Kmet, delavec In obrtnik na( bodo narodu vodnik I u rt Idnla mka indt. Naročnina: xa celo leto Din »•'— za pol leta „ trza inozemstvo za aelo leto Din M'— Inseratl po taritu. • Pla-menim vprašanjem naj ae priloži znamko za odgovor. — Nefranklrana planu ae na aprajema)«. DRŽAVH* T0ZlSTVy v Liu'1'ANi ra 1< Ljubljana, 24. septembra 1930. __ Leto XI. ------------hrn-:------—~ Vsakdo vžlvai vse sadove svojega dela ln niar:f!vosll! se v Ljubljani. — Uredništvo In uprava |e v Ljubljani v Kolodvorski ulici it. 1. — Telefon nter. St. 2506. — Račun pri poStni hranllniel it. 14.1M. Dr. Janže Novak. Za konstrukiivno-tvorno" jugoslovansivo 2e ponovno smo povdarili, da smo dobri Jugoslovani zato, ker smo dobri Slovenci. Zadnje čase se o slovenstvu, jugoslo-vanstvu in jugoslovenstvu mnogo govori in piše, kar si v mnogočem nasprotuje. Da ne bo nobenega dvoma o našem stališču, priobčujemo sledeči članek našega sotrudnika. Slovenci smo bili s Hrvati, Srbi in Bolgari tudi za časa Avstrije prav tako sorodni po krvi in jeziku ter blizki po geografskem položaju in drugem kot smo danes. Te okolnosti same za sebe so nas že takrat družile v južne Slovane, Jugoslovane. Nismo pa se mogli za časa Avstrije v večji meri med seboj povezati v najrazličnejših formah družabnega življenja in soustvarjati razna kulturna dobra. Osamljeni smo bili, vsled tega ogroženi od ponemčenja, pomad-žarenja in poitalijačenja. Nismo imeli možnosti samoobrambe v formi države. Nismo se mogli v nobenem pravcu razvijati, tudi gospodarsko ne, ker nas je sprečevala nam nasprotna gospodarska politika Avstrije. Da se ohranimo in razvijemo, smo nujno morali priboriti si možnost, da se bomo mogli v večji meri združevati in sodelovati, kot je to dopuščala Avstrija. Ta je morala vsled tega propasti, mi pa smo si na njenih ruševinah organizirali Jugoslavijo, ki naj nam daje neomejeno možnost združevanja in sodelovanja s Hrvati, Srbi in Bolgari, radi samoohranitve in napredka. Kot vsaka država sploh, tako torej tudi Jugoslavija ni sama sebi namen, temveč si jo je narod stvoril in organiziral, da služi njegovemu obstoju in razvoju. Jugoslavijo so si torej Srbi, Hrvati in Slovenci stvorili zato, da služi njihovemu obstoju in napredku. Gotovo število ljudi je lahko v večji ali manjši meri družba. Čim več družabnih odnosov je med njimi, v tem večji meri so družba. Vsako društvo in vsak odnos, ki ga na novo stvorimo med Srbi, Hrvati in Slovenci, nas tesneje povezuje v Jugoslovane. Mi smo Jugoslovani, ker se hočemo s Hrvati, Srbi in Bolgari v čim večji meri združabniti. Večina društev in družabnih ustanov, posebno država sama in vse njene ustanove, stvarjajo kulturna bogastva, ki bodo prehajala z naraščaja na naraščaj. Radi primera naštejemo: prometna sredstva (ceste, železnice, kanali), šole, obrambna sredstva, naprave za izkoriščanje prirodnih sil in bogastev, umetnine in tako dalje). Če so vsa ta bogastva stvorjena s sodelovanjem vseh, so tudi lastnina vseh. Taka skupna lastnina pa nas zopet tesno povezuje v Jugoslovane. In ker mi taka" bogastva hočemo ustvarjati skupno s Srbi in Hrvati, smo Jugoslovani. Samo tako združevanje v katerikoli resnični obliki družabnega življenja, samo tako soustvarjanje more pospeševati med nami tiste vezi, radi katerih emo Srbi, Hrvati in Slovenci Jugoslovani, le življenje v skupnih društvih in družabnih formah, le soustvarjanje more pri Slovencih Hrvatih in Srbih imeti za povod občutek skupnosti in temu odgovarjajoče jugoslovansko čustvovanju. Takemu druženju in sodelovanju pa ni niti malo na potu, če smo mi to, kar smo. Mi smo alpinci in ne moremo biti kaj drugega, dokler stanujemo v Alpah. Mi temu odgovarjajoče govorimo, pojemo, ljubimo. Naša vrednost je v naši značajnosti in vernosti, ki je proizvod tisočletnega razvoja v našem kmetskem domu in v naši cerkvi. Tudi če bi se dalo na tem kaj spremeniti, bi lahko spremembe imele za posledico zrušenje naše značajnosti in nravnosti. Brez značaja pa bi ne pomenili Slovenci za ju-goslovanstvo ničesar. Le tisti, ki zahteva od Slovencev, da so činitelj konstruktivnega, tvornega jugoslovanstva, zavzema napram njim jugoslovansko stališče. Vsa politična nezrelost naših ljudi se pokazuje v tem, da imajo jugslovanstvo in jugoslovenstvo neprestano na jeziku, kaj pa naj se pod tem razume, si ne predstavljajo. Kar so si pred tem predstavljali svoj čas nekateri, pa pomeni popolno neupoštevanje družboslovja in dušeslovja, pomenja pomanjkanje človeškega ponosa in ča- sti, poštenosti in značajnosti, pomenja požreš-nost za srebrniki, ki je lastna samo brezdoino-vincem. Gre pa z združabnevanjem in sodelovanjem Srbov, Hrvatov in • Slovencev težje kot smo si mislili, kar zadnji učiteljski kongres zopet pokazuje. Težko gre, ker ni pravilnega razumevanja jugoslovanstva v konstruktivnem, tvornem smislu, ker se v združabn je vanju in sodelovanju ter v kulturnih vrednotah, stvorjenih s skupnimi silami, ne vidi edine inkarnacije (ustvaritve jugoslovanstva. Zmotna je misel, češ da se jugoslovanstvo poglablja z usiljenimi družabnimi odnosi in tvorbami, ki ne nosijo pečata sodelovanja in ljubezni vseh. Močnega in globokega jugoslovanstva napačnim potoni ni mogoč« doseči. Vsaka taka nepravilnost, pa najsi jo zagreši ta ali oni posameznik, ta ali ona večina, ta ali ona manjšina, sila kapitala ali cerkve, ne pospešuje združabnjevanja in sodelovanja, ki bi poglobijevalo jugoslovanstvo. Mi bomo pristopali v kmetskem gibanju vedno s čistim srcem v duhu konstruktivnega jugoslovanstva k združabnevanju in sodelovanju s Hrvati, Srbi in Bolgari. Da bo to lažje šlo, se bomo pustili piliti in brusiti — ali ostati hočemo dragi kamen jugoslovanske krone, ki bo kot tak činilec sodelovanja in soustvarjanja. Da bi prestali biti dragi kamen, na to ne moremo pristati, ker bi s tem prestali biti tudi činilec. nazori so ia§m. Zanimiva ugotovitev. — Kaj je pisal »Kmetski list« 16. julija in kaj piše »Jugoslovan« od 17. septembra t. L julija na uvod- Kmebski list je pisal 16. nem mestu med dragim: »Mi smo v našem listu že stokrat napisali in naglašali, da živimo Slovenci danes v novi državi. Mi smo naglajšali ponovno važno okol-nost, da je mišljenje človeka vedno odvisno od zunanjih razmer in Okoliščin, v katerih živi, in smo poudarjali vedno važnost velike razlike med staro Avstrijo in našo državo zlasti za naše javno življenje. Povedali smo, da je v Avstriji odločevala katoliška vladarska rodbina, da je bilo merodajno katoliško plemstvo in katoliška visoka duhovščina in ogromna katoliška večina prebivalstva. Proti tem močnim silam se je začel dvigati počasi odpor, in sicer odpor onih, ki ali sami niso bili katoliki (židje itd.), ali pa odpor onih, ki niso bili zadovoljni s premočnim vplivom duhovščine. Talko je prišlo čisto po naravni poti razvoja do tega, da se je v stari Avstriji razvilo povsod, in seveda tudi pri nas, znano »liiberalstvo« in »klerikal-stvo«. Kdor razume, kar smo napisali, razume tudi, da v tedanjih okolnostih drugega sploh ni moglo nastati. Po razpadu Avstrije pa smo prišli v čisto nove razmere. Danes ni več katoliške vladarske hiše; ni več mogočnega katoliškega plemstva; ni več ogromne katoliške večine prebivalstva. Namesto premoči ene verske skupine imajo vse priznane verske skupine z zakonom zajamčeno enakopravnost in svojo zajamčeno notranjo svobodo. To je velikanska razlika med nekdaj in sedaj! Ta velika razlika zunanjih okolnosti, ta razlika med nekdaj in sedaj, mora po sili in potrebi naravnega zakona uplivati tudi na naše mišljenje. Čisto vseeno je, ali se naše mišljenje prilagodi novim razmeram že danes, ali pa če pride do tega šele čez 50 let — kar mora priti, to pride! Zgodovina, zadnjih 10 let popolnoma potrjuje to, kar ponavljamo danes. Mi smo bili in smo še žive priče, kako se je vsa tista naša »liberalno-klerikalna politika« — bolje rečeno: bedarija — izmaličila in sprevrgla v navadno, da ne rečemo umazano borbo za korita in za materijalne koristi. Mi smo pred nekaj tedni napisali in povedali, da se je sukala vsa naša »politika« zadnjega desetletja okoli tega, katera skupina se bo dokopala do te ali one javne blagajne, da bi mogla potem deliti svojim pristašem tiste nesrečne »podpore« in jih s tem naravnost kupovati, dalje se je vse sukalo okoli podeljevanja služb svojim pristalem, in pa okoli delitve štipendij in podpor dijakom — kar seveda tudi močno diši po kupovanju duš (zaradi načina, kako se je dijakom delil ta ubogi kruh). 0 kakih načelih ni bilo govora več, vsa načela so namreč pa-gla v vodo, v vodo pa so padla, ker so bila stara, ker so izvirala iz starih razmer, in zato nihče ni vedel, kaj naj s tisto staro avstrijsko robo počne v novi dobi, v naši novi državi. Bridka resnica je, kar smo povedali^ ampak povedati je treba enkrat resnico javno, četudi bodo naše besede tega ali onega spekle. Nam pa, ki ismo staro, iz avstrijskih razmer (glej zgoraj) izvirajočo miselnost že zdavnaj zavrgli, ker smo spoznali, da za našo novo državo tista stara navlaka ni več primerna, je bila postavljena težka naloga, da iščemo za Slovence najbolj primerno novo miselnost, ki odgovarja in ustreza našemu novemu stanju. 0 tej stvari je napisal naš list stotine člankov, in če bi bili ti članki zbrani v celoto, bi ljudje šele videli, kakšnega ogromnega dela in koliko prečutih noči je bilo treba, predno je pred nami zrastla mogočna in trdna stavba naše nove kmečke miselnosti!« »Jugoslovan« je objavil 17. septembra« uvodnik, kjer piše med drugim: Prišel je preobrat in vse je pričakovalo, da se bo zdaj pa zdaj rodilo nekaj novega. Ta up ljudstva pa je šel po vodi. Politične stranke, od katerih smo pričakovali kar po svoje velika in odločilna dejanja, so ostale kakor so bile pred vojno. Za bivše politične stranke v Sloveniji je ostala štiriletna vojna doba brez vsakih posledic. Začele so po vojni s svojim nepremišljenim delom natančno tam, kjer so leta 1914. nehale. Po pravici, in če bi bilo kaj politične pameti pri takratnih strankarskih voditeljih, bi morale stare politične stranke likvidirati že tedaj, pred 12 leti. Ker niso prestale, ampak so nanovo oživele, so vseh 12 let delale narodu in državi samo škodo, ki je nepovračljiva, ker se izgubljenega časa ne da niti kupiti niti drugače povrniti. Po vo jni se1 je sešlo v Beogradu takozvano »Narodno predstavništvo«, ki ni bilo izvoljeno, temveč so stare predvojne politične stranke in politične klike poslale vanj svoje delegate. Ti delegati niso bili odmev takratnega splošnega narodnega občutja in so s svojim »delom« na novih tleh nadaljevali natančno tam, kjer so leta 1914. nehali na starih. S tem se je začela dolgotrajna kriza političnih strank v Jugoslaviji. Ta kriza je postajala vedno očitnejša v državi, a v Sloveniji še posebej. Na teritoriju bivše Srbije se je obnovila borba med radi- razn m? ^m°StaIfL Ti zadnij se zvezali z raznimi »precanskimk strančicami in grupa- T »demokratsko« stranko, ki takoj spočetka ni bila enega kova ampak nemoten konglomerat, katerega je ne!a,C ;a' t0 nasprotovanje radikalom, ki so bih še najbolj enotni. V Sloveniji se je komaj po ustvaritvi nove države in sicer že takrat, ko še niso bile oalocane v vseh potankostih niti njene meie kLZaTS ^,mMnaISerrU' °gIasil Pras,ta" bojni klic Tu klerikalec! - Tu liberalec! Liberai- cu knof, klerikalcu groš! In podobno... Le malo jih je bilo, ki so se temu uprli, ki so pomislili: Ah ima stari klerikalno - liberalni boj TJŽV™?1 drŽfTi ®e kakšen pomen in smisel? Naši slovenski »klerikalci« in »liberalci« so bih plod političnih razmer v stari Avstriji izgubili svojo eksistenčno upravičenost v novi Jugoslaviji! Te enostavne resnice naši tedanji »klerikalni« in »liberalni« ,voditelji« niso razumeli in zapopadii, oni so kar pozabili, da je stara fevdalna Avstroogrska monarhija razpadla. Avstrija je billa pretežno katoliška država, ne samo po svojih tradici jah, temveč tudi po svoji dinastiji i«n fevdalstvu, ki je bilo najmočnejši politični faktor v državi Danes je položaj bistveno drugačen! V Jugoslaviji je katolicizem v manjšini in ima interesi na tem, da vlada v novi državi princip verske strpnosti in popolne enakopravnosti, čemu tedaj strupeno sovraštvo nekdanjih dni prenašati iz propadle hiše še v novo hišo, v kateri so razmere popolnoma drugačne? Koliko jih je bilo, ki so preštudirali naše nove gospodarske, nove socijalne, nove verske in nove kulturne razmere in temu prepo-trebnemu, ker osnovnemu temelju, primerno preosnovaM svoje aili svoje skupine politične smotre ter določili za dosego teh ciljev ali smotrov tudi nove metode in novo taktiko? Prav malo jih je bilo in ti so morali vseh 12 let stati v kotu ali pa se zadovoljevati z vsestranskim zapostavljanjem in preziranjem. Kdor primerja oba članka, mora uvideti, da je »Jugoslovan«, ki je več ali manj vladni list, zapisal prav to, kar je pisal in učil »Kmetski list« že leta in leta, toda žalibog gluhim ušesom! Kakor pa vse kaže, se tudi pri nas pričenja svitanje! Predsednik vlade © iugoslotfsnsfvu, V nedeljo je obiskal predsednik vlade general Živkovič Zagreb, ikjer so ga sprejeli z velikimi častmi. General Živkovič je obiskal vse urade, obiskal je tudi vse dostojanstvenike, zagrebški občinski svet pa je sklical svečano sejo, kjer je pozdravil predsednika vlade zagrebški župan dr. Srkulj v imenu mesta Zagreba. V pondeljek pa je priredil, predsednik vlade velik banket v najlpšem zagrebškem hotelu »Esplanade«, kjer je imel pomemben govor, v katerem se je dotaknil tudi jugoslovanstva. O tem je rekel predsednik vlade general Živkovič: »Zagreb je med prvimi z ljubeznijo in priznanjem pozdravil pomembno in modro dejanje Nj. Vel. z dne 3. oktobra 1929. in s tem tolmačil pravo razpoloženje in čustva vsega hrvatskega dela našega naroda. Kot dostojen in pravi naslednik, kot resnični propovednik in tolmač jugoslovanske misli in svetlih duhov Gaija, Jelačioa, Strossmayerja in ostalih velikanov Hrvatov in Jugoslovanov. Ime naše kraljevine, Jugoslavija, kot sinteza enotnega čustvovanja in popolne nacdjo-nailne solidarnosti in narodnega edimstva je navdušeno odjeknilo v vseh rodoljubnih srcih našega naroda. Jugoslavija ne pomeni samo narodnega in državnega edinstva, ni le popolna duhovna in nacijonalna solidarnost Srbov, Hrvatov in Slovencev, marveč pomeni i popolno harmonijo in sklad interesov tako celote kakor posameznikov. Ona pomeni popolno jednakost in popolno ravnopravnost vseh državljanov. Ta jednakost pomeni enako skrb in delo za vse kraje, ki so vsakemu od nas enako dragi, ker so naši, ker so deli naše velike jugoslovanske zajednice. Ime Jugoslavija ne pomeni negacije naših plemenskih imen, ne hrvatskega, ne srbskega ne slovenskega. Kajti v resnici so bili najboljši in največji Jugoslovani v preteklosti najboljši Hrvati, Srbi in Slovenci. Ravno tako naj spoštovanje naših svetlih nacijonalnih in plemenskih tradicij vsikdar podpira razvijanje in krepitev nacijonalne sinteze in edinstva. Tako pojmovano jugoslovanstvo kot narodne in državne misli, kot splošne narodne lastnosti (obeležja) kot splošne narodne zastave, ki naj nas vse združuje, je najzanesljivejša osnova za okrepitev in napredek vseh nas Srbov, Hrvatov in Slovencev.« Ali si že član Kmetijske Matice? Tekma koscev v Št. Rupertu v Sav. dol. Društvo kmetskih fantov in deklet »Zimzelen« v Orlivasi je priredilo v nedeljo, dne 14. sept. t. 1. tekmo koscev na travniku tov. Fr. Plaskana v Št. Rupertu. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje bližnje in daljne okolice. Vkljub temu, da je bilo že v soboto dopoldne in deloma tudi popoldne deževno vreme, so se vendar priprave za tekmo za silo izvršile. Ako pa bi bilo lepo vreme, bi izgledal tekmovalni prostor še mnogo lepši kakor je. Lahko se reče, da je bila ta prireditev pravi kmetski praznik bližnje okolice in predpriprava za kmetski praznik v pravem pomenu besede. V nedeljo, kmalu po 2. uri se je začel polniti tekmovalni in veselični prostor, ki je bil ves ograjen z zelenjem. Ljudje so prihajali deloma peš, deloma na vozovih in s kolesi tako da je bil pred tekmovalnim prostorom pravcati vrvež in nestrpno pričakovanje koscev, ki so se zbirali pred društv. lokalom v Orlivasi, kjer se je istotako vršilo med kosci živahno razpoloženje in razpravljanje o kvaliteti posameznih kos, o pravilnem nasajanju in kdo bo pri tekmi najboljše odrezal in seveda tudi o tem, kaj se istočasno godi na tekmovalnem prostoru? iNa travniku se je začela pclaščati udeležencev nekaka vznemirjenost: kje so kosci, ker se je pač vsakemu zdelo, da bodo šele isti nekako spopolnili celo prireditev, oziroma zadovoljili vse, ki so se tekme udeležili. Ura je tri! Fantje gremo, zavrelo je med kosci in hipoma je napolnilo pripravljeni dvo-vprežnl voz 9 koscev z zavihanimi rokavi, s koso na desni in z zelenimi jopiči na levi rami. Sprednji del voza je zavzela godba, na sredino voza med kosce so še postavili brzo-klepalnik. Koscem so se še pripeli šopki in — odhod! Konji so potegnili voz, godba je udarila živo koračnico, katero je vriskanje koscev še pojačilo. Voz je drdral iz Orlevasi skozi Št. Rupert in je zvabil na cesto staro in mlado. Kdor je količkaj mogel, jo je mahnil za vozom, kajti na vozu je vladalo izredno navdušenje. Godba, vriskanje in petje se je ponavljalo brez konca in kraja, vse tja do tekmovalnega prostora. Kosci se že peljejo! od daleč se čuje godba in vriskanje. Vse je drvelo proti vhodu. Vsak jih je hotel prvi videti. Voz se je približal, v solncu so se že zasvetile pokoncu dr-žane kose, raz voza se. je močno razlegala tista naša: »Moja kosa je rujava, ker ne reže travce več, moja dekle ni ta prava, ker ne ljubi mene več...« Med tem je voz obstal, kosci so se postavili z godbo na čelu v vrsto in med veselo koračnico vkorakali na prostor in za njimi cela množica. Razume se, da je od zunaj ostalo veliko število radovednežev, ki so kukali skozi zasajeno zelenje. Užitek smo privoščili tudi tem, kajti znano je, da vlada denarna kriza, zanimanje pa je bilo splošno za to, res pravo, kmetsko prireditev. Eden izmed koscev je klepal kose z brzo-klepalmikom, za katerega so se gledalci izredno zanimali in razpravljali O njegovih posebnostih. Med tem časom so se zaznamovali posamezni pasovi s številkami in zbrala se je ocenjevalna komisija, katero so tvorili sledeči tov.: Filip Korun, Trnava; Hieronim Marine, Glinje; Franc Pavlic, Št. Pavel pri Preboldu in zastopnik društva Ivan Kronovšek ml., da pregleda površino, travo in tla posameznih tekmovalnih pasov. Nekateri gledalci so bili mnenja, da niso pasovi vsi enako široki, ko pa so pasove premerila, so spoznali, da je to le varan je oči in ugotovili popolno enakost. Potem so si kosci izžrebali pasove, katerih vsak je bil dolg 35 m in širok 4 m, torej 140 m2 površine; nato se je prva skupina postavila pred svoje pasove in po da- nem znaku pričela kositi. Komisija je med košnjo ocenila držanje telesa posameznih koscev. Med gledalci so nastala različna ugibanja in ocenjevanja poedinih koscev. Delale so se različne opazke, ki so dale precej smeha in zabave. Ko so se kosci bližali koncu, so jih gledalci obkolili tako, da je komisija z največjo težavo ugotovila dovršetek prvega kosca, ki je kosil 8 minut in ostali štirje po 9 minut; tudi pri drugi skupini je prvi kosil 8 minut in vsi drugi po 9 minut. Za tem je komisija pregledala dvojnike in čistočo redi. V tem času je godba zaigrala zopet koračnico in primahale so jo grabljice, veselo pojoč, v lepih krojih, kar je napravilo izredno lep utis; občinstvo jih je pozdravilo s ploskanjem. Grabljice so ob zvokih godbe odgrabi-bile dvojnike, da je zamogla komisija oceniti dvojnike. Kosci in grabljice so v krogu posedli po travi k mali južini, katero jim je prinesla skrbna grabljica-gospodinja. Ko so se kosci in grabljice okrepčali, je godba zaigrala urno polko, fantje in dekleta so se sprijeli in kar po travi zaplesali; to je bil zelo lep in domač prizor, ki se je vsem dopadel. Do tega časa je komisija dovršila svoje delo, ki je bilo zelo težavno vsled tega, ker so tekmovali sami dobri kosci in jih je bilo zelo težko zaporedno razvrstiti. Nato je tov. Fr. Plaskan pozdravil vse navzoče in se pri tem zahvalil za lepo udeležbo, s katero so pokazali, da se zanimajo za takšne kmetske prireditve. Za njim je govoril tov. Ivan Kronovšek, ml., ki je v svojem govoru naglašal veliko važnost tekme koscev, kot nove panoge kmetskega športa. Če bo kmetska mladina znala uvaževati lepoto svojega dela in dela za izobrazbo in kulturo naše vasi, tedaj lahko pričakujemo tudi boljših časov. Ob sklepu je razglasil izid tekme, pri kateri so dobili naslednji tovariši 1. Ivan Turk, Trnava, 8 min., 19V2 točk s koso F. Kajetan Ahačič, Tržič (»Ekonom« osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani.) (V oklepajih firme, ki so kose podarile.) 2. Anton Kajtner, Orlavas, 9 min., 18'/a točk z »Junačko koso« (tovarna Kollner, Slo-venjgradec). 3. Alojz Platner, Groblje, 9 min., 18 točk, s koso »Blisk« (Pauer, Braslovče). 4. Ivan Cizej, Št. Rupert, 9 min., 18 točk, z »Elektro koso« (Krašovic, Žalec). 5. Ivan Kok, Topovlje, 9 min., 18 točk, z »Jugoslovensko koso (Jagodic, Celje). 6. Anton Škrubej, Orlavas, 9 min., 17 točk, s koso »Kanonensense« (Laurič, Vransko). 7. Franc Kronovšek, 9 min., 17 točk, s »Peklensko koso« (Vizovišek, Žalec). 8. Paul Vecej, Orlavas, 8 min., 16y2 točk, s koso »Tanenbaumsense« (Rakusch, Celje). 9. Ferdo Povše, Orlavas, 9 min., 16 točk, s . Turško koso« (Cvenkel, Št. Peter v Sav. dol. Naj pripomnimo, da se je tov. Alojz Platner držal pri košnji telesno najboljše. Skupno so nam podarile kose naslednje firme: D. Rakusch, Celje 3; Majdič, Celje 1; Jagodič, Celje 1; Piki, .Št. Pavel pri Preboldu 1; »Ekonom« osr. gosp. zadruga, Ljubljana 3; tovarna Kollner, Slovenjgradec 2; Krašovic, Žalec 1; Vizovišek, Žalec 1; Cvenkel, Št. Peter v Sav. dol. 1; Laurič, Vransko 1; Pauer, Braslovče 1; Oset, Vransko 1; Hindel Leo, Braslovče 1. Izmed dobljenih kos, so se za tekmovalce izžrebale, s katerimi so tudi kosili. Na tem mestu se še enkrat vsem darovalcem najlepše zahvaljujemo. Potem je zavladalo na veseličnem prostoru živahno vrvenje. Dekleta so pridno stregle v šotorih in skrbele, da je bil vsak najbolje postre^on. Sploh vsi gostje so bili .izredno dobre volje, vkljub temu, da je skoro vedno škropil dež, za katerega so se prav malo zmenili. KMETSKI LIST iss..—■ w—»iii>ii*tH«ii ii m »i i m Slabo vreme nam je tudi onemogočilo, da s smo si preskrbeli premalo steklene posode, ! miz in klopi, tako so mnogi morali oditi, ker jim nismo mogli postreči. Vsi, ki iso se te prireditve udeležili, so bili z njo izredno zadovoljni. Upamo, da nas bodo tudi prihodnje leto posetili v tako lepem številu. Končno se čutimo dolžni, da se zahvalimo tov. Plaskanu za travnik in ge. Bratecovi, ker je dovolila dovoz po svojem travniku, vsem tistim, ki so maim darovali zelenje, članom ocenjevalne komisije in vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli, da je prireditev tako lepo uspela, kakor zasluži. Profesor dr, France Veber 40-letnik. V soboto 20. t. m. je praznoval 40-letnico svojega rojstva profesor modroslovja na ljubljanski univerzi g. dr. France Veber. Jubilant je eden izimed najbolj1 produktivnih znanstvenikov slovenske visoke šole in je tekom desetih let spisal poleg nešteto raznih razprav deset velikih modroslovnih znanstvenih del, med katerimi se nahaja tudi znamenito delo »Idejni temelji slovanskega agrarizma«. S tem delom je g. profesor pokazal na osnovno črto človeške družbe v najširšem in najožjem pomenu besede, ki je zgrajena na za-ednici kmetskega sloja, kot oni zajednici, katera edina harmonično veže vse ostale raznolikosti socijalnega razvoja človeškega. Prikazal je načelno razvojno' medsebojno razmerje med posameznimi elementi človeške družbe in prišel do zaključka, da so vsi elementi človeške družbe in z njimi torej družba sama končno zgrajeni na kmetski slojni zajednici. Najjačji činitelji, ki so vplivali na razvoj človeštva in ga usmerjali, so bili in so: kruh, svoboda, vera. Ko je ta znamenita knjiga izšla, smo mi zapisali v njeni oceni, da sprejemamo knjigo kot prvo in v resnici nevtralno znanstveno formulacijo naše, kmečke duše in jo tudi s tega vidika vsakemu, ki mu je sploh še kaj do te duše, najtopleje priporočamo. S svojimi deli si je g. jubilant utrl pot v svetovni znanstveni svet in Slovenci smo na tako odličnega znanstvenika lahko ponosni, posebno je pa nanj lahko ponosen slovenski kmet, ki je dobil od njega filozofsko utemeljeno delo o pravilnosti kmetske miselnosti. Lavoslav Bučar — 50-letnik. Petdeset let življenja, pol stoletja dela. V nedeljo je praznoval svoj petdesetletni jubilej po celi Dolenjski in širom Slovenije znani posestnik in gostilničar Lavoslav Bučar iz Kostanjevice, eden najmarljivejših delavcev v naših gospodarskih strokovnih in stanovskih organizacijah. Večino svojega prostega1 časa je posvetil napredku domače občine, kateri je dolgo vrsto let županoval, 20 let pa je nepretrgoma član občinskega odbora1. Na njegovo pobudo je bila ustanovljena občinska hranilnica in njegova zasluga je vedno lepše se razvijajoči tujski promet v Kostanjevici in v celi krški dolini. Vneto si je prizadeval za največjo pridobitev, ki naj bi dvignila blagostanje te lepe doline, za železnško zvezo Novo mesto - Brežice, ki bo morala biti prej ali slej uresničena. Dolgo let je bil član glavnega odbora Kmetijske družbe, Zbornice za TOI, Vinarskega društva itd. itd. Kot odličen kmetijski strokovnjak je sodeloval pri raznih kmetijsko - strokovnih listih in bil njih stalen sotrudnik. Ko se je pričelo v Sloveniji socijalno kmetsko gibanje, je bil Lavoslav Bučar med prvimi, ki je oznanjal njegove misli po Dolenjskem in stal vedno v prvih vrstah kmetskega pokreta in neustrašeno branil njegove pravice. Pa ne samo z besedo, temveč tudi s peresom je utrjeval naš jubilant kmetsko ideologijo in »Kmetski list« ga šteje med svoje najboljše sodelavce. Ob petdesetletnici mu želimo mnogo zdravja, da bomo slavili še druge jubileje ne-utrudljivega javnega delavca. TEDENSKI KOLEDAR: 28. septembra, nedelja: Vaclav. 29. septembra, pondeljek: Mihael. 30. septembra, torek: Hieronim. 1. oktobra, sreda: Remigij. 2. oktobra, četrtek: Ang. varuh. 3. oktobra, petek: Kandid. 4. oktobra, sobota; Frančišek Ser, ELI DA HAMPOO „ tajnost divnih las Pri številnih težkočah ženskega spola povzroči naravna »Franz-Josek-grenčica najboljšo olajšavo. Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se vporablja zelo milo odvajajoča »Frajiz-Josef«-voda posebno ,pri porodnicah z izbor®im uspehom. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovi- Panevropa na seli Društva narodov. Varnost miru. — Vprašanje razorožitve. Seja D. N., ki se je vršila te dni, je zlasti pomembna, ker je sprejela načelo Panevrope in precej energično nastopala proti vojni. Pomembni so bili govori Brianda, Hendersona, dr. Curtiusa in za našo državo govor našega zunanjega ministra dr. Marinkovica, ki je izjavil, da je Jugoslavija iskreno za Panevropo. Marinkovič je na seji s svojim odločnim nastopom znatno olajšal položaj. Rekel je med drugim, da se problem varnosti obravnava kot nekaj nevažnega; on pa mora ugotoviti, da se narodi boje vojne, ker še vedno niso prepričani, da ni nemogoča'. Vprašanje varnosti ni enostavno vprašanje razorožitve. Predlagal je, da se taikoj ustanovi posebna komisija, ki oro-blem preštudira ter ga pozitivno reši. — Dne 17. t. m. je prejelo tajništvo D. N. od francoske delegacije predlog, oziroma resolucijo, ki jo je podpisalo 45 držav. Resolucija naglasa, da je tesno sodelovanje vseh evropskih vlad na vseh poljih javnega življenja prvotne važnosti za; ohranitev miru. Izvoli naj se posebna komisija, bi naj vprašanje evropske federacije do prihodnjega zasedanja D. N. prouči ter sestavi stvarne predloge. Potek in uspeh tega važnega vprašanja zanima predvsem vso Evropo. V lialiji popravljajo po potresu porušene hiše. Naša slika kaže popravljanje hiš v mestecu Villanuova, ki ga je bil zadnji veliki potres skoro popolnoma porušil. Z balonom bi rad v zračne višave. V nedeljo 14. septembra t. 1. se je hotel švicarski profesor Piccard dvigniti s posebnim balonom 16.000 m visoko v zrak. Na veliko začudenje pa se zrakoplov ni hotel dvigniti, ko so odveza i vrvi, s katerimi je bil pritrjen na zemljo. Zato je bil let v višino preložen. i KMETIJSKA MATICA. Knjige Kmetijske Matice za leto 1930 z Velikim koledarjem za leto 1931 so v tisku. Vsak naročnik bo prejel tudi letos štiri knjige. Je pa še mnogo poverjenikov, ki nabiralnih pol niso vrnili. Vsi ti se vljudno naprošajo, da zaključijo nabiranje udov čimprej in nam naznanijo število, da zamoremo določiti število naklade. Kjer še ni poverjenika, naj kdo, ki mu je kultura in napredek našega kmeta pri srcu, takoj sporoči svoj naslov Kmetijski Matici v Ljubljani, Kolodvorska ul. 7, da mu pošlje vsa potrebna navodila. Gospodje poverjeniki, potrudite se, da bo število nabranih udov čim večje! čim več naročnikov, tem boljše knjige! Kmetijski koledar za leto 19B1 v žepni obliki, okusno in trpežno vezan v platno, bo izšel prihodnji mesec. Opozarjamo že danes naše kmetovalce na ta najboljši kmetski koledar, ki je vsako leto že pred novim letom popolnoma razprodan. Naročite si ga pravočasno! Razpro-dajalci imajo popust! Cena bo komadu 12 Din, po pošti 1 dinar več. Kmetje! Darujte svojim otrokom dobre knjige! Dobra knjiga je najboljši učitelj in voditelj človeka. Naša mladina naj se izobražuje, mesto da poseda po gostilnah in zapravlja težko zaslužen denar! 100-lelnica železnice. Na Angleškem so pred nekaj tedni proslavili 100-letnico železniške proge Liverpol—Man-chester. Ameriški poslanik stoji na lokomotivi, ki je pred sto leti prvič vozila po tej progi. SEJMI. 29. septembra: Sv. Barbara, Sv. Lovrenc Ptuj. polju, Marenberg, Cmurek, Šoštanj, Vržej, Pilštanj. 30. septembra: Metlika. 1. oktobra: Stari trg, Podčetrtek. 4. oktobra: Selca, Kranjska gora, Sv. Lovrenc S. g., Kostrivnica, Žalec, Jur-klošter. Razdejanja viharja v San Domingu. Slika nam kaže glavno ulico mesta San Domingo, glavnega mesta istoimenske države na otoku Haiti, ki jo je opustošil vihar. Vihar je porušil okrog 9000 hiš in pokopal pod razvalinami 4000 ljudi. Mladina »Praznik jesenske žetve.« »Zveza društev kmetskih fantov in deklet« priredi 4. oktobra »praznik jesenske žetve«. Ker naj bi bila ta prireditev nekaka prijetna in veselo-zanimiva razstava jesenskih sadov in plodov, se obrača »Zveza« do vseh tovaanišev in pri-teljev na vasi s prošnjo, da radevolje pomore jo prirediti praznik s tem, da pošljejo »Zvezi« (Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5/1.) bodisi kakršnih koli jesenskih sadežev, predvsem sadja, za kar se jim »Zveza« že vnaprej najtoplejše zahvaljuje. Frankolovo. Društvo kmetskih fantov in deklet priredi dne 28. septembra ob 3. uri pop. v gostilni Šnabl vinsko trgatev, združeno z veselico, šaljivo pošto, licitacijo in z razno zabavo. Vse prijatelje, ki so radi dobre volje, vljudno vabi odbor. Dopbt Orlavas: V ponedeljek dne 15. t m. se je težko ponesrečil sin tuk. posestnika g. Avgust Povše. Na polju je nalagal svežo krmo z rokami. Ko je nesel na voz prvo naročje krme, je stopil z eno nogo čez »štamgo«, v tem hipu pa je potegnil konj, da je padel pod voz. Osje ga je prijelo ini ga vleklo več metrov s seboj in mu pri tem zlomilo tilnik. Nesrečneža so najprvo pripeljali domov, potem pa z autom v celjsko bolnico, kjer je kmalu izdihnil. Do zadnjega je bil pri popolni zavesti, čeravno je trpel grozne bolečine. Pogreb pokojnika se je vršil v četetek 18. t. m. na farno pokopališče v Bra-slovce. Vozilo ga je par belcev na mrtvaškem vozu, ki je bil ves obdan z venci in šopki. Rajnemu, ki je postal žrtev svojega poklicai, naj bo žemljica lahka — preostalim pa naše sožalje! — V četrtek okoli pol 8. ure zvečer je začela goreti kopica slame, last g. Fran-Plas-kana. Na kraj požara je prihitelo prost. gas. društvo Trnovo-Št. Rupert z motorno brizgalno, ki je ogenj pogasilo. Sreča je bila, da je bilo mirno vreme in da je kopica stala na gmajni na samem, drugače bi požar ogrožal celo vas. Ogenj je bil brez dvoma podtaknjen od zlobne roke. G. Plaskan pai trpi precejšnjo škodo. Zgornja Šiška. Tudi pri mas nameravamo v narodnem in društvenem pogledu naipra- i viti korak dalje — ter osnovaiti Sokolsko dru- j štvo, v čigar vrste vabimo naše zavedne kme- , ; tovalce in njih sinove ter hčere. Že sedaj so j prijave številne in se vrši odločilni sestanek v torek, dne 30. t. m. ob osmi uri zvečer v dvorani "Nar. prosvetnega društva Vodnik. Pridite polnoštevilno. ZJdravo! Tdilirnf voŽP Novi člani Vrhovnega zakonodajnega, sveta. Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje zadeve je imenoval te-le člane vrhovnega zakonodajnega sveta: Ivana Puclja, ministra v pokoju iz Velikih Lašč; Živančeviča Mihajla, odvetnika v Beogradu; dr. Draga Marušiča, odvetnika v Ljubljani. Za konzula v Brajli je bil imenovan g. dr. Anton Novačan, odvetnik v Celju. I Nov predsednik državnega sveta. Za predsednika državnega sveta je imenoval kralj bivšega ministra dr. Niiko Perica. Zakon o brezobrestnem posojilu za hiše. Nj. Vel. kralj je na predlog ministrai za gozdove in ruidnike po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal in razglasil zakon o brezobrestnem posojilu v gradbenem mate-rijalu dobrovoljcem, naseljencem in optantom za zddamje hiš. Likvidacija veleposestev. Poljedelsko ministrstvo je izdalo odredbo, po kateri se ima izvršiti postopna likvidacija veleposestev. Ta likvidacija se ima izvršiti potom odkupa po najnižjih cenah. To apotu Vojaška zarota na Bolgarskem. Med bolgarskimi oficirskimi krogi so odkrili dobro organizirano zaroto proti vladi. Aretiramih je bilo okrog 200 častnikov. V ječi je izvršil samomor polkovnik Marinopolski, ki je bil glava zarote. Po drugih vesteh so pa polkovnika Marinopolskega v ječi ubili njegovi nasprotniki, ker ni hotel izdati nobenih zarotniških tajnosti. Bolgarsko časopisje je spravilo ob tej priliki v svet zlobne vesti, češ da gre za špi-jonsko zadevo v korist Jugoslavije in da so bili zarotniki od Jugoslavije podkupljeni špi-joni. Te trditve so imele namen odvrniti pozornost bolgarske in druge evropske javnosti od resničnega stanja stvari, ki je vse prej kot rožnata za bolgarsko vlado. Dokaj napeto stanje v Španiji. V zadnjem času se je politično in gospodarsko stanje v Španiji precej poslabšalo. Pred vsem ise je zelo poostrila gospodarska kriza. V Barceloni, drugem največjem mestu Španije, pa grozi ponovna stavka delavcev. V mestih pa so se vršile demonstracije proti draginji. Odprava smrtne kazni v Angliji. V angleškem parlamentu izdeluje posebna komisija predlog za odpravo smrtne kazni. Kot je znano, je mnogo verjetnosti, da se "na Angleškem odpravi smrtna kazen. Cenzura v Španiji odpravljena. Pretekli teden je bila v Španiji odpravljena časopisna cenzura, ki je trajala nad sedem let. Kuga na Kitajskem. Poročajo, da je v raz* nih kitajskih pokrajinah izbruhnila kuga. Epidemija je zahtevala na stotine človeških žrtev. Nemiri na Poljskem. Radi krepkega nastopa vlade proti opoziciji je nastal v Poljski med narodom precejšen nemir. Vlada je dala zapreti precej opozicijonalnih zastopnikov. V nekaterih krajih so proglašeni štrajki in sklicana protestna zborovanja. fodlbtgfr Ivan Albreht: Sestra Dolorosa. (Nadaljevanje.) »Oče so rekli! Kaj se delaš nevednega, ko sta se vendar najprej zmenila vidva sama!« je še vedno ihtelo dekle. Fant se je od zavzetja z obema rokama prijel za glavo: »Z očetom govorila — o tebi!? Pri tej priči naj oslepim!« »Ne roti, ko je vse zaman!« »Zalka, čuj me vendar — « »Lepe besede so zmeraj bile in bodo po ceni,« mu je obrnila mladenka hrbet ter je odšla iz kuhinje, on pa kakor s težkim bremenom za njo: »Samo par besedi mi daj spregovoriti, pa bo;vse jasno. Kar praviiš, ni mogoče! Kvečjemu, če je tebi in meni nastavljena past!« »Če bi ti mogla verjeti,« je trpko pomislila Zalka in nemo odšla v kozolec, Cencan pa kakor senca za njo. »Niti z besedo te oče niso omenili,« se je zarotil in se naslonil na voz. »Samo o posestvu sva govorila —« »In o mladi gospodinji —«. »Pravim ti, da ne! Če ne verjameš, stopi z mano k očetu in ga vprašam vpričo tebe.« Zalka je skozi solze nezaupno pogledala mladeniča, toda njegove oči so svetile tako toplo in vdano, da je bila takoj premagana. »Ali naj ti res verjamem?« »Kdaj sem ti še kaj lagal?!« »Davi, ko si rekel, da si pri Tomažčevih vso noč kosil.« »Tega nisem rekel,« se je branil fant. »Samo zamolčal sem ti nekaj, ker sem obljubil tako.« »Torej imaš le res nekšne skrivnosti?« je zaskelelo Zalko. »Nič skrivnosti. Kvečjemu toliko, da je tisti dogodek zame samega skrivnost,« se je mučil Cencan. »Iz jaz nisem toliko vredna, da bi smela vedeti, kaj te tare in teži?!« »Vedi: v to me ne veže obljuba molčanja. Morda — se mi zdi — se je vrnil moj — oče —«. Zalka je zaprepaščena sklenila roke: »Tvoj — oče?!« »Morda, pravim in te prosim, da me več ne vprašuj, ker še sam nič ne vem.« »Moj ubogi, dragi, ljubi moj,« je kakor v zamaknjeni molitvi dahnila dekle in skrilo razgreti obraz na njegovih prsih. Cencan jo jo je burno objel in ji jeclja je ponavljal že stokrat izrečeno obljubo zvestobe in vroče ljubezni, ko zamomlja za njima: »No, zdaj vidim, da me ima Bog res še rad.« Fant in dekle planeta vsaksebi in osramočena obstaneta pred Petrom Rodnikom, ki se zadovoljno reži njuni zadregi. »Nič ne bo z gruntom, oče, pa ne morem pomagati. Srca ne morem in ne smem pre-vpiti,« se opogumi Cencan, a gospodar samo: »Kaj pa čeljustiš?! Boga rajši zahvali, da ti je dal tako dekle!« Zalka lastnim ušesom ne more verjeti: »Ali niste rekli prej, da pride mlada gospodinja k nam?« »No,« se ji roga zadovoljni gospodar, »si mar ti stara, kaj?! Rajši bi mi bila povedala, kako je z vama. Meni bi bila s tem odkrila novico, ki sem si jo že nekaj let želel, sebi bi pa prihranila solze za kakšno bolj primerno priložnost!« »Oče, ali je res?« je vzhičeno drhtel Cen-! can, Rodnik pa: »Tudi ti si oglat in lesen. Kaj mi nisi znal davi reči: Če bom jaz gospodar, mora biti Zalka gospodinja!« Strmečemu paru je potlej toplo in iskreno pojasnil, kako si je natihoma vedno želel, naj bi rastla tako, da rasteta drug za drugega in za grunt. »Ne zameri, dragi« so prosile Zalkine rosne oči.« In tudi vi ne zamerite, oče! Oba sva Bog ve kolikokrat govorila o tem, a si nisva upala povedati.« »Zdaj še bolj drži, ko ni bilo treba besedi,«je bil Peter Rodnik naenkrat ves osvežen in kakor pomlajen. »Zavoljo tega se mi zdi, da s potjo k notarju ne bi bilo treba odlašati do sobote. Danes je že itak dan v kraju, a to bi še lahko opravili — « Cencan je pogledal Zalko, ta pa njega in potem gospodarja. Dalje prihodnji?. JlODiCC Spomenik kralju Petru so odkrili preteklo nedeljo v Sisku. Jugoslovanska razstava v Ženevi. Te dni je bila otvorjena v Ženevi velika jugoslovanska razstava, k.i prikazuje razvoj in napredek naše države v zadnjih desetih letih. Razstava je prirejena s tako učinkovitimi sredstvi, da so se o njej izrazili vsi evropski diplomati, ki prisostvujejo sejam Društva narodov, z naj-pohvalnejšimi besedami. Odredba o vpisovanju učencev. Ministrstvo prosvete razglaša: Učenci, ki so končali četrti razred ljudske šole z eno ali dvema slabima ocenama, se ne morejo vpisati ne na gimnazijo ne na meščansko šolo. Tem učencem je izjemoma dovoljeno, da se ponovno vpišejo v četrti razred ljudske šole, ako žele, da se prihodnje leto vpišejo v gimnazijo ali v meščansko šolo. Trsatska cerkev ho proglašena za baziliko. 26. t. m. bo trsatska cerkev proglašena za baziliko. Na ta dan se bodo vršila na Trsat velika romanja iz raznih krajev Jugoslavije. Trsatska božja pot ije 'tudi Slovencem dobro znana. V znak hvaležnosti Franciji za izkazano podporo, ki jo je nudila za osvoboditev naše države, bodo zgradili v Beogradu lep spomenik. Umotvor je delo našega največjega kiparja Ivama Meštroviča. Odkritje spomenika se bo izvršilo 11. novembra t. 1. 25-Ietni jubilej je praznovala v nedeljo 21. t. m. prva slovenska gimnazija v Št. Vidu nad Ljubljano. Škofove zavode je ustanovil nadškof dr. Anton B. Jeglič. Jubilejnih slav-nosti so se udeležili poleg ustanovitelja zastopniki državnih, vojaških in civilnih oblasti. Letalska nesreča na zagrebškem letališču. V nedeljo se je pripetila na letališču v Zagrebu težka nesreča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Pilot Schon in njegov spremljevalec Krunič sta poskusila komaj 15 m nad zemljo predrzno vajo z letalom. Vaja se jima ni posrečila, temveč je letalo zadelo ob tla, se prevrnilo in vžgalo. Kljub takojšnji pomoči sta oba letalca našla smrt pod ruševinami letala. Zabranitev dogona blatne in zanemarjene živine na živinske sejme. Trgovci z živino in kmetje se opozarjajo na naredbo ministrstva za poljedelstvo od 25. marca 1930., št. 17105-III. b — Službeni list kraljeve banske uprave dravske banovine od 17. julija 1930., ki prepoveduje dogon neosnažene in blatne živine na živinske sejme. Glasom te naredbe od 1. oktobra 1930. dalje neoisnažena živina ne bo smela več na sejem, ampak bo že pri vstopu v mesto zaivrnjenaL Realki v Ljubljani in Mariboru pretvor-jeni v realni gimnaziji. Minister prosvete je podpisal odlok, s katerim se realka v Mariboru z odelki realne gimnazijie pretvori v realno gimnazijo z ločenimi oddelki realke od V. do VIII. razreda. Z istim odlokom je pretvorjena realka v Ljubljani z oddelki realne gimnazije v I. realno gimnazijo s posebnimi oddelki čiste realke od V. do VIII. razreda. Likvidacijska masa bivše gospodarske poslovalnice. Bivša ljubljanska direkcija južne železnice v Ljubljani je oskrbovala svoje Kuhinjsko posodo po najnižjih cenah ia r naj ve 5jI kberi, kot amajlirana, aluminija-oU itaL »udi tvrdka s ieieauao Stanko Rorianiii, Uubliaiie S«. Petra cesta it. 3S. nameščence preko gospodarske poslovalnice (aprovizacije), ki je po prevzemu Južne železnice v državno upravo prešla v last državnega erairja. V toku let je imovina te ustanove narasla na vsoto več ko 11 milijonov dinarjev, nastala je iz čistega dobička za prodajo blaga železniškemu osobju. Po likvidaciji gospodarske poslovalnic p je bilo sklenjeno likvidacijsko maso predati humanitarnim namenom, in sicer 15 milijona Din bolniškemu fondu državnega prometnega osobja za zgraditev sanatorija za bolne na pljučih, ostanek pa se porabi za ustanovitev fonda za gradnjo stanovanjskih hiš železniškemu osobju na področju ljubljanske direkcije. Italijanske ohdolžitve. Italijanska komisija, ki je imela nalogo proučiti katastrofo, ki se je pripetila 6. julija 1930 v Pašmanskem prelivu in pri kateri se je italijanska ladja »Morosini« zaletela v jugoslovanski parnik »Karadjordje« ter ga težko poškodovala, je končala svoje delo. Komisija je ugotovila, da ne zadene poveljnika, oficirje in moštvo italijanske ladje nobena krivda za nesrečo. — Fašistično časopisje je ob tej priliki grdo napadlo čehoslovaške in poljske Sokole ter jih obdolžilo, da so pokradli na »Morosiuiju«, ko jih je ta sprejel kot brodoloimce na svoj krov, velike količine srebrnega jedilnega orodja. Čehoslovaški Sokoli so proti tej nesramni ob-dolžiitvi vložili protest pri ziunanjem ministru. Avtomobilska nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev, se je dogodila v bližini Slatine Radenci. Trgovec iz Gradca je vozil na težkem tovornem avtomobilu polne steklenice slatinske vode iz Slatine Radenci proti Gornji Radgoni. Iz Radgone mu je privozil nasproti osebni avto, kateremu se je hotel umiakniti, a je zavozil preveč v stran in se prevrnil v jarek. Tovarni avto je pokopal pod sabo Heidrovo ženo in jo zadušil. Steklenice so se vse razbile in tudi avto se je močno pokvaril. S karabinko si je končal življenje neki Janez Sedej iz Verda pri Vrhniki. Pred 10 leti je prišel iz Amerike, pa tudi doma mu ni bila sreča mila, nikjer ni mogel dobiti primerne zaposlitve. Brezposelnost ga je zadnje čase spravila naravnost v obup, zadnjo rešitev je videl le še v smrti. Žrtev fantovskega pretepa. 191etni delavec Viktor Dobravec iz Prevoj pri Kamniku ie popival v neki gostilni v Lukovici s svojimi tovariši. Fantje pa so se, kot je že običaj1, sprli in si skočili v lase. Gostilničar jiih je pa pomiril in preprečil v gostilni pretep. Fantje so odšli iz gostilne, med njimi tudi Dobravec, ki so ga pal nasprotniki napadli z nožem in mu zadali 4 rane v hrbet MERKUR< LJUBLJANA, GREGORČIČEVA ULICA 23. Osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani Kolodvorska ulica štev. 7. Nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete. /ELIKA ZALOGA vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland cementa.