JLefo V.t štev. 27« V Celm, toreR tine 6. marca 1923. Poitniaa plaiana w gofovini. Stane tetno 60 Din, mesečno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. Oglasi za m/n višine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 70 p. Posamezna gtevfllsa stane 1 Din. Iztiaja vsaK tarek, četrteK in soboto* Urednlštvo : Strossmajerjeva ul. St. 1, I. nadst., Teles. 53. HpravnAštvo: Strossmajerjeva u. St. 1, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poštnega. čekovnega urada št. 10.066. : ? Celje, dne 5. marca 1023, »Danes v soboto dospe v Maribor finanini minister g- dr. Stojadinovič, nosilec narodne radikalne !iste za vo- litve v mariborski obiasti. S tem posega prvič aktivno srbi- janski politik neposredno v volilni boj v slovenski pokrajini. živ dokaz, da napreduje, se oblikuje in dovršuje penetracija narodnega edinstva«. Ta pozdrav so prinesle »Jutranje Novosti« ministru dr. Stojadinoviüu, ki je prise] pregledat svoje ideahn> na- rodno-radikalne borce v naše obmejno inesto Maribor. Nosilec radikalne listo v mari- borsko-celjskem volilnem okrožju dr. Stojadinovič načeijuje sledečim okraj- nim kandidatom: Blaž Zitpanc, bivši narodnosocijalni kandidal, Ivan Srete- novič iz Rogaške Slatine, Karl Jezer- nik, stavbenik v Celju, Miha Koren, bivši komunistični poslanec, dr. Janko Drnovšek, primarij in vodja bolnice v Mariboru, Jo2e Nachtigall, biväi komu- nist, dr. Lenard, duhovnik, Josip Borlak nil., lesni trgovec v Ceiju itd. »Jutranje Novosti« pišejo, da se je s tem pofavom prvič rued Slovenes zapela politična pesem! Zares poiitična pesem tako ostudna, nas SJovence kot del jugoslovanske&a naroda tako po- nižujoča, da pozna cela naša politična zgodovina samo še en sam pojav že davno minule pozabljene naSe sramote, ki ;e temu nekoliko podoben in jednak, ki ga pa vendarle še daleč ne doseza. Skoro bo tega 25 let, ko j? začel v rezidenci Ornigovi v Ptuju izhajati »Štajerc«, v slovonskem jcziku pisan list, ki je bil namenjen in posvečen germanizaciji našega sJovenskegu na- roda. Pisal ga je slovenski renegat, vzdrz'evali in pJačevali so ga slovenski renegati, nemška bojna društva >Süd- marka« in »Schulverein« in dispo- zicijski fond dunajske vlade. Na na- j slovni strani je nosil ta časopis sliko \ cesarja Jožefa II., ko stopa za plugom, pod sliko pa stavek: »Ti, ki si nas [ kmete ljubil«! V tisočih in desettisočih ¦ izvodov je prihajaJ ta časopis zastonj in posili v naše slovenke kmečke do- move ter sejal strup v slovenske duše. Nosife so nam ga domov naše mßtere in sestre, ki so hodile v mesta j nakupovat k nemškirn fitacunariem, bil je zastonj, dajali so ga tako povrh za povzdigo izobrazbe in kulture »dobremu slovenskemu Ijudstvu«. Fehlm Musakadic, Drohiž \z vzROje brez alkohola in brez nikotina v poIpreiekJosti. Svoje cüse je bilo in je še meinda danes prepovedano srednješolcem za- hajati v gostilne in kavaxne. Ravnotadto jim je prepovedatio kaditi. Šolska oblast h torej že daivno uvidela, 4a. alkohol in iii-kottn škodujeta mladini. Zakaj uspehi te prepovedi niso bili in »iso tako popolni, kaikor bi bilo priča- kova-ti? Ker ni bilo "in ker ni vzgleda! Evo. Spominjam se cnega nwjih dobrih ucrteliev. ki mi ie nekoč gte, ))packe« wifo, kcr sem bil zatožen, da sem kadil in säcer »listje«. Pri5ed5i iz ^^ sem v jiicI kmalu nato prUiko videti našega wspoda, — ki je malo prej pridigoval o skod'ljlvosti kajenja, da cefo s »packa- mi« je kaznoval mojo pregreho __ aa je sam kadil. Ogromni oblaki cigarnega üirna so se lovili za njim in pred njtar. Ra-Kimtljivo, da sem občutil moje »pac- k€« kot crvakratno veliko krivico, Spominjam se enega pokojnih dob- i'h iičiteliev, ki je neko periodo prihajal 'edriio ob popoldnevih pijan v Solo. Zl- ^ se je in §okka soba je smrdela po ^.ganjii. Smeial se je neprestano in ta- Tedaj 2e se j« z;:i;';_My. pn nas. Slovencih »peti politiüna pesem«, ki je bila tako grda in ostudna, c'a se sli- šijo §e danes p.o slovenskih poljanah Štajerskih poslednji njeni umirajoči odmevi, na Koroškem pa je zatrla slovensko pesem ter že pred desetimi leti odiočiia naS plebiscite Ta urnrla politščna pesem, v vsej svoji disharmoniji, v vsej ponižujoči in našo nacionalno cast in poStenje sramoteči obliki se je zopet oglasüa ined nami. Drugo ji je ime, druge so besede, fntonirana ie iz Beograda, onega tudi našega jugoslovenskega Beograda, kamor so koprnela naša srea vroče ;?e tedaj, ko so danaSnji naši pevci te poutične pesmi Se diri- girali ono prvo »ptujsko pesem«, ki je otrovala velik del naSega naroda na Štaierskem in definitivno zarobila brate na KoroSkem, ker jim je iztrgala iz duše in srea nacionaino svest. Brez predhodne »ptujske poiitične pesmi«, ki je dala smernice organizi- ranemu odpadništvu in neznačajnosti, brez nekdanje madžarske satrapije, kjer je tisoč let gospodari! madžarski gra- Sčinski bič, madžarski novae in mad- žarski »volivni golaš« in brez sloven- ske, nikdar dovolj site in dovolj na- žrte pohlepnosti in požre§nosti, ki jo je rodila svetovna vojska in po njej nastala korupcija, bi se v svobodni naši ožji slovenski domovini v 1.1923. ta druga politična pesem sploh ne poskušala peti. Slovenci imamo prav lepe doma(e bila sJcdeča. Ravnatelj dobt v soboto proUaJkobolne lctake. še isto popoMne jih naibiie sluga na ddočena m,esta Shi- čajaio je visel letak tudi pred razredom našcga gospoda. Zgodilo se je pa, da >c biJa v ncdeljo veselica nekega društva, ka/terega so zvati »kulturno« dTuštvo. Kulturno delovanje t. j. »glavno« kui- turno delovanje tega druStva je obsto- jalo v reprezentiranju pri raznih para- ;i tudi ona strajika. ki itna danes abso- hitno mo<3 v rokah, stranka proti ko.re voi'ji se ni moglo doslcj v naši državi še ničesar izvršith stranka, ki je fik pred Božičem pokopala službeiio pragmaü- ko, da laiiko sedaj pneid volitvami nad Lzniuccnim im sestradaniin crrž. tiamc- ščencem vihti svoj bič. ako še ima v sebi ponosa in značaja, da si irpa misli- tv'/, lastno gfeivo. Tekoni sveto\ne vojnc in tik pred prevratom smo bili slovenski drž. na- meščeni na tleh, v naitežjih ca'sih ni- smo b-gubili vere v \stajenje, nismo prodali svoje časti in swjega narodne- ga pTcprščanja. Ostaninio in bodimo tu- di danes junuki — heroji za ono veliko idejo jugoslovaiisko, ki smo jo aosüi v bilo »luštno«, zato treba orgarrizirati ma- li »krokič«. Studiralo je društvo, käko | naj to napravi, da bo »vleklo«. ßj, oblet- j nica bo kmalu! Praznovali so — to dtu- štvo namrcč 1-, 5-, 10-, 15-, 20-, 25-let- nico. Praznovanje, posebno obletnic je» bila niegova tradieija. Ce se je zmotilo za 1 ali 2 leti. je Mio vseeno — samo, o bojnili poljxniali, ko so doma stradalc našc žene m nasa d^eca. Ne kloniino, ne vrzimo nase sile v biato. tlajnio naše zaupank- »?o svojem prepričanju onini, ki so zaupauia vrea- ni. na dopusiinio. da zavtadaiio med na- mi «ni. ki tcptaio \- tla klcjo jugoslo- vansko, ki propagirajo iiaSo razkosaaife in razee pi jeiije v brezpomembnost. Smo nacionalni Jugoslovani, ki hoceino kon- solidacijo državc, pravico in pošteaiie za vsakega dTžavljana in tudi za sebe. Doivoij se jc razpaslo že l>egan>e in dc- magoš-ivo. in vendar si npain z globo- ktin in polnim prepričanjem reči, da Je blfa. edhio jugoslovanska dcinokratsica stranka, ki je doslej resnično branila na- se interese ter imela zanje razumeva- nje. Stranka ni. saniu sebi nie, stransti ne dallguje nihče ničesar, ker stranka ne rabi n'icesar. Idcji — pa dolgujcmo vse. v jngoslov<V. Dne 27- februarja je sklical mari- borski trgovski gremij v Gambrinovo dvorano zborovanje mariborskih tr- govskih in obrtniri krogov, ki so se povabüu odzvali v krasnem Stevilu. Razpravljaio se je o vprašanjih. ki jih ima bodoči parlament reSiti v korist trgovskoobrtnih krogov. Tajnik trgov- skoobrtne zbornice Mohorič je podal referat na podlagi katerega se je končno sprejela resolucija. Predsednik gremija Weichsel ie govoril za njim in je protestiral proti podržavlienju Južne železnice v teh časih, nakar je dvorni svetnik dr. Mam iz tjub'jane s svoje strani obljubil storiti vse za trgovce in obrtnike. Govoril je tudi iz Ceija došfi kandidat pridobitnih slojev Ivan Rebek, ki je bii navdušeno pozdravljen. Končno se je sprejela nastopna reso!ucija: 1. Gospodarski krogi mariborske cblasti energično protestirajo proti dejstvu, da se rešujejo najvažnejši go- spodarskopolitični problemi, k^:kor po- godbe z Italijo in konvencije z Avstrijo, pri katerih gre za gospodarski obstoj in razvoj Slovenije, v brezparlamentarni dobi brez pritegnitve zainteresiranih gospodarskih korporacij. 2. Vprašanje preureditve Južne že- Poznal se/n strastnega strartkar- skega ucitelja (prav za prav več kot e- | nega), ki je kadiJ kot Turk. Šetajoč z • gorečo cigaro po uJicah je gledal kot mačka na levo in desno, ne bi K ujel kakšnega siromašnega grešnika, ki bi kadiJ. V odmorih je letaJ na stranišCa za nami. Kadar je imel nadzorstvo na hodnikih in na dvorišču, na svojo ciga- ' ro ni po-zabil. Pridiga, vpltje. šikane, ' karcer, celo izključenje pa je sledilo za- lotenemu nesTCčnežu. Izmed vseh go- sPodov je naid tem siromakom divjala »vzglecfna divja mačka«. Najlepše. da je hotela veljati kot najbotjša pedagoginja na zavodu. Doma je osmradila vse sobe s tobakom, a sina je pretepla nekoe do krvi, ker je kadi!. Sirornak je umri vsJed 'ustne nedoslednosti in nerednosti O mrtvjh sicer velja: nil nisi bene — ven- dar mo ram povedati, da ie imei v svo- jem katalogn pri imenu vsakega učenca točno napisano aJi je klerikalen ali svo- bodomiseln. Da, oek> za mišijeuje stari- šev je točno vedel. Mnogo je dal tudi na to, če so stariši bogati ali revni! Poznam vzgojitelja, iz eegar List je snirdelo r>o cigarah kot iz smrdiji/e ia- ine. Vsfljiv je bil ter se vam je pri go- voru ustavil šele ped daleč od vas. Ce mn niste gledali v oči je bü razžnljcn. NašH so se tovariši, ki* mso rnogli ptc- btran »NOVA DOB A« Štev. 27. lezrÄce R- za nas eminentne važnosti, ker je od tega vprašanja odvisen uspeh trgovine v Sloveniji. Z oztrom r.a da- naSnjo finančno sltuacijo smatramo sedan ji čas za neugoder» za prevzetje Južne železnice v državni najem, ker bi to prevzetje pomeniio za na5o državo znatna finančna bremena. Protestiramo tudi proti predlagani novi delitvi parka Južne Železnice, ker bi se vsled tega pri nas prometna situacija poslabšala. Smatramo, da je najboije, da ostane uprava Južne železnice Se nadalje v zasebnih rokah. Protestiramo tudi proti temu, da se dovoljujejo inozemstvu olajšave tarif v tranzitnem prometu v Slovenjji. 3. Protestiramo proti temu, da so se izdali zakoni o socijainem zavaro- vanju in urediii nevamostni razredi brez zasliSanja gospodarskih krogov in zahtevamo, da se ta zakon takoj po zopetnem sklicanju skupsčine revidira. Protestiramo dalje proti uvedbi nezgod- nega zavarovanja za trgovce in obrt- nike in proti ukinjenju samostoine bol- niške blagajne. 4. Protestiramo proti malenkost- nemu sikanirsnju trgovcev pri označbi cen in zahtevamo, da se ta zakon enako izvaja v vseh delih države. 5. Predlagamo, da se, kar se tiče zadružuištva, urede davčne olajšave tako, da bodo favorizirane zadruge po njih važnosti, protestiramo pa proti opro-ščenju davkov vseh zadrug. 6. Z ozirom na nastalo pomanj- kanje gotovine predlagamo, da se fa- vorizira brezdenarni obračun in da se uvede glede plačevan;a davkov in ca- rine čekovni promet. Zahtevamo na- d&Ije, da se izplača pri kolkovanju j kronskih novčanic zadržana denarna vsota, ki znaSa v Sloveniji 143 mili- jonov kron. Na predlog trgovca Tonejca se je sprejela še ena resolucija, ki protestira proti samoiastnemu nastopanju mari- borske policije pri tolmačenju zakonov in naredb. Poliiiene veslL Naša vas, tako je nazval sloven- ski pisatelj Anton Novačan zbirko svo- jih lepih povesti iz domačega, sloven- skega živijenja na vasi. »Naša vas« je bilo Novačanovo glasiJo, ki ga je oblast svoj čas ustavila. Sedaj je na- rodnoradikalna stranka v Sloveniji ukradla Novačanu to ime ter izdaja pod tern naslovom v Mariboru svoj strankarski tednik. Je to povsem na- ravno in logično, ako je konfinirani komunistični bivši poslanec Koren mo- gel postati prekonoči državotvorni svobodni narodnoradikalni kandidat, zakaj bi »Naša vas«, sicer ustavljena in prepovedana ne služila idealom in morali srbske radikalne stranke, kakor se pojavlja med nami Slovenci. Odpor proti nasilstvom radikal- i cev. Glavnemu odboru dcmokratske j stranke prihajajo od vseh straui pri- tožbe radi terorja, ki ga izvršujejo policijske oblasti nad prvaki demokrat- ske stranke. V notranjosti Srbije je prišlo celo do spopadov med prebival- stvom in policijo. Poslanec Sovič, član glavnega odbora demokratske siranke «asati lijegove smrdtiirve bližinc lor so obracali obraz stran pri spraševanju — brez ozira ua zamero. Nekateri so ven- dor z vso silo energije preaiašali sovra- žen narn smrad. Ali iz strahu all iz hr- navščine? Ne vem. Vzgojitelj »filozoi« je divjal nad takozv. predrzneži, a vzrok našega sovraštva ni »iztuhtaU -- Cud- no se mi zdi, da so nekateri tovariši, ravnoisti, Ki so se najbolj bunili zaiadi tobakovega snrradu, danes strastnl ka- di lei — in so svojemu vzgojiteiju med druffhn slični., tatko po lastnosti ka'kur po poklicn. Naiučili se tore] uiso ničesar! Tako žaliibog; uastaja »tradicija«. Mno- jokrat nezavedno. Vse to je znak, da si nekateri vzgo- jitefii niso v svesti, da tu končana iiiiho- va vzgoia s satnim predavanjem, s sa- mini govorjenjem, s točn-im izpolnjeva- «jcin predpisov in tradicijowelnili na- vad dtuzbc — aimpak, da njihova dolž- Host zaönc prt lastni osobi t. j. z njiho- viiTi \zgkdom! Ka5tanju se je vršil v nedeljo dobro obiskan volilni shod kandidata Gumzeja in prof. Mravljaka- Ccliske novice. Fogreb gosp. Edvarda Rudolfa, vodje Zvezne tiskarne, v nedeljo po- poldne je pokazal, kako priljubljen je bil v vseh narodnih krogin umrli. Po- greba se je udeležilo celjsko sokolsko društvo in celjsko pevsko društvo z zastavo. Pri hi3i žalosti in na poko- pališču so peli pevci pevskega društva v sree segajoče žalostinke. Ob odprtem grobu se je poslovil od rajnjega br. dr. Milko Hrašovec. V vznešenih besedah je omenii njegove vrline, zlasti, kako je Ijubi! večno lepo slovensko pesem; V imenu tiskarjev pa poverjenik »Sa- veza grafičkih radnika Jugoslavije« v Celju g. Josip Ratajc. Žal, da je časten sprevod motil naliv, ki je trajal ves popoldan. Spavaj v miru anima Can- dida ! Wlestno gledališče v Celju. V so- boto, dne 3. tm. so igrali igra!ci »Dra- matičnega društva« v Celju Schönherr- jevo tridejanko »Otroška tragedija«. Igra je bila, kot smo pri naših pri- Ijubijenlh igralcih že navajeni, izborno predstavljena. Vse tri osebe (g. Pfeifer, gdč. Vorbachova in g. Drenik), ki so nastopiie v igri, so igrali neprisiljeno, prav otroško. Režija je bila brezhibna, Na sceneriji smo opazili par novosti, istotako v razsvetljavi, kar je, kot ču- jemo, prostovoljno domače delo in za- služi ?a to dvojno pohvalo. V zadnjem dejanju je bila razsvetljava v začetku premočna, motil je v lepi gozdni po- krajini lesen zapah, ki je ostal na odru iz drugega dejanja, kjer je služil kot vrata iz podstrešja v pritučje. Občinstvo je gledališče napolnilo do zadnjega ko- tička ter po vsakem dejanju klicalo naše požrtvovalne igralce pred zagri- njalo. Kljub temu, da je bil vstop mla- dini pod 18 leti prepovedan, je bilo po stojiščih mnogo take rnladine, ki je več lepih, tragičnth mest s smehom po- kvarib. Mestno gledališče v Celju ie gostovaio y nedeljo 4. tm. v gledališču v Ptuju z igro »Sedetnnajstletmi«. Gle- dališče je bilo razprodano. iPtujsko Dra- matično društvo je naše člaine sprejek) z v&o slovensko prisrčnostjo. Na občntm zboru podružnice Jugoslov. i^atice v Celju, ki se je vršil ob pičlem obisku dne 2. marca t. 1., je uvodoma predaval njen pred- sednik, gimn. ravnatelj Anton Jeršino- vic o organizaciji in smernicah delo- vanja J. M. v obče. Naglašal je zlasti, da zasleduje J. M. pri svojem delu dva vzvišena cilja: Skrbeti z vsemi močmi za notranjo ureditev naše dr- žave, na drugi strani pa vzbujati za- nimanje za naš narod v tujini in skrbeti za njegovo kulturno in gospodarsko povzdigo. Iz tajnikovega poročila po- snemamo, da ima podružnica v Celju 290 članov, kar je za narodno Celje vsekakor premajhno Stevilo. Pokrajin • skemu odboru v Ljubljani je poslala podružnica v minulem poslovnem letu 5000 Difi podpore. Pri volitvah je bil zopet izvoljen predsednikom ravnatelj JerSinovič, podpredsednikom dr. Orožen. Pri slučajnostih se je sklenilo, prire- diti dne 3. junija t 1. veliko na- rodno veselico z izvirnim vzporedom. Za izvršitev in organizacijo te prire- ditve je bil izvoljen žir5i veselični odbor iz vseh slojev in stanov. Odlikovanje zaslužnega sokoh skega delavca. V petek, dne 2. t m> zvečer je izročila deputacija sokolskega dru5tva v Celju br. Joži Smrtniku, rav- natelju pivovarne na LaSkem, častno diplomo v priznanje njegovih velikih zaslug za sokolstvo v Celju in okolici. Celjsko sokolsko drušfvo je namreč imenovalo brata Smrtnika na zadnjem občnem zboru svojim dobrotvornim članom. V slavljenčevi pisarni na La- 5kem, ki je bila prav okusno okrašena, zbrala se je pestra soicolska družina. Posebno častno je bila zastopana inte- ligenca iz Laškega. Starosta sokolskega druStva v Celju br. dr. Milko HraSovec je kratko očrtal delovanje slavljenca na sokolskem polju v Celju in okolici ter v naši domovini sploh ter mu v imenu celjskega društva izročil častno diplomo. Br. Smrtnik se je zahvalil za pozornost v daiišem govoru, orisal zanimivo zgodovino svojega sokolikega Življenja ter obljubil, da bo tudi v bo- doče postavil vse svoje sile Sokolstvu. Vrstile so se nato še razne zdravice, ki so slavile slavljenca kot vzornega sokolskega delavca. Po pozdravu je združila prijetna sokolska zabava vse navzoče. Diploma, ki je prav okusno izdelana, je delo sokolskega delavca g. Matije Benčana iz Celja. Umrl je 4. marca v celjski javni bolnici g. Vinko Žurman, dimnikarski mojster v Celju. N. v m. p.! »S. K. Celje«, Redna odborova seja se vrši v sredo, dne 7. t. m. ob 19. uri v hotelu »Balkan«. Vsled važ- nosti udeležba obvezna. Tajnik 1. Trgovsko bolrrfško in podporno društvo, poslovalnica Celje. Da se olajša poslovanje članov z društvom, se je ustanovila v Celju poslovalnica Trgovskega in bolniškega podpornega druStva pri Gremiju trgovcev v Celju, Savinjsko nabrežje St. 3 (poslopje cari- narne), kamor je prijaviti vse slučaje obolenja in kjer se dobijo tudi nakazila za brezplačno zdravljenje. Vse stare obračune, zahteve boleznin, kakor tudi prijave in odjave novih članov je ob- računati kakor dosedaj direktno za dru- štveno centralo v Ljubljani. Tiskovine zz. prijave itd. se dobijo pri CeljsUi po- slovalnici po predpisani ceni. Društvo od sedaj naprej r.c bode povračevalo stroške za zdravnike in zdravila, tem- več se je vedno obračati na posloval- nico za tozadevna brezplačna nakazila. KovaSki mojstri so imeli v ne- deljo, dne 4. tm. zborovanje, na katerem je bilo 46 mojstov navzočih. Zboro- vanje je sklicalo obrtno zadružno nad- zorstvo v Celju. Sklenilo se je ustano- viti zadrugo kovaških mojstrov za po- litične okraje Celje, Brežice in Konjice ter za sodne okraje Rogatec, Šoštanj in Slover.jgradec. Zborovalci so pro- testirali proti taksi na vozila in oscm- urnem delavniku. Ob zaključku zboro- vanja so se zahvalili g. obrtnozadruž- nemu kornisarju Založniku za njegov trud ter ga prosili še za nadaljno so- delovanje. Francoski krožek v Ceiju je pri- redil v soboto, dne 3. tm. prvi družabni večer, ki je bil prav dobro obiskan. V mali dvorani Narodnega doma se je razvil ob marljivem sviranju god- benega kvarteta pod vodstvom gosp. ravnatelja Serajnika prav prisrčni in prijataljski sestanek vseh celjskih Iju- biteljev francoskega jezika. V pozdrav- nem govoru je predsednik krožka g. župan dr. lirašovec povdarjal veliko važnost gojitje tujih jezikov, zSasti od strani rnladine. G. profesor Napotnik je v daljSem francoskem govoru navdu- Seval za smotreno delo v krožku. Sle- dile so razne deklamacije in predavanje g. vseučiliškega profesoria Meruvilla iz Ljubljane s skioptičnimi slikami. Večer je potekel zelo aniniirano. Odborova seja Sokoiskega dru- Stva v Celju se vrši v sredo, 7. marca ob 8. uri zvečer v društvcui zborovalnici. Strokovno predavanje »Trgovskega društva v Celju«. V torek *>. tm. ob 20. uri in Cetrt predava g. uaidkomisaT lvo Subic o te-meljiiih pravicah drza.vljan.ov i)ü »Vidovdanski ustavi«. Za vsakega našega državljana, osobito pa za naSe priidobitnc kroge jc snov tega predava- nja največje važnosti. Vstoo ie vsa-ke- mu prost. Aretiran je bil Anton Ovčar, hlaipec pri Franu Caberju v Smarjeti, ker ie po- ucveriil raznega blaga- za približno 4000 kron. Dijaški kuhmjii ie darovala K 200 -Lev. 27 » N O V A 0 O n A « Stran rotfomia LešiiLčar, inesto vcnea na «rob t dragcm» ¦pnjatdiu Bdvardu Rudolfu. Celjsko pevsko društvo. Redna t>cv- skci vaia se vrši v sredlo dne 7. tin. oh 20. iwi v mali dvonvni Nurodnega do- in«. Kino Gaberje. Pondeljek 5., torek t). in sreda 7. marca »Indijank.a«, drama v 6. dejanjih. Narodno gospodarstvo. Deputadja ceijskih trgovcev pri finančnemu ministry StojadJno- Vic«. Olasom sklepa odbora Gremija trgovcev Celje, je deputacija, obstoječa \z gg. Stermecki, Lukas in Vrtovec, predlozila v Martboru navzočernu mi- nistru Dr. Stojadinoviču sledeče težnje trgovcev. I. V Sloveniji je postalo v zadnjem času tako občutno pomankanje denarja, ker so vsi denarni zavodi brez goto- vine, da je resno ogrožen obstoj naše znane, stare in solidne trgovine. Da se temu vsai v mail meri odpomore, prosimo g. minister, da naredite, dase denar, ki se vplačuje v slovenskih ca- rinarnah ostane oziroma naloži v Sloveniji, odnosno iz celjske carinarne v CeJju, sicer pa naj bi se našel nekak način plačevanja carine, ki ne bi brez- plodno zaclrževa! toliko gotovine. II. Nase trgovstvo ima svoje tr- govska bolniško in podporno društvo v Ljubljani, katero bi se imelo glasom zakona central*!rati. Ker se je našel modus, da je ostalu samostojno druš- tvo »Merkur« v Zagrebu, naj se tudi nam pusti to na§o organizacijo, ki je d«!ova!a vedno v najlepšo korist svojih članov in pri tem tudi z naj- manjSimi upravnimi sfcoški. Hi. Potom zveze trgovskih gremi- jev in zadrug za Slovenijo srno posla- li na g. ministra za socijalno politiko dopis, v katerem smo predlagali spre- membo Pravilnika k protidraginjskemu zakonu. Naša giavna in upravičena zahteva je, da se pri zaračunavanju dovoljenega trgovskega čistega dobička upošteva zopetna nabavna cena blaga, kar je s trgovskega stališča sicer samo ob sebi umevno, vendar pa nam za- kon, odnosno Pravilnik tega ne do- voljuje in se naši trgovci obsojajo na denarne kazni in zapor, kakor hudo- delci, ako se drže tega edino pravilnega trgovskega stališča. Prosimo g. mi- nistra tudi, da se pri prihodnjem za- j sedavanju Narodne skupščine zavzame za to, da se ta zakon sploh ukine. ker je tak zakon pri danaSnji preobilici blaga popolnoma neumesten in pov- zroČa samo hudo kri, praktičnega uspeha pa ne doseže. Ne naredbe, arnpak samo prosta konkurenca more znižati cene blagu. IV. Pri tej priliki si dovoljujemo opozoriti na nevzdržni položaj javnih nameSčencev, ki s svojimi današnjimi plačami nikakor ne morejo stanu primerno živeti. Tudi v interesu trgov- stva je, da se njihov položaj zboljša ter stem tudi dvigne njih kupna sila. Uprava more biti dobra samo, ako bodejo nameščenci bolje plačani, ker bodemo drugače doživeli, da bodejo ravno najboljSe moči zapustile svoja mesta. Mi trgovci bodemo pozdravili vsak korak, ki se bode ukrenii, da se tej njihovi pravični zahtevi ugodi. Minister je pripomnil, da so mu te zahteve tudi z drugih strani znane in da jih bode z vsemi močtni podpiral, O zakonu proti draginji se je izrazil, da je izrazito protigospodarski in da je It poslednji čas, da se sploh ukine. Minister se je dalj časa razgovarjal z deputacijo in se zelo zanimal za celjske razmere. Poravnava naših terjatev do Nemske Avstrije. V petek 2. marca s* '« ponovno vršil pri Trgovsko- obrtnii zbornici v Ljubljani sestanek za- H ü'hl' raznih slovenskih Gospo- oarsKin korporacij radi izravnave med- seboimh terjatev med našo državo in Nemško Avstrijo. Na sestanku sta po- ročala zbornični tajnik dr. Windischer in dr. M. Brezigar, ki je bil pri po- gajanjih z Avstnjci kot vladni ekspert navzoč, lz teh poročil je biio razvidno, da je bila pogodba z Avstrijo razun vprašanja takozvanih starokronskih terjatev dovršena. Glede tega vpraša- nja, so si pridržali Avstrijci 15dnevni rok za premislek, Češ, da jim je ce!o izplačilo 32 jugokron za 100 starih kron previsoko! Ako bi Avstrija iz- javila, da je s tem izplačilom zado- volfna, §e naša država ni vezana,"tem- več mora celo pogodbo potrditi na§a narodna skupščina. Naloga naših bo- dočih poslancev bode torej, da bodo v parlamentu na vso rnoč branüi interes naših denarnih zavodov in privatnikov. Da bi se večini našim zavodom in za- sebnikom, ki imajo 5e v Avstriji svoj stari denar, izplačala samo 32% v jugokronah, to !e nemogoCa stvar. Prizadete slovenske gospodarske kor- poracije akcijo za ugodno rešitev te zadeve nadaljujejo. Kakor čujemo, bodo vsi prizadeti krogi ?>osia!i Mini- starstvu Pravde, ki je najyec krivo doloCene neugodne relacije, ostre proteste. Trine cene v Celju so bile I. tm. v tlinarjih: (joved-iua: I. 17, II. 15; na trgu I. 15, II. 13, Viimpi ,m pjijuniu 7, jetra in ledicc 12, loj 16. Teletina-: 1. 18.50, II. 17.50, jetra 17.50 pljučn 9. Svinjina: pra- i sičje moso I. 30, II. 27.50, sianina I. 39, II. 37, mast 40—42, prckajeno nicso I.' 37.50, II. 35, jezik 35. Kkubasc: krakov- skc 40, debrccinske 40, hrenovke 30, svezc Icranjske 40. sitlanii 110. Perutni- Tia: ikokoš in petelidi 30, rmrani 100, j;os 100. Mle'ko 3.50; surovo niaslo 50; caj- iK) 65; iwliiTiKsiki sir 50.60; jajee 1-25. Pi- jače: staro vino 12, nwo 9 — 10. pivo 6, žganje 28. Kruh: boli 7.50, črni 6.50. Specerijsko blaffo: Kava Portoriko 65, Santos 48—52, Rio 44, pražena I. 78, II. 6S. III. 52, slanlk-or v krista'l-u 22, v koc- ka'h 24, rir/ ]. 14, II. 9, natitizno oljc ^2 -34, sol 3.50. pšenični Skro4> 24. testc- nine 15 — 20, mil« 20 — 22. M lev ski h- defki: nioka St. 00 7.70. U 0 7.60, St. 2 7.20. st. 4 6.60. ržeoKi moka 5.80, kaša 6.75,' ješprenj 5.25, korwzna moka 4.25, koruzni' 7x1 rob 5.25, ajdova moka 7.25. Kuriivo: ¦premog čnii 42, rujavr 24, trda drva 125, mehka 100. Krma: sltwÖto sc- no 225. kislo 175. siania 125. Krompir 6 - -8. ' BORZA 5. MARCA 1<)2X Na današnji predborzi je notiral Din v Ciiriliu 5.80, radi tega .ic zaznamo- vati tudi na današuji Zay:rcbški borzi /iiiitcn patdec vscn hiji'j p];ičilnih sred- stev. Oficiclni borzin kurzi so sledeči: Wien 12.65 — 13. Berlin rctokl: d've leti vso članarino 422 Din. Marljive «d- bornioc pa so priredile 25. II. 1923 pri >Iliriji« izrediio otrosko predstavo. U- • delc/ba je bila povscin razveseljiva, v medaktih so pa mozirski gospodge preskrbeli ubra^uo godbo. Trud našili u- čitcljic ,v:di\ L.juhe Ločnik mi Anice Piano ter g. Fr. Vajda ni bil zamatij! K vstop- n:nl so priJožili prijatc4]i mladine in d'ruzbe izdaten »obolns«. Vsled tega mo- remo nakazati CMI) za dr. Tavčarjev skiad 350 Din in tuk. šolski ¦kn.ii/nld 275 Din. Kratko naj oincnimo nekaj took vsporoda: Duet med pekom in k'uhan- co — Mill an Pevcc ,ioi Zalika Mrcvlicto- va —bil je kabhietcn komad izza dav- nih trianonskih čnsov. Oanljiv jc bil tu- di mitii begu-ncek Mrcvlje in junašek Podkubovšckov, kakor obn deklamatoi- ja —¦ Zorica in Mirko — v pristnih na- rodnlh nošali. Igrckaz »Cista vest-< bi se sniol uprizoriti iudi na večjem draTn- skcni (üdru. Pcsni, posehno 4. in 6. točKa kjpclc so m'lad'itn uriiica.m — v ospredju Alenčica Prislanova in Angelica Fran- cctova -- tniko iz pol-ne duše. ka1s"or sohični pozitfrav inkvdega jutra. Zakliu- cüli so 'V'eliicaistni zvoki »Bože pravde« predstavo, narodne dame pa so poffo- stiJc inla.de/ s kolači in pecivom, ki so Ka darovaie tukajšiije sospodinje. Iskrc- na hv-a'ia tem in vsem! 7.. F. M. Dncvna kronika. Parmova proslava v Mariboru se jc vršila 3. tin. kar najsijajnejžc. Narod- iio glcdališčc je irprizorilo Parmovo o- pero »Urh, g-rof celjski.« QledaliScc jc bilio že vcč dni prcje razprwdan«. Za- stoi>niki razmiih korporacij in Ikuilturnih društev so stall v poliltrogii -/ vcnci na odru. Imenom pokrajimske upravc je ča- stitad slavil'jcncii vbdni svotmik dr. Vidic iz Liubljane. ki mu jc teročil odukovaTije sv. Save. Mariborski düitanü zavodi so j inu po uiieijativi p'jiružni.ce Hrvatskc studiouiice izročiJi liranilTio knjižico v. 82.000 kronami. V krasnih i-n toplih be- sedah se je slavljenec tfinien do solz z:n- hviüil vsem. Jubilej Viktorfa Parme. Maribor- sko narodno p,iedališče je proslavilo 3. tm. 65 letnico rojstva in 40 letnico skladateljevanja slovanskega kompo- nista Viktoria Parme. Parma je bil sin nadkomisarja v Trstu in se je rodil 20. februarja 1858. Svojo mladost je preživel v Benetkah in Trstu. Gimna- zijo je posečal v Zadru. Novem mestu in zadnji dve leti v Tridentu. Kot kon- ceptni praktikant po dokončanih juri- dičnih študijah šel v politično - pravno službo v Ljubljani. Služboval je v raz- nih krajih Slovenije. Ker se je med svetovno vojno izrazil, da Slovani ne bodo nikoli premagani, so ga aretirali in po 34 letnern službovanju vpokojili. Krivica, ki so jo mu povzročili fana- tični Nemci še danes ni popravljena. Komponiral je dolgo vrsto veselih skladb. Od oper omenimo »Urh, grof celjski.« »Ksenija«, dramatično roman- co, Stara pesem«, opereti, »Caričine amaconke« in »Nečak«. Za vse veliko deio je žel nekaj moralnega priznanja, gmotnega uspeha pa niti ne omenjam. VstollČenje patdjarha. Ob priliki proslave Kumanovske bitke bi se imelo vrSiti slavnostno vstoličenje poglavarja srb?ke-pravoslavne cerkve, radi raznih zaprek je bilo slavje preloženo in se vrSi letos na Vidov dan v PeČi. Kralj bo po obredih izročil patrijarhu Dimi- triju slavnostni ukaz, v katerem bo navaial velike zasluge pravoslavne cerkve za ustanovitev naše države in nacijonalno delo in pcžrtvovalnost pra- voslavnega svečeništva, ki je 500 let budilo narodno zavest v srbskem na- rodu. V znak priznanja bo izročil kralj patrijarhu poseben red sv.Trojice, okra- šen z nacijonalnimi ornamenti. Patrijarh bo nosil red samo o velikih narodnih svečanostih: Grčija uvedla gregorJjanski ko- ledar. Na Grškem je stopil 2. tm. v veliavo gregorijanski koledar. Dosedaj je veljal v Grčiji pravoslavni koledar. Velik vlhar na morju. Na At- lantskem Oceanu je divjal katastro- falni ciklon, ki je potopil več fran- coskih parnikov in dve angleSki ladji. Vihar je bil tako silen, da 2e par dni ni mogla pristati nobena ladjaniti v Piy- mouthu, niti v Southamptonu. Hitrost viharja je znaSala 200 km na uro. Sokrivec atentata na Rathenaua aretiran. V Stockholmu so aretirali nekega nemSkega akademika Behra, ki je priznal, da je bil član organiza- cije »Consul«, ki je izvrSila atentat na ministra dr. Rathenaua. Lastnik se išče. V železniSkem vozu na progi Pragersko - Slovenska Bistrica so našli leta 1921 novo, rujavo, usnjato torbico za spise, v kateri je biio tudi par glace-rokavic. Kdor bi vedel za lastnika, nai prijavi to Ijub- Ijanski polieijski direkeiji. Umrla je 2. tm. na gradiču Kamnu v Kandiji pri Novem mestu soproga bivšega kranjskega glttvarja Frana Šukljeta, gospa Roza Šukljetova. Po 50-letnem srečnem zakonu je dosegla skoraj 7cj let. Marezi^anski proces končan. Dne 15. maja 1921 so se zbrali v Marezi- gah volilei pred Solo. Kmalo na to je prišlo 11 fašistov \z Kopra ter z&čeli razgrajati po vasi in pretiti Slovencem. Volilei so ostali čisto mirni. Naenkrat pa so vrgii faSisti bombo v bližini cer- kve, ki se je razpočila z močnim po- kom. Ker se zato niso prebivalci nič zmenili, so legli fašisti za zid vaške luže na tla ter začeli streljati na volil- ce iz revolverjev. Ženske so prestrašene zbežale, možje in mladeniči so se pa začeli braniti s kamenjem- Fašisti so pustiH na mestu tri mrtve in enega ranjenega. Drugi dan so zopet napra- vili pohod in pri tem ubili enega Slovenca. Vojaštvo je šele napravilo konec izgredom. SodiSče je obsodilo 8 obtožencev na večletno ječo, 18 oseb je bilo oproščenih. Poskušen samomor. Pred par dnevi so pripeljali v brezupnem stanju v tržaško mestno bolnišnico uradnika Karla Mikuličiča, ki si je v uradih paroplovne družbe »Libera Triestina« pognal krogljo iz revolverja v desno sence. Nov dnevnik bodo začeli izdajati mariborski Nemci, ker se jim zdi »Marburger Zeitung« premalo nacijo- nalistična. Tatovi likcrjev. V noči od srede na četrtek se udrli neznani zlikovci v skladišče likerjev Tržaške tvrdke Ma- zzucchelli, ter odnesli več steklenic v vrednosti 7.000 lir. Konec Iedene dobe. Neki ameri- kanski metereolog trdi, da se približu- jemo koncu Iedene dobe. Letošnia blaga zima, kateri bodo sledile še milejSe, je siguren znak te revoluciie v prirodi. Ako se to uresniči in če je res, da klima upliva na temperament bodo doživeli na§i zanamci zanimive spremenbe. Kriza slonizma. »Univers israe- lite« piše, da je nastopila v Palestini težka financijelna in ekonomska kriza, ker odbor za obnovo Palestine nima denarja. Na zadnjem sionističnem kon- gresu v Karlovih Varih je bilo odrejeno, da se pošlje mesečno v Palestino 40 tisoč angleških funtov. V šestih mesecih pa se je poslalo samo polovico te svote. 3000 nezaposlenih delavcev ne more dobivati podpore, polja niso po- sejana in v nekaterih krajih preti že lakota. Revnim naseliencem je zabran- jeno naseljevanje, ker jih sionistična vlada ne more podpirati. Ako se kmalu ne najdejo sredstva za akcijski odbor, bo nastala v Palestini pravcata ka- tastrofa. Velikanska tatvina v vlaku. Neki pariški banki je bilo nedavno ukrade- nih 70 kilogramov ruskih zlatov, ka- tere je poslala neka carigrajska banka z orientekspresom v Pariz. Zanimivo je, da so dospele vreče v Pariz plom- birane, a v njih se je nahajal premog. Pariški detektivi so ugotovili, da je premog italijanski in kupljen v Vene- ciji. Tatu so zalotili v nekem Mariusu Algerie, katerega je izročila danska policija francoski. Rad akademskog kluba »Januftič«. J. A. K. »Janušič«. U izgradnii svoje organizaciie proSIih je dana organizirao dvije nove svoje podruSnice. Jedna je podružnica osnovana u Karlovcu. Od~ mah se je upisalo 50 clanova. Pred- sjednikom izabran je Žika Filipovič, a tajnikom Nevenka Trbuhovič. Ova po- družnica specijalnu če brigu posvetiti prosvjeti našega naroda na selu. Ona ce se baviti predavanjima, a ujedno če otvoriti i nekoliko teiajeva. Dniga je podružnica osnovana medju studentima na univerzi u Frankfurtu na Maini. Predsjednikom je izabran Ivo Bajželj. stud, med., podpredsjednica Zorka Ko- stič, a tajnikom Mijo Mirkovič i Vinko Esih,^ dok je blagajnik>lVladimir Čiča- novič. Ova podružnica moči ce da daje svim našim studentima točne infor- rnacije o studiju u inozemstvu, spe- cijelno u Njemačkoj. U Frankfurtu je clan kluba Dr. Dragic. M. Joksimovič držao predavanje o jugoslovenskom dijaštvu u inozemstvu, gdje je iznesao sve prednosti, koje naše studentstvo može, da dobije sa studijem u Nje- mačkoj. Kad je toliko naših ljudi za vrijeme rata žrtvovalo svoje živote, i studentska omladina treba, da nekoliko sati dnevno žrtvuje za svoju izgradnju, da tako sačuvamo radne energije na- Sem narodu, sebi i Čovječanstvu. Klub je prošloga mjeseca ponovno sakupio i poslao u inozemstvu našem narodu u okupiranim krajevima 987 novina: »Novosti«, »Hrvata«, »Riječi«, »Jutra- njeg Lista«, »Pokreta«, »Slobudne Tri- bune«, »Obzora« i ostalih. Ovu djelat- nost slanja novina vrši se iz Zagreba i sa Sušaka. Narodna čitaonica i knjiž- nica u Korniču lavlja, lijep napredak. Knjižnica broji 320 knjiga, od toga 145 zabavnih. U mjesecu decembru posud- jeno je 28 svezaka, a vračeno 9. Klub je kroz čitavo vrijeme dižao redovito sastanfce, na kojima je vodio točnog računa o svim nešim narodnim po- trebama. Utopljenec. V cetrtck je l>rala An- gela Rajšek v Ljubljani ob Orubarjeveni tkanaiii m opaz-ila, da ie voda ne&la pol- ffolo odrajjilo človeško truplo. Ali je bilo truplo moškcga ali žen&kega spola, ni mogla ugotoviti. Elcktrifikacija na Češkoslovaškein. Ceškosjovaško promctno ministrstvo bo pričelo z clektrifikacijo promcta in sicnjr na progi Praga — Plzen. Da odsiranijo vclikauske rnnažine dima, bodo iivcdli za prvo silo'na praškrh «kolodvorih elek- trične lokomotive za premikatije. Mlada gospodična išče mesta praktikantinje ! v kaki pisarni — brezplačno. Naslov v ' 1 upravnižtvu. Strati 4, _________________________________________________»NOVA DOB A« _____ _____________ §tev. 27. yÄ jy^k ŠT** jf**^ Wß'^ H V n^U M f*R fTl B^fc &&B8 &**& W Sj^^yq ^ ^ SlaniehranUnihvlos 1131*0(3111 dOTTI (fill OOlU ü PlitliCfl}) MaiUehrannnihvioo Cess K 70,000.000-- ___*_____*_ ^«* K 7O,OOO.O©C- Sprejema Itranilne vloge na Hranllne icnjISfce in tekocl racun fer jäh obrestufe od 1. Jan. 1O23 naprej po 5%brez odpovedi^ 5Va% do 6% z oe&po- vedjo, večje stalne naložbe tn ncüiozibe denarnih zavodov po dogovoru. Ofoavlja vse dcnanie, Rredltne In posojilne transakclje najlcul^zitneje. N&ifratiita fclona. Kaiere p:e»in/jsfi c!ajc nosa „i3ER$Oi"-i" &mx napciaikov in ,, 3 F. fct S © f?"v' r;Bmi yolpislov ? V«HLs ohijvbijetics) kaiero «iva o uaäl gnaw capetniki, kakor hidi jfCiiail'jwfttutf data nam je povsd, da za najbo!|še odgovfire na gorcjc v&jaSaJije raspiscrav siedete na^rade: 1« ncgraria........ÄöOd Diuara 2. nagrada.......¦ • 1ftL© Dioara 3. aagrada........ 50© Dinara 30 aasjrad........po 10© Diaara 50 na^rad........pa 50 Ptnaro Üdgövori se z aiek dobm ohpanjen kiavir v najem proti primerni mesečni od- škodnini. Rudolf LoTber, Žalec. 21 Franpis, änylais, Mm deruis le commencement aux examens! Louise de Schludermann, maitresse de langues. Ljubljanska cesta 18. 2—2 Za prodati so novi AEG-motorji motor za vrtil. tok 5 k. s. 220/380 volt za Din 7.500 — » » » » 3 k. s.'220/380 » » » 5.500"— » » » » 2 k. .s. 220/380 » » - 4.500*— » » » » 1 k. s. 220/380 » » » 3.500'— z jermenico, tračnicami in zaganjačem. V zalogi vse druge vrste motorjev. Teief. §t. 74 fiarol Tlorjai etc, CeUe.Teief.st. 74 manut%" jB if UOiSBflhgrigSU (gostilna PlevČak) nasproti Mestnega mHna WA DROBND! 55 50~8 NA DEBELOI ,___________I PRIP0R0ÖA I_____________—. sswojim cerjenim odjemalcem «eliko mnoiino ino- I zemskega blana kakor lukno za moške En žen- I I ske obleke, cefir, *ifon, vse krojaöke pct^ebeci- | 1 ne ter raznovrstno manufakturnc bl^B® P° *e!o I nizkih oeitah. I __L——.^^_^ »staonuen. »8B». Hranünica mestne obcine Celje *-+***. 1 •a 52-5 == Y lastni pualaoi pi^i lcolodLnrox?«. ^^ s Stanie hranilnih vlog 8t 42,000.000. - Vrednost rezsrwnega zaklada K 89OOO.OOO. | B ilRANILWE vloee, ki se sprejema}o od usako- n SPREJEMA Indi u uarno shratnbo od strank n OSKRBÜJE soojlm uložnikom prodai° *" n»" ^ 0 «wr, nžiiMik) naipopolncišo oamost in ngodno in sodBC razne orednostne papirjc, uložne knji^ kup oseh urst vrednostnih papirjeu Hd. Hur- g F obrcstouaiiie. PcStne po'loznice sirankam brez- ike 1.1. d. Daje u najem PREDALE v svoMh y §nje za nje tndi Inkaso in druga denania opra- • 5 p!a*üo nn razpolaqo. Rentnino plačuje zaood safeb1aga|nah, lako, da obdrži ključ stranka H ofla najkulanlnele. 1ZPLACILA ujnozemstun & •g. \i süojega. B sama. II izredno ogodno in promptno. i* Posojila rseh wrst pod najuqodnüjsinil pogoji. Brezplačna jfsojasitil» in strokoonjašbi nasi>eti u usch denarnih prašanjib. J