BpedMone in rftwmwl« imUr
Poštnina plačana v gotovini
Štev. 143.	F	Ljubljani, v peteh, 26. junija 1942-XX.	Leto	VII.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tajega | Uredništvo in nprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concessionaria esclnsiva per la pubblicili di provenienza italiana izvora: Unione Pubblicitš Italiana S. A, Milano.	= Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Labiana. =	ed	estera:	Unione	Pubblicitš	Italiana	S.	Milana
II bollettino n. 758:
Prosegue linseguimento del nemico
battuto
Nadaljnje preganjanje pobitega
nasprotnika
Vojno poročilo št. 758: Bliskovita zasedba Capuzza, Halfaie, Solluma ter Sidi el Baranija onstran egiptovske meje
II Quartiere Generale delle Forze Armate comunica:
Travolte lo rcsistenzo opposte dalle unitš su-perstiti dcll’8 Armata britanilica al confinc libico-egiziano o conquistato ridotta Capuzzo, Sollum c Halfaya, le forzc delFAsse hanno proseguito l’in-seguito dol nemico in ritirata verso Oriente.
Sidi «1 Barrani fr stata occupata e la sua zona a sud di tale localita superata. Gli apprestamenti c le attrezzature di Marsa Matruk sono state cen-trate da squadriglio di bombardieri. Tre acrci risultano abbattuti dalla caccia germanira.
Un inciirsione su Bcngasi ha causato qualche danno e alcuni fcriti: un apparecchio inglcse col-piio dal tiro dclla diiesa controaerea 6 precipi-tato in liamme.
Hitlerjev glavni stan, 26. junija. Nemško ■vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole vojno poročilo:
Po napadu nemških in romunskih čet na utrjenem pasu pri Sebastopolu je bilo v huddh bojih v gozdnatem in obljudenem predelu osvojeno novo ozemlje. Siloviti in uspešni napadi letalskih sil so bili naperjeni zlasti proti postojankam ob južnem zalivu pri Inkermannu in proti obrambnemu pasu pri Nikolajevki.
Jugovzhodno orl Harkova že od 22. juniju potekajo boji za uničenje skupin sovjetskih sil.
Na ostalih odsekih bojišča ni nastopov, vrednih omembe, razen trdih in zmagovitih •spopadov z obkoljenimi sovjetskimi oddelki pri Volhovu.
Ogledna letala so v Finskem zalivu uničila sovjetskega pobiralca min. Na bojišču ob Ark-tiiku so letala v zalivu Kola potopila dve trgovski ladji s kupno 11.000 tonami in z bombnim zadetkom poškodovala neko veliko trgovsko ladjo.
Sovjeti so včeraj izgubili 71 letal, 7 nemških se ni več vrnilo.
V Severni Afriki so nemške in italijanske čete zlomile angleški odpor ob meji med Libijo in Egiptom ter zasedle trdnjavo Capuzzo, Sol-lum in Ilalfajo. Po hudem zasledovanju potol-
Berlin, 26. junija, s. Nemški listi prinašajo poročilo propagandne kompanije. Iz poročila se vidi, da so italijanski lovski letalci, zaposleni na vzhodnem bojišču, dozdaj zbili v letalskih spopadih 74 sovjetskih strojev, drugih 2s2 je bilo najbrž zbitih in gotovo je, da je treba večji del teh smatrati, da so onesposobljeni za boj. Drugih 49 sovjetskih letal je bilo zažganih pri drznih napadih na sovražnikova letališča v nizkem poletu. Tem številkam je treba dodati še precej znatno število sovjetskih, bolj ali manj poškodovanih letal. Temu obračunu 'stoji nasproti izguba enega samega italijanskega letala, kar je zgovoren dokaz za najvišje lastnosti zavezniških lovcev, njihovega boljšega nastopanja in njihove popolne izurjenosti. Heroično hrabrost, s katero se 'italijanski lovci bore na vzhodnem bojišču, je neki nemški armadni poveljnik omenil v dnevni zapovedi z naslednjimi besedami: »Italijanski lovci so dajali veličastno podporo oddelkom armade, ko so izvajali drzne in zmagovite napade na predelu pri X. Ko so se prikazali, je to v četah vzbudilo posebno zadoščenje. Italijanski tovariši so ob številnih prilikah pokazali čudovit tovariški duh. Naj en vzgled zadostuje za vse: Nemškega oglednika, ki je letel nad sovražnikovim zaledjem, je
Odposlanci bosanskih osvobojenih krajev pri Paveliču
Zagreb, 26. jun. s. Poglavnik je sprejel odposlanstvo iz bosanskega mesta Višegrada in sosednih občin. Odposlanci so pojasnjevali položaj na tem predelu ter dali zagotovilo, da je to ozemlje popolnoma osvobojeno komunističnih čet, zoper katere se je dolgo z junaško trdnostjo upiralo. Poglavnik je pohvalil požrtvovalnost mesta Višegrada ter obljubil, da bo kar najbolj upošteval najnujnejše potrebe prebivalstva. Za zdaj je hrvaška vlada dala pet milijonov kun za prebivalce kraja Borla blizu Mostarja, ki so se od lanske jeseni pa do 18. aprila junaško upirali proti upornikom.
Predlog za nezaupnico angleški vladi
Rim, 26. jun. s. V angleški poslanski zbornici je bil postavljen predlog za nezaupnico vladi. Predlog je podpisalo 20 članov zbornice, in sicer 7 konservativcev, 7 laburistov ter 6 liberalcev in neodvisnih. Predlog pravi, da zbornica nima nobenega zaupanja v osrednje vojno vodstvo.
Sui campi di aviazione di Luka e di Micabba sono stati rinuovati bombardamenti suscitando no-tcvoli incendi.
Tre dei nostri velivoli non sono rientrati alle basi.
Nel Mediterranco Orientale nostri acrci lian-no attarato un convoglio danneggiando con bombe, inalgrado la vivacc rcazionc dcllc navi di scorta, un piroscafo.
In Atlantico un nostro sommcrgibile al eo-mando del capitano di corvetta Luigi Longancsi Cattani, ha affondato un piroscafo armato di 8000 tonnelate cd una motonave di 5500 tonn.; altro sommergibile comandato dal tenente di vasccllo Gianfranco Cezzana ha colato a picco un piroscafo di 0000 tonn.
Cenili angleških čet so dospele do Siid el Baranija in do odseka jugovzhodno od tega kraja.
V boju proti Veliki Britaniji so nemška letala v pretekli noči metala rušilne in zažigalne bombe na industrijsko okolico mesta Birminghama in na vojaške naprave v jugovzhodni Angliji.
Narednik vodnik Steinbatz. lovski letalec, ki je bil odlikovan s hrastovo vejico na železnem križcu, se po nekem poletu proti sovražniku ni več vrnil, potem ko je dosegel svojo 99. letalsko zmago. Z njim je nemško letalstvo izgubilo enega svojih hrabrih lovskih letalcev. V spomin na njegovo hrabrost in junaštva mu je vodja podelil odlikovanje hrastove vejice z medi na železnem križou.
K uspehom na Atlantiku, ki so bili objavljeni v včerajšnjem vojnem poročilu, je posebno prispevala podmornica pod poveljstvom poročnika bojne ladje Rostina.
Berlin, 28. junija, s. V pristojnih vojaških krogih 60 glede nemškega napada jugovzhodno od Harkova snoči izjavili, da tudi nastopi na tem odseku, čeprav zavzemajo večje mero in utegnejo voditi do važnega razvoja, še ne pomenijo začetka velike nemške ofenzive. Taktični cilj teh nastopov je poleg uničenja sovjetskih jeder nadaljnje skrajšanje bojišča in v zvezi s tem skrajšanje nemško črte.
1 napadlo pet sovjetskih letal vrste »Rata«. Ko so trije italijanski lovci videli nevarni položaj nemškega tovariša, so se zagonito vrgli zoper boljše-viški oddelek, sestrelili tri letala, vsa druga pa pognali v beg. Oglednik je lahko izpolnil svojo nalogo ter se nepoškodovan vrnil v oporišče.
Nemška izdelava orožja in njeno vodstvo
Miinchen, 26. jun. s. List iMunchner Neueste Nachrichten« zatrjuje, da nemška izdelava orožja ni bila nikjer manjša od tega, kar so pričakovali. V skoraj vseh primerih je za tretjino ali celo za dvakratno mero presegla določene načrte. List so podrobno bavi z izdelavo in močno hvali veliko vojsko delavcev,^ ki na notranjem bojišču z marljivostjo, natančnostjo in neutrudno delavnostjo kujejo orožje za vojsko na bojiščih. Izdelavo orožja urejuje visbk odbor, v katerem je pet generalov in osem največjih industrijcev, ki tvorijo oboroževalni svdt. Pri vrhovnem poveljstvu deluje vojaški gospodarski urad, ki mu pomaga osrednji urad za oboroževanje pod vodstvom Speero-vim; oba urada pa sta pod vodstvom generala Thomasa. Člani najvišjega oboroževalnega sveta so maršal Milch za letalstvo, general Fromm za vojsko, admiral Winter za mornarico in general Loebe. Industrijci v tem svčtu so zastopniki največjih nemških industrij: Paul Leiger. zastopnik Hermann GSring Werke; Helmuth Rocknert, zastopnik Rheinmetall-Borsiga; Hermann Biichner, zastopnik važnega elektro-industrijskega podjetja AEG; Philipp Kessler, tudi zastopnik električne industrije; Wilhelm Zangen, ravnatelj Mannesman Rohremverko v Diisseldorfu; Hermann Roch-ling, zastopnik jeklene in premogovne industrije; Alfred Vogler in Ernst Ponsengen, oba zastopnika jeklene industrije.
Bolgarska opozicija se zavzema za Bolgare v zasedeni Makedoniji
Sofija, 26. junija, s. Včeraj se je v bolgarski zbornici k zakonskemu predlogu za naglo rešitev vprašanj, ki se tičejo novih osvobojenih pokrajin, oglasil voditelj bolgarske opozicije, prof. Stojinov. Med drugim je poudaril: »Ni treba pozabiti, da je Makedonija obljudena z Bolgari in da moramo s temi ravnati kakor z brati. V Makedoniji žive odločni in dobrohotni Bolgari, ki jih moramo z obzirnostjo in ljubeznijo pridružiti domovini. Za te naše brate moramo delati z vsemi silami ter z vsem idealizmom.«
Uradno vojno poročilo št. 758 pravi:
Po strtem odporu preostalih edmic angleške osme armade na libijsko-egiptovski meji ter po zasedbi trdnjave Capuzzo, Solluma in Halfaie so sile nadaljevale s preganjanjem sovražnika, ki se umika proti vzhodu. Zavzet je bil Sidi el Barani in prišli smo mimo predela na jugu tega kraja. Oddelki bombnikov so zadeli naprave pri Marsa Matruhu. Kaže, da so bila tri nasprotnikova letala sestreljena po nemških lovcih.
Napad na Bcngazi je povzročil nekaj škode in nekaj ljudi je bilo ranjenih. Streli protiletalske obrambe so zadeli eno angleško letalo, ki je v plamenih treščilo na tla.
Obnovljeno je bilo bombardiranje letališč Lucca in Micabba na Malti in povzročeni znatni požari.
Tri od naših letal se niso vrnila v oporišča.
Na vzhodnem delu Sredozemskega morja so naša letala napadla neki konvoj ter navzlic živahnemu odgovarjanju s spremljevalnih ladij z bombami poškodovala en parnik.
Na Atlantskem morju je naša podmornica
E od poveljstvom korvetnega kapitana Luigija onganesi-Catania potopila oborožen parnik z 8000 tonami ter motorno ladjo s 5500 tonami. Druga podmornica pod poveljstvom poročnika bojne ladje Gianfranca Cezzana je potopila parnik s 6000 tonami.
Berlin, 26. junija, s. Razlagajoč zmagovito napredovanje v severni Afriki daje berlinski tisk kar najtoplejšo zahvalo neustavljivemu zagonu italijansko - nemških čet. >1 )AZ< piše: »Ko so se zdaj potisnili na egiptovska tla, onstran tako osporavanih trdnjav na meji, morajo naši bojevniki v Afriki čutiti kaj globoko zadoščenje. Sollum in Capuzzo sta namreč zares imeni legendarnega herojizma. Bolj kakor kdaj koli se ta tirenutek povrača spomin na boj, ki so ga svoje čase prestali branilci sedla pri Halfajtt, ki so se med angleško ofenzivo v pretekli zimi, to je cela dva meseca, upirali na postojankah, ki jih je sovražnik že obkolil in s tem zadali angleški preskrbi odločilni udarec, ki je omogočil strečen razvoj italijansko-nemške protiofenzive. 19. januarja letos je nemško uradno vojno poročilo naznanjalo: »V severni Afriki se je udala šibka italijapsko-nemška posadka na predelu pri Sollumu. ki je bila odrezana od vseh zvez in je izčrpala vse zaloge streliva ter živeža v junaškem odporu dolgih tednov.«
To so bili možje s prelaza pri Ilalfaji. In danes je malo dni zadostovalo, da ponesejo zmagovite zastave Osi po padcu Tobruka na egiptovska tla.
Neutrudljive čete Osi so znova tolkle sovražnika, ne da bi mu dovolile, da bi se utrdil na meji. In tako docela pada v zaton angleška naida, ki jo je izrazil včeraj »Daily Telegraph«, da bo umik potekal počasi in omogočil prihod ojočenj v četah in blagu. List »Daily Express« pa je,bil izrazito črnogled ter je priznal, da je vojaški položaj Osi neskončno boljši kakor lani, zakaj Italijani in Nemci razpolagajo z vsaj dvojnim številom čet, z najnovejšim orožjem ter z lažjo preskrbo.«
Spominske slovesnosti ob obletnici smrti maršala Balba
Rim, 26. jun. s. Uradni list fašistovske stranke pofoča:
»Ob drugi obletnici junaške smrti Itala Balba bo 28. junija njegovemu spominu v Ferrari izkazano vredno počeščenje. Po mrtvaškem opravilu v baziliki S. Maria in Vado bo obred imenovanja zveze bojevniških fašijev in vseučilišča v Ferrari . po kvadrumvirti Balbu. Popoldne bo v občinskem gledališču minister Bottai govoril o Balbovem življenju. Pri prireditvi bodo navzoče zastave stranke in njen tajnik. Isti dan bodo pri krajevnih skupinah in po večjih središčih ferrarske pokrajine tovariši, določeni po zveznem tajniku, mladini iz GIL-a prikazovali podobo Itala Balba.
Na ruskem bojišču je padel imetnik odlikovanja viteškega križa, polkovnik v glavnem stanu nemškega letalstva ter voditelj oddelka v nemškem letalskem ministrstvu, Fritz Doensch.
Poveljnik hrvaških lovskih letalcev na ruskem bojišču podpolkovnik Franjo Džal, je z nekaj svojimi častniki dospel na krajši dopust v Zagreb.
Prvič v zgodovini Finske je bil imenovan poslanik pri sv. stolici. Na to mesto, ki mu pripisuje danes izredno važnost, je bil postavljen eden najsposobnejših finskih diplomatov Grippen-berg.
Angleška poslanska zbornica že komaj čaka Churchillovo vrnitev, da bo ministrski predsednik kot obrambni minister dal pojasnila o uspehih vojnega vodstva, za odgovornost, katero pripisujejo njemu. Angleški listi zahtevajo, da mora vlada natačno razložiti vse vzroke za to, kar se je zgodilo v Libiji in kar se da hitro popraviti napake glede poveljstva in glede odprave čet, poroča švicarski list »Journal de Genove«.
Ameriško mornariško ministrstvo sporoča, da
je bilo od začetka vojne okoli 10.000 mornarjev ameriške trgovske mornarice ranjenih, ubitih, potopljenih ali pa jih pogrešajo.
Na nemškem pristojnem mestu so snoči glede vojnih nastopov v Egiptu poudarjali, da so čete (3si v komaj 72 urah prešle nad 200 km.
Bern, 26. junija, s. List »Berner Tageblatt« poudarja v uvodniku, kako je Os naglo izkoristila uspeh pri Tobruku s tem, da ni dala oddiha nasprotnikovim četam, tako da so se Angleži odrekli, da bi držali postojanke pri Halfaji, Sollumu in Capuzzu ter se umaknili še bolj nazaj. To novo naglo napredovanje je dokaz, ba se bojna sila Osnega afriškega zbora ni nič zmanjšala. Zaradi Tobruka zdaj Angleži niti z morja niti z Malte niso sposobni več začenjati kaj hudo pomembnih nastopov proti Osi.
********* m Vesti 26. junija
»Danes imamo zadnjo priliko, da dokažemo, da 6e češko ljudstvo bori za bodočnost nove in srečnejše Evrope. Samo sodelovanje z Nemčijo pomeni za Češko in Moravsko cvetoče blagostanje.
Maršal Čangkajšek ne more ustaviti vojne zoper aponee, tudi če bi jo hotel, ker bi Ameri-anci potem zasegli večino kitajskega državnega imetja, ki je naloženo v Združenih državah.
Za prvega podpredsednika bolgarske zbornice so
izvolili poslanca Petra Kjosejvanova, brata znanega bivšega pordesednika bolgarske vlade Jurija Kjosejvanova.
Ker Angleži nič ne odgovarjajo na nemška razodetja o skrivnih določilih v novi pogodbi med Anglijo in Rusijo, pravijo v nemških krogih, da je to zelo značilno.
Angleške oblasti so dovolile pošiljati po morju iz Portugalske knjige, tiskane v portugalščini in namenjene prebivalcem raznih portugalskih kolonij.
Oddelek najnovejiih sovjetskih bombnikov vrste »PE-2« je predsnočnjim štirikrat napadel finsko mesto Kotko. Dve letali sta bili sestreljeni, eno pa hudo poškodovano.
Hrvaška policija je po najnovejšem vladnem ukrepu vključena v ustaško milico in podrejena notranjemu ministrstvu.
Ameriško pomorsko poveljstvo	sporoča, da	so	sovražnikove podmornice 20.	junija potopile	ob
ameriški atlantski obali dve protipodmorniški ladji.
V	berlinskih političnih krogih	razpravljajo	o	po-
svetih med Rooseveltom in	Churchillom	in	do-
mnevajo, da sta sklenila v ugodnem trenutku vreči angleško-aineriško vojsko na eno ali dve novi fronti, da bi omilila nemški pritisk na sovjetsko Rusijo, sklenila poslati ogromno pomoč Kitajski ter neznansko pomnožiti pomoč za Rusijo, preprečiti nove velike japonske uspehe itd. V Berlinu pripominjajo, da se ne bi nič čudili, če bi zaključno poročilo o tem posvetu sporočilo, da je bilo enoglasno sklenjeno čim hitreje potolči Nemce, Italijane in Japonce ter dobiti vojno.
Navzlic vsem računom glede druge fronte morajo narodi zavezniških držav misliti najprej na »prvo fronto«, to je svojo lastno, piše ameriški list »Christian Science Monitor«.
Na Japonsko so se vrnili člani japonskih diplomatskih zastopstev v Združenih državah ter v tistih ameriških republikah, ki so Japonski napovedale vojno ali pa pretrgale z njo diplomatske zveze.
Za preprečcnjc nedovoljenih špekulacij z volfranom, redko, pa za vojno silno važno kovino, je portugalska vlada izdala ukrep o strogih kaznih za vse tiste, ki bi kopali to kovino brez posebnega dovoljenja.
Včeraj sta se sešla angleški guverner v Gibraltarju general Masson Mac Farland in guverner španskega obmejnega področja ob Gibraltarju general Fernando Barron. Imela sta uro dolg razgovor. O ozadju razgovora ni nič znanega.
V okviru novozelandske vlade bodo sestavili
ožio vojno vlado, v kateri bo 7 ministrov delavske stranke ter 6 ministrov iz raznih opozicijskih strank. Sedanji parlament l>o posloval do konca vojne z omejitvijo, da se morajo najpozneje 12 mesecev po vojni razpisati nove parlamentarne volitve. Ameriški urad za vojno izdelavo je izdal nalog, da se morajo vse razpoložljive zaloge konzerviranega mesa zaseči za dobo treh mesecev.
Na otok« Kubi so uvedli obvezno vojaško službo in sicer za vse moške državljane. Zbiranje novincev za kubansko armado je bilo organizirano v sporazumu z Združenimi državami.
Finska vlada je predložila parlamentu v odobritev 17 novih zakonskih načrtov za uvedbo novih davščin.
Navzlic pritisku Združenih držav ni razloga,
da bi republika Čile izpremenila svoje «e-daeje politično stališče, je rekel čilski zunanji minister na včerajšnji seji čilskega senata. Dejal je še. da bo vlada tudi v bodoče ohranila nevtralnost.
Glede pristajanja ameriških letal v Turčiji pripominjajo v nemških krogih, da v TurŠji nekateri to dejstvo jemljejo silno na lahko. Zadovoljili so se kar z izjavo, da letala niso imela namena kršiti turške nevtralnosti. Toda to je težko verjeti, če so se ameriška letala spustila na tla prav v turški prestolnici.
Nemško vojno poročilo:
Hudi uničevalni boji jugovzhodno od Harkova
Novo nemško napredovanje pri Sebastopolju — Veliki boji pri Harkovu tudi še ne pomenijo začetka večje ofenzive
Italijansko letalstvo v zadnjih bojih na ruski fronti
o v o
Zabava pod mostom
Ljubljana, v juniju.
Da je mladina sila podjetna in si zna poiskati razvedrila in zabave, je že stara stvar. Kadar jim je dolgčas, si izmislijo to in ono, samo da se kratkočasijo in zabavajo. V teh dneh, ko sonce že kar temeljilo pripeka, si mladina išče utehe ob vodah Gradaščice, Ljubljanice in drugih potokih, ki so jim dostopni.
Fantiči iz Žabjeka in tam okrog Trnovskega pristana pa so si izmislili zabavo prve vrste. Takole so jo ukrenili. Tam pod mostom so si izbrali svoje igrišče, prijetno in zabavno. Pa kar v strugi Gradiščice, tam, kjer se pohlevna Gradaščica izteka v Ljubljanico in ima za zatvornico precejšen padec. Voda hitro teče in je dno struge gladko, da je veselje. Mladina kakor je iznajdljiva, si je to gladko ploskev izbrala za torišče svojega veselja. Že v zgodnjih popoldanskih urah pridejo najbolj korajžni skupaj in igra se začne ter traja prav do večera. Obleko odlože na travo ob strugi, drugi pa pridejo od doma na igrišče kar v samih kopalnih hlačkah, ker itak ne stanujejo daleč. Tam pod mostom se postavijo v vrsto ali pa posamič in se zalete po gladko betonirani strugi na-
vzdol s tokom vode. Nekaj Sasa lovijo ravnovesje, krilijo z rokami, prestopajo z noge na nogo, končno pa jim le zmanjka tal pod nogami in štrbunk-nejo v vodo. Na trebuhu ali na hrbtu drse potem po strugi navzdol. V največje veselje pa jim je, ko jih naenkrat zalije velik tok vode. Ta močan tok prihaja po stranskem vodu, ki pelje skozi nekdanjo Zalokarjevo tovarno za kvas in se izteka v masivnem slapu v strugo Ljubljanice. In ko fantiči pridrse po Gradaščici pod stranski slap, je veselje zanje največje. Voda jih popolnoma zagrne. Samo roka ali noga se prikaže za kratek čas in vse skupaj spet izgine v valovih. Toda to veselje je^ le kratko. Peneča voda se umiri. »Povodni možje« se ustavijo sredi Ljubljančine struge. In igra se začne znova.
Pa ne samo fantiči, tudi mimoidoči se radi ustavljajo na mostu in gledajo, kako se mladina zabava. Igra ni nevarna. Le padec bi utegnil biti včasih usoden, da si polomijo roke ali noge. Pa kaj, nekaj je treba tudi tvegati, sicer ne bi bilo zabave. Smešnih prizorov je nič koliko, veselja pa za mladino in gledalce več ko preveč. Tako si mladina tam pod mostom krajša čas.
Založimo se z borovnicami!
Ljubljana, 25. junija.
Čas nabiranja borovnic je tu! Do nedavna so bile borovnice pri naših gospodinjah kaj malo cenjeno sadje, ker se je pač žlahtnejše prodajalo po nizkih cenah. A sedaj v vojnem času moramo gledati, da si za zimo preskrbimo potrebno zalogo sadja, saj je to nujno potrebno za spremembo enolične hrane. In ravno borovnic ne smemo zame-tavati, kajti te vsebujejo mnogo redilnih soli, ki jih naš organizem nujno potrebuje. Poleg tega pa pri shranjevanju borovnic ne rabimo sladkorja, ker jih lahko posušimo. Posušene borovnice ne izgube na svoji vrednosti prav ničesar in jih pred uporabo le namočimo in skuhamo. Borovnice lahko rabimo pozimi za nadev, juhe, kompote, omake itd.
Snažne in ne zmečkane borovnice razprostre-mo na debelejši papir, ki ga postavimo na štedilnik, ko jenjamo kuriti ali na sonce. Paziti moramo, da se jagode res suše, to je venejo in da se ne prično napihovati in izcejati sok. Ako sušimo na štedilniku, moramo paziti, da ni plošča prevroča, da se ne bi borovnice kuhale v lastnem soku. Jagode večkrat premešamo, da se enakomerno suše. Ko so primemo suhe, a še voljne, jih shranimo v steklene kozarce, škatlje ali v vrečice. Hraniti jih moramo na suhem mestu, ker borovnice zelo hitro vsrkavajo vlago in se potem kmalu pokvarijo. Na primernem prostoru pa drže po več let.
Iz svežih borovnic lahko priredimo izborno marmelado, ki ne zaostaja prav nič za marmeladami od drugega sadja. Borovničeva marmelada pa rabi tudi precej manj sladkorja in se že zaradi tega izplača v današnjih dneh. Iz borovnic pa skuhamo lahko tudi izborno džeme, likerje, soke itd.
Pa ne samo v prehrani, marveč tudi v zdravstvu so borovnice zelo cenjene. Sveže kakor tudi posušene jagode vsebujejo poleg redilnih snovi še apno, natrij, sladkor, kalcij, kalij, železo, fosforne kisline, čreslovine vaccimina, arbutina, ericolina itd. Borovničeve jagode rabimo proti driski, griži in krvavitvam. V ta namen žvečimo jagode in jih nato pogoltnemo.
Svež sok borovnic zdravi vnetje v ustih, požiralniku, želodcu in v črevih. Glede snovi, ki pri vnetjih upliva tako blažilno, si zdravniki še nisc povsem na jasnem; verjetno učinkuje tu modro barvilo, ki se zaje in vpije v epitelno staničje in na ta način zdravi. Posušene jagode pa so izborno zdravilo proti driski, griži in notranjim krvavitvam.
Kot zunanje sredstvo se uporabljajo borovnice proti lišajem v bradi. V ta namen se mažemo z zmečkanimi jagodami, ali pa »napravimo iz njih
Koliko časa že igrajo nogomet?
Nič manj kot trije nairodi so se trudili, da zboljšajo novo Sportino igro — nogomet. V Italiji so se za ta lepi šport začeli zanimati že v 16. stoletju, ko so športniki prvič brcali žogo po livadah. Biilo je leta 1555, ko so imeli v Italiji že prvo nogometno društvo, ki je dalo temelje razvoju italijanskemu nogometnemu športu. Nato so kmalu pričeli z raznimi drugimi vrstami igrami z žogo, tako rokometa, odbojke in drugih. Posebno so gojili nogomet v sončni Florenci. V Italiji in v Nemčiji so sicer posvetili vso pozornost razvoju nogometne igre, bolj načrtni im vneti za njo pa so biili v Angliji, kjer so sicer začeli z nogometom nekoliko pozneje. V drugi polovici 19. stoletja je nogometna igra osvojila ves svet in postala skoraj med vsemi športnimi igrami najbolj priljubljena. Da je nogomet danes na takem višku, je tudi zasluga mnogih italijanskih nogometnih športnikov.
primeren obliž. Tudi luskinasti lišaj, ki 6e pojavi' na jeziku, se baje kmalu ozdravi z borovnicami.
Iz borovnic pripravljena voda za grgranje zdravi katarje v ustih, grlu, vratu in sapniku.
Pa ne samo jagode, marveč tudi listje borovnic se v ljudski, pa tudi v znanstveni medicini češče uporablja. Listje — folia myrtilli — rabimo pri driskah, črevesnih katarjih, sladkorni bolezni, kašlju in želodčnih krčih. Zunanje pa zdravi vnete oči sluznice, rane in različne kožne bolezni, Iz listja prirejen myrtillin deluje na isti način kot vegetativni insulin. Tudi borovničevo vino je izborno zdravilo proti driski in griži.
V treh vrstah.
■ ■
N« kolesarski dirki po pohorski cesti od Reke do Sv. Areha si je pridobil pogorsko prvenstvo domačin Franc Podmilšček. Progo je prevozil v 47:27 in izboljšal lanski rekord za več ko pet minut.
V Mariboru je umrl dolgoletni šolski upravitelj šoštanjske ljudske šole 67 letni Martin Vrečko. Naj počiva v miru!
V ponedeljek bo predaval v Cellju nemški narednik Bock 1 o doživljajih na fronti v Severni Afriki. To predavanje ie imel že v Maribora, v torek pa tudi v Trnovljah.
Državnega zakladnika Schwarza so na Spodnjem Štajerskem lepo sprejeli. Mariborski dnevnik obširno poroča o sprejemu v Mariboru, Celju, Ptuju in v drugih večjih krajih na Spodnjem ota-jerskem. Schwarz se je ustavil tudi v Bistrici, Konjicah, Dobrni, v Celju pa jo imel pomemben nagovor, v katerem je dejal: »Ljubezen, ki ste jo izkazali FUhrerju, vam bo Vodja tisočkrat povrnil!« Gost se je nato oglasil še v Rimskih toplicah, nato se odpeljal preko Posavja v Rogatec in Ptuj, odtod pa proti Gornji Radgovni. Mariborski dnevnik zaključuje svoje poročilo o potovanju: »Preko slovenskih gričev so nadaljevali lepo vožnjo in vedno bliže so bili stari nemški kraji. Tu (v Gornji Radgoni) je državni zakladnik obiskal grad, v katerem je sedaj šola Adolfa Hitlerja. Na starem mostu čez Muro, ki je bila po sili nemškega sovražnika določena, da razdvoji en narod, je državni zakladnik spregovoril besede, ki so dokaz njegovih nepozabnih vlisov na Spodnjem Štajerskem.«
Delavska javna kuhinja, ki je bila pred letom dni ustanovljena v Sarajevu, izdaja zdaj dnevno po 2000 kosil in večerij. Z ustanovitvijo te kuhinje je bilo za hrvaške delavce rešeno vprašanje prehrane v Sarajevu.
Nadzornik poštne in telegrafske službo Visokega komisariata sporoča, da bo uvedeno izdajanje mednarodnih poštnih nakaznic v pokrajini 16. julija in ne 1. julija, kakor je bilo že objavljeno.
S Hrvaškega
V Savinjski dolini so zmanjšali hmeljske nasade
Zveza hmeljarjev na štajerskem je 13. hmeljarska nemška zveza
Ljubljana, 26. junija.
Ze pred meseci smo poročali, da eo gospodarski krogi na Spodnjem Štajerskem že lani posvetili vso pozornost obdelovanju zemlje in so že lani redčili hmeljske nasade v Savinjski dolini. Tudi kmetje sami so uvideli, da je potrebno pridelovati v današnjih časih največ življenjskih pridelkov, zlasti žita, krompirja, zelenjave in drugega sočivja, in so začeli zmanjševati nasade. To so radi storili tudi zaradi slabega vnovčevanja lanskega hmeljskega pridelka.
Nemčija je morala v zadnjih letih načrtno zmanjšati površino hmeljskih nasadov, kljub temu pa iima Nemčija s svojimi 11.500 ha še vedno največ Hmeljakih nasadov med vsemi državami, V Savinjski dolini so zaiatno zmanjšali hmeljske nasade. Po uradnih podatkih, ki jih priobčuje mariborski
dnevnik, so zmanjšali površino hmeljskih nasadov v Savinjski dolini za 78 odstotkov, število rastlin pa so reducirali za 71 odstotkov. Po. istem poročilu je opustilo negovanje hmelja 1.411 obratov. Hmelj 60 ohranili le še na 644.5 ha in je vsega 2.686 hmeljarjev, kljub temu pa je površina savinjskih hmeljskih nasadov še vedno 6 odst. nasadov v Veliki Nemčiji. V Savinjski dolini so začeli zato z vso ljubeznijo in skrbjo obdelovati zemljo, katera bo spet dala Savinjčanom daleč na okoli znan dober savinjski krompir, lepo žito in druge pridelke. Pšenica, koruza in krompir prav dobro kažejo in obetajo dobro letino. Prve junijske dni so imeli v Savinjeki dolini že precejšnjo sušo, sv. Vid pa je prinesel dežja, ki je lepo dolino spet osvežilo, namočilo tudi dobro obetajoče polje, da bo rodilo kar največ sadov.
Športni drobiž
Kakor je znano, se je borba za »Hmski pokal« med Italijo in Madžarsko končala z leipo zmago italijanskega moštva. Rezultat je bdi 5:1. Edino častno točko za svoje barve si je priboril Madžar Asboth, ki je v lepi igri premagal Italijana Cuceillija v štirih setih 3:6, 6:3, 6:0 in 6:3.
Pri nedavnem lahkoatletskem tekmovanju, ki so ga priredili v Florenci so bili doseženi nekateri dobri rezultati. Tekmovali so tudi nekateri najboljši Madžari. Od doseženih časov bi bilo omeniti predvsem Lamzijev čas na progi 400 metrov, ki jo je pretekel v času 47,3. Ta čas je letošnji najboljši kar jih je bilo doseženih v Evropi. V ospredju tekmovanja pa je bil tek na 1500 metrov, kjer je zmagal Vitale v času 3:55,6 nad Bertocchijem 3:46,4. Še na tretje mesto se je plasiral Madžar Szabo.
Na monakovskem lahkoatle-skem mitingu je bil dosežen letošnji najboljši nemški čas na progi 1500 metrov. Progo je pretekel Kaindl v času 3:56,2, torej za 1 in 2 desetinki sekunde slabše kot najboljšega Italijana v letošnjem letu.
Na budipeštanskih veslaških tekmah bo prirejena tudii Znamenita medmestna veslaška tekma »treh mest« in to Berlina, Budimpešte in Dunaja. Na tej progi tekmujejo omenjena mesta letos že tridesetič. Na tekmah bodo razen Nemcev nastopili tudi Italijani s svojimi najboljšimi veslači.
Nemška teniška igralka Hilda Sperling je po enem letu spet začela igrati tenis. Prav, dobra je še in je gladko odpravila svojo največjo nasprot-
nico Vero Nielsonovo v dveh setih 6:1, 6:1.
Nemški sodnik Bouillon iz Konigsberga bo vodil odločilno tekmo za nemško državno nogometno prvenstvo med dunajsko Wienno in SchalUeom 04. Tekma bo 5. julija v berlinskem olimpijskem stadionu.
Kiilnčanka Steinheuer je dosegla nov svetovni rekord v metanju kopja. Vrgla ga je 47.24 m daleč. S to novo znamko je zboljšala dosedanji ženski svelovni rekord v metanju kopja, ki ga je branila že od leta 1932. Američanka Gindele. Rekord je izboljšan za dobrega pol metra.
Izboljšan je bil rekord v jadranju z brezmo-lorniin letalom. Dosegel ga je Francoz Netzler, ko je bil v letalu nepretrgoma v zraku 38.21.54. Dosedanji tovrstni rekord je imel Nemec Schmidt in je znašal 36:35 ter je bil dosežen leta 1933.
Za španski generalissimski pokal sta se v končni borbi srečali nogometni enajstorici FC, Barcelona in Athletic, Bilbao. Tekma je končala z zmago Barcelone 3:4. Tekmo je gledalo izredno veliko gledalcev.
Romunski teniški igralci so v Pyštianskih toplicah premagali slovaške z 5:1.
20. t. m. je bila v zagrebški stolnici slovesna zadušnica za hrvaške junijske žrtve, pa tudi po vsej državi so praznovali »dan narodnih mučenikov«. Pred katafalkom na Zrinjskega trgu je stala ves dan častna straža. Pred katafolkocn so domoljubne organizacije polagale vence. Zvečer so zbrane vence odnesli na grobove padlih žrtev. V dvorani zagrebškega velesejma je bila ta dan tudi spominska akademija.
Kakor italijanski poslanik pri hrvaški vladi, tako je tudi nemški položil lep venec pred kata-falk, ki je bil narejen na Tomislavovem trgu v Zagrebu ob priliki spomina vseh tistih žrtev, ki so padle za svobodo Neodvisne hrvaške države. Tudi ostali diplomatski predstavniki so dali pred katafalk krasno cvetje.
Po prvem velikem koncertu, ki ga je priredila sofijska filharmonija, je le-ta priredila še drugi in tretji koncert v veliki dvorani zagrebškega velesejma. Tudi ostala dva koncerta je vodil dirigent prof. Saša Popov. Tretji koncert je bil namenjen hrvaški oboroženi sili.
Po tednu dni bivanja sofijske filharmonije v Zagrebu je ta spet odšla v svoje rodno mesto.
V' naslednji gledališki sezoni bo bratislavsko narodno gledališče izvedlo na svojih deskah tudi več hrvaških del. Med drugimi bodo odigrali tri največja hrvaška gledališka dela: »Ero z onega sveta« od Gotovca, Baranovičev balet »Leclarsko srce« in Albinijevo opereto »Cigan baron«. Od dramskih hrvaških del pa bodo uprizorili Buda-kovo ognjišče, ki je že tudi v Sofiji doživelo lep uspeh.
Hrvaška ustaška mladina je odšla pred dnevi, da se udeleži velikih mladinskih dni v Wei-marju. Na vveimarskih mladinskih igrah so zastopani razen Hrvatov še Romuni, Bolgari, Madžari, Italijani, Finci, Slovaki, Holandci, Norvežani in Španci. Hrvaška mladina si je po prihodu ogledala znamenitosti mesta. Ob priliki weimar-skih dni je bila prirejena tudi zelo velika razstava, posvečena mladini.
Pret-klo nedeljo so po vseh hrvaških mestih, trgih in vaseh zbirali denar in živež za hrvaško mladino, ki je potrebna pomoči. Organizacija te nabiralne akcije je bila v rokah hrvaškega Rdečega križa.
Omrežje zagrebške cestne železnice bodo letošnje leto znatno razširili. Nove proge ne bodo gradili le v okolico mesta, ampak bo cestno železniško omrežje znatno razširjeno tudd v mestu farnem. Krediti za ta namen so že odobreni.
V Zagrebu je te dni nad 50 vajencev in
mladih delavcev nastopilo prvi plačilni dopust. Dopustniki bodo preživeli prosti čas v skupnem taborišču na Slemenu blizu Zagreba, kjer bodo živeli v posebnem taboru. Po tem prvem počitniškem taboru, bodo sledile še ostale skupine vajencev in mladih delavcev. Vsi bodo imeli plačilni dopust, kot to določa zakonska odredba.
Predsednik Hrvaškega sabora je sklical sejo prosvetnega saborskega odbora, ki šteje 14 članov. Na seji bodo razpravljali nekatere aktualne zadeve.
Hrvaški književniki so bili te dni na prijateljskem obisku v Bolgariji. Bolgarski tisk jih jo toplo pozdravil in jim želel srečno bivanje na bolgarski zemlji. Hrvaški književniki so ob tej priliki, nastopili tudi v sofijskem radiju, kjer so govorili o bolgarski zemlji in svojih doživljajih na bratskih tleh.
EIAR - Radio Ljubljana
Petek, 26. junija: 12.40 Sekslet Jandoli.— 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega poveljstva Oborožnih Sil v
slovenščini — 13.17 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D! M. Šijanec, operetna glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert komornega kvarteta Glasbenega društva v Rimu — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert sopranistke Ksenije Vidali — 17.40 Koncert pianista Bojana Adamiča — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Operna glasba — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Na harmoniko igra Vlado Golob — 21 Simfonični orkester vodi dirigent Franco Ca-puana, v odmoru predavanje v slovenščini — 22.15 Antične in moderne arije, godalni orkester vodi dirigent Spaggiari — 22.45 Poročila v italijanščini.
Sobota. 27. junija: 7.30 Poročila v slovenščini
— 7.45 Lahka glasba, v odmoru (8) napoved časa — 8.15 Poročila v italijanščini —• 12.15 Koncert klasičnega tria — 12.35 Koncert komornega zbora, vodi dirigent D. M, Šijanec — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.15 Poročila Vrhovnega poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Lepe pesmi od včeraj in danes, orkester vodi dirigent Petralia — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigenf D. M. Šijanec, lahka glasba — 14.45 Poročila v slovenščini — 15 Pokrajinski veslnik
— 17.10 Nove plošče Cetra — 18.55 Gospodinjsko predavanje v slovenščini — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pisana glasba — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v_slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Lirična prireditev družbe EIAR: Ljubavni napoj, glasba Donisetti, v odmoru predavanje v slovenščini, po operi poročila v italijanščini.
E. VVallace
ROMAN
Spodaj na lepaku je bilo v manjših črkah še dodatno napisano:
»V bodoče ne bomo izsiljevali več zasebnikov.«:
»Tako; lepake je raznašal,« je dejal Parr zamišljeno. »Ugibal sem, zakaj je prišel in zakaj je odšel tako zarana?«
»Ali ste ga videli?« je vprašal Jack začudeno.
»Samo mimogrede. Sicer sem pa zagotovo vedel, da bo prišel, čeprav sem pričakoval bolj presenetljivega razvoja,« je dejal Parr.
Parr	je sedel in zajtrkoval,	ne da bi črhnil besedico, razen	takrat, ko	je odgovarjal na Jackova vprašanja.	Pa	tudi takrat je	bil
z njimi skop. In šele ko sta skupaj šla čez travnike, je vprašal Parr:
»Rad bi vedel, če ve, da ste zaljubljeni v Talijo?«
Jack jo zardel.
»Zakaj	me	pa to vprašujete?« je vprašal malce	prizadet.	»Saj
ne mislite,	da	se bodo maščevali nad Talijo?«
»Ce bi	se	mu zdelo, da bi mu to koristilo, bi	s Talijo	prav
gotovo na kratko odpravil,« je odvrnil inšpektor.
Parr je prenehal s pogovorom in se ustavil ter obrnil v smer, odkoder je bil prišel.
»No,	zdaj je pa dovolj,« je	dejal.
»Jaz	sem pa mislil, da ste	namenjeni iti	do	postajnih vrat	po
poti, po kateri je Mari prišel do hiše tisto jutro?«
Parr je odkimal.
»Ne. Želel sem se samo prepričati, kako se je približal hiši. Ali mi lahko pokažete kraj, kjer se je nenadoma tako razburil?«
»No, to pa ne bo težko,« je dejal Jack brez obotavljanja, pri tem pa premišljeval, zakaj je šlo. »Bilo je innogo bližje hiši, prav
za prav vam pa lahko točno pokažem kraj, ker se prav dobro spominjam, da je stopil vstran s steze in pohodil pri tem neko mlado lilijo. Tamle je tista lilija, oziroma lilija, ki jo je potem vrtnar nanovo zasadil.«
Jack je pokazal s prstom v tisto smer, Parr je pa večkrat prikimal s svojo debelo glavo.
»To je namreč zelo važno,« je dejal Parr. Šel je do kraja, kjer je rasla lilija. »Presneto	sem uganil,	ko	sem dejal, da se je lagal,«
je dejal	sam pri	sebi.	»»Od tu je	vendar čisto nemogoče videti
teraso.«
»Mari mi je namreč dejal, da je zagledal vašega očeta, ki je stal na terasi, vprav v trenutku, ko ga je napadla srčna napaka. Moji prvi občutki so bili, da je pogled na vašega očeta povzročil v Mariu takšen strah.«
Parr je povedal Jacku še nekaj podrobnosti o pogovoru, ki ga je imel z Mariom pred njegovo smrtjo.
»Jaz pa bi k temu še nekaj pristavil oziroma popravil,« je dejal Jack. »Moj oče je bil tisto jutro v knjižnici in ni stopil iz hiše vse	do tedaj,	ko smo mi prišli	po	stopnicah na teraso.«
Parr	je nekaj	risal	v beležnico.	Na	njegovi levi strani je stala
trdna Sedgewood House. Njej nasproti so bili vrtovi, ograjeni s tanko železno ograjo, zato, da bi branila živini pašo po cvetočih gredah. V tej ograji so bila vrata, skozi katera je moral iti Mari. Na desni strani je bila skupina grmičevja. 1* sredine tega grmičevja pa se	je že od daleč videl pisani sončnik.
»Oče je	Imel zelo rad zeleno	grmovje,« je razlagal	Jack.	»Tu
imamo močne vetrove tudi ob najbolj sončnih dnevih in grmovje le malo hladi ozračje. Oče je imel tudi navado, da je pod sončnikom presedel nekaj ur in bral.«
Parr se je počasi obračal na petah in sl zapomnil tudi najmanjše podrobnosti tega razgleda.	Zdaj je prikimal in	dejal:
»Zdi se	mi, da sem videl vse,	kar je bilo potrebno	videti.«
Ko sta se vračala v hišo, je Parr spet začel pogovor o nočnih lepakih. In na Jackovo presenečenje je dejal:
»To je bila	edina	napačna poteza, ki jo je	naredil Rdeči krog.
Prisegel bi, da	ni bil	to njegov prvotni namen, ampak	da se je
tega naknadno domislil.«
Parr so je	usedel	na terasne stopnice in	gledal na	lepo okolico. Jack se ni	mogel	spomniti, da bi kdaj že	videl bolj	nezanimi-
vega človeka kot je bil Parr. Njegova nizka in okrogla postava, širok, miren obraz, vse to se ni strinjalo s predstavo, ki jo je imel Jack o zvitem detektivu.
»Zdaj sem jo pa uganil,« je dejal končno Parr. »Moja prva zamisel je bila	pravilna. Oni je prišel sem,	da	bi izsilil	od vas denar,
katerega vaš	ubogi oče še ni plačal. Na	poti	sem pa	se mu je po-
rodila nova zamisel, ki jo je dodatno napisal na poročilo. Odločil se jo, da bo	izvršil kakšno veliko dejanje,	tako da	mogoče resno
misli, kar je	napisal o meni in o Yaleu	in	se naju	v resnici hoče
iznobti, čeprav bi bil velik osel, če ne bi vedel, da so njegove željo v tem smislu sploh neizvedljive. Pokažite mi tisti lepak še enkrat.«
Jack ga je prinesel in inšpektor ga je razgrnil po tlaku na terasi.
»Da. Vse to je bilo napisano v naglici, verjetno v avtomobilu in je nadomestilo lepaku v prvotni zamisli.« Nepotrpežljivo si je pogladil brado. »Kakšen naj bi bil ta novi načrt?«
Parru je bilo usojeno, da izve to skoraj neposredno, kajti komornik, ki je prihitel ven, mu je povedal,	da	je	telefon	v	Jackovi
delovni sobi zvonil že kakšnih pet minut.
»Vag hočejo,« je dejal Jack in dal slušalko detektivu. Mr. Parr je vzel v roke slušalko in takoj po glasu spoznal polkovnika Mortona.
»Vrnite se čimprej v London, gospod Parr. Nalogo imate, da prisostvujete kabinetnemu sestanku in to še danes popoldne!«
Mr. Parr je odložil slušalko. Na širokem obrazu sp mu je pokazal dobrodušen nasmeh.
»Zakaj pa gre?« je vprašal Jack.
»V kabinet bom stopil,« je odvrnil Parr	in	se	smejal	tako	od
«rca kot ga Jack še ni slišal.
Ko so v ribniški dolini brneli kolovrati
Pred desetletji je bil kolovrat ponos ribniškega dekleta
Ribnica, 26. junija. i boljšim moštom napolnjene steklenice. Za gospo-. ( dinje takih hiš, 60 terice vedno imele dobro besedo,
Brnenje kolovratov je utihnilo. Pred nekaj de setletji je bil kolovrat pono6 vsakega ribniškega dekliča. Kadar 6e je omožila, 60 ga vaški fantje, nakladate balo, postavili na vozu na najbolj vidno mesto. S tem 60 še posebej poudarili pridnost nove gospodinje. Danes ga sicer še najdemo na podstrešju vsake kmečke hiše, toda mlajši rod le redkokdaj obriše prah in pajčevine z njega. Nekdaj 60 bile hodne srajce in prtene hlače praznično oblačilo naših dedov in kar tekmovali 60 med seboj, kdo bo lepše stkal in obelil platno. *
Da, tedaj, ko 60 naše matere še sejale lan, je bilo v resnici živahno in veselo po vaseh. Drobni laneni cvetovi, zgrinjajoči 6e na lehah, kateri 60 prijetno vabili 6 6vojo modro barvo, so govorili o njihovi podjetnosti.
Jeseni sem včasih pomagal puliti lan. Vezali smo ga v velike snope. Temu je sledilo »r’fnanje« na podu. Pomagale so pri tem delu 6osede. Naj vam na kratko opišem »r'fnanje«. Na sredo poda je bil na dveh nizkih stolčkih pritrjen »rif’l« — ca 3 m dolga deska, ta je imela v sredini postavljen lesen greben, podoben glavniku. Na vsako stran grebena je sedla po ena ženska. Jemala je iz 6nopa, ki je ležal rpleg nje, lanene bilke, kolikor jil je mogla prijeti v eno roko ter potezala z njimi po grebenu, dokler niso bile vse glavice osmukane. Tako so ostala gola 6tebelca. R’fnanju je sledilo »pogrinja-nje«. Ta stebelca, oz. bilke, so razprostrli po travniku, najraje po robovih kake dolinice. Bile 60 položene v pravilnih vrstah, po robu doline, kar je bilo prijetno očem. Lan je 06tal tako »pogrnjen« 3 tedne. V tem času sta 6once in dež opravila 6voje delo. Oleseneli deli 6tebelc so prepereli in postali krhki, da jih je bilo mogoče ločiti od vlaken. Po treh tednih 60 lan pobrala, povezali v velike 6nope in ga spravili na suhem, kjer je čakal teric.
Prvo delo teric je bilo tolčenje bilk z lesenimi kladivi na lesenih podstavkih. Te so predhodno posušili na posebnih pečeh — »terišuih jamah« imenovanih. S tem so deloma odstranile lesovino od vlaken.
Ob sončnih jesenskih dneh je bilo slišati živahno kramljanje teric, katerega je spremljajo ropotanje »trlic«. To 60 dokaj priproste lesene priprave, dolge nekaj čez en meter in pritrjene na dva v zemljo zabita kola. Kdor trlice še ni videl, naj 6i predstavlja velik brivski nož, katerega ko; nec kline je podaljšan v ročaj, za katerega drži terica in dviga klino. Stolčene bilke ponovno po-kladajo nad toplo terišno jamo. Tako posušene jemljeno raz peč. Z levo roko dvigajo »klino« trlice in jo spuščajo, z desno pa pokladajo lan pod klino toliko časa, dokler je še kaj lesenih delcev »pezdirja« na vlaknih. Očiščena vlakna 60 zvijale v »f>ove6na«. Ko 60 terice odpravile to delo, je prišlo na vrsto »grebenanje«. To so delale jx>tem, ko je bilo več časa in so že pospravili s polja. Grebenanju, ki je podobno »r’fnanja»«, je 6ledilo »mikanje«. Iz očiščenih, v povesna zvitih vlaken, 60 napravile »kodelje« na ta način, da 60, povesno razprostrle in ga z gladko leseno palčico popolnoma razkopale, jemaje na palčico po nekoliko vlaken. Ta so potem nalagale v okroglo kodeljo. Te kodelje so ob dolgih zimskih večerih romale na »preslico« pri kolovratu in pridne roke predle, so jih kaj kmalu pretvorile v enakomerno -debele niti — »prejo«.
Hitro 6e je razvedelo po vasi, kam 60 naslednji dan povabljene terice. Te so bile običajno vedno dobro pogoščene. Poleg »uš’ni£n’ga« kruha je.stala za kosilo na mizi pečena kokoš in z naj-
Cesto urejajo
Če te je pred časom pot nanesla, da si prišel tja od Prul proti Žabjeku ob Ljubljanici in ho-id na šentjakobski most, si opazil kako zveri žena je ta po, po kateri si šel. Enkrat široka, drugič ozka, na šentjakobski most pa si prišel kar skozi nekakšen majhen lijak, tako ozka je bila cesta na tem mestu. Nekdanji Virantov vrt je bil v veliko napotje, da Žabjek ni izgledal tako kot bi moral.
2e pred časom se je mestna občina odločila, da bo odstranila ogelni del velikega vrta, ki je zdaj njena last. Z deli so res začeli že v pretekli jeseni, vendar pa jih niso dokončali. Ozko stavbo, ki je bila zgrajena na tein delu vrta so podrli do polovice, vrt razkopali in delo kar tako pustili čez zimo. Bilo je le kup razmetanega zidovja in zemlje. Pred dnevi pa so spet začeli z delom in kaže, da bodo v kratkem uredili ta del ceste tako, kot si vsi želimo. Cesta bo potem vsaj primerno široka in bo odstranjen «lijak», ki je tako sijajno zapiral pogled na most. Zelo previden si moral biti, če si se s kolesom ali motorjem pripeljal od Žabjeka na most. Preglednosti ni bilo nobene. Z ureditvijo tega vrta, bo tudi ta prometna ovira odstranjena. Delavci pridno razkopavajo še tisto, kar jim je ostalo od lanskega leta, vozniki pa odvažajo odvišni material na potrebnejše mesto. Okoiica šentjakobskega trga bo z ureditvijo tega dela nekdanjega Virantovega vrta mnogo pridobila.
nekatere radi pijače, druge radi kuretnine itd. Pijača, 6eveda je morala priti na mizo. Saj 6e ti pri trenju nabere v grlu polno prahu. Tega je pa že treba nekako uničiti. Pogosto sem slišal pri nas
firislovico: »Ker terua terice, tam jedua potice«, n v resnici je bilo tako. Teto Polono sem večkrat slišal praviti, kako rada je hodila okrog 6 svojo trlico, ko je bila še dekle. »Po desjat in še več na6 je blu učas’h. Ropotalu ja ku vjalk’ kejd’n ne tiirn’.« Kljub temu, da je prah uhajal v U6ta teric, ki so 6e neprestano odpirala, ženske niso nikdar utihnile. Zmenile so 6e o vseh ženitvah, o katerih 60 vedele, da bodo kmalu; ocenjevale so dekleta in fante, s kom katera hodi in na katero ta ali oni rad vrže oči. (Pa ne tako, kakor poldrugi Martin, ko ga je oče poslal po svetu, naj si gre poiskat nevesto. Ta revež je imel poln žep pravih volovskih oči in jih je metal za ženskami. »Na kateri bo obviselo, tista naj ti bo žena,« mu je dejal oče. Kako drago je ta poldrugi Martin plačal 6vojo raztresenost, ker ni očeta še enkrat vprašal, katere oči naj vrže, to itak veste.) Ob podobni priliki je 6tric Tomaž, ki je ves dan 6tregel pri »terišni jami«, zdaj nalagal polena na ogenj, zdaj nosil joovesna tericam, vzrojil in dejal: »Tok frda-man6ke babe, ragle, raglaste, buad’te usaj pjat m’nut tihu. Sa še zdaj ne vajm, k’du ja b’l gla6an; vja al’ tri'ce?«
Pravtako je bilo »na prejah«, ob mrzlih zimskih večerih, v toplo zakurjenih sobah, ko je okrog vogalov brila ledena burja in odnašala 6neg raz 6treh. Sosede so se zbrale s svojimi kolovrati, zdaj v tej, naslednji teden v drugi hiši, dokler je bila kje kakšna kodelja. Kolovrati so brneli pozno v noč. Pridne in vajene roke predic, so 6krbno prestavljale kaveljčke na »perotih« vretenc, katera so se hitro jx>lnila 6 prejo. Bilo je pri 6trieu Tomažu. Sedel je za pečjo in kadil pipo. Pogovarjal 6e je z malim vnukom, ki nikakor ni hotel zaspati m je neprestano vtikal roko med prečke kolesa pri kolovratu ter 6 tem nagajal predici, da je morala
pogosto ustaviti kolovrat. Poleg petih 6oeed je bila jiovabljena na prejo tudi teta Polona, ki je bila ta večer še posebno zgovorna. Tomaž se ni mogel premagati, da bi ji malo ne ponagajal: »Lej JPoluona, jez’ t’ pa toku tjače, de bo še vretjence prehitu!«	•
Kopica kodelj, zloženih na mizi, 6e je vidno nižala. Iz polnih vreten so previjale prejo na mo-tovila — v štrene. Pri tem so jim pomagali tudi moški, kajti vretena je bilo treba hitro 6j»razniti, da so mogle predice nemoteno nadaljevati delo. Po končani preji ni bilo težko ugotoviti katera izmed njih je bita najbolj pridna.
Za »likof» večera, so bili vsi deležni prigrizka, 6aj pozimi je kmečka shramba kaj dobro založena. Topli »tadebjel’ ocvjerk’« na črnem, koruznem kruhu 6e kaj priležejo. Predice so vmes tudi za-j>ele, kadar 60 se vse zmenile in prerešetale vse dnevne dogodke in novice. Moški, še posebno Tomaž, so pridno basirali zraven in pogosto je pesem: »Vre, vre, vre, mi smo pa Ribn’čanje... zaključila večer.
Ce 6te hodili tedaj tam okrog, ste opazili na dvoriščih dolge lesene drogove in na njih obešene štrene, ki so 6e sušile. Dobro oprane 60 nataknili na motovila itn jih zvijali v klobka, velika, kot otročja glavica.
Posebno važno vlogo so igrali »TKALCI«. To je bila precej donosna in »obrajtana« obrt. Od vseh strani so prinesli ljudje v tkanje. Včasih je bil založen s klobki ve6 kot v hiši. Najjenjanju niti za »osnutek« na statvah, ki 6te jih gotovo ze videli, če ne drugje vsaj na sliki, ni bilo ne konca ne kraja. Neprenehoma je plaval »čolniček« in jx>-tezal za seboj pioprečne niti, — »votek« imenovane. Tkalcu pa jx>leg obilnega dela ni bilo nikdar dolg čas. Imel je v hiši vedno dovolj obiskovalcev.
Po pripovedovanju Gregorjevega strica, so najdlje tkali na mojem domu, v Hrvači pri »Jalou-čenav’h«. Po smrti 6tarega očeta so statve prenesli in umaknili iz hiše piod 6tteho. Od tam jih je stric 'Šiman odj>eljal v Struge. Tkal ni, le za 6pomin jih je hotel imeti, za 6jx>min na rodni krov.
Mudeč se tamkaj, 6em ogledoval ostanke nekdanje terišne jame, kateri zob ča6a ni prizanesel. Danes molče izpričuje dejstvo, da 6e je 6edanji rod daleč odmaknil od poti 6vojih očetov.
Turjaku bo v nedeljo spominsko žegnanje
Maša s plaščem, ki ga je nosil Hasan paša
Ljubljana, 26. junija.
Cerkev Sv. Ahacija na Turjaku bo proslavila prihodnjo nedeljo svojevrstno spominsko žegnanje. Turjaoani bodo praznovali na letošnji domači praznik spomin na bitko s Turki leta 1593. Sveto mašo bo daroval duhovnik v plašču, ki ga je nosil Hasan paša. Ta plašč je pred 30 leti nezna-nokam izginil, sedaj pa ga spet imajo in ga hranijo kot važen zgodovinski predmet.
Žegnanje je kljub opustitvi marsikaterega lepega običaja domačinov še vedno ohranilo stari sloves, nato bo tudi letos dobro obiskano, saj ni Turjačana in ne okoličana, da bi na ta praznik
| ne prihitel na goro Sv. Ahacija, znamenite in priljubljene izletne točke. Obiskovalci te s^odo-vinske cerkve si lahko ogledajo tudi Turjaški grad, ki so ga gradili slovenski tlačani 1. 1067. V bližini gradu je luteranska kapela Primoža Trubarja.
Pred leti so prihajali na to žegnanje (antje in dekleta v ljudskih nošah, ob žegnanju je bilo vsako leto rajanje in pokanje topičev, vse to pa so opustili, pač pa prihaja v to cerkvico še vedno mnogo božjejjotnikov, ki se prijroročajo Sv. Aha-ciju, zavetniku našega ljudstva iz časov turških ropov in napadov.
Na gorenjski košnji
»Karavanken Bofe« prinaša v svoji zadnji številki naslednji članek o košnji na Gorenjskem, ki ga je na,pi6ai Anton Straschar.
»Kosci vstanite,
Sm’ slišu tri bit’ — Rožičke nalijte Pa gremo kosit!«
(Narodna)
Ko mine cvetoči majnik začnejo naši marljivi gospodarji pripravljati kose za prvo seneno Košnjo. To je pri nas največje veselje za naše fante in dekleta. Tako težko zaželeni čas pride, to je običajno okrog sv. Vida. Zgodaj v jutro še preden vzide sonce, se zberejo fantje na dvorišču, gosjrodar pride do njih s steklenico domačega sadnega žganja; vsak ga dobi mal kozarec, kos kruha in prigrizek. Po tem okrepčilu fantje ko6ci odidejo na travnik in mimogrede zapojejo:
»Moja kosa je rjava , In ne reže trav’ce več —
Moja ljubVa ni ta prava —
Ker ne 'ljubi me nič več...«
Fantje pridejo	na travnik; vsak še	parkrat
krepko zavriska, da dajo znamenje še sosednim koscem, ki se	jim tudi oglasijo.	Nato pa
se	razvrstijo —	pa začne »travica	padati«.
Okrog sedme ure pa pride brhko dekle z jer-basom na glavi in prinese koscem zajtrk. Fantje se vsedejo okrog jerbasa, ki jim služi za mizo; nanj postavi dekle zabeljene žgance, ko jih pojedo aobro polovico, pa vlije nanje mleka. Po tem zajtrku pokadijo kosci še vsak
svojo cigareto, nato pa gredo spet kosit; kosijo tako do desete ure. Dekleta pa že v tem času razstiljajo seno. Fantje nehajo s košnjo; gredo v senco in spet sklepljejo kose. V tem času imajo tudi »malico« — predjužnik, žejo ipa si gasijo z izbornim domačim sadjevcem — moštom.	v	*
V prvem dnevu košnje denejo 6eno v »kopice«; to je bilo. veselje v poprejšnjih časih; fantje kosci so delali kopice, dekleta pa so za njimi grabile, .vmes pri detu pa so popevali pesmi.
Drugi dan pa okrog desete ure kopice raz-steljejo; to seno še enkrat ali dvakrat preobrnejo, popoldne pa ga vozijo domov. Ko ga zme-tavajo nad hlev, je tudi pri vseh veselo razpoloženje.
Ko je gospodair gotov s košnjo imajo običajni'veseli »likof«.
Kazni zaradi nezakonite špekulacije
Agencija urada za kontrolo cen pri Visokem Komisariatu poroča: Okrožno sodišče Žužemberk je naložilo kazen v mesecu maju, ker je izrabljala živilske nakaznice in za nezakonite špekulacije 46.5 lir globe Hrovat Neži, stanujoči v Hinjah 7. — Okrožni kapitanat v Črnomlju je naložil v mesecu maju sledeče kazni za nezakonito špekulacijo: Butala Luciji, gostilničarki, Stari trg 100 lir, Plutu Jakobu, mesarju. Semič, 100 lir, in Nemanič Mariji, posestnici, Božakovo, 25 lir.
Ljubljana
Koledar
Danes, petek, 26. junija: Jan. in Pav. Sobota, 27. junija: Ema, vdova.
Obvestila
Nočn« službo iinajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Selenburgova ul. 7.
Četrta sklepna produkcija Glasbene akademije.
Na današnjem javnem nastopu, ki bo ob 18.15 v veliki filharmonični dvorani nastopijo poleg violinista Jurija Gregorca, absolventa Glasbene akademije še naslednji: Pianistka Ogrin Ksenija — III. letnik GA, sopranistka Stritar Nada VI. let. SOS, pianistka Suhadolnik Jelka, III. let. SGS ter pianist Komar Janez, II. let. SGS. Klavirsko spremljavo oskrbita Bizjak-Valjalo Marta ter Hubad Samo. — Prodaja programov po L. 3.—; (za dijake L 1.—) v knjigarni Glasbene Matice.
Po prvem cepljenju zoper davico je mestni fizikat zelo pohvalil starše, ker »o skoraj vsi pokazali veliko skrb za svoje otroke ter jih skoraj brez izjeme pripeljali k cepljenju Pri drugem cepljenju se je pa že pokazalo, da so med starši tudi tako površni, da ie k drugemu cepljenju prišlo manj otrok Zato opozarjamo, da prvo cepljenje nima učinka, če otrok po predpisanem roku ni še drugič cepljen. Zato naj starši porabijo še današnji petek in jutrišnjo soboto ter pripeljejo svoje otroke drugič cepit, da jih obvarujejo pred nevarno davico Današnji petek je cepljenje v Sp. Šiški, posebno pa naj zamudniki pripeljejo svoje otroke v soboto ob 17 k cepljenju v mestni fizikat v Mestnem domu kamor lahko pridejo z vseh strani mesta Izjemoma bodo drugič cepljeni v soboto popoldne v Mestnem domu tudi tisti otroci, ki so bili njih starši resno zadržani, da jih niso pripeljali drugič cepit na isti kraj mesta, kjer so bili otroci prvič cepljeni. Posebno pa ponavljamo, da otroci po drugem cepljenju dobe potrdilo, ki ga bo treba pokazati že pri vpisu v šolo, že prej bo pa oblast napravila natančno revizijo ter bo starše onih otrok, ki so izostali, po naredbi strogo kaznovala Če torej starši hočejo 6ebe zavarovati pred kaznijo, svoje otroke pa pred nevarno davico, naj nikakor ne zamude zadnje prilike za ohranitev zdravja otrok ter zanesljivo pripeljejo otroke k drugemu cepljenju zoper davico današnji petek v Sp. Šiško, jutrišnjo soboto pa z V6eh strani Ljubljane v Mestni dom
K cepljenju zoper tifus zadnje dni ni moglo priti na mestni fizikat v Mestni dom dosti peric in drugih oseb, ki imajo opraviti z molžo in mlekom. Zato pa opozarjamo vse obvezance, da je še vedno čas za to potrebno cepljenje ter naj se zato današnji petek gotovo javijo v mestnem fi-zikatu od 7.30 do 9 dopoldne. K cepljenju ie treba priti popolnoma tešč, ker drugače zaščitne tablete nimajo učinka, nrinesti pa je trebe tudi kozarec s seboj. Revizija vseh obvezancev bo v kratkem ter bodo vse one perice, mlekarice in sploh osebe, ki imajo opraviti z mlekom in niso prišle k cepljenju. po uredbi prav strogo kaznovane
Na Cesti dveh cesarjev bo drugo cepljenje proti davici, ki je odpadlo v torek, 23. t. m. v 6obolo 27. t. m. ob 18. v gostilni Karo. Prosimo, da posamezniki obveste tudi druge, da pripeljejo otroke k drugemu cepljenju zoper nevarno davico gotovo v 6oboto.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Petek, 26. junija, ob 17 30: »Boter Andraž«. Izven.
Zelo znižane cene od 10 lir navzdol.
Sobota, 27. junija, ob 17: »Romeo in Julija«. Izv.
Znižane cene od 12 lir navzdol.
Nedelja, 28 junija, ob 17.30: »Šola za žene«. Izv.
Znižane cene od 12 lir navzdol,
Ponedeljek, 29. junija, ob 17 30: »Konto X«. Izv Znižane cene od 12 lir navz.
Opera:
Petek, 26 junija: zaprto.
Sobota, 27 junija, ob 16.30: »Evgenij Onjegin«. Izv.
Znižane cene od 18 lir navzdol.
Nedelja, 28. junija, ob 15: »Boccaccio«. Opereta, Izven. Znižane cene od 18 lir navz. Ponedeljek, 29. junija, ob 15: »Madame Butterf!y«. Izven. Cene od 20 lir navzdol.
Prihodnji teden bo premiera oz. prva slovenska predstava opere, ki 6ta jo komponirala brata Ricci: »Krišpin in njegova botra«. Zasedba partij bo sledeča. Krišpin — Primožič, Mirabolan — An-žlovar, Fabrizio — Janko, Asdrubale — Zupan, Contino — Sladoljev, Bartolo — Škabar, Anefa — Mlejnikova, botra — Oolobova, Lisetta — Polajnarjeva. Dirigent: A. Neffat, režiser: R. Primožič, zborovodja: R Simoniti, inscenacija po zamisli režiserja Primožiča, načrti: inž. E. Franz, realizacija: V. Skrušny.
V. HEISER
20
Zdravnik gre & križem svet
Nobene sile, nobenega prigovarjanja in niikake zvijače ni bilo treba na nemškem otoku Yap. Ko sem 1. 1910 prišel tja, sem opazil, da je bil dan cepljenja pravi praznik. Poprej so poslali domače sle, da bi ljudstvu sporočili, da bo določenega dne prišel z,d ravnik in cepil vse tiste, ki želijo. Prebivalci cele vasi so prišli kar v gruči, da bi se lahko okoristili z lepo
Eriliko, ko se bodo lahko bahali z razgotinami, na klit ere so bili kar se da ponosni. Cepljenje je billo tem ljudem zares čudovita prilika, ker so imeli navado, da so si vrezovali rane in jih držali odprte s pogostim praskanjem ali tako, da so jih drgnili s peskom, s koščki bambusovine ali školjkami. Brž ko so se na mehurčkih po cepljenju jjokazale kraste, so jih spraskali, tako da bi bila brazgotina velika, okrogla, bela in kar moč lepa. Zdravnik, ki je bil ondi v službi, mi je pravil, da 60 ga domačini često prosili za cepivo in nožiček, ker so se sami hoteli cejpiti, da bi lahko po svoji volji izbirali velikost brazgotin.
Na Mrndanau, ki je bil jxxl vojaško upravo in kjer je bilo zdravstveno delo bolj zanikrno, so vojaški zdravniki ob določenih dobah cepili vse čete, iz previdnosti pa tudi More, ki 60
prebivali v bližini vojašnic. Polagoma se je tudi drugim domačim posvetilo, da njihovih cepljenih rojakov kužna
bolezen nikdar ne zagrabi.
Nekega dne je prišlo okrog tri sto z malajskimi meči oboroženih Morov, ki so z belo zastavo prikorakali pred vojaško taborišče.
»Prišli smo, da bi nas cepili«, je izjavil njihov poglavar.
Zdravnik, ki je bil v bližiem taborišču, je stopil prednje in rekel:
»Žad mi je, da vas ne morem cepiti, nimam nobenega cepiva!«
Poglavar pa mu je osorno odvrnil:
»Prišli smo, da bi nas cepili, a ne da bi nam nat vezi li čenč!«
Zdravnik je videl in slišal, kako so se zabliskali in zažvenkctaili meči.
»Ne dvomim, da ste hudo potrebni cepljenja«, je po kratkem premisleku dejal. »Skušal vam bom ustreči!« Stopil je v šotor in se precej vrnil s steklenico destilirane vode. Potem je z britvico vsakemu vrezal na roko rani-nico in vanjokanil nekoliko razkužene vode.
Ko je z vsemi opravil, je rekel poglavarju:
»Enkratno cepljenje ni dovolj, da bi se pokazale hraste. Vrniti se morate ipo desetih dneh.«
Divjaki so prav zadovoljni odkara-cali v svoje gozdove, zdravnik pa je takoj po telegrafistu zahteval veliko pošiljko cepiva, ki sem mu ga precej poslal. Cepivo je prispelo ob pravem casu in ko so se po desetih dneh prav vsi Mori spet vrnili, so bili zares cepljeni.
Naše cepljenje na Filipinih je bilo prav gotovo edinstveno:	prvič, ker
smo hoteli pridobiti zanj celotno prebivalstvo, drugič pa, ker ni bilo nikjer nobenih škodljivih posledic, ki se pojavljajo po okuženju. V nekaj letih smo cepili dvanajst milijonov ljudi. Od cepljenih ni skoraj nihče zbolel za kozami. Zaradi cepljenja ni nihče umrl, nikomur se niso pohabili udje, kar je pirav zares brez primere, saj je celo v Nemčiji, kjer je vladal najpo-ipolnejši zdravstveni postopek, od milijona cepljenih umrlo precej ljudi zaradi okužbe rane.
Prepričal sem se, da tetanusove klice težje uspevajo, če smo rane pustili, da so se sušile na zraku, namesto da bi jih obvezovali. Z zadovoljstvom pa smo ugotovili, da smo se ognili sleherne okužbe, ko smo skušali pobijati nevarnosti tetanusa.. Od dveh sto bolničark, ki so nam pomagale v bolnišnici, je nalezla koze samo ena. Bila je cepljena, a ker ni imela vere v to 6tvar, si je cepivo zbrisala z alkoholom.
Polagoma je naše zdravljenje doseglo prav imenitne uspehe: umrljivost je padla od 40.000 na 700 letno; umirati so še bolniki, ki so bili preveč
oddaljeni, da bi mogli priti do njih, ali pa še necepljeni otroci. Med otroki so koze sploh dolgo razsajale. Odrasli Filipinci so ati koze preboleli ali pa so bili cepljeni, vedno pa jih je še nekaj bilo, ki so cepljenju ušli, s tem, da so ubežali v gore, splezali na drevesa ati se skrivali po podzemskih jamah. In ti so ravno bili tisti, ki so stalno netili žarišča okužbe Če bi vsa ljudstva na otočju bila cepljena, bi koze izginile V Manili, kjer smo opravljati natačno nadzorovanje, ni za to boleznijo v sedmih letih pred 1. 1914 nihče umrl, medtem ko jih je poprej bilo na tisoče.
Ena naj večjih nesreč novega časa je obiskala Filipine L 1918. ko je kužna bolezen pobrala 50.000 ljudi, povečini otrok. Končno število je naraslo na približno 100.000 mrtvih.
Že tri leta nisem bil na Filipinih, ker sem potoval križem sveta. Komaj sem prišel v Zdiružene države in se nekega dne vozil no železnici iz New Yorka v Boston, ko sera skozi okno uzrl tale napis: »Meščani v Massachusettsu! Doklej boste prenašali grozno navado cepljenja? Na Filipinih, ki M lih navajali in razglašati kot deželo, ki se je osvobodila koz, je zdaj pomrlo 100.000 liudi. Mar vam je trena še boljšega dokaza, da je cepljenje brez vsake vrednoti?«
Takoj nato so me (»oklicali spet na Filipine kot svetovalca generalu Woo-du. Kot človek na vladi je bil hudo prestrašen in j»obit zaradi kuge, kot zdravnik pa se je močno zavzemal, da
bi odkril vzroke, zakaj se je strahotna bolezen spet razpasla, potem ko je bila nekaj ča6a docela ukročena. Zato se je kar pridružit mojim preiskavam. Začela sva pri otrocih: pregledali smo njihova zdravstvena spričevala, ki so potrjevala, da so bili cepljeni. Potem sva pregledala zdravstveno službo v Manili ter se prepričala, da je bilo cepivo v redu pripravljeno in odposlano. Da bi opravila še končni pregled, sva se odpravila v šote, kjer sva po raznih razredih z ogorčenjem ugotovila, da navzlic potrdilom o cepitvi dečki niso bili cepljeni Seveda sva hotela takoj dognati, kdo je to zakrivil. Odkrila sva, da so krajevni zdravstveni uradniki vede pošiljati !ažmva poročila; v nekaterih primerih so javili o mnogo več cepitvah, kakor pa iih je bilo v resnici možno opraviti s količino cepiva, ki jim je bila poslana. Nekateri pa so cepivo kar pometali v papirni koš. namesto da bi izpolniti svoje dolžnosti.
Na' ta nučin je število necepljenih narastlo in treba je bilo samo malo podrezati v tleči pepel, da je izbruhnit požar.
Od I. 1918 \pa do 1. 1920 so Filipine zaradi koz izgubile dvakrat tolikšno število prebivalcev kolikor jih je Amerika utnpela med svetovno vojno; pač velik prispevek smrti, ki bi se ga lahko ognili, številčni seznami so dokazali da je med necepljenimi umirto 93 odstotkov. Woodu sem razložil svoj način ravnanja, ki se je nekdaj tako uspešno izkazat.:
Grčija je pred težkim vprašanjem, kaj naj sadi:
tobak ali žito?
Grčija je bila znana po tem, da je pridelala vsako leto mnogo dobrega tobaka, toliko, da ga je lahko velike količine tudi izvažala v druge evropske države in precej dobila zanj, tako aa si je za ta denar lahko nakupila v tujini drugih potrebnih stvari. Z nastopom vojne pa so se stvari s tem grškim tobakom precej spremenile. Na eni strani se je začelo zdeti škoda zemlje, če bi jo prav tako kot v prejšnjih mirnih časih posadili s tobakom, saj bi na njej lahko pridelali dokaj drugih, neprimerno potrebnejših stvari, ki bi k splošni prehrani grškega prebivalstva lahko mnogo pripomogle in bi bile še prav posebno dobrodošle danes, ko so poleg drugega tudi velike težave z uvozom raznih živil prav tako kot z izvozom tobaka. Spričo tega zadnje čase na pristojnih grških mestih mnogo razmišljajo, kaj bi bilo pametneje: ali tisto zemljo, kjer je dozdaj rastel tobak, zasaditi in posejati s čem drugim, predvsem z žitom, krompirjem in sočivjem, da bi se prebivalstvo čim lažje in čim ceneje samo vsaj za silo preživelo, ali pa saditi tobak v istem obsegu še naprej in ga kljub prevoznim težavam le kam spraviti na tuji trg, kjer bi ga vsekakor radi kupili ali za donar, ali pa za kakšno primerno zameno.
Tobak — luksus?
Dejstvo je, da Grčiji danes prav pride vsak mernik žita, vsak krompir in vsaka čebula. Pred vojno so lahko računali z uvozom žita, danes pa je to nemogoče. Zato gre splošno stremljenje za tem, da prenehajo z gojitvijo vsaj na videz luksuznih rastlin, za kakršno v neki meri gotovo velja tudi tobak, in poskrbe raje za to, da bi doma na lastnih tleh pridelali čimveč koristnejših pridelkov. Podrobna razprava o vprašanju grškega tobaka, njega gojitve, izvoza ter dohodkov, ki jih državi prinaša, je vendar pokazala, da temu ni tako.
Od tobaka živi na Grškem milijon ljudi
Predvsem je treba imeti pred očmi naslednja dejstva: Zemlja, na kateri so dozdaj pridelovali tobak, je manj prikladna za gojitev drugih poljskih pridelkov. Na površinski enoti ene streme (1000 kv. m) lahko pridelajo dosti več tobaka, kakor bi morda česa drugega, razen krompirja. K temu se pridružujejo tudi pomisleki socialnega značaja. V Grčiji živi od tobaka, to se pravi od pridelovanja, predelovanja in od trgovine s tobakom približno milijon ljudi. Za podlago sedanjih računov naj služijo številke iz predvojnih let.
S Trakijo so Grki izgubili tretjino tobaka
Po končani sedanji vojni z Grčijo je ta država morala odstopiti važna področja, kjer so Grki prej pridelali dosti tobaka, kakor na primer Trakijo, in bi bilo to pri sedanjih računih treba vsekakor tudi upoštevati. Izguba Trakije pomeni za Grčijo izgubo skoraj tretji-im-. nje letne proizvodnje tobaka. Samo trgovci s tobakom so v predvojnih letih plačali okrog 230 milijonov drahem obveznih dajatev zavarovalnici tobačnih delavcev. Od skupnega davka na tobak, ki je leta 1936 znašal 19.2%, I. 1938 17.8%, je država plačala zavarovalnici tobačnih delavcev 85 milijonov drahem.
55°/o tujih deviz je preskrbel tobak
Kolikšnega pomena je za Grčijo tobak, sc dalje vidi tudi iz primerjave dohodkov od davka na tobak z dohodki od davka na druge poljske pridelke. Davkov na tobak je bilo v letih od 1927 do 1937 na leto plačanih povprečno
236,230.000 drahem, povprečnega letnega skupnega davka na žito, rozine, ol je, vino in smolo pa komaj 145,830.000 drahem. Pri tem skupnem
numuj	‘-----—*	i
davčnem znesku, ki se nanaša na tobak, pa niso vštete razne posebne dajatve, ki jih je bilo na leto tudi več ko 100,000.000 drahem. Dalje je treba pomisliti, da je tobak v mirnem času prinesel v Grčijo 55% deviz in je tudi v vezani trgovini pomenil važen proizvod za zamenjavo z drugimi, neobhodno potrebnimi stvarmi. Iz vsega tega je razviden ogromen pomen, ki ga ima na splošno grško narodno gospodarstvo vprav tobak.
Grki pokade le tretjino svojega pridelka
Samo desetino vsega tobaka, kar ga Grki pridelajo, porabijo sami doma, vseh ostalih de-
vet desetin pa ga izvozijo, v prvi \*rsti v Nemčijo in druge evropske dežele, pa tudi v Ameriko. Vsaj tako je bilo pred sedanjo vojno. Uradna statistika iz let 1933 do 1936 kaže, da je Grčiji tobak prinesel na leto povprečno za 8,644.600 funtov šterlingov deviz, vsi drugi poljski pridelki pa le 5,025.900 za tiste količine blaga, ki so ga imeli Grki na razpolago za izvoz. Neka druga statistika kaže, da je Grčija izvozila v desetletju od 1927 do 1936 za 29 milijard drahem tobaka, uvozila pa za 22 milijard drahem žita, zelenjave in sočivja.
7 dragocenih milijard
Iz tega se vidi, da so dohodki od tobaka v omenjenem desetletju za celih 7 milijard drahem presegli stroške, ki jih je Grčija v istem času imela z nakupi žita, zelenjave in sočivja v drugih državah. To je na vse zadnje res tehten pomislek, ki ga grški pirdelovalec tobaka navaja proti temu, da bi se zaradi samooskrbe z žitom zdaj skrčila s tobakom zasajena površina, ki jo je skupno kakih 20 milijonov strem ali 20 milijard kv. metrov. Da pa bi Grki sami pridelali toliko žita, zelenjave in sočivja, kolikor ga potrebujejo, bi morali poleg omenjene površine, ki ie zdaj posajena s tobakom, obdelati še nadaljnjih 8 milijonov strem zemlje, pri čemer pa je treba upoštevati, da bi bil pridelek žita, sočivja in zelenjave na vsaki stremi nekako za polovico manjši kot pa je pridelek tobaka, potem pa računati še na izgubo, ki bi jo utrpela zaradi tega državna blagajna, ker ne bi bilo več toliko dohodkov od davkov.
Tehtni pomisleki
Toda tak je račun kmeta, ki se bavi s pridelovanjem tobaka, kajti vsak se zavzema za
svoje koristi. Ta pridelovalec tobaka tudi priznava, da bi bil takšen gospodarski ukrep seveda samo začasen, morda v veljavi samo za čas, dokler bo trajala vojna, pripominja pa, da se po vojni morda mnogi nekdanji pridelovalci tobaka ne bi več oprijeli te panoge kmetijstva, bodisi ker bi jih država zaradi stremljenja po samooskrbi z živili pri tem ovirala ali pa, ker bi zaradi drugih poslov svojo zemljo raje prodali kmetom, ki se nikdar niso z gojitvijo tobaka ukvarjali. Spričo tega bi se pojavila nevarnost, da Grčija po vojni ne bi mogla več tekmovati glede tobaka s Turčijo in Bolgarijo.
Na videz še najboljši predlogi
Med predlogi, kako naj se to vprašanje le na kak zadovoljiv način reši, se zdita še najpametnejša naslednja dva: Kmetje naj odslej posade s tobakom le tisto zemljo, ki je za to posebno prikladna, vso ostalo pa naj namenijo za pridelovanje žita, zelenjave in sočivja. Država naj bi s podeljevanjem podpor in nagrad — izvozne nagrade znašajo v Bolgariji in Turčiji do 25%, v Grčiji pa jih dozdaj še niso podeljevali — dosegla, aa bi tudi v bodoče grški tobak lahko tekmoval s turškim in bolgarskim, n^orda na ta način, da bi vse tri države sklenile kak primeren gospodarski sporazum. Država naj bi znižala davke, s čemer bi se znižala tudi cena tobaka. Slednjič naj bi se znižale tudi mezde delavstva in dobiček od tobaka. Drugi predlogi se nanašajo na zboljšanje kakovosti tobaka in na gojitev »virginijskega« tobaka za izvoz v Nemčijo in na okrepitev domače izdelave cigaret.
Ti predlogi pa so zaenkrat še samo izraz zasebnega mnenja in uradno o njih dozdaj še niso povedali ničesar. Odločitev je tudi zares težka, saj je s tem v zvezi še toliko drugih perečih vprašanj, na katera je treba misliti, Kadar gre za tako važne stvari, kakor je sposobnost države, da tudi kai izvaža, ne samo kupuje.
»Komarji vesoljstva«
Letajo večinoma po nebesnem prostoru med Marsom in Jupitrom, le nekateri pokukajo včasih tudi čez to mejo
Vesoljstvo je prostor, ki 6i ga človek res_ ne more pravilno predstavljati tudi, če bi ga učeni astronomi še tako natančno premerili in nam ga predstavili v številkah. Številke, s katerimi zvezdo-elovci podajajo razdalje med posameznimi nebesnimi telesi oziroma velikost teh na videz tako majhnih 6vetov, so tako ogromne, da jih re6 lažje prenese papir kot pa človeški razum. Vendar bi bilo napačno misliti, da so prav V6a nebesna telesa ogromna po svoji razsežnosti. Bistro zvezdogledovo oko je opazilo v vsemirju tudi takšna telesa, re^ okno zvezdice, ki merijo v premeru komaj nekaj kilometrov ali celo 6amo nekaj sto metrov. Med temi so najzanimivejši tako imenovani planetoidi, nekaki »komarji vesoljstva«.
Med Marsom in Jupitrom je njih prostor
Planetoidov je na tisoče in tisoče. Vrte se okoli
6onca in so oddaljeni 6koro vsi od njega povprečno toliko, da padajo med Mare in Jupiter. Največ-ji planetoidi (Vesta, Pallade in Cerera) merijo v premeru nekaj sto kilometrov in jih je možno videti tudi z manjšimi daljnogledi, Vesto včasih celo kar • prostim očesom kot bledikasto zvezdico. Vendar na splošno velja, da velike večine planetoidov ni mogoče videti drugače kot 6amo 6 pomočjo močnih daljnogledov.
Rekli smo, da 6e na splošno drže v pasu med Marsom in Jupitrom. Vendar pa nekateri med njimi uhajajo tudi čez mejo tega vsemirskega prostora. So planetoidi, ki so dosti bližje 6oncu kot pa Mare in celo bližje kot naša zemlja in Venera, na drugi 6trani pa 60 spet takšni, ki so dalje od njega kot pa Jupiter.
Značilno za planetoide je predvsem, da se sučejo okrog 6onca in da 6e na svoji dolgi poti enkrat soncu približujejo, potem pa 6e od njega 6pet oddal j ujejo.
Nevarni Hermes
Zelo zanimiv je na primer planeloid Hermes, ki ga je leta 1937 odkril nemški zvezdoslovec Rein-muth. Kadar je 6oncu najbližje, je nekje v sred* med Merkurjem in Venero, pri največji oddaljenosti od sonca pa med Mareon in Jupitrom. Po tem takem preseka poti, po katerih hodijo Venera, Zemlja in Mars. Zato bi se moglo nekoč zgoditi, da planetoid Hermes trči v enega teh treh planetov. Trk pa ne bi bil poguben za ves tisti planet, v katerega bf 6e Hermes zaletel, pač pa 6amo za one
pokrajine, na katere bi planetoid zgrmel. Hermes je namres le malo premajhen, da bi zemljo razbil, tudi če bi 6e 6 še takšno 6ilo zaletel vanjo.
Prva noč 19. stoletja je dala prvi planetoid
V6e do 19. stoletja človek ni vedel za planetoide. Po čudovitem naključju pa je vprav prvo noč 19. stoletja, t. j. v noči na 11. januar 1901. itailijan-6ki zvezdoslovec Giuseppe Piazzi odkril doslej neznano zvezdo, ki ji je dal ime Cerera. Potem so kmalu odkrili še druge planetoide. Med srečnimi zvezdoslovci, ki se jim je posrečilo najti v vsemirju ta čisto nova nebesna telesa, je bilo tudi nekaj Italijanov, kakor de Gaspari6, Schiaparelli, Cag-gia in drugi.
Do današnjih časov je bil tudi glede tega, kaj in kakšni 60 prav za prav planetoidi, dosežen že velik napredek. Planetoide proučujejo zdaj že na podlagi fotograftj, odkrili pa 60 jih dozdaj že več ti 60č, vseh pa prav gotovo še ne, 6aj se od ča6a do časa še vedno zgodi, da kak bister zvezdogled opazi kje na nebesnem prostoru kakšnega novega »komarja vesoljstva«.
k
Kolo s plutovinastimi obroči
Prednosti: kolesa ni treba^nikdar polniti z zrakom, med vožnjo ne ioči, lahko pa se »potemplja« ot čevlji
V Lausami je neki iznajdljivi izdelovalec kok6 praktično dokazal, da je gumijaste cevi pri kolesih možno sijajno nadomestiti kar s plutovinastimi obroči. Nove vrste pnevmatika je narejena iz petih plasti plutovine, ki so po kakovosti različne med 6eboj in pritrjene dTiiga na drugo prav na poseben način, tako da se zde celota. Taksna plutovinasta cev je izredno prožna in poleg tega — kar je tudi velike važnosti — tudi od sile trpežna. Iznajditelj novih pnevmatik pravi, da je 6 takšnim kolesom možno voziti celih 60 ur po najbolj razdrapani in razmočeni cesti, tako zelo da so plutovinasti obroči trpežni.
Nove vrste pnevmatika ima pred gumijastimi obroči predvsem tele prednosti: Cevi ni treba polniti z zrakom, kolo med potjo ne more počiti, obroče pa je možno prav tako kakor čevlje »potem-plati«, kadar se preveč obrabijo.
Besedilo: Jože Tomažič.
Pogorska pravljica
SRC fr g
Risal Jože Beranek.
S
20.
Zdel se jima je pošten, pa sta mu obljubila. Mati je šla v drugo sobo, kjer je po dolgih letih spet odgrnila sinovo postelj. In govorila je sama s seboj:
»Čisto se nama je izgubil zaradi grofa in njegove hčere. Če bi bila za kaj, bi si ga bila pri očetu že kdaj izprosila. Od nikoder ni glasu o njem. In zdaj bo spal tujec v njegovi postelji.«
21.
Postelja je bila porahljana, poklicala je tujca in odšla. Sin je počasi stopil čez prag in se razgledoval. Po toliko letih je bil spet v svoji sobici. »Dobra je moja krinka,« si je mislil, »če me oče in mati nista spoznala.« Pa mu je vendar bilo težko zaradi tega.
Poldrug milijon madžarskih piščancev letnika 1942
Neki časnikar iz Budimpešte piše, da je madžarsko kmetijsko ministrstvo posvetilo veliko pozornost tudi kokošjereji, oziroma valitvi piščancev. V zadnjem času 60 ustanovili kar jjetnajst valilnic. Že konec letošnjega januarja so začeli prodajati piščance tistim, ki se zanje zanimajo in bi jih radi 6ami zredili, da bi potem imeli 6voje kokosi. Računajo, da bodo v letošnjem letu prodali okrog poldrugega milijona piščancev. Jajca, ki jih pošljejo v valilnice, prej strogo preiščejo, ce so res dobra. Po teh velikin valilnicah zvaljene piščance prodajajo do6ti ceneje, kot drugod.
SELMA LAGERLOEF;
NA RAZPOTJIH SRCA
ROM AH
»Trenutno Se ne vem dobro. Pa vendar, jo že imam! Ti boš popolnoma zadovoljen s tem. Nikomur ne sme priti na misel, da je bilo slavje prirejeno zaradi tebe. Obljubi mi le, da se bos takoj preoblekel in prišel dol.c
Bilo je zares posrečeno slavje. Med vsemi razkošnimi m posrečenimi prireditvami v hiši Ekenstedt je bila ta brez dvoma takšna, da jo je veljalo ohraniti v lepem spominu.
’ Ob pečenki, ko so pokale steklenice šampanjca, je nastopilo resaično presenečenje. Gospod polkovnik se je dvignil in zaprosil prisotne, naj skupaj z njim pijejo na srečo poročnika Stena Arkerja m njegove hčerke Eve, katerih zaroko hoče s tem oznaniti.
To je bilo veselje!	,
Poročnik Arker je bil siromak, ki ni imel dosti izgledov za napredovanje. Vsi pa eo vedeli, da se je že dolgo potegoval za i-oko Eve Ekenstedt. In ker Ekenstedtovi hčerki nista imeli dosti častilcev, se je vse mesto živo zanimalo za to stvar. Toda zmerom so mislili, da bo gospa polkovnikova zavrnila poročnika.
Toda kasneje se je povsod šušljalo, kako je prišlo do te objave. Ja, gospa polkovnikova je privolila v zaroko poročnika z njeno hčerko le zato, da ne bi nihče opazil, da je padlo v vodo njeno presenečenje, ki ga je prvotno pripravila za svoje goste
Toda ni ga bilo nikogar, ki bi zaradi tega gospo polkovnikovo manj občudoval. Nasprotno! Rekli so le, da se prav nihče ne bi znal boljše znajti v težkem in presenetljivem položaju kakor ravno gospa polkovnikova Ekenstedt.
II.
Če se je kdo upal zameriti gospe polkovnikovi, tedaj je gospa vedno pričakovala, da jo bo grešnik prišel prosit za oproščenje. Cim je bil ta obred izvršen, potem je od vsega srca odpustila in je bila poslej ravno tako prijazna in vljudna kakor prej.
Ves čas božičnih	praznikov je	upala, da	jo	bo Karel Artur
prosil za odpuščanje, ker je na slavnostni večer, ko se je bil vrnil iz Upsale, tako trdo govoril z njo. Kajpada je razumela, da se je pustU zmesti od prvih vtisov ,ni pa mogla razumeti, da svoje napake po vsem videzu ni opazil, čeravno je imel medtem dovolj
časa za razmislek.	.	.	.
Toda Karel Artur je pustil, da so božični prazniki minuli, da bi izustil eno samo besedico obžalovanja ali kesanja. Zabava se je kot običajno prt povabljenih mizah ali pa s sanknjem, oni ie bil ljubezniv in pazljiv. Ni pa izrekel tistih borih besed,	1 J
je gospa Beate pričakovala. Ne da bi ostali zapazili je med materjo in sinom zrastel neviden zid in tako si nista bila ni <aj zaupljiva. Na nobeni strani ni bilo mogoče opaziti, da m ve jUb-kega govorjenja ali ljubezni, toda tisto »nekaj«, kar ju je ločevalo,
ie vendar obstojalo.
Ko se je Karel Artur spet vrnil v Upsalo, ga je mučila ena sama misel, kako bi	popravil svoj	poraz. Ce	je	gospa Beate pričakovala pismenega opravičila, se	je bridko	varala. Karel Artur
ie pisaril le o svojih	latinskih študijah. Zdaj	se	je udeleževal la-
tinskih predavanj pri dveh profesorjih, hodil dan za dnem v predavalnico in postal vrh tega še član združenja, kjer so se urili v latinskem razpravljanju in govorjenju.	.
Pisaril je domov pisma, polna velikega upanja, gospa Beate jsa mu je odgovarjala v enakem slogu. Toda navkljub temu se je je zaradi njega polaščala skrb. Bil je nedostojen napram svoji lastni materi in je ni prosil za odpuščanje. Kazen konec koncev nedvomno
ne more izostati.	D___
Ne, svojemu sinu ni privoščila kazni. O ne, prosila je Boga
naj mu ne šteje v zlo ta majhen prekršek, temveč naj vse prepusti ]>ozabi. Poskušala je svojemu Bogu tudi dopovedati, da je bila vsemu temu kriva sama. »Sama sem bila naspametna in nerodna in sem se hotela bahati z njegovimi uspehi,«	je	dejala.	»Kazni ne	za-
služi on, pač pa le jaz sama.«
Navzlic temu pa je še vedno vztrajno iskala v slehernem pismu besede, po katerih je tako hrepenela. Ker pa teh besed ni ugledala, je postajala vedno bolj nemirna. Polastil se je je občutek, da Karel Artur nikdar ne bo mogel imeti sreče pri svojem delu, dokler ne bo dobil njene odveze in odpuščanja.
Nekega lepega dne proti koncu poletja je izjavila gospa polkovnikova, da misli odpotovati v Uj>salo	in	obiskati svojo dobro
prijateljico Mello Silfverstolpe. Zadnje poletje	sta se	bili dobili	pri
Gyllenshaalsovih v Kavlasu in se tako tesno sprijaznili, da je dobra Malla prosila gospo Beato, n,aj pride pozimi v Upsalo, da bi se lahko sfioznala tudi /6 književniki.
Ves Karlstadt je bil pokonci, kajti gospa polkovnikova je hotela na takšno potovanje ravno v deževnem času. Tu bi moral polkovnik odreči svoj pristanek, tako so na splošno menili. Toda gospod polkovnik je bil na kimanja navajen in tako je gospa polkovnikova od[»otovala.	.
Potovanje je bilo strašno, prav tako kakor so meščani v Karl-stadtu napovedovali. Vekrat je voz obtičal, da so ga morali z drogovi spet potegniti iz blata. Enkrat se je zlomilo celo peresje, drugič pa tudi ojnica. Toda gospa polkovnikova se je prebila skozi vse čeri. Majhna in slabotna je bila, toda pogumna in vedra, da bi žjli krčmarji in konjski hlapci, kovači in kmetje, s katerimi je prišla v stik, vsi zanjo v ogenj. Lahko bi se reklo, da so se vsi zavedali, kako nujno potrebno je, da pride v Upsalo.
Seveda je gospa Beate napovedala svoj obisk gospe Malli Silf-verstolpe, ne pa Karlu Arturju. Prosila je celo gospo Mallo, naj mu tega gotovo ne pove. Pisala je, da se ji zdi najumestnejše, če ga preseneti.