pregnala iz dežele. Menil je, da so ga na Francoskem že pozabili in je prišel v Pariz. L. 1930. so ga zasačili pri tatvini in ga pod izmišljenim imenom zašili za tri mesece. Pod imenom Charlesa Chaude-fonda je pozneje zbral celo tolpo okrog sebe. Zgodilo se je mnogo vlomov in tihotapskih dejanj, ki jih je vodil sCharlot«. Mož je bil prevejan tako, da je stanoval nad orožniško kasarno v Parizu. Tu je bil dolgo časa res najbolj varen. Sedaj pa so mu končno prišli na sled in so ga prijeli, pa bodo poskrbeli, da nc bo imel nikoli več prilike vršiti svojega zločinskega rokodelstva. Pijani konj Staro kljuse, ki ga je cigan hotel spraviti v denar Nekje na Moravskem so imeli velik koni* ski sejem in na tem seimii je nasta'a ve« lika panika. Neki konj. ki ga je privedel njegov lastnik iz Prestoieva. ie več mož, ki so ga hoteli natančneje ogledati, z udarci kopit vrgel ob tla in se odtrgal. Z veli* kimi skoki je potem dirjal po sejmišču sem in tja in |>ovzročil med ljudmi nepopisno zmešnjavo. Nihče ea ni mogel uieti. končno so pozvali gasile Po razirh brezuspešnih poizs k asih, da Iti <_'a ukroti'-i, si je eden izmed I uasilcev izmislil, da bi poskusil svojo srečo kakor co\vboy z lasom. Res mu je uspelo, da je živali zadrgnil zanko oiirocr vratu. Ko si je ukročeno žival potem poldižje ogledal l>olicist, je v svoje začudenje dognal, da diši po alkoholu. Konj, ki ie 5e pravkar igral mladega ognjeviteža, se je- izkazal sedaj, ko je alkohol opravil s svojim .spodbujajočim vplivom, za staro kljuse. Nnjegov lastnik neki cigan, ga je bil napojil z žganjem, da bi 2a lahko prej prodal. Goljufivega cigana so aretirali. Vojna — grozovit mlin smrti Pomenljiv govor ameriškega ministra Hulla Na tretji konferenci svetovne energije v \V.ishinmonu j • nrel ameriški zunanji minister Cordel llul! velik govor, ki je zbudil veliko pozornost v vsej javnosti in ki dobro pojisnjuje zakaj se Zediiijene države 11;; rdel Hull je govoril med drugim o vojni in je dejal: »Ljudstva morajo končno razumeti, da je vojna grozovit mlin. ki mu kamne predstavljaj) zmotno kopriF-nje po nacionalni ekspanziji in sebična stremljenja neodgovornih mož. Ta mlin ženejo strah in sovraštvo, nezaupanji in dvom. Zrno ki ura ta mlin melje, pa je patriotična mladina -veta. ki je prijiravlje-na. da sledi vsem danim jim poveljem, čeprav »o ta povelj:; le pier•7 ; % t nf: < ^ VSA BO V ZNAMENJU TELEFUNKEN ZVEZDE! telefunken t +1 telefunken t;+1 telefunken 4 + 1 telefunken 3 + t telefunken 4 + 1 telefunken 7 + 1 NAŠE GESLO s ZA MALO DENARJA... MNOGO GLASBE PROSPEKTE POŠILJA BREZPLAČNO O lemens a. d. ZAGREB: BOGOVIČEVA 1 Po propagandiii razstavi „Za naš les*4 Starodavni slos kmečke hiše v naše vasi! Kamen In opeka izpodrivata stavlmi les v gozdnati Jugoslaviji Ljubljana, 19. septembra. Odkar je nameril človek prve korake ▼ »vet, je nudila zemlja svojemu osvojeval-cu varno zavetje. V tisočletjih naše zgodovine so propadli nešteti narodi, zamrle so visoke kulture. Na razvalinah nekdanje moči in slave so zavladali svetu novi rodovi, osvajajoča civilizatorna sila je posegla v vse kotičke sveta. Po vseh velikih uspehih in usodnih porazih se je človek zatekal pod varni krov svojega doma, da je okrepljen po počitku v novem jutru spet posegel v življenje. Pračloveku Evrope je bilo prvo pribežališče skalna votlina. V sosedstvu mogočnih talečih se lednikov, kjer so žuboreli potoki m so se nalik orjaškim solzam spuščali slapovi v doline, v bližini temnih pragozdov, prostranih lovišč na j razno vrstne jše zverjadi, je poteklo življenje prvih ljudi, ki jim je bilo orodje preprosto izdelano iz kamna in kosti. Iz votline k lesu, ilovici in kamenju Korak naprej v bivanju in opremi je bila selitev človeka v stavbe na koleh. Davni drvarji so prvič posegli v gozd. Poznali ao že baker m bron ter s priostrenim orodjem pripravili kole, jih zapičiK na plitvih rekah ali jezerih, nedaleč od brega v tla. Nanje so pričvrstili lesena mostišča, jih obdali z neobtesanimi hlodi m pokrili s slamo, praprotjo pa tudi klanimi deskami. sredi sibirskih tajg ždi bradati lovec istočasno ko se raduje vedno brezbrižnega življenja v lesenih kočah, pod zelenjem palmove strehe, poldivji otočan v večni pomladi Južnega morja. Pisano pobarvane lesene hiše ob vsej norveški obali, pa lično grajene stavbe delavskih kolonij, ki jih napredna gozdnata Finska postavlja svojim podanikom, so prav tako mične, kakor so značilne za zemljo vzhajajočega sonca lesene vasi, s slikovitim ostrešjem, ki vzporedno z izrazitimi pagodami kitaj ske zemlje spet tvorijo visok napredek stavbarstva v primeri s preprostimi bungalo-vi avstralskega otočja. Visoko pridvignjene, z lesenim tramovjem opažene polzida ne starinske hiše srednje Nemčije, pa še krepkeje priostreno ostrešje hiš porenskih patricijev, ki jim je strehe pokril bližnji renski škriljevec, so verno zrcalo narodove tradicije. Nemec je doumel klic svoje zemlje prav tako, kakor nemo pričajo lične vasi in mesta Škotske in velikega dela Anglije o času, ko je otoško carstvo gradiio napredek prebivalstva na lesu danes žc skoraj iztrebljenih gozdov. Alpski lip kmečke hiše Gozdne pokrajine vseh celin so postavile v vasi in mesta najznačilnejše stavbe lesene konstrukcije. Na jasah skandinavskih gozdov, pod znožjem Karpatov in Kr-konošev, v Češki Šumavi, na Kavkazu, v Pirenejih in predvsem v Alpah je nastal mmm •"TUJ"' ™ " Vegova rojstna hiša. Leseni alpski tip s slamnato streho in zidanim stanovanjskim prizidkom Takšne enostavne kolibe so nudile za-iretje ljudem nekako do 1. 1300 pr. Kr. Po-«4ej je zemlja zmerom bolj pritegnila člo-Teka nase. Začel je obdelovati polje, udomačil je živino in prej nestalni lovec se je naselil blizu svojih posevkov. Pokril je preproste jame z vejevjem, lubjem ali mahom, ostrešje kakršno imajo še danes drvarji in pastirji v gorah, je postalo prvi umetni stavbni element poljedelca. Človek je spoznal koristi zemlje in ilovice, pričel je zida-jfci stene ali je pa iz šibovja spletene steče zamazal z ilovico. Tako zagrajeni prostor je bil obenem shramba za orodje, dom za človeka in žival. Z odprtega ognjišča je uhajal dim skozi strešno odprtino. Polagoma je človek položil nad glavo nizek strop, nastalo je podstrešje, kjer so spravili orodje in pridelek. Na pobočjih so naši predniki podprli svoje koče z debli ali so jih podzidali. Nastala je klet, kamor se je počasi umaknila živina. Majhna okna so bila ob mrazu zadelana z deskami ali cunjami. Čim je človek spoznal koristi železa, je Z novo izdelanim orodjem začel krasiti dom s preprostimi okraski. Pred sovražniki je umaknil svoje kolibe na utrjene hribe, raznovrstno zidana, razpadla gradišča so še dandanes tudi pri nas priča davne preteklosti. V zibelkah stare kulture se je človek oprijel prav tako lesenega kakor tudi kamnitega stavbarstva. Les je bil gradbeni material najstarejših bivališč v kitajskih nižinah, les, kamen in ilovica so gradili domove starih Indov in Egipčanov. Libanonske cedre so padale za gradnjo prekrasnih palač in templjev, klasična grška kultura je črpala svoje stavbarsko in likovno umetnost iz velikih kamnolomov marmorja. Kamen se je selil kot gradbeni material v rimsko kulturo, debela hrastova in mecesnova debla so morala pasti za Venecijo, da je nanje postavila kamnite palače. Iz Sredozemlja je sililo klesano stavbarstvo v zaledje Evrope, ki je že sto- kmečki dom, ki je po svoj! gradnji in arhitektonski izpopolnitvi ohranil najlepše, dragocene sledove narodnega okrasja m orna-mentike. Res je vsa gozdna Amerika razširila lesene stavbe daleč v prostrane farme in plantaže, v vseh šumovitih pasovih Azije in Afrike je les bil prvenstveni gradbeni material, ali izrazito alpski tip, kakršnega srečavamo po Švici, vzhodni Franciji, južni Nemčiji, severni Italiji, velikem delu Avstrije in Slovenije ter deloma še po severnozapadni Hrvatski je naj verne j si odraz pravega razumevanja človeka, ki je doumel koristno združiti s praktično porabo lesa. Južnoslovenske zemlje, od Triglava do Črnega morja, so bile še do nedavna tipičen primer prilagoditve človeka na okolico. Leseni domovi so zavzemali daleko večje ozemlje, kot ga je osvojilo na Balkanu bizantinsko — grško in italijansko kamnito stavbarstvo. Naši davni predniki, ki so prišli v novo domovino iz Zakarpatja, so zasedli vse drugačne pokrajine s podnebjem, kakršnega prej, v močvirni nižinski zemlji Lesena kmečka hiša iz I. 1791. pri Sv. Ožboltu nad Škofjo Loko tetja prej poselila svoje vasi in mesta z lesenimi, najizrazitejšimi stavbami človeške dejavnosti hi če bi pogledali dandanes v naselja obljudene naše zemlje, bi opazili, da je človek prilagodil prav v stavbarstvu svoje pribežališče nujnim potrebam okolice. Na visokem severu je razgrnil poleti Eskim jelenove šotore prav tako kakor se zateka v deževju in vročini pod plahte še zmerom nestalni nomad v sibirskih stepah, pa Reduin in Arabec v afriških puščavah. Za debelimi bruni globoko zasneženih kolib ciiicimttBODOoooamDnooonnoo Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! IJIIUI^« . »m Majhni, dostikrat iz protja in ometanl t ilovico so kmečki domovi Prekmurja in ravninskega dela države Je udomačil z nekaterimi spremembami tudi na severnem Goriškem in ponekod v Reziji. Iz nižinskega dela v okolici Ljubljane prehaja alpski leseni tip kmečke hiše v dolenjskega. Kakor je okolica gorenjskih vasi bolj košata, zemlja visoko dvignjena pod nebo, prav tako so tudi gorenjski domovi z obsežnimi gospodarskimi poslopji mnogo večji ko skromnejše hišice mirnejše, valovitejše Dolenjske. Na robu Bele krajine prehajajo po večini lesene hišice že v dinarski tip, kjer so na vsem širokem pasu, od Kolpe do Črne gore in srbske Mo-rave prevladovale še pred stoletjem značilne brvnice. Dinarske brvnice Zaradi kulturnih vplivov iz več smeri so bili tudi domovi naših prednikov različno grajeni. Najstarejše majhne brvnice, kakršne so še ponekod, so postavljali stari Slovani kar na tla, na dve temeljni bruni, da so jih lahko prenašali. Polagoma so na gozdnih kr-čevinah nastajale polbrvnice, na zidani podstavek so položili bruna, nanje poveznili visoko pridvignjeno streho iz skodel, z malo odprtino zgoraj za dim. Zadružno življenje je prisililo gospodarje, da so priključili k prvotnimi koči še novo, tako zvano ostavo, temno shrambo za orodje. Za ženski spol so postavili posebne vajate, spo-redne zgradbe. Stara brvnica je dobila sobo z lončeno pečjo, dograjeni so bili še leseni hlevi in vse skupaj so ogradili z motom. Marsikje v Sumadiji imajo še lepo izrezljane lesene vratnice pri vhodu na dvorišče. Meštrovicev rojstni dom, tip primorske kamnite hiše niso poznaR. Slovenci, ki so prodrli najde] j na severozapad »o posneli v gradnji svojih domov bližnje sosede. Na Koroškem, Kranjskem in delu Štajerske je nastal slovenski alpski tip kmečke hiše, ki se Raradžičeva rojstna hiša. Iz stare srbske brvnice se je razvil ometan nadzidek s sobo, leseno kuhinjo, skodlasto streho in tipično dimnjačo Stare, tipične lesene brvnice ao danes ie prav redke. Izpodriva jih zmerom bolj moderno stavbarstvo, ki od Save sili v Bosno in Srbijo. V ravninskem delu države j« prav kakor v dolini Morave in severnem Povar-darju še v navadi dom, katerega stene iz bi-čevja ali protja so ometane z ilovico. Turški orientalski tip lesenih stavb, postavljenih na zidanem podstavku in opasanih zgoraj z značilnimi pomoli in prizidki, počasi izgineva. Vztrajno podlegajo naši leseni domovi novemu načinu gradnje. V nekdanje hercegovske in črnogorske gozdnate vasi, kjer so prevladovale še nedavno lesene baite, prodira zmerom bolj kamniti tip hise, ki je posebno v oblasti Vasojevičev in na meji Albanije že prej imel svojo zastopnico v kulah. Od roba Ljubljanske kotline, od Postojne do Istre in dalje po vsem jadranskem primorju do Skadra, po kraških poljih Hercegovine in zapadne Bosne go- spodari kamnita eno — aH dvodelna kraška hiša, prizemna, * enim, le poredkeje z dvema nadstropjema, z velikim kaminom in brez peči. Nazaj k gozdu! Industrializacija je kakor drugod tudi pri nas živo posegla v lesno stavbarstvo. Kamen in opeka gradita vasi sredi gozdov, tipično lesenih bajt, starih prič naše narodne tradicije je zmerom manj. In če se izletnik dandanes vrača s katerihkoli planin v doline ali mu ne zagrabi srca neka čudovita domačnost, ko ugleda na jasi gozda prvi samotni kmečki dom, ki so mu temelje, stene in streho zgradile zamrle celice gozda! Kako različen je ta vtis od onega. ki ga je deležen turist, če se spušča k morju, h kamnitim vasem! Mrka okolica kamnitega doma nc more nikoli izraziti tako lepe arhitektonske ornamentike, ki se skladno odraža od preproste bajte sredi večnega šepeta gozdov. Stari leseni kmečki domovi vsebujejo znaten del ljudske kulture. Tradicionelni simbol prednikov postaja predmet naše evolucije, preobražajoči se človek menjava obliko, način gradnje in opremo svojih domov. Razvojna smer, ki je spremljala kmečki dom od jKičetka enostavne do visoko razvite lesene konstrukcije, se iz ravninskih predelov umika v gore, kjer so še ostale tipično pastirske bajte in najprimitivnej-ša zaklonišča, kakršne imajo še danes preprosti narodi, kljub tisočletnemu obstoju. Toda še zmerom prebiva ogromna večina ljudi v lesenih stavbah. Moderne države, ki imajo lesa na pretek, pospešujejo znova gradnjo lesenih ali pollesenih hiš. Ali bi res tudi pri nas ne mogli dvigniti našo lesno stavbarstvo, ali res ni mogoče zaceliti ran, ki jih žgo na našem telesu primeri, da umirajo ljubke vasice s prijaznimi lesenimi kmečkimi dvori, da se tihotapi v naselja sredi gozdov licu naše zemlje tako ne-domač stavbni slog! Ali bomo res dopustili, da bodo tiste lepe hišice sredi zelenega sadovnjaka, ki jih ujame naše oko iz bežeče-ga vlaka, kjer se pod slamnato streho, za obtesanimi bruni in drobnimi okni skriva toliko naše lej*e folklore, pristno našega okrasja čez nekaj desetletij j>opolnoma izginile? Zakaj bi ne bilo mogoče, z nasveti in pripomočki moderne gradnje vzpodbuditi deželo, da vstanejo v naših vaseh novi leseni domovi, kjer bo skozi okna in cvetlice spet pozdravljala popotnika vesela pesem dekleta, visel z lepo izrezljanega hodnika duhteči snop rdečih nageljnov? Tisti lepi prisrčni domovi, v katerih še diha neskvar-jena poezija naše deviške zemlje, kmečke hiše, ki so bile topli, rodni dom celi vrsti najodličnejših mož naše vezane, nevezane besede in učenosti —ine. Tipičen turški tip hiš iz okolice Sarajeva Naročite „Jutro"! Naročite „Jutro"! U četrtek, dne 24. septembra pozor na zičeteli mm romana A. PoH/er: Kritika pravi: »Izredno napeta zgodba, bogato pretkana z ljubezensko in pusto-lovno romantiko povojnega življenja ...« Tej sodbi se boste pridružili! Naročite „Jutro"! Naročite „Jutro"! i Veličasten pogreb Stanka Lavrenčiča Postojna, 19. septembra. Pogreb vetepoeeetnika in trgovca g. Stanka Lavrenčiča ki je tako nenadno nai, star komaj 60 let, se je vršil v sredo ob pol 18. uri in je veličastno izpričal, kako velike ljubezni in spoštovanja je bfl deležen ugledni pokojnik. Njegovo krsto ao krasili številni venci, poki on jeni od prijateljskih slovenskih pa tudi italijanskih družin. Vsa Postojna je kropila pokojnika in ee uvrstila v iahri sprevod h katerem« ao prihiteli tudi številni kmetje h okolico, da tako izkažejo pokojniku hvaležnost, saj jim je s vojo uslužnostjo. veliko sposobnostjo ter t znanjem jezikov koristit kakorkoli je le mogeL Tudi Italijani so ee pridružili pogrebu. Ob grobu je vsa množica jokala. - Ferdo Karis na zadnji poti Maribor, 19. septembra. Danes popoldne je bfl na mestnem pokopališču na Pobrežju pogreb višjega postnega upravitelja v p. g. Ferda Karisa. ŠtevS-na udeležba na pogrebu je pač najbolje pričala, kako priljubljen je bil pokojnik v vseh krogih našega mesta. Polnoštevilno so h® navzo-čni zastopniki vseh nacionalnih fe kulturnih društev, zlasti Sokola, Narodne Odbrane, Jadranske Straže, Nanosa, Jadrana in mnogih drugih. Svojega dolgoletnega tovariša so spremili rra, zadnji poti polnoštevilno njegovi stanovski tovariši. P-ed mrtvašnico je zapelo pevsko društvo Nanosa tinobno žalostinko »Vigred«. o4> odpetem grobu pa se je poslovil od pokojnika predsednik Nanosa- Marino Kralj ter v imenu Jadranske Straže prof. Bizjak. Ko je pevsko društvo Jadran zapelo žalostkv-ko »človek glej«, »o se veule prve grude na rreži grob. ^ »Jutro« je v petek priobčilo lep nekro-log o blagem pokojniku g. Ferdu Karisa, višjem poštnem upravitelju v pokoju, ki je preminil v Mariboru. Temu življenjepisu naj dodam kot svojemu najboljšemu prijatelju še dvoje posebno značilnih črtic iz pokojnikorega značaja, ki nista bili omenjeni. Blagi pokojnik je bil vse življenje iskren Jugosloven m kot takšen seveda tudi najbolj vnet Sokol. Ko sva se pred nekoliko tedni sprehajala neko nedeljo dopoldne po tivolski aveniji, se mi je čudno zdelo, da ga pogosto pozdravljajo mladi ljudje ki se mu prijazno nasmihavajo. Na moje vprašanje, odkod ima toliko znancev, mi je odgovoril: »To ne velja meni, ampak mojemu sokolskemu znaku; zakaj obvezno je, da mlajši Sokoli pozdravljajo starejše z znakom. Sinoči j>a sem bil v večji družbi,« je nadaljeval umrli prijatelj, »kjer me je vprašal neki star znanec, zakaj še zmerom nosim sokolski znak, ko si ga v Ljubljani malokdo natika. Ali jaz sem mu odvrnil: Karis ga bo pa nosil do zadnjega diha! Nisem se bal starih avstrijskih, nemških in italijanskih sovražnih oblastnikov, pa se tudi ne bojim domačih nasprotnikov Sokolstva!« Njegov značaj ni ldonil nikoli, čeprav je baš v Jugoslaviji doživel največja razočaranja in bridkosti. Dovolj, če navedem samo eno, da je bil »kronski ujx>kojenec.« Vrbu tega so ga degradirali že kot upokojenca od prejšnjega avstrijskega »višjega« kontrolorja na samega kontrolorja. Bridko se mi je zaradi teh krivic pritoževal, toda nikdar ni izustil žal besede o svoji domovini. Naj bi bil ta značajni in neustrašni pokojnik svetal vzor naši mladini! Ti pa, dragi prijatelj Ferdo, počivaj sladko v jugoslovenski zemlji, kamor ne segajo bridkosti in prevare pozemskega živlienja! Pri jat d}. Sokol Sokolski praznik v Moravčah, Lepe * sa» stavami okrašene Moravče so doživele na praznik 8. t. m. lep sokolski dan. Domače društvo je priredilo 4avni nastop, katerega so 6e udeležila bratska društva vsega okrožja. V nadvse častnem številu in z dvema praporoma je prišel v Moravče tudi Sokol ni. iz Ljubljane. Ob pol 15. ee je formiral veličasten sprevod z domačo godbo in štiri« mi prajx>ri na čelu. Sprevod, ki je štel okrog 300 oseb, se je ustavil pred Zadružnim do. mom, kjer je z balkona pozdravil Sokole in goste v imenu domačega društva starosta Toman. Nato je govoril o pomenu Sokolstva župni starosta dr. Pipenbacher. Govorom so sledili navdušeni vzkliki Jugoslaviji in kralju Petru II. Sokoli so zapeli »Pesem so» kolskih legij«, godba pa je zaigrala državno himno. Burno pozdravljen od domačinov in tujcev je krenil sprevod na telovadišče, kjer so v dežiu nastopili vsi oddelki: 70 moške in ženske dece, 7 konjenikov iz Ljubljane, 25 članic ženskega naraščaja. 27 članov mos skega naraščaja, 29 članic in 30 članov. Javni nastop je zaključila orodna telovadba. Zaradi dežja je bila prosta zabava pod obs sežnim gospodarskim poslopjem br. Lavra-ča, kjer je neumorno igrala domača godba. Sokolska eeta pri S». Barbari y Slov. goricah je priredila prejšnjo nedeljo lepo igro >Miklova Zala« z zelo dobrim uspehom. Polno gledalcev* je z velikim zanimanjem sledilo tej učinkoviti igri. Vsem igralcem in igralkam polno priznanje in zahvala, zlasti režiserju br. Francu Serdinsku. Igra se bo ponovila pri gostilni .Jakoba Medve« da na sokolskem odru, ker v šoU ni več prostora zaradi otr-Sk, CENE MALIM OGLASOM Po 50 par ca besedo, Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno prt-•tojbino Din 3.— za Šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, U Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln Zenitve se zaračunajo po Din 2-— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek ta enkratno objavo oglasa Din 20.—«. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objava oglasa Din Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra< odgovor, priložite Le, če zahtevate od 3«* v znankah Vso pristojbine za malo oglase je plačati pri predaj naročfla, odroma jih je vpoelati ▼ pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Ju tra", LJubljana« Bf*seda 1 Din. davek 3 Din za Šifro aLi lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17* Din. Pri »Cebav« t St. Vidu Vam nudim do-HMfte koline vsako soboto in nedeljo. Točim samo pristna štajerska in dolenjska vina. Za obilen obisk se priporoča Milk« Bitenc. 22563-18 Danes k »Sodčku« na domače krvavice, pe č«>nlce tn sladki mošt. S prLporofca Nežka Hud-ITIJL, Zabjek. 22734-18 Na urico prijetne glasbe r kavarno Tabor. 22694-18 (Jostilna pri Panju V-jgova ul. 10. vat vabi na novi sL&dk! mošt in na priznano najboljši do>njski cviček in fina štajerska vina. Ob vsakem ča^u razna gorka ln. mrzla jedila, vrt balinišče. Dane* ln vsak veter Igranje na klavir, pertje itd. tako da se •wak gost kar najbolje ln domače počuti edi no 1« v gostilni pri Panju. — Zatto vsi in vee š- dan« v Vegovo ul. 10 na veselo domačo zaba vo. — Se priporoča ln Vas vabi Tone Huč. — Na »videnje. 22725-18 Novi sladki mošt točimo T postih)) Kmetič na Aleksandrovi cest: 5. 22612-18 HALO! Vsi ▼ restavracijo »Pod skalco« Mertni Tra; 11.. kjer se toči pristno štajersko, dolenjsko ln damatln-sko vino. Vse po najnižjih cenah; v nedeljo pristne krvavice. Za obi len obisk se priporoča ln vabi. 22643-18 Danes na ražn ju pečeni prašiček ter be okranjsko črnino; f" priporoma: Prerp luh Marija Hr&deCkega c. 76. 22648 18 Več čevljarskih pomočnikov 1 prešivalko (steparico) in 1 prirezovalea. sprejme takoj Anton Jager, čevljarski mojster, Ostrožao št. 70. Celje. 22444-1 Šteparico inteligentno, zmožno nemščine, sprejmem. Stalno mesto. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 32443-1 Krojaški pomočnik za mešano delo. dob- takoj delo. Pogoji: Dober in vesten delavec, s prakso za fino konfekcijo in športne artikle imajo prednost. Krojačka rad;ona. Dobri-lina 15, Zagreb. 22450-1 Izurjene pletilje samo za Linkslinks stroj — sprejme F. Kos. Židovska ulica 5. 22480-1 Učenca s primerno izobrazbo, sprejmem v trgovino na deželi. Istotam dobi mesto trg. po močnik. Ponudbe tla ogl-odd. Jutra pod »Učenec pomočnik«. 22488-1 Beseda 1 Din. davek S Din »a Šifro a!! dajanje naslova 5 Din. NajmanjS snesek 17 Din. Zastopnike ea obročno prodajo naših posnemalo ikov, brzoparilni-kov itd. iščemo. Ponudbe nas! ot iti na »Persons« — Ljubljana. pošt. predal 307. 31-1 Blaga jničarko marljivo io veščo in tudi zanesljivo, z dobrimi spričevali ter po možnosti z ne kaj kavcije, sprejmem za register blagajno. Vprašati r gostilni »Orao«. Martin Bedjanec, Z« greh, Franko-pa-nska nI. 13. 22963-1 Šiviljo verzlrano v krojenju in ki ima veselje do samostojnosti. Išče krojaški mojster. — Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Toaleto«. 22698-1 Žensko mlajšo m»č Izurjeno v deJikateci z dobrimi spričevali, sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22702-1 Ekonom neoženjen. trezen, z večletno prakso v vseh gospodarskih panogah. tud: v hmeljarstva. dobi takoj mesto. Ponudbe s prepisi srpričeval in navedbo referenc na podružnico Jutra v Celju pod značko »Savinjska dolina 78«. 22517-1 Brivski frizerski pomočnik izurjen v damski in moški stroki. dobi mesto "L oktobra. Apačnik Franjo. Pra-gereko. 22918-1 Dekle neko'lko vajena mlekarne. tprejme v službo. Poizve ee Zalar Franci ška. Prešernova ul. 54. FZ-1 Ključavničarski pomočnik stavbeni, dobi takoj za poslenje. Josip Reb^k. ključavničarstvo. Ljub ljana. Cankarjevo na-brtžje 9. 22742-1 Zmožnega z« trgovske zadeve, iščem s 50.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. JutTa pod šifro • Zmožnost«. 22635-J Mesar poslovodja, zmožen kavcije dobi takoj mesto v Ljubljani. NasJov v vseh posl. Jutra. 22501-1 Lepo sobo s kuhinjo dobi brezplačno kdor prevzamt varstvo vile v okolici Ljubljane ter oskrbo in čiščenje male ga vrta okoli nje. Zelo ugodno za upokojenca, ki zna ravnat: z vrtnim drev jem. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za konski par brez otrok«. 22509-1 Krojaški pomočnik zmožen tudi konfekcije z lastnim strojem, lobi službo. Naslov v vseb posl. Jutra. 22611-1 Izurjeno šiviljo sprejme pletilnica. F. M. Rozman. Ljubljana. Židovska 7. 22614-1 Mladenko dobro, zdravo in pošteno, ki je tudi pridna za delo. sprejmem k dvema nedoraslima otrokoma. Naslov v vseh posl. Jutra. 22600-: Maserko za na dom iščem. Ponudbe samo z navedbe cene na o^l. odd. Jutra pod šifro »tzuSena«. 23584-1 Brivskega pomočnika dobrega, mlajšo moč ln učenca, sprejmem takoj Kralj Stjepan. frizer, Tyrševa 55. Ljubljana. 22686-1 Mala družina •drarniSka. 'šče samostojno perfektno kuharico za vse, poleg pomočnice. V obzir pride samo pridna, poštena, z dolgoletnimi spričevali, v starosti nad S5l»tno dekle, 3 tedne dopusta. Dr. Branisavljevič. Jajce, Bosna. 2"2463-l Brivskega pomočnika dobre»» delavca, sprejmem takoj. Točne podatke. — Simunac Jurij, brivec. — Kranj. 224S4-1 Izurjeno pletiljo veščo tmii v šivanju pletenin takoj sprejmem. Trgovina pri Solncu. Poga-čarjev trg, Ljubljana. 22680-.1 TJrarskega pomočnika tSčero. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra pod 5;fro »Samski«. 22678-1 Pekovski pomočnik dobi takoj mesto. Prednost. s strankami. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 22693-1 Izobraženo deklico boljšo, ki zna nekoliko servirati, iščemo za takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Govorim nemško«. 22727-1 Pomočnico dobro Izurjeno v plaščih in kostumih za fino de'o sprejme Modni atelje Fani Jager. Resi jeva c. 13/L 22629-1 Šiviljsko pomočnico in praktlkantinjo, sprejme 3alon Pariš, Ljubljana. — Tyrševa 36. 22712-1 Poslovodinjo zmožno 15—20.000 kavcije, sprejmem za modno trgovino. Nastop 1. oktobra. — Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Kavcija«. 22791-1 Kurjača za centralno kurjavo, ki bi opravljal tudi posle hišnika in bi čistil delavnice, išče večje podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prosto stanovanje«. 2274>t-l Gospodična dobi stalno službo, ako vloži Din 10.000. Obresti in ostalo po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jotra. 22775-1 Vodja razpošiljalne, izvežban v sestavljanju cenika, manipulacij s klišeji. sestavljanju naročil, vešč slovenske in sebohrvatske korespondence dobi takoj mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovska hiša, Zagreb«. 23505-1 Gospodično veselega značaja do 18 let starosti z dobrim sopran glasom, katera ima veselje za godbo, takoj sprejmem v solidno damsko odbo. Ponudbe s sliko na kapelnika Kavarne Leon Ljubljana. -32506-1 Modistko sprejmem. Salon »Mira«. Mestni trg 7. 22588-1 Več izurjenih pletilj in eno pletiljo za rokavice teT učenko, sprejme Marija Jenko, Celje, Dečkova cesta št. 3. 22776-1 Pevovodjo iščem za podeželgki zbor v bližini Maribora. Plača po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22767-1 Službe išče Vsaka beseda dO par; lavek 3 Din ta lajanje naslova B Din. najmanjši tnesek 18 Din. Gospodična fina kuharica, popolnoma perfektna v vseh hiš nih delih. lepa 1'ina spričevala tudi od vodii nih m-st v večjih pod-Jetjla išče službe event ko* gotpodinja ali po dobno — Cen j ponudbe prosi pod »Tudi inozem stvo« na podr. Jutra — Maribor 32762-2 Mlad mož izvežban pri strojih, vesten in pošten delavec, ki govori in oiše slovensk' in nemško. išče primerne službe v strojnicah, za slu go. čuvaj« ali kaj sličm-ga. v večjih podjetjih Popolna zanesljivost in vestnost. s katero se je izkazal v dosedanjem službovanju. so tanj najboljše priporočilo. Ponudbe prosi pod šifro »Vse za delodajalca« na ogl. odd. Jutra. 22277-2 Mlad trg. pomočnik absolvent dvorazredne Tg-šole 6 mesečne prakse v ve letrgovinj išče namestitve kot praktikant za dobo šest mesecev v večji trgovini, po možnosti v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22250-2 Trgov, pomočnica stara 18 let, vajena vseh hišnih del. želi premeniti mesto. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Delavna in zanesljiva«. 22138-2 Gospodična z večletno pisarniško prakso in z znanjem tujih jezikov. išče zaposlitve. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Starejša«. 33430-2 Trgovski pomočnik dober špecerist. detajlist, išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32442-2 Trgov, poslovodja mešane stroke, s kavcijo, išče mesto za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32440-2 Frizerka zmožna trajne, vodne ln železne onduiacije, išče mesto. Nastop 1. oktobra. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Frizerka 24«. SB445-8 Primerne zaposlitve denarne pomoči ali t>oznan-stva, išče zelo izobražena in nadarjena gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pomoč nujna«. 23473-2 Plačilni natakar dobro verziran v vseh poslih, reprezentativen, govori več jezikov, položi kavcijo, išče kjerkoli na-meščenj«. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj ali pozneje«. 3346S-2 Absolventka učiteljišča išče službo vzgojiteljice, domače učitelj:re al; kaj sličnega. Ponudbe na od. odd. Jutra pod »Učiteljica«. Grafičar t!po-foto-reklamni konstrnk-ter. bivši nčenec neke nemške grafične akademije, dovršen tipograf 'in strojni stavec na Linotype). z večletno prakso v tiskarn in pri reklami, išče namešče-nja. V poštev pridejo lahko samo večje tiskarne in podjetja. Ponudbe pros m pod > H340« na Public tas. Zagreb. 25154-2 Kot ravnatelj hotela išče službo Slovenec, pod jeten.s prakso v velemest nih podjetjih, z znanjem nemškega, francoskega, an Reškega in italijanskega jezika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Strokovnjak«. 83403-2 Trgov, pomočnica prikupljiva in poštena, želi prementi službo. Zmožna tudi samostojnega vodstva. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna z garancijo«. 2t2S28-2 Bivša učiteljiščnica išče zaposlitve kot vzgojiteljica pri boljš; druž ni. — Govori slovensko, italijansko in deloma nemško. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Vzgojiteljica-učiteljiščnica«. 234,79-2 Natakarica solidna, priljubljena, e kavcijo, išče službo. — — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Simpatična«. 22754-2 Fant vojaščine prost, želi mesto eluge ali kakršnekoli stalno zapos'itev. zmo žen 8000 Din kavcije v hranilnih knjižicah ln 1500 gotovine. Ponudbe Je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Lastno kolo«. 22731 2 Kot pomočnica k gospodinjstvu jn otrokom gre učite^ica v Ljubljano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32706-2 Modistinja perfektna v svoji stroki, želi menjati službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2-:7in. lavek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Diu Dobro zastopstvo al tovarniško skladišče — iščem, z 25.000 Din bančne garancije. — Ponudl»e: Srhmolka. ogl. zavod. No-visad. 224/0-5 Zastopstva in komisij, skladišče za dravsko banovino vsake stroke sprejme takoj dober prodajalec in orga nlzator. vpeljan, agilen ln pošten. Prima reference — po po-rebl kavcijo v gotovini do D!n 50 000— Ponudb - na ogl" odd. Jutra pod »Verziran — pošten 50.000« 23471-5 Potnik išče I ji tvrdko za Slovenijo, eventuelno krajevno zastopstvo za Ljubljano. — Izkušen prodajalec, dobrega nastopa, dobro vpeljan, z dokazljivimi uspehi. — Promptne ponudbe pod »Agil u. seriPs« na ogl. oddelek Jutra. 33612-5 ertet (de) Klavirski pouk po ugodni coni. Sv. Petra nasip 41. 22578-4 Nemško govoriti in teorijo se nanče vsi po moji najboljši metodi. Posamezni Ln v skupinah. Informacije od 10—'^13 in zvečer. — Gregorčičeva 7, pritličje, desno. K. Ljutova. 22723-1 i Opekarna ' popolnoma nova tn moderna z vso lzde ano zalogo naprodaj. Vprašanja na novhtro, LJ. poštni predal 146. 22690 6 Beseda l Din, lavek „ Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oin Učenca ^pridnega, poštenega s primerno šolsko izobrazbo sprejmem v trg. mež. blaga E. Lfischnigg, Šmarje pri Jelšah. 22375-44 Absolvent mečfanske šole z malo matirro bi »e rad izučil v trgovin; z manufakturo aH mešanim blagom »Ji temn podobno. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Star 16 let«. 22040-44 Prvovrstno frizerko sprejmem. Ponudbe z navedbo starosti in -nanjem na frizerski salon K rajne, Celje. 22769-1 Krojaškega pomočnika za velike komade »prejme takoj v stalno službo Josip Gaberšek. Griže pri Celju. 32770-1 G. Th. Rothman: Gospod gre na 18 Vrata železniških voz so bila že zaprta, in postajni načelnik se je pripravljal, da bi dal znamenje za odhod. Hitro je gospod Kozamumik odprl ena 'zmed vrat in vrgel svoj pa ženin dežnik v oddelek. Nato je hotel še sam zlesti vanj, a joj, ko od nervoznosti nj mogel spraviti kovčega za seboj. M 40 dobrih zidarjev za gozd Martuljek, spre j me takoj inž. Aleksander Pretner v Ljubljani. Gledališka ul. 4. 22639-1 2 tesača rabim Ponudbe na ogl. odd. Jutra podružnica Jesenice, pod »T-sača«. 22649-1 Natakarico dobro izvežbano, sprejmem. Katera bi prevzela točenje na račun v dobri restavraciji v LJubljani. nekaj kavcije potrebno. Nas'ov v vseh po-i! ovalnicah Jutra. 22644-1 Pletilje z-a stalno iščemo. K Soss, Mehnj trg 18. 32789-1 Deklico staro okrog 15 let. iščem k otroku. Gost:lna Primorje, Medvedova cesita 20. 32786-1 Trgovskega pomočnika sprejme galanterijska trgovina. Pismene ponudbe i podatki in zahtevami na ogl. odd. Jutra pod »Agilen pomočnik«. 22925-1 Šiviljske pomočnice samosrtolne. dobe stalno službo. Predpogoj zna nje nemščine ln slovenščine. V poštev pridejo iz Maribora. Gradca. Dunaja. Salon de Pariš Gosposka uL 4, LJtiblja na. VZm-l Dekle šivilja vajena vsega hišnega dela, išče službo v boljši hiši, event. gre za natakarico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zdrava, poštena«. 22304-2 Trgovski pomočnik agilen, mešane stroke in izložbeni aranžer s l:}Ietno prakso, prost vojaščine, želi premeniti službo. Nastop takoj ali pozneje. — Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvovrstna moč«. 22408-2 V pisarni išče zaposlitve bivša učiteljiščnica z znanjem slovenščine, italijanščine in nemščine. Od začetka bi delala tudi za skromno nagrado. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Marljiva«. 22478-2 Kniigovodinja Išče zaposlitve par ur dnevno ali tedensko. Ponudbe pod »Vestna moč« na ogl. odd. Jutra. 22755-2 Elektroradio- monter vešč vseh v elektro-stroko spadajočib de! in radio aparatov, išče službe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3-406-2 Kot gospodinja grem k udovcu ali starejšemu gospodu, tudi do smrtno. Sem mirnega značaja ter varčna in dobra gospodinja. Dop:se na ogl. odd. Jutra pod »33-letna« 23546-2 Dekle vajena vseh hišnih del, tndi kuhe, z dobrim spričevalom, išče mesta za 1. oktober pri boljši družini n3 deželi. Naslov v vseh posl. Jutra. 22561-2 Samostojne kuharice in dekleta za vsa hišna dela priporoča gospodinjam posredovalnica v VVolfovi ul. 10. Brezposelna dekleta dobe prenočišča. 22617-2 Šivilja za ženske obleke in pepflo gre šivat na dom a 15 Din dnevno. Naslov v vseh posl. Jutra. 3256SU2 Trgovsko vajenko veščo nemščine, po možnosti z nekaj prakse, sprejme Lovšin. Wo'fo-va 10. 22666-44 Učenko ki je dovršila meščansko šolo, sprejme v učenje večja trgovina na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra računarica«. 23431-M Katera šivilja bi sprejela vajenko, staro 16 let, v vso skrbo. Pomagala bi pri gospodinjstvu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22730-44 Prodajalka za trgovino z mešan m blagom išče nameščanje v me- j stu aH na deželi, službo b! i sprejela tudi v slaščičarni. ! Bila je deset let pri ene- i mu podjetju. Naslov v vs»h \ posl. Jutra. 23575-2 Kot hišni mizar sluga ali kaj slične-ga iščem mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalno delo«. 32576-2 Službo sluge ali kaj sličnega, iščem. — Položim lahko tudi kavcijo. Pismene ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Kavcija«. | 22715-2 Blagajničarka in trgovska pomočnica — mlada, delavna, čedne zunanjosti, želi premeščenja, bodisi kamorkoli. Ponudbe na podružnico Jutra Jese-ce pod »Vztrajna«. 327411-2 Beseda 1 Din. lavek 3 Din /a šifro al: lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Absolvent učiteljišča pomaga pri učenju 06-novnoSo ceni aH meččan-«košolcem. Ponudbe pod »Pedagog« na ogl. odd. Jutra. 22674-4 Nemščino poučujem po posebni mi-todl. Vsaka ura 2 Din. prva ura za po^kuš-njo. brezplačna Pojasnila daje Llndlč. LJubljana. Dalmatinova 5. 22753-4 Klavir poučujem po zmerni ceni. Narfov v vseh poslovalnicah Ju'ra. 22756-4 Mlada postrežkinja išče službo. Vajena vseh hišni del. Sprejme tudi pranje perila. Usnjarska št. 1. 23500-2 Deklica pridna in poštena. 31 let stara želi dobiti službo v pomoč v kuhinji. Naslov v vseh posl. Jutra. 23929-3 Prodajalka špecerijske ln delikatesne stroke bi rada pre-menila službo ali pa bi šla prakticlrat v ma nufakturno ali galante rljsko trgovino v Ljubljani takoj ali pa pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra /pod »Prodajalka«. 22303-3 Mlajša vdova inteligentna, zanesljiva, — želi stalne zaposlitve (ev. vodstvo gospodinjstva) pri boljši situirani osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Iščem dom«. 22783-2 Maturantinja učiteljišča, zmožna slovenščine, nemščine in srbohrvaščine, želi mesto k otrokom ali v pisarno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32750-2 15Ietno dekle zdravo, močno. Išče mesta za lzučonje šivilje, hrano ln stanovanje v hiši. gre tu ploščami — ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22266-6 Skungs in vseh vrst kožuhovlno — najugodneje prodaja in spe-cielno izdeluje krznar Josip Dolenc, Ljubljana. Sv. Petra 19. telefon 22-62. 213-6 2 Vavpotičeva originala poceni naprodaj pri Klei-nu, Wo!fov* alrca. 99506-6 Lep žeteasen štedilnik inozemske znamk« poceni prod« Lešnik Igna«, Prose-niško 8. p. Sv. Jurij ob jut iel. 22777-6 Otroški voziček lep, globok, poceni prodam. Rožna ul. 41/II-, levo. 22626-6 Sadno drevje prvovrstno: jabhinej breskve, fcrešnj«, višnje, marelice, orehe, čeiplje in cepljene trte najrazličnejših sort po konkurenčnih cenah. Zahtevajte cenik. Kmetijska družba v Ljubljani. »563-6 Plinsko peč (radiator) m Brockhaoa T/«X:kon fl7 knjigi prodam. A. Kun«, Ljubi jan» Gosposka 7. 23394-6 Prodamo turbino za padec 1.4osteljno preprogo, table, svetlobno reklamo, dežne posode, boljši predpražnik, električno kuhalno ploščo, visoke steklene vaze, ame-rikanske petdelne zložljiv« vitrine, prodam. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Razno«. 28716-6 Redka prilika V«?led odprodaje zaloge, prodajam po znatno znižanih cenah vrvi za perUot motvoz (išpago) vseh vrat krtače, omeia, mrežice aa otročje postelje, žimo. afrtk. oprti (gurte), tržne torbice itd. I. Aadlovlc, Mestni trg 9. (Poleg Skaber-neta. 22637-6 Pozor mesarji Vsled odprodaje za zaloge prodajam motvce (špago) za vezanje salam in šunk. po lastni ceni. I. Andlovic. Mes- ni trg 9. (Poleg Skabenvta) 22638-6 Ženske akte estetske, salonski posnetki, (vzorčna serija 22 Din) ▼ znamkah) Vam pošilja An-tosiewicz, Ljubljana, pošt. predal 51. _ 22786-6 Potnika(co) z« Ljubljano. postranski zaslužek, provizija, iMen takoj. Naalov t v«efa po- Železno peč malo. dobro ohranjeno, prodam. Cluha, Salen- drova 4/L _ 22757-6 Beseda 1 Din. davek S Din sa iifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Dia. Dumas, Grof Monte Christo mm mi kupimo. Ponudite Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. 22467-8 Razprodaja knjig tz kaakurzne mac« »Zvezne knjigarne« po Izredno nt^ktii cenah se vr$i dnevno na Vldov-dansikl cesti št. 1, dvo nlšče. Pohitite, dafc er zaloga trajal Pojasnila pri konknrz-nem upravitelju Lojzetu Zaje, Gledalifika ulica. 7. (Telefon 38—18). 22745-8 Pohištvo Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši nesek 17 Din. Spalnica ta Ta-sno pohištvo poceni naprodaj. Tavčarjeva ulica Ig. 22555-12 Moderno pohištvo samsko tn stensko uro (harfengang) — poceni prodam zaradi selitve. — Naslov v veeh poslovalnicah Jutra. 22735-12 fP riddki Beseda 1 Dta, lavek i Dia w. šifro ali iajaaje iml»>* 5 Dia. Najmanj aewt 17 Dia. Kislo zelje, repo aovo, prvovrstno m riarie« za sarmo v »odfkHi, da-bavlja po naročila v vaaki množini po brezkonkureoft-nl ceni Gasta/v Lrklavee, Ljubljana. Kodeljevo, Pot-Setova 10. Telefon 25-91. Kislo zelje, repo :d tan&o prvovrstno p* brez konkurenčni .eni vsako množino dobavljala. — Bomaa, Ljubijaca dr. P»-tra e. 81 tei. Š5-36 ni-M 45 hI rizlinga prvovrstnega, lahnega, ja najboljše haJoške lege — naprodaj. Informae:je dej* Dr. Schnetlitz, Ptaj. seMi Fige za žganjekuh-o jnam sope* po najnižji cenj v zalogi. J. Oražem, Most«, Ljubljana. 205B3-S8 Lepo jedilnico črno. hrastovo, ugodno proda Boblč, POgnarJeva uL 12/L _ 22623-12 Razno pohištvo staro prodam iz proste roke. Interesenti vabljeni. Ljubljana, Ciglarjeva, 16. 2B562-12 Spalnica hi jedilnica moderna, nova, orehova korenina; kuhinja in emaili-ran š>t«8-16 Bančne, kreditne in denarne posle kupoprodaja vrednostnih papirjev in hranilnih vlog. takoj v gotovini. Isposlu jem najkulantneje razne kompenaacije. plačanje dolgov pri denarnih zavodih s hranilnimi knjižicami. — ALOJZIJ PLANINŠEK, — Ljubljana, Beethovnova ul. 14/1. Telefon 35-10. Znamko za odgovor. 32721-16 Dober obrtnik večje podjetje, išče posojilo cca Din 16.000 proti dobrim obrestim za eno leto. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Varno«. 22734-16 Hranilne vloge vrednostne papirje kupuje Id prodaja najbolje AL Planinšek bančnih kredit, poslov, Ljubljana, Beethovnova nI. štev. 14/L 814-1« Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40, izvršuje najbolje nakup in prodajo HRANILNIH VLOG veeh denarnih zavodov. — Za odgovor Din S znamk. 217-16 Posojilo dobijo državni samoupravni upokojeni uradniki brez porokov proti zaznambi na prejemke. Pojasnila — Poverjeništvo Gradjanske dion. Stedione Daruvar, Ljubljana, Tyrše-va 53. Za odgovor Din 3 v znamkah. 22705-16 TVRDKA A. & E. Skaberne LJUBLJANA - javlja, da jemlje do preklica v račun zopet HRANILNE KNJIŽICE Mestne hranilnice in Ljudske posojilnice. 149-1C Hranihie vloge kupite ali prodaste najbolje potom moje pisarne. Rndolf Zore LJubljana Gledališka ' 12. Telefon 38-10. 22398-16 Hranilno knjižico Spodnještajerske ljudske posojilnice Maribor, do Din 130.000, kupim. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Gotovina«. 23447-16 Srečne srečke drž. razrpd. loterije čakajo na Vas. Rndolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12. Družabnika za rudareko podjetje, edinstveno in brezkonku renčno v državi z vlogo milj. din. v gotovini ali hran. knjižicah, iščemo. Vprašanja na Novblro. Lj., pošt, pr. 146. 22689-16 Y najem Beseda 1 Din. davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Damsko frizerski salon vpeljan, ugodno oddam v najem ali prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center Ljubljane«. 22386-17 Beseda 1 Din. davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši ineoek 17 Din. Okrajna hranilnica v Kozjem proda dobro vpeljano gostilno v sredini ti ga Kozje s poslopji, kegliščem in ca 5 oralov zemlje. — Ona 1(55.000 Din. Plačilni pogoji ugodni. Kupnina se lahko poravna tudi s knjižicami Okrajne hranilnice in Celjske mestne hranilnice. Pojasnila daje Okrajna hranilnica v Kozjem. Ponudbe do 1. oktobra. 31620-20 Administracijo hS t prevzame upravitelj z večletno prakso. Naslov v vseh poelova.nlcaii Jutra. 22685 20 Različne hiše, vile e hipotekami event. tudi za rame viož. knjižice. Imam ugodno naprodaj Prlrtavec Franjo. Ljubljana. Erjavčeva c. 4a Nasproti dram. gle dallšča. 22320 Krasne stavbene parcele ležeče v bližini Tivolija, naprodaj po ugodni ceni. Informacije je dohiti v gradbeni pisarni stavbenika Angela Battelino. Ljuhla-na VII.. Al;aževa ulica 35. Telefon 33-39. 23651-20 Hišo ' Vilo z vsem kamionom, lepim. velikim vnom. prodam. Prevzem hipoteke. Ka*lov v vseh posloval-nl: Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23G81-22 Enosob. stanovanje velika kuhinja oddam v vili Pleteršnikova 4. za oktober ali pozneje. 83618-21 CitateSji inserenfi! Izkoristite dolgoletne izkušnje številnih sJutrovih« prijateljev, ki dobro vedo, da nudi »Jutro« v malem oglasniku vsak dan, zlasti pa v velikih nedeljskih izdajah, številne nasvete in informacije v vseh stvareh osebnega in poslovnega značaja. Kadar iščete ali oddajate službo ali stanovanje, kadar hočete kaj kupiti ali prodati, čitajte »Jutrove« male oglase. Poslušajte tndi dobre nasvete onih, ki že leta in leta inserirajo v malem oglasniku, kadar hočejo sami nasloviti svojo ponudbo na široki krog desettisočev »Jutrovih< čitateljev. Prihranili bote na času in denarju, kajti enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Vas bo poučil, da ima mali oglas dvojno vrednost, če se javi nanj dvojno število interesentov. Oglašujte v »Jutru«, kjer imajo oglasi vedno največji uspeh. Dijakinjo sprejmem v ves*no iskrbo k petošolki odličnjakinji, lasproti učiteljišča. Klav r. Resljcva l/I, drugi vhod. desno. 23127-32 Prazno sobo solnčno, se-parirano, oddam za 150.- Din. Gline«. Tržaška c. 30. 23549-33 Prazno sobo oddam v podpritličju za oktober. Bežigrad 19. gi-5»2-2S Opremljeno sobo s posebnim vhodom, lepo ln zraino od-clam na Miklošičevi cesti it. 6/II. nad-tr., leve stopnice, det-no. 22682-23 Mirno in solnčno sobo oddam solidnemu, fal-n - m u gospodu. Strotma JirJeva ul. 3. 22671-23 2 gospodični (dijakinji) sprejme na stanovanje s prvovrstno oskrbo, kosilnica, klavir, v Gradcu rod-Ivna -lanotta, Schmiedga«*? No. 38. 23516-23 Opremljeno sobo z dvema posteljama, oddam najrajši go»]>odičn.am. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 325^9-23 Opremljeno sobo strogo s 77-2aa Prazno sobo svetlo, iščem za 15. oktober. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oenttsr ali okolica«. 224iGi5-.UJ» Malo sobo čisto, iščem lh mesec dni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra l>od »Din ax>». 33474-cJ3* Za sina šestošolca in. gimnazije, iščem vso oskrbo pri ctrogi družini, ki iina njžješolca, kateremu bi bil pomoč pri učenju. Ponudbe pod »Vika« na ogl. odd. Jutra. 324,^-33» Opremljeno sobo sej»arirauo, svetlo, golnčno event. s centralno kurjavo, iščem za 1. oktober. Ponudbe na ogl. odd. Ju'r» pod »Svetlo«. £3664-23» Katera upokojenka samostojna, sprejme državnega upokojenca na stanovanje in celo oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zadovoljstvo« 23545-23» Sobo išče državni uradnik za li oktober. Ponudbe n« ogL odd. Jutra pod »Soliden uradnik«. 2S5>43-2S» Iščem sobo s posebnim vhodom m takoj, najraje v Spodnji Šiški alt bližini. Ponud- prazni sobi i ^ J*^- .__^ pod »Miren 300«. v strogem centru, pri 1—2 di jaka sprejmem v solidno oekrbo. Klavir. Naslov v vseto poslovalnicah Jutra. 23485-22 Visokošolko (vlsokošolca) sr»-Jmem v vso oskrbo. Poljanska c. 18./H. levo. 22669-22 2 dijakinji ali gospodični sprejmem po nizki ceni v dobro oskrbo. Naslov v vseh pot lova!nlcah Ju tra. 22795-22 Hišo v Ljubljani oddaljeno do pol ure od g'avTie pošte, obstoječo približno iz štirih aH več sob s pritik lnaml. kupim. Plača i*e deloma v gotovini, deloma e hranilnimi knjižicami M st ne ln Kmivke ln prevzame eventuelno hipoteko. Ponudbe na o^l. odd. Jutra pod »Hiša 150«. 22684 20 Parcelo kupim Bežigrad. Šiška, bivši kurji zavodi ali okolica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra — pod značko »Gotovina 25.000«. 22710-20 Veliko zemljišče sedaj travnik poceni naprodaj. Lega lepa. pripravna za razno. Prodam ga tudi v manjših delih. Naslov v vseh posl. Jutra. 235&2-20 ..posEsr realltet. pisarna, dr. t o. k. LJubljana Miklošičeva cesta 4/D. proda s HISO, trlnadstjopno, no-vozidano, 8 ttanovajiJ, najmodernejši komfort, donosno, center. Din 1,080.000,— Hipoteka 460.000,— HISO, enonadstropno, večstamovanjsko, 1200 m2 vrfa. Slaka, Din 430.000.— HISO. trinadstropno, 10-etanovanjsko, center, hipoteka 280.000,- M-st-na Din 1.200.000.— Brutto donos 135.000.— HISO, novozldano, dvo-družlnfko, vrt. Rožna dolina. Din 165.000,— HISO, vpeljana gostilna, 5 stanovanj, gon.ll, vrt, ves inventar, predmestje LJubljane, 225.000.— Din. HISO, novozldano, trl-stanovanjs-ko. 510 mJ vrta, Stepanja vae Din 130.000.— HISO. dvodružinsko, novozldano. 430 m2 vrta, Kodeijevo, Din 105.000,— HISO. novozldano, štlrl-stano vanj sko komfort, vrt, center Din 670.000. Hipoteka 240.000.— Dober donoel HISO. dvos anovanjsko, 485 m- vrta, Mlrje, Din 280.000,— HIŠO. novozldano. enonadstropno. trtstano-vanjsko. 472 m- vrta. Bežigrad Din 190.000.— Hipoteka 139.000.— HISO. novozldano. eno nadstropno. 4 stanova-nla. vrt. Bežigrad, Din 220.000,— VILO. novozldano. Sttri-stanovnnjflko, 845 m* vrta, Bežigrad. 350.000 Din. Hipoteka 70.000,— STAVBISCE 500 m' Mlrje no Din 100— STAVBISCE 973 m' Mlrje po Din 150.— STAVBISČE 986 m« Mlrje po Din 250.— STAVBISCE 812 m' Sp. Šiška nn Din 160 — 22700 20 Dvosob. stanovanje Trisob. stanovanje kopalnica, kabinet in 6 pri-tiklin oddam u oktober ali pozneje. Dvoržakova 3 g kabinetom, kopalnico, centralno kurjavo, plinom, solnčno, oddani za november na Vrtači 4/IH. a 33495-31 Enosob. stanovanje « pritiklinami, oddam J. oktobra. Zg. Šiška 176, Spančeva pot. 22667-31 Dvosob. stanovanje oddam 1. novembra. Sta-retov«. ulica 17 (Trnovo). 23658-21 Eno in dvosob. stanovanje oddam 1. novembra. Pre-dovičev* ul. 9/1, levo — Moste. 23S56-31 Enosob. stanovanje za dve osebi takoj oddam. Aleževčeva 26. 22641 21 Trisobno stanovanje oddam t«*koj ali pozneje. Ljubljana VII, Frankopan-ska 9. 22790-21 Komfortno stanovanje dvosobno, v vili, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22791-31 Enosob. stanovanje z velikim vrtom, skupno ali posamezno, takoj oddam. Cesta na Loko 22 — Trnovo. 2277S-21 4-sobno stanovanje komfortno, v sredini me-s-a oddam takoj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22794-21 3 sobe vezane za p;sarno. ali 1 sobo zase, oddam. Droge-rija Hermes, Miklošičeva cesta 30. 32373-21 Enosob. stanovanje v Stanlčevl Ul. 20 ln dvosobno na Dolenjski cesti 48. oddam. Ogledati od 9 — 12. 22701-21 TI. nad. Vprašati prj hišnika ietot&m. 23007-31 Fnosob. stanovanje lepo, zračno, suho oddam .1. oktobra.. Rožna dolina | V/34. 33597-31 Med mestom In deželo posreduje Jutrov mali oglasnik pravni za pisarno aH sllčno oddam s 1. oktobrom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22747 23 Gospodično sprejmem na stanovanje. Kriievnška 7,111. nadstr. 33G50-33 Tik univerze oddam sobo s souporabo kopalnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20810-33 Opremljeno sobo lepo. zračno, oddam takoj solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23650-23 Gti23Ežaž Beseda 1 Din. lavk 3 Din ta Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši taeeefc 17 Din. V bližini banovine oddam krasno, solnčno, ve liko, svetlo in mirno opremljeno sobo z uporabo kopalnice, v novi vili, solidni stranki. Naslo-v v vseh poslovalnicah Jutra 22398-33 Opremljeno sobo lepo, prijazno, « prostim vhodom in vso oskrbo, od lam poceni boljšim gospodičnam. Kopalnica. Sibenik. Strossmayerjeva 4/1. desno, vogal Poljanske ceste. 22431-23 Med tehniko in univerzo odda stranka brez otrok 1. oktobra veliko. mirno, svetlo ln iisto, udobno opremljeno sobo s poseb-n m vhodom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 33404-23 Prazno sobo s kuhinjo (elektrika, plin, voda) v centru, nad kavarno Evropa, Tyšera 1fVI. oddam s 1. oktobrom. Pojasnila — tel. 29—oc! Ogled od 4—6. 83516-31 Trisob. stanovanje komfortno, solnčno, lift, oddam za oktober ali november. Aleksandrova 4'IV vrata 18. 22577-31 Dvosob. stanovanje podpritllčno s pritiklinami oddam za 250 mesečno, vrt elektrika. Zaloška 160. Ljubljana, Mofte. 33372-31 Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam v vili zraven hotela Bellevue Pod gozdom 10. 33574-31 Prazno sobo veliko, solnčno, s centralno kurjavo, souporabo ko-jtalnice, event. kuhinje, oddam takoj. Vrtača 4/HI. 8. 22404-23 Opremljeno sobo separirano, elektrika, parket. oddam 1. oktobra. Gosposka 6/1, stalnemu uradniku. Vprašati hišnico. — dvorišče. 33506-23 Zračno sobo lepo opremljeno, veliko In s posebnim vhodom, oddam na Resljevi cesti 12/11, levo. 33963-23 1. oktobra oddam parket;rano dvosobno stanovanje v Cerkveni ulici 15/1. 22706-21 Dvosob. stanovanje manjše, lepo, oddam zelo poceni oktobra ali novembra. Predaličeva ul. lil, — Ljubljana. 22709-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico, oddam takoj v bliž:ni sv. Krištofa. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32740-21 Dve 2-sobni stanovanji solnčnl, s kopalnico ali brez, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj ali 1. november«. 22717-31 V lepo sobo v prvem nadstropju, sprejmem 2 uradnika ali 2 akademika poleg univerze. — ?,enske izključene. Naslov v vseh poslov. Jutra. 32662-33 Sobo zračno, lepo in čisto, oddam. — Hrenova ul. 17. Jerii. 33466-23 1. oktobra oddam t vso oskrbo lepo, zračno sobo s tekočo toplo in mrzlo vodo ter souporabo kopalnice, poseben vhod. škrabčeva 5. 23456-23 Sobo lepo opremljeno, z dvema posteljama, oddam z vso oekrbo v bližini gl. kolodvora. Naslov v vseh po slovalnicab juira. 23477-33 Opremljeno sobo v centru, s posebnim vhodom. souporabo kopalnice, pocenj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 32502-33 Lepo sobo opremljeno, s pos-bnlm vhodom, oddam dvema oobama. Idrijska 11. (Stan ln dom). 22696-23 Vdova sprejme v v«o oskrbo v sredini mesta gospoda v starosti 4t5 let, s stalnimi dohodki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23^53-23 22665 23a Visokošolka išče 1. oktobra mimo, solnčno »obo, s posebnim vhodom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro *SJ) Din«. 23631-23» Sobo pra*n«, t novi hifti (8*8 uradnik najraje na Mrjn ali v bližini. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Mil* na soba«. 236! 0-23« Opremljeno sobo išče gospod i voo oskrbo prj mlajši samostojni dami. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Udobno sobo«. 22.-.48-2T5* Opremljeno sobo veliko, mirno, ig&e boljSi, stalen gospod. Ponudbe 'n* ogl. odd. Jutra pod »Blizs kolodvora«. 22779-23» Opremljeno sobo posebni vhod. solnčno. parket, eSelrrlka, poceni oddam solidni ptrankl. Naslov v vseh p os lova nI cah Jutra. 22627 23 Opremljeno sobo lepo z eno oz. dvema posteljama oddam v novozi-dani hiši. Tekoča voda mrzla in topla kopalnica na rarpolago. Informacije Vidovdanska 34. 2SS1S-23 Sobico takoj oddam tudi starejšemu gospodu z vso oskrbo. Ilirska ul. J9. 22571-23 Opremljeno sobo lepo, vbod iz stopnišča oddam za Din 200. Dolenjka 18. 33370-33 Besed* 1 Dtn, davek 8 Din za šifro »li dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneeck 17 Din. Opremljeno sobo sončno oddam. Cesta 29. oktobra štv. 18 pritličie levo. 32580-23 Sobo s klavirjem oddam v riM na Mirjt;. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22714-33 Solnčno sobo z dvema posteljama, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22713-23 Solnčno sobico oddam mirnemu gospodu. Bajt, Sv. Petra nasip' 71. 227.30-33 Prazno sobo g posebnim vhodom, oddam na Aleksandrovi cesti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22722-23 Oddam sobo s separatnim vhodom 1 ali 2 gospodoma z vso oskrbo ali brez. Poizve se Mestni trg 17. nad. Sobo oddam solidni gospodični ev. s hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22645-23 Gospodično sprejmem kot sostanovalko po nizki ceni s 1. okt. Naflov v vpeh poslovalnicah Jutra. 22655-23 Opremljeno sob0 oddam boljšemu gospodu ali gospodični, eventuelno dvema. Židovska ul. S/TI. 22792-23 Prazno sobo Popolnoma separirano. v lepi in mirni hiši. oddam boljši osebi. Križevniška St. 14. 22761-33 Opremljeno sobico preprosto, oddam s pra-perila, na željo z zajtrkom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22780-23 ZA JESEN SMO | zopet CENEJŠI. — Trenškoti Din I 375.—, Hubertus | Din 250.—, Pum-parce izpod Din I 1100.—. V ogromni I lizberi modne hlače.S P R E S K E B,[ Ljubljana, I Sv. Petra c. 14.1 Za poletje in vroče dneve Ostanki Mariborski^ Tekstilnih tovarn i brez napak, pristno« barvni »Paket serija. S« vsebina: 15—21 ra priraa oksfordov, ton-ringov in cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalje »Paket Serija S/o« istotako 15 da 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dirndl), v najlepših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija Pdlf>^no izjavlja, da so v»p take govorice neresnične Jc bre« vsake podlage. 22566-31 jFojaške informacije v tade-veh daje: In- formacijski zavod, Ljubljana, Sek-nburgova 7/1. 22729,3! Davčne pritožbe jsoper prldobnlno. zgra-flajlno: Davčna poslovalnica. Ljub'jftna, šelen-feurgova 7/1. 22730 31 Vsaka beseda 2 Din; 4-55 Akademik doktor prava reprezentativen. 40 lete-n, samec. Zagrebčan, z mesečnimi dohodki od ičn--ga donosnega pok ica Din 10.000, želi poročiti dobrosituirano primerno damo. Ponudbe sprejema pod častno diskrecl-Jo »REZOR«, Zagreb. — Pošta 3. 22535 25 Vdova srednjih >et, z lepo nižo v mestu, bi poročila nad 43-letnega inteligenta s sigurno eksistenco, ki jo reši duševnega trpljenja. Tajnost naslova častno zajamčena. Dopise n« podružnico Jutra Maribor pod »Simpatična«. 28513-25 Major-sodnik 40-leiten, samec, ki rtuži aktivno v večemet-tu Ju-ga-iavije. od ičen enačaj in položaj, želi poročiti gospodično dobro t ituira-ne rodbine. — Ponudbe sprejema pod častno dis-krecijo »REZOR«, Zagreb pošta 3. 22536 25 Dobra kuharica z nekoliko premoženja^ želi zakonskega draga. Prednost imajo drž. u-flužbencl v starosti od 45 — 60 let. Le resne ponudbe pod »Srečen, za-dovo jen zakon« na ogl. odd. Jutra. 22699-25 Ločenec z velikim posestvom la obrtjo želi spoznati v svr-ho ženit-ve, gospodično «li udovo deželanko, staro do 40 let z premoženjem brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jtttra pod »Dobra gospodinja«. B35S7-35 Kapetan mornarice 30 leten, samec, eleganten. soliden. kra.-nes-a položaja, želi poročiti odlično gospodično, dobro sltuirane rodbine. — Ponudbe sprej ema pod častno dlskrecijo »REZOR«, Zagreb pošta 3. 22537-25 Za vse izraze sočutja ob priliki izgube našega nenadomestljivega, predragega nam papana, gospoda ANTONA viš. davčnega upravitelja v p. izrekamo najtoplejšo zahvalo zlasti: dr. Lutmanu za vso njegovo skrb in prizadevanje, usmiljenim sestram, častiti duhovščini, pevcem, prijateljem in znancem, darovalcem krasnih vencev in šopkov, in vsem, ki so nam stali ob strani in sočustvovali z nami. Rodbine: FABJAN, JEZOVŠEK, GROŠELJ, KRANJC. Beseda 1 Diu. davek 8 Din za šifro ali dajanje -slova o Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Bosch-service izvršujem vsa popravila magnetov za avto-dyname, zaga-njače (Anlasser) ter vso električno napeljavo na avtomobilih in motociklih. Lastne naprave za polnjenje akumulatorjev. Vedno v zalogi vsi tovrstni Bosch-proizvodi J, Kraljic Ljubljana, Gosposvet-ska c. 13. Tel. 2535. A. ADAMIČ & Co. Ljubljana, Igriška 3. (za dram. gledal.) Knpislte domače blago! DIVJI KOSTANJ kupi kakor vsako leto Arbeiter, MARIBOR, Dravska nI. 15 □ □ □ □ n S □ □ p □ □ o n □ □ □ □ n □ □ uspehov na en oglas ▼ „JUTRUM □ □ □ n □ □ □ □ D □ □ □ □ □ □ D □ □ □ □ Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, kakor t časopisnim oglasom, čigar delokrog je neomejen. Časopis pride v vsako hišo in govori dnevno desettisočem čitateljev. Redno ogla-4anje v velikem dnevniku je najuspešnejša investicija, ki prinese koristi trgovca in kupca. □□E0EE0 NIZKE CENE dvokoles, otroških-igra6-nih-invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, šivalnih strojev. Cenik franko »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KarlovSba cest Podružnica Maribor, Aleksandrova cesta štev. 26 □□□□□□□□□□□□□□□□□□^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□OD □ □ SPREJMEMO samostojnega disponenta m luško e&speslicijsko podjetje s takojšnjim nastopom. V poštev pridejo izkušene prvovrstne moči z znanjem tujih jezikov, a so jugoslovanski državljani. Ponudbe na Propaganda d. d. prej Jugomosse, Zagreb — Jelačičev trg 5, pod »Spcdicijski disponent«. f Dotrpela je, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, naša zlata, dobra mamica, oziroma taSča, sestra, snaha in svakinja, gospa A KERN Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo 20. t. m. 16. uri od hiše žalosti na pokopališče v Trbovljah. TRBOVLJE, dne 19. septembra 1936. ob ŽALUJOČI OSTALI. Za istrskega bajtarja v raškem premogovniku ni mesta Znano Je, da so v raSkem premogovniku zaradi sankcij in sedanje avtarhiene gospodarske po-liibike fašističnega režima v prav dzrednd meri porisal i produkcijo, tako da Je sedaj tam zaposlenih nekaj tisoč ljudi \lada in podjetje sta za nove rudarje v bližina premogovnik«, zgradila novo vas in v njej nastanili tisoč ljudi. Sindikalne oblasti, ki sedaj edine posreefajejo med delodajalci in delavci, so istrskem občinam celo priznaje prvenstveno pravdoo, da pošljejo v premogovnik na delo svoje brezposelne in revne občane. Vendar se mnogo brezposelnih r itaBjan-skih mestecih ob istrski obali ni moglo odločiti m trdo delo v premogovniku in vojaško disciplino, ki je biila v zadnjih mesecih uvedena med tamkajšnjim delavstvom. Zato pa so istrski bajtarji in koloni kar v masnh zapuščali svoje domačije in delo na poljih ter srlili v rove. Spočetka jih je bilo Drobne novice Ali se bodo iivila podražila? Kakor zna* no, eo delavcem skoraj vseh strok, pred kratkim povijali mezde za 6 do 10%. Ljudje pa eo eedaj v strahu pred enakim ali še večjim povišanjem cen življenjskim po» trebšeinain. Ponekod se je to tudi že zgodilo. V Trstu ee je podražila tetetina za 5%, tako da etane sedaj kg Heletlne 16.S0 Lire, nadalje olje za 0.40 lire ter nekatere vrste kruha za 0.10 lire. Zanimivo je, da je pričelo primanjkovati kave, ki je je mo* g oče dobiti le v količinah po pol kilograma. Vendar listi zatrjujejo, da se mnenje v nobenem primeru ne bo podražilo- Barban je stana božja polt. Nanjo se že stoletja podaja na tisoče ljudi iz krajev v Julijski Krajini. Vse doslej so verniki ▼ romarski cerkvi, ki jo oskrbujejo očetje ka-pucini. lahibo nemoteno opravljali svoje molitve. Koncem preteklega meseca pa je prišlo v cerikvi do kočljivega incidenta med skupino romarjev z Na brezi ne in njene bližnje okolice ter nekim samostanom bratom. Ljudje so nameravali v čast božjo zapeti domačo cerkveno pesem, toda kapu-cin je takoj spočetka ostro protestirali, češ da je cerkev njegova in da ne dovoli petja, ki ga ne razume. Romarji so menili, da je cerkev pač božja in ne njegova, a je bilo vse njihovo ugovarjanje zzman. Končno so morali umolkniti in zapustita »kapucinovo« ccrkcv V Puljščini se "je pripel, kakor poročajo tisti, pred dnevi grd dogodek. Neloi mornar vojne mornarice je blizu Rosandovega mlina pri Pomeru napadel 14-letno deklico, hčerko Mateja Jurline. in jo hotel sidoma odvesti v bližnji gozd. Ljudje, ki so bili v bližini, so njegovo namero še o pravem času preprečiti. Njeni starši so nasilneža ovadili pristojnim oblastem. — Se žalost-nejši dogodek se je pripetil v &inju, kjer je neki drugi vojak nameraval posiliti neko 8-letno deklico. Pri. tem jo je poškodoval, da so jo morati prepeljati v iruljsko bolnišnico. Po odhodu prefekta Tienga so oblasti v dveh tržaških cerkvah, pri Sv. Ivanu in ▼ Rojanu, spet dovolile slovensko bogoslužje. Kakor znano, je prefekt malo pred svojo premestitvijo v Bologno. ki pač ni pomeni, la nikakega odlikovanja, v nasprotju z določili konkordata med Kalijo in Vatikanom na lastno pest prepovedal slovenske molitve in petie v župnijskih cerkvah pri Sv. Tvanu. v Skednju, Rojanu in Barkovljah. Zaradi tega domačini niso marali več v cerkve, ki so ostale skoraj prazne, ker je znano, da tržaški Italijani nič kaj radi ne zahajaijo vanje. Barko vi iansko župno cerkev so pred kratkim oopraviili in povečati. StroSki so znašali 200.000 lir in so jih plačali s pri- •pu«Jctfli preceSnje StevOo. Ljudje «b m izkazala za dobre kopače in tudi sami so bili zadovoljni. Sedaj pa je puljskl prefekt nenadoma izdaJ odlok, da podjetje t bodoče ne sme več sprejemati v službo nobenega malega kmeta ali kolon® in da mora odpustiti vse one, ki so bili v premogovniku doslej nameščeni. Odlok ima z vndSba fnane agrarne pete- »e ustavili na Opleneu, kjer so »e poklonili na grobu kralja Uedinitelja in položili krasen venec. Bolgarskim avtomobil istom, ki so za svojega bivanja, v Jugoslaviji goetje jugoelovenskega "avtomobilskega kluba, je bil nocoj prirejen banket. Bolgarski veterinarji ^ v Zagrebu Zagreb 19. septembra, o. Z opoldanskim brzim vlakom je prispelo v Zagreb 40 bol s garskih veterinarjev. Bolgarske goste so na kolodvoru prisrčno sprejeli predstavniki oblasti in zastopniki društva veterinarjev v eavski banovini. Navzoči so bili tudi dele; pati Jugoslovensko-bolgarske lige. Danee so 6j bolgarski veterinarji ogledali razne go* 6podareke ustanove, jutri pa odpotujejo v Križevee. V ponedeljek zjutraj bodo odpotovali v Ljubljano. Seja uprave Zveze mest Dubrovnik, 19. septembra, o. Tu je bila danes seja uprave Zveze mest Navzoči so bili delegati 26 mest. Razpravljali so o vseh aktualnih komunalnih, finančnih, gospodarskih in socialnih problemih mest. Obširna razprava se je razvila tudi o zahtevi »Gospodarske sloge« po ukinitvi sej-marine in tržnih pristojbin. Zveza mest zavzema stališče, da morajo biti te pristojbine vsaj tako velike, da bodo krile stroške za vzdrževanje sejmišč in tržišč. O vsem tem bodo razpravljali tudi na občnem zboru Zveze mest, ki bo jutri na Cetinju, — Ali se hočete svojega REVMATIZMA, PROTINA osvoboditi ? Trganje ln zbadanje po udih in sklepih, otekli udej, skrivljene roke in noge, trganje, Zbadanje in ščipanje po raznih delih telesa, pa tudi slabosti oči so Cesto posledica revmatizma in bolečin v kosteh katere Je treba odpraviti, ker se sicer bolečine še-stopnjujejo. NUDIM VAM zdravilno, sečno kislino razkrajajoče, presnovo tvarin in izločevanje pospešujoče domače zdravljenje s pitjem, ki se na umeten način povsem naravno pripravlja po nekem blagodejnem zdravilnem vrelcu, ki ga nudi dobrotna mati narava v blagor bolujočemu človeštvu. Pišite mi takoj in povsem brezplačno dobite poučno razpravo. Zbiralno mesto pošte: Ernst Pasternack, Berlin S. O., Michaelkirchplatz Nr. 13, Abt.: H. 285. DAMSKE PLAŠČE ZA JESEN nudi in sicer: Vsakovrstne dežne od 180.— do 450.—, damske in dekliške trenčkoate od 250.— do 550.—, damske hubertuse od 240.— do 300.— otroške hubertuse v vseh velikostih od 135.— do 300.— kakor tudi vse ostale vrste jesenskih in zimskih plaščev, oblek, kril in bluz, hlačnih kril, športnih jopic, pisarniške klothalje v vseh velikostih in fazonah v veliki izbiri vedno na zalogi, po najnižjih cenah. F. I. GORIČAR, Ljubljana, sv. Petra cesta 29. "S.'. -''-« Tvrdka ANT. KRISPER, Ljubljana, Mestni trg 26, naznanja tužno vest, da je preminul njen dolgoletni zvesti sotrudnik, gospod CESAK Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 20. septembra 1936 ob pol 3. uri popoldne izpred veže mrtvašnice splošne bolnice. Pokojnika ohranimo v častnem spominu! LJUBLJANA, dne 19. septembra 1936. ' * >1 ■iS' ~ - —»j,. . '■ -.. ■ ' - Udani v Božjo voljo sporočamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je danes po hudem trpljenju nas za vedno zapustil naš nad vse ljubljeni, nepozabni, zlati mož, oče, stari oče, stric in tast, gospod ČMAN AVGUST MESTNI VPOKOJENEC. Njegovo izmučeno telo spremimo k zadnjemu počitku v ponedeljek, dne 21. septembra 1936 ob pol 3. uri iz hiše žalosti Trnovski pristan štev. 14, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 19. septembra 1936. ŽALUJOČA ŽENA, OTROCI in ostalo sorodstvo. •• • • - - v.- •'. '.v «CT5e!." Parcelo 18—20 m2 dolgo ob cesti, za dvo ali tro-nadstropno zgradbo kupim. Prednost imajo čim bliže centra mesta — Ljubljane. —-Ponudbe poslati na stavbeno pisarno g. Battelino Angelo, stavbenik, Ljubljana VII, Aljaževa ul. 35. Tel. 33-39. Ljudsko zavarovanje „ K A RIT A S " išče potnike za sledeče kraje: Ljubljana z okolico; škofja loka in okolica; Radovljica in okolica; Jesenice in okolica; Tržič z okolico; Kamnik in okolica; Litija; Trbovlje; Zagorje; Hrastnik; Novo mesto; Višnja gora. Prednost imajo starejše osebe, ki Imajo že vsaj nekoliko zavarovalno-akviziterske prakse. Zadevne prošnje je z referencami vred poslati najkasneje do 30. septembra 1936. na naslov: »K A R I T A S«, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnioe. Sprejmemo zastopstva in posredujemo v vseh trgovskih in gospodarskih poslih. — »ARGUSc agentura — Beograd, Kn. Ljubice 30-a. KSILOLITNI TLAK za trgovske lokale, šole, bolnice itd., za kuhinje, kopalnice je edino primeren. 2e pred 35 leti se je uveljaviL Izvršuje ga MATERIAL" LJUBLJANA, Tyr8eva 86, tel. 27-16 1@0»®00 komadov prodanih f& @ 1 4 EPHIR - peči v šestih državah dokazuje, da ni idealnejšega kurjenja. PROIZVOD: ZEPHIR D. D., SUBOTICA Zahtevajte brezplačen prospekt! TVOKMŠKA SKLADIŠČA: LJUBLJANA: Venceslav Breznik CELJE: D. Rakusch MARIBOR: Pinter in Lenard PTUJ: Anton Brenčič BODOČNOST j« za vas NEZNANA DEŽELA Ob hofete t?wizna*t -vaS® fircijenjak« pot, ae akievajte, ampai: p&ite astrologu, ki bo nezmotl jiv in nmeeijiv vodnik Vo6e življenjske srečo. Gotovo se Vam je ie dogodilo, da i*« priSR v neanan« kraj«, kjer niste pognali cest ia poti. V tekem položaju se niste pr«pnstaJi goloma slučaju m predali temni n-egotovo&ti, temveč ste povprašali kakega domačina, da Vam pokaže, fcivj ia kam? Zenkaj bi ne povpražaii, kadai gre za vaše n«jbo4j zapeljemo spoznanje, ia Vašo bodo&nost? Zaiaj tavate v negotovosti in trdovratno hodite po noznaoih potih življenja, ko pa tri vendar radii doeegli sreč«, Ijubezso in blagostanje. Nevarnost pa je, da vse to igrc&ite ia Vam sreiSa uieie tadmji hip. Tu Vas morda čafca bogata, ljn-boča žflna, tn Va« Jaka kerijera, blagostanj«. Vi pa se traovTatno držite 6vojdh navad. Loterijski uspehi se I Vam odmikajo! ZaJcafl pa kbiirate »Jabe šterviike im igraite v nepovoljnean iasm? V tafeiih velevažnih momentih se prepušča/te godemu sln-Saju in njegovim ko-prir-am. Namesto da blodfite v negotovost!, nejasnosti m ngrbanjSih, pišite astrologa in ga vpra Sajte ia nasvet. On je poklicali, da Vam bo odkrit in taupen vodnik Važe srefe. Zahtevajte od njega Vašo »Mjenjsko prognooo, da boste spoinaii smer Vaše bodočnosti im 61S po teg poti srefti hi uspehom nasproti. Spoznali boste jasno m natančno to, kar morate storita za blagoir in uspeh pri v9eh doKih m podjetjih, ter pri Vaffih odloffitvaJi. Grafološki brarean Vaim pokaže t Važi SivijenjskJ pn> rnoii pot do Vaše sreče in Vam namenjene neode. Vsak dan nam poeta prinaša dokaize našega dela in za hvale našito kfiijenVnv. Prosiim, čitajte!: »Za vsebino Vašega cenjenega jopica, i ottrom na študij m-ojega žrvljf^nja i« moje psihoanoMae, se Vam naprisrčneje zahvaljujem. Vsa Vaša posvarila in nasvet so ia mojo b<> iočnost življenjsko važni. Sem selo presenečen, ker ee vse Vaše na-povedi izpolnjujejo. Čudim se samo, kako ste mogli podati teko točen opis mojega profil?«rn življenja in mojih neraspehov. Sedaj vem, ko » »e začele Vaše naipovedi izpol n;wati, kdio je moj vodnik na moji bodoči življenjski poti. I>i Vam pismeno izrazim zahvalo, me je napotil tudi loterij ski uspeh, ki sem ga dosegel v prošlem kolu loterijskega igranja. Zahval jnijem se Vam za Vaše delo, Vam velnc hvalpžen — Jernej Kavčič, dipl. tehnik, Maribor.c Pišite brez odloga, pošljite še danes Vaš rokopis ln rojst ni datu.m teir 30 Drn kot honorar za Vašo psihoanalizo in skico Vaše življenjske prognoze. Stalna ln točna ».dresa se glasi: Grafotoški bureau — CELJE poštni predal 106. r PRHLJAJ SRBEČICO IZPADANJE KRHKOST las prepreči uspešno biološko kura za lase renomirane tvrdke Schroder-Schenke. Odlično re-generira lase tudi v težjih primerih. Garnitura 4 preparatov — Din 100.—. Va- ______ rujte zarana lase in negujte jih dnevno z znamenitim losionom SCHRtfDER-SCHENKE za suhe lase Balsam I. Din 30.— za mastne lase Balsam H. Din 35.— za plave lase Goldregen Din 40.— ... ki obenem ohrani lase plave, da ne potemne. — Dobiva se v parf. »O M NI A« oddelek 1/8 Zagreb — Gunduličeva 8, I. nadstr. Pošiljamo tudi po pošti proti plačilu poštnine, Telefon 97-67. Zahtevajte brezplačno ilustrovani katalog! SPOSOBNEGA SAMOSTOJNEGA URADNIKA, veščega knjigovodstva, slovenske, srbohrvaške in nemške korespondence, stenografije in strojepisja, z večletno prakso v večjih podjetjih, zmožnega samostojnega vodstva pisarniškega oddelka, sprejmemo s 1. 1. 1937. Samo prvovrstne moči naj pošljejo svoje ponudbe s sliko in prepisi spričeval na ogl. odd. lista pod »Zanesljiv uradnik«. P©zof trgovci! Vse svoje gg. odjemalce opozarjamo, da gospod Ferdo Grabrijan n i pri nas v službi in da ni upravičen inkasirati za naš račun kakršnekoli terjatve. »VINOCET«, tovarna vinskega kisa Ljubljana-Vič. ———g amBmaasast&mBmaBmmammmmam i m ippl2MTl£li % cjSo odo himefttiKfogSfesa to* NAJPOPOLNEJŠA in cenejša KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ ,"Največja domača ra2P'ošiloalna tvrdkaI r. scHHiB^sai Violine..... od Din ?1t navzgor Kitare.....• -1«r Mandoline..* • 98- iapmonike-- 73.- ZfiHTtVflJFE BREZPLAČNI POUČNI Havajske kitare;) kpomoticne j harmonike,trubej saksofoni Intdj najceneje. CENIK iKdor oglašuje ta napreduje f TAPETNIŠKA TVRDKA se z današnjim dnem PRESELI v svoje lastne prostore na Sv, Petra cesti i? ter se p. n. naročnikom priporoča za nadaljnjo naklonjenost. . M '■i- ^TT vy v - . i1', . JJi-S, Zahvala Za Iskreno izraženo sožalje ob nenadni težki izgubi, ki nas Je zadela s smrtjo našega predobrega soproga, očeta, sina, zeta, strica in svaka; gospoda STHNKH LHVRENČIČH ter za darovano cvetje se vsem toplo zahvaljujemo. ŽALUJOČE RODBINE ' AVRENČIČ, LONČAR, PEHANI. ŽERJAV, KOBE. POSTOJNA, LJUBLJANA, NOVO MESTO, 19. septembra 1936. 99 's:"i urejuje Davorin AavUen. - UOaja m Konzorcij »Jetra« Adott BUmilat. - 1* lSar,)dDO datecno d. d. *Qt tlataniar^ Franc Jezeri**, - Za ttsentm del Je Odgovoren Alo* Novak. - Val i IdubUan* V- v fe;