GrosuPlje (centrala) sP 908 GROSUPELJSKI ODM.g 2004 497 4 Broaup1 je 1 20040 1 4G ., 1 K« -a r~ V SPOMIN NA OSAMOSVAJANJE Rrap.orliObehkvetera Slovenske vojske ob^obeležju na dneve^osamosvaJanjalSlovenlje >^tfG^V7qp^i7frii V soboto, 23. oktobra 2004, so v spomin na osamosvojitev Republike Slovenije in desete obletnice delovanja Občine Ivančna Gorica odkrili spomenik na osrednjem trgu pred Marketom v Ivančnl Gorici. Slovesnosti so se poleg ivanškega župana Jerneja Lampreta, častne straže Slovenske vojske in generalmajorja Ladislava Lipica, udeležili tudi drugi vidni predstavniki Zveze veteranov vojne za Slovenijo - Območnega združenja Grosuplje in Policijskega veteranskega združenja »Sever« Ljubljana z okolico ter sosednjih veteranskih združenj in drugih občanov iz občin Do-brepolje, Grosuplje In Ivančna Gorica. Slavnostni govornik na prireditvi pa je bil nekdanji obrambni minister v odločilnem času za Slovenijo in sedanji predsednik vlade, Janez Janša. V znak zahvale za sodelovanje je predsednik Združenja veteranov vojne za Slovenijo - Območnega združenja Grosuplje Gregor Bregar podelil dve miniaturni piramidi predstavniku policijskega združenja in Občini Ivančna Gorica. Ob uvodnih besedah napovedovalke Jane Božič in koračnici, ki io je zaigrah Policijska godba, so na orireditveni prostor pr^d spomenik v povorki prišli zastavonoše in njihovi spremljevalci. Po zaigrani slovenski himni je v imenu obeh veteranskih organizacij spregovoril predsednik grosupeljskega združenja, g. Gregor Bregar, ki je pozdravil vse navzoče goste in ostale obiskovalce ter dodal, da so se z ramo ob rami v borbi proti jugoslovanski armadi stkale med soborci tudi prijateljske vezi, ki jih tudi posamezni poizkusi delitev Nadaljevanje na strani 8 SLIKA LEVO: Predsednik OZVVS Gregor Bregar Je ob pozdravu spregovoril še o neurejenem zakonskem statusu vojnih veteranov za Slovenijo. M en mm iui Že več kot 30 let živi v Grosupljem moja sogovornica, gospa Ljudmila Šuklje. Poleti je Imela odmevno razstavo v Društvu likovnikov Ljubljana, zato je prav, da se predstavi tudi v Grosupeljskih odmevih, da bomo vedeli, kdo vse živi in ustvarja v našem kraju. Pa ravno likovnih umetnikov ni veliko med nami. Rojena je bila v Ribnici 1949. leta. Oče je bil v vojaški službi, zato so se veliko selili (iz Makedonije na Ruj, v Celje, Ljubljano). Obiskovala je Srednjo oblikovno šolo in kasneje ob delu tudi Višjo upravno šolo. Pri 19. se je poročila, najprej živela pri starših v Ljubljani, nato pa je mlada družinica kupila stanovanje v Grosupljem. Rodili so se jima štirje otroci, dve hčeri in dva sinova. Službovala je v Intertradu kot računalniška operaterka. S slikarstvom se intenzivneje ukvarja po letu 1991. Družbene spremembe so privedle do propada podjetja, primerne službe ni dobila, pa je ostala doma, sama si je plačevala pokojninsko zavarovanje, se ob prvem pogoju upokojila in začela slikati, kar si je že ves čas želela, pa ob službi in družini ni utegnila. Nadaljevanje na strani 14 SERVIS IN PRODAJA KOLES OPREMA ZA KOLESARJEMA fvrl IN PROSTI ČAS 'Jjj Pod gozdom c. IV/20 Tel.: 01/7861 875,01/7871 482 GSM 041A PRODAJA: 'REIERUniH DELOU ZH VSE VRSTE OSEBNIH VOZIL, 'DODBTnnoPREmn, 'mOTORFin OLJP 4 X NA DAN DOSTAVA ZnOSEBlinin ISKANIH REZERVNIH TOVORIMVOZILU, NMteV V TRGOVINO. ,HVT0PLH5Cll>- -lubijanska 17 1,390, GrasMpllj«; tel. 01/ 787-34-22 GSM 040/ 22-44-07 TVOJA Mudenhki • Posredovanje prostih del in izdaja napotnic > Brezplačna številka za naročanje napotnic ■ SMS obveščanje o prostih delih in nakazilih • Internetni kotiček • Info točka Zavoda za mladinski turizem • Ugodno fotokopiranje » Nezgodno zavarovanje z dnevno odškodnino POSLOVALNICA GROSUPLJE Kolodvorska cesta 3 1290 Grosuplje Uradne ura: vsak delovni* od 7.30 do 17 00 tal: 01 786 51 70. g»m 031 68 88 33, fax 01 786 10 19 email groRupljafd-sludentBki-s^rvi«; ti naročanje napotnic 080 26 28 Rone Drab: Radensko polje 0 odprtju raztave si preberite na strani 14 SI lahko ireberete Glasilo preblvslcev Grosuplje / letnik XXXIX / številka 11 / november 2004 VELIKA GASILSKA VAJA POD BOŠTANJEM DRUŠTVO UPOKOJENCEV GROSUPLJE JE PRAZNIČNO OBELEŽILO 50. LETNICO DELOVANJA stran 8 In 9 stran 9 DA BO (SKAVTSKO) DREVO RODILO DOBER SAD stran 10 FRANC KANDUC - OSEMDESETLETNIK - SKORAJ 50 LET JAMSKI VODIČ stran 17 4 I varstvo , MURSKA SOBOTA A Služba vlade M ntruktui-no polillUo !: In rogtonaini ra?.vc| l I f^BELA KRAJINA Sadni Urada varuha človekovih pravic in Agancija m zdravila bi medlcrmke pripomočki, v tam mestu pa ftl.S predlaga tudi ustanovitev četrto univorte Infttilut za vinogradništvo 2_J 3. srečanje predstavnikov občin in sodelavcev Ljubljanske urbane regije VREDNOTENJE UČINKOV STRUKTURNIH SKLADOV V petek, 12. novembra 2004, Je na Gospodarski zbornici Slovenije potekalo 3. redno srečanje predstavnikov občin in sodelavcev Ljubljanske urbane regije. Osrednji predavatelj je bil dr. Rolf Bergs, neodvisni svetovalec na področju vrednotenja programov, povezanih s strukturnimi skladi Nemčije. V svoji predstavitvi je poudaril predvsem pomen večstopenjskega vrednotenja programov, kjer se je treba zavedati, da je financiranje samo sredstvo in ne cilj. Vrednotenje pripomore k povezovanju vizije in realnih ciljev. V drugem delu srečanja je potekala predstavitev in razprava o projektih Ljubljanske urbane regije, ki jih izvaja oziroma koordinira Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR). Dr. Rolf Bergs je na začetku opozoril, daje vrednotenje učinkov strukturnih skladov izjemno kompleksna tema, v katero je vpletena vrsta strokovnjakov. Potrebno je razumeti razmerje med programom in projektom: skladnost in kakovost projekta sta soodvisni od skladnosti in kakovosti programa, v okviru katerega nastaja projekt. Namen regionalnih ali področnih (sektorskih) razvojnih programov je povezovanje in pospeševanje medregijskih aktivnosti, ki pripomorejo k rasti nacionalnega gospodarstva in gradnji socialnega sistema. V okviru Evropske unije obstajajo različni skladi, do katerih lahko dostopajo tako organizacije kot tudi posamezniki. Pri prijavah je treba upoštevati tako evropsko kot državno regulativo in predpise. Dr. Rolf Bergs je izpostavil predvsem predpise Evropske komisije (imenoval jih je nadnacionalne), evropsko konkurenčno pravo, državne zakone in regijske predpise. Pri vrednotenju učinkov strukturnih skladov so pomembne štiri stopnje: predhodno, vmesno, dodatno (vmesno) in naknadno vrednotenje. Dr. Rolf Bergs je poudaril, da morajo pri vrednotenju sodelovati neodvisni strokovnjaki, da s kritično distanco vseskozi spremljajo in preverjajo nastajanje projektne dokumentacije. Neodvisni strokovnjaki lažje in bolj objektivno ocenjujejo ustreznost projekta glede na program. Pri tem bi se naj osredotočili predvsem na razmerje med problemom, posnetkom stanja in strateškimi cilji ter opozorili, ali so predlagani ukrepi res optimalni. Mreža za ocenjevanje projekta za pridobitev sredstev zajema vrsto vprašanj oziroma kriterijev, ki se nanašajo na podvajanju projektov (čemur se želimo izogniti), ustreznost zahtevanega sofinanciranja, utemeljenost prijave, prav tako pa se pojavljajo vprašanja, ali so prosilci za sredstva hkrati tudi del ciljne skupine in ali so prosilci za sredstva vredni zaupanja. Dr. Rolf Bergs je na koncu poudaril še, da je pridobitev sredstev le prva faza celotnega projekta - izjemno pomembna je faza implementacije, ko poteka spremljanje napredovanja projekta, nadzorovanje porabe finančnih sredstev in poročanje o morebitnih nepravilnostih. Projekti v Ljubljanski urbani regiji V drugem delu srečanja so udeleženci prisluhnili predstavitvi nekaterih projektov RRA LUR oziroma njenih sodelavcev. 0 projektu Sožitje med mestom in podeželjem sta govorila Maruška Markovčič in Josip Pintar iz podjetja Kenguru d.o.o., projekt izgradnje Tehnološkega parka LJublJana-Brdo je predstavil Iztok Lesjak. Mateja Vad-njal, direktorica Centra za razvoj malega gospodarstva Ljubljana, je poudarila pomen razvoja podjetništva na vseh ravneh za uresničevanje Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije (RRA LUR). Udeležencem srečanja, predstavnikom občin, je razložila osnovni pomen Centra za razvoj malega gospodarstva. Njegovo delo temelji na treh stebrih: svetovanju, povezovanju (med podjetji, brezposelnimi in začetniki ter kmetijami) in financiranju. Center si prizadeva za razvoj učinkovite podjetniške kulture, za kar organizira različne aktivnosti. Mateja Vadnjal je izpostavila področja, za katera lahko svojo priložnost za sodelovanje najdejo tudi občine LUR. To so: koncesija za opravljanje vavčerskega sistema svetovanja, informacije za podjetnike, podjetniško usposabljanje, podjetniški krožki, financiranje (predvsem sklad drznega kapitala, ki pomeni razvoj različnih oblik podjetniškega kapital) in skupni nastop pri pridobivanju sredstev Evropske unije. Tomaž Konrad (RRA LUR) in Andrej Jus (podjetje Infos d.o.o.) pa sta predstavila novi projekt Somestje znanja in novih poklicev. Partnerji oziroma sodelujoči pri tem projektu želijo v družbi vzpostaviti novo paradigmo - da je znanje vrednota, ki jo je potrebno čuvati, gojiti in predvsem krepiti. Zato je potrebno najprej zbrati in združiti znanje, informacije in izkušnje, ki jih relevantni akterji na tem področju že imajo, ter temu s konstruktivnim sodelovanjem dodati še nove dimenzije. Razvojno partnerstvo so poimenovali »A.M.I.« - to pomeni aktivno, mobilno, informativno in izobraževalno inje prva izvedbena oblika krovnega projekta Somestje znanja in novih poklicev. Namen razvojnega partnerstva »A.M.I.« je razviti celoviti program usposabljanja in izobraževanja, ki bo temeljil na novih, inovativnih in s sodobnimi tehnologijami podprtih pristopih za ugotavljanje možnosti zaposlovanja in usposabljanja ciljnih skupin. Projekt je usmerjen v zagotavljanje novih poti in načinov motivacije težje zaposljivih ciljnih skupin. Za udeležence srečanja je RRA LUR pripravil tudi podroben seznam projektov, ki jih trenutno izvaja agencija, prav tako pa tudi tistih, ki so v pripravi. Seznam so dopolnili s finančnimi podatki. Trenutno aktivni projekti so: - Redna srečanja predstavnikov občin in programskega odbora, - Mreža tehnoloških parkov, poslovnih con in inkubatorjev regije, - Grozd kovinsko-predelovalne industrije, - Mesto znanja in novih poklicev, - Mreža kolesarskih poti regije in - Mreža pešpoti. V pripravi pa Je kar 17 projektov, za katere se trenutno Izvajajo različne študije o izvedljivosti ali pa potekajo dogovori o sodelovanju. Lorena Korošec, RRA LUR AKTUALNO ZA KMETIJSKA GOSPODARSTVA Povzetki iz Uradnega lista RS št. 116 z dne 26.10.2004 V tem prispevku želim vsa kmetijska gospodarstva v naši občini zelo na kratko opozoriti na izpolnjevanje najnujnejših izhodišč za t.i. EU standarde, ki Jih bo/jih je potrebno Izpolnjevati na vsaki kmetiji. Vsaka kmetija ima dolžnost izpolnjevati standarde na področju: Nitratne direktive, standarda na področju varstva rastlin in standarda na področju varstva pri delu ( kmetijski zavarovanci). NITRATNA DIREKTIVA Pri izvajanju standarda Nitratna direktiva morajo upravičenci upoštevati: - da je količina uporabljenega dušika iz organskih gnojil (gnoj, gnojnica, gnojevka) do 170 kg/ha/leto, - da na kmetiji zagotavljajo skladiščne prostore za dobo 6 mesecev, -da so gnojišča ter jame za gnojevko in gnojnico vodotesne (da ne predstavljajo vira onesnaženja okolja), - da gnojijo na osnovi analiz zemlje in gnojilnih načrtov v skladu s predpisom, ki ureja izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (prepoved gnojenja znotraj termina od jesenskega spravila pridelkov do 15. 2 naslednjega leta - različno za lahka in težja tla, W0 območja, zemljišča brez zelene odeje...), - da obremenitev kmetijskih površin ne sme presegati 2,5 GVŽ/ha (pri perutnini, prašičih in mešani reji pa ne sme presegati 2 GVŽ/ha), - da za količine organskih gnojil, ki presegajo dovoljeno uporabo morajo, biti zagotovljene pogodbe za prodajo ali za ghojenje na drugih površinah. Plačilo za izvajanje EU standarda KMG z živinorejsko proizvodnjo: 50.310 sit/GVŽ, KMG z rastlinsko proizvodnjo: 8.584 sit/ha. Zahtevek se vloži do 31.12.2004 na obrazcu K »Zahtevek za plačila za ukrep - podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih za leto 2004«. Priloge: - Obrazec K-l »Popisni list za EU standard Nitratna direktiva«. Plačilo za standardne investicijske stroške (investicije). 154.985 sit/GVŽ (največ do 1,9 GVŽ/ha). Zahtevek se vloži do 31.12. 2004 na obrazcu K »Zahtevek za plačila za ukrep - podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih za leto 2004« Priloge: K-l »Popisni list za EU standard Nitratna direktiva«. K-2 »Potrdilo o prejemu sredstev iz občinskega proračuna« (izpolni pristojna občinska uprava), Obvestilo o zaključku investicije na obrazcu K - 3 (naknadno, ob zaključku investicije). IZVAJANJE STANDARDA ZDRAVSTVENO VARSTVO KMETIJSKIH RASTLIN -je treba pridobiti potrdilo o pridobitvi znanja iz fitomedicine za izvajalce ukrepov (tečaj, izpit), - uporabljati se sme le certificirane naprave (škropilnice), ki brezhibno delujejo in imajo opravljen redni pregled (na 2 leti) in pridobljeno nalepko o rednem pregledu, - urejen prostor za skladiščenje FFS, -jetreba izvajati ustrezne higienske ukrepe med in po uporabi FFS, - zagotoviti ustrezno uničenje embalaže in ostanke FFS. Plačilo: 43.396 sit/KMG Zahtevek se vloži do 31.12. 2004 na obrazcu K »Zahtevek za plačila za ukrep - podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih za leto 2004«. Priloge: - kopijo potrdila o pridobitvi znanja o varstvu rastlin z vpisano številko KMG-MID, - kopijo poročila o pregledu naprave za nanašanje FFS. IZVAJANJE STANDARDA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU Obvezno za vse, ki so kmečki zavarovanci: - pridobiti IZJAVO o varnosti z oceno tveganja za delo na kmetiji, - zagotoviti, da so delavci usposobljeni za varno in zdravo delo, - zagotoviti preglede in meritve delovnega okolja, - zagotoviti kontrolo, testiranje in meritve delovne opreme in pripomočkov, - zagotoviti zdravniške preglede. Plačilo: 231.046 sit za prvega delavca in 65.332 sit za vsakega naslednjega delavca na KMG. Zahtevek se vloži do 31.12.2004 na obrazcu K »Zahtevek za plačila za ukrep - podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih za le- to 2004«. Priloge: - kopijo izjave o varnosti s podatki o strokovnem delavcu in organu s številko dovoljenja za delo ali kopijo izjave o varnosti s fotokopijo potrdila o opravljenem strokovnem izpitu iz varnosti s številko spričevala, - kopijo dokazila o usposobljenosti za varno in zdravo delo za vsakega delavca, - kopijo potrdila službe medicine dela o zdravstveni sposobnosti za opravljanje kmetijske dejavnosti za vsakega delavca, - kopijo potrdila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o vključitvi v obvezno zdravstveno zavarovanje za vsakega delavca, - obrazec K-4, če se uveljavlja za več družinskih članov. Za vse vloge pogoj: oddaja zbirne vloge za leto 2004! Obrazci bodo na voljo v pisarnah KSS. Pomoč pri izpolnjevanju bomo nudili po predhodnem dogovoru /NAROČITE SE na tel.: 7872 594, predvidoma do 15.12. 2004. Vsi zgoraj navedeni podatki so le povzetki iz Uredbe, predvsem je pomembno, da poskrbite za oddajo VSAJ ENEGA VZORCA ZEMUE za analizo in izračun gnojenja. Zahtevkov za »gnojišča in gnojne jame« namreč brez tega podatka ne bo mogoče oddajati! Kmetijska svetovalna služba Enota Grosuplje Zgodbe iz Grosupljega in okolice -10 KAKO SO VČASIH STRAŠILI OTROKE Pravljično zgodbico o strašenju otrok mi je povedal gospod Brane Žitnik, ki je sploh bogat vir podatkov iz lokalne zgodovin*-'. Ko smo bili še majhni otroci, (jaz, ki sem rojen 1934 leta, se zavedam dogodkov tam okrog leta 1939,19-40) je bil še običaj, da smo morali otroci pred spanjem moliti. Seveda pa je bil to za otroke nepriljubljen opravek. In seveda, da so nas spodbudili, so nas strašili z zgodbami, Na južni strani Grosupljega je grad Praproče in v neposredni bližini proti severu je. hrib, ki, se imenuje Kamna gorica. In v tej Kamni gorici je bila neka naravna vdolbina, jama, ki je imela ime Šimnova luk nja. Vsaj mi smo jo tako imenovali. Tu so imeli grajski naravni hladilnik. Tej odprtini, ki je bila pet, šest metrov globoka, mogoče tudi nekaj več, v živo skalo, so napravili vrata in naredili vse tako, da so poleti lahko vanjo grajski, Praproški, odlagali lahko pokvarljivo hrano. Vsaka luknja v zemlji pa je nevarna. In nas, otroke, so seveda straši; li, če nismo bili pridni, da v Šimnovi luknji živijo Jungbura, Filčaver in Jungrezij, ki imajo kolico, voziček (kulo, smo ji rekli po domače) in vsak večer pridejo pod okno poslu šat. kako znajo otroci moliti in koli ko so pridni. Če ne, jih oni vzamejo, jih naložijo na kulo in jih odpeljejo, v Šimnovo, luknjo in tam iz njih kuhajo šmir. To je bilo zelo grozljivo. Da boste vedeli, kaj je šmir. Šmir, je kolomaz. Tedaj ni bilo avtomobi; lov in šmir so rabili za mazanje ko les vozov. Marija Samec Velikoupeljska Gostilniška Agencija vas (DEZ)informira MAGIČNO ŠTEVILO V parlamentu baje pravijo, da poznajo magično število. To naj bi bilo 57. fbovolj, da so si nekateri sami izbrali položaj LEVO SPODAJ. ||Zdaj pa menda že razmišljajo, da bi začeli praznovati DAN REPUBLIKE. STRAŠILO S KAMNE GORICE Nokoc, pravijo, so strašili v Kamni gorici Jungrezij & Co, potem je prišla SVOBODA in je skupaj z njo skoraj 50 let strašila J(A)NA. MASTNE KLOBASE V VARŽATIH? Baatelefonu se nam je oglasila tovariši-BallztiALOVE GORE. ki je zamudila na tova pjŠjjo*srećanje in nas na debelo nahrulila, \ dobila GOLAŽA, ker ga menda niso skuhali. So ji pa zato nabasali MASTNE KLOBASE. Baje so nekateri samo zato oke do komolca v VARŽATIH. OPIJ ZA PARTIJO Partija je vedno poudarjala, da je vera opij za ljudstvo. Zdaj pa se tudi tisti z deponirano knjižico močno bojijo, da ne bi PARTIJO obsijali URANOVI žarki. ■ NA POLICI NE BO POL - NILNICE (okenske) POLICE so nam poslali po e-pošti sporočilo: -Dokler ne bodo zgradili telefonske centrale, toliko časa ne Ibomo dovolili z gradnjo POL - NILNICE VODE - ne tople, ne mrzle. Ce bodo karkoli naredili, bodo naredili vse - ali pa nič.« (BREZ - ŽIČNA) KABELSKA IKoTsoVJSANKTM AR IJ A N S KI mestni zajednici na sjednici sli da se na POLICI pogovarjajo o ADSLju in internetni teleći ji, so pospešeno začeli nabavljati odpisane telefonske apa-IStJeJatoznako ETA in črnobele televizorje RR NIŠ, letnik 1951. Valkombinaciia je odlična - samoupravljanje in kisle kumari Eelflttfr pa se telefoniranja in televizorjev tiče: Še najbolje se Isllšllln vidi, če stopite na KUCEU in zavpijete na FAROVŠKI HRIB, lahko pa tudi na MAGDALENSKO GORO! NA SMEH MU GRE... Ko je v zadnjih EHO CAJTNGIH eden izmed skoraj propadlih kmetov videl skoraj dve strani javnih razpisov Iz AGROKULTIVATORSKEGA področja, se mu je začelo tako smejati, da se zaradi smejanja še vedno ne more spraviti k pisanju prijave. Menda se mu smeh ne bo ustavil niti do roka, ko bi bilo treba oddati vlogo za subvencijo. KAMUNALNI PRISPEVEK NA POPLAVLJANJE Pri nedavnih poplavljenih cestah so se na VELIKOUPEUSKI KAMUNALI odločili, da bodo povečali cene ELEMENTARNIM KAMUNALNIM STORITVAM za 34 % za pomivanje cest. DAVEK NA NAMAKANJE Zdaj pa že nekateri dacarji razmišljajo, da bi uvedli tudi DAVEK NA NAMAKANJE kmetijskih površin. NAMOČILI JIH BODO... Tisti pa, ki so si iz nevednosti zgradili svoje gradove na poplavljenih območjih, že razmišljajo, da bi v kratkem NAMOČILI še koga drugega v te poplave. REPA V UŠESIH Že pred krompirjevimi počitnicami so učenci BRINJEVE šole ugotovili, da se v kipu GLAVA ne nabira znanje, na srečo niti krompir, temveč umazanija, v kateri bo slej ali prej zrasla REPA. Menda je takšne repe kar nekaj tudi v komunskih, upravljalsklh in inšpecir-nlh službah, ki bolj malo slišijo za probleme TAM SPODAJ. GOBEC VELIKOUPEUSKIM SENJORKAM IN SENJORJEM: Zdaj po volitvah vam pravim: Ni res, da sem kdajkoli pravil, da smo dobili vse penzije. Zdaj trdim, da Jih nismo dobili... ...IN VELIKOUPEUSKIM LASTOVKAM »...in ko sem tele LASTOVKE gledal, sem samo še čakal, kdaj bodo zletele...« j0ežek Zagraškl ST Nadaljevanje s prve strani Slavnostni govornik Janez Janša, obrambni minister v času osamosvojitve Slovenije. na ene in druge ne morejo pretrgati. Pred dvema letoma so podoben spomenik postavili v Grosupljem pred gasilskim centrom, za naslednje leto pa ga načrtujejo postaviti v Dobrepo-Iju. Postavitev obeležja ni samo sebi namenjeno. Postavljeno je tudi v spomin na tiste, ki so dali življenje, kot mladi vojak Franci iz Trebnje Gorice pri Krki v občini Ivančna Gorica. Opozoril pa je tudi na dokaj absurdno neurejenost statusa veteranov predvsem zato, ker se dvanajstletni nekdanji vladavini ni zdelo pomembno urejati teh zadev. »Ne zahtevamo privilegijev. Le za notranje osebno zadoščenje in človekovo dostojanstvo gre«, je dejal in zaključil s stalnico - Soborci v vojni, prijatelji v miru! 1 Bodočnost je vera! % * Kdor zanjo umira, se vzdigne v življenje, ko pad*v smrt. Oton Župančič V spomin na dogodke v lotu 1991 ob 10-obletnfcl ustanovitve Občino tvar.čna Gorica 7.................„.. 2004 r,„.,,nil.,......... L„ dek slovenskim ljudem. Pokazalo seje, če ljudje čim bližje porabljajo javna sredstva, tem bolje se denar oplemeniti, boljši in hitrejši je napredek. Vesel je tudi dejstva, da sta vabili poslali obe organizaciji skupaj, saj bi bil ločen boj pred 13. leti bistveno daljši. Ker je stalo za vsemi silami enotno poveljevanje in je lahko uresničevala odločitev Slovencev na referendumu in nadaljnje operativne korake, ki jih je sprejemal Državni zbor, je bil upor tako jasen, čist in uspešen. In kljub temu da je pozneje prihajalo do nekaterih napetosti in so nekateri celo obračali rakete proti nekdanjim sobojevnikom, je čas pokazal, da so vrednote skupnega sodelovanja bistveno močnejše od kakršnih koli spletk. Strinjal se je tudi s trditvijo ivanškega župana o domovini kot vrednoti. »V letu 1991 smo branili komaj razglašeno slovensko državo, vendar nismo branili papirjev, nismo branili aktov. Branili smo vsebino te države. In vsebina te države je domovina z vsem tistim, kar je ljudem blizu, kar si predstavljajo pod tem pojmom in kar so pripravljeni braniti, če je treba, tudi tako, da posežejo v skrajni sili po orožju, kot je bilo to potrebno v letu '91." Strinja se tudi s temi opozorili, da je beseda domovina preveč izginila iz javnega besednjaka, da sojo nadomestile nekatere druge, ki imajo drugačen pomen in vsebino in da so veterani ena od redkih organizacij, ki so dosledno vztrajali na tem, da je potrebno vrednote, ki so Slovenijo osamosvojile v letu 91, ki so ustvarile to podlago, tudi nadgrajevati našo prihodnost preko šolskega sistema, preko vseh ostalih instrumentov, ki so v družbi na voljo. V povezovanju z evropskimi narodi pa bo to še bolj pomembno, saj se enakovredno lahko povezuje samo nekdo, ki je dovolj samozavesten, se zaveda korenin in ki ve, kaj je njegova prepoznavnost. Le takšen je lahko odprt do drugačnih in sprejema dobre predloge. Slovenska osamosvojitev se ni začela zato, da bi se Slovenija zapirala, ampak da bi se povezovala z daleč najbolj perspektivno evropsko povezavo, ki je kdajkoli obstajala na evropskih tleh. Če bomo nasploh postavljali v ospredje tiste cilje, ki bodo Slovence povezovali in ne delili in če bomo proslavljali predvsem tudi take dogodke, bo na teh podlagah Slovenija napredovala in bomo znali odgovarjati tudi na izzive 21. stoletja, pa naj bo to v Evropski zvezi ali pa v zvezi NATO. ■' Zveza veteranov vojn" 2.1 Slovenijo obmoćno iCruienje Grosuplje Pottellsko voteransHo idrutonjo SEVER LjpbtlntM / oUolico Napis na spominskem obeležju Z odkritjem spominskega obeležja v spomin na osamosvojitev Slovenije so v Ivančnl Gorici proslavili tudi deseto obletnico delovanja lastne občine. Zupan občine Ivančna Gorica, Jernej Lampret, je v optimističnem tonu nanizal nekaj uspehov na lokalni ravni. Še posebej je izpostavil, da je temeljna podlaga tem uspehom osamosvojitev Slovenije, ki sojo izbojevali veterani in policisti pred 13. leti. Dodal pa je še, da bo treba v bodoče več postoriti na domoljublju. Še posebej bo treba v osnovnih šolah začeti z domovinsko vzgojo. 13 let je že zamujenega! Naj domovina ne pomeni nacionalističnega izražanja, ampak nam mora zares približati pravo rodoljubje. Janez Janša je v svojem nagovoru dejal, če ne bi bila Slovenija osamosvojena, verjetno ne bi bilo mogoče izvesti lokalne samouprave. Razvoj lokalne samouprave pa je marsikje prinesel bistveno hitrejši napre- Spominsko obeležje je odkril Miloš Sonc, poveljnik Občinskega štaba teritorialne obrambe v letu 1991. Nato je Miloš Sonc, poveljnik občinskega štaba teritorialne obrambe v letu 1991, ob asistenci predstavnikov obeh združenj odkril spominsko obeležje. V spremljajočem kulturnem programu pa so sodelovali učenci osnovne šole iz Ivančne Gorice z recitacijama in glasbeno spremljavo na kitarah ter s priložnostno izbranim prepevanjem tenorista Miloša Genoria (kije tudi član veteranskega združenja) in spremljavi harmonikarja. Jože Miklič Proslave ob odkritju spominskega obeležja v spomin na osamosvajanje Republike Slovenije so se udeležili visoki predstavniki obeh veteranskih združenj, župana Jernej Lampret in Janez Lesjak ter generalmajor Slovenske vojske Ladislav Lipič. VELIKA GASILSKA VAJA POD BOŠTANJEM Boštanj, 29. oktobra 2004 - Gasilci iz 18 prostovoljnih društev, združeni v Gasilski zvezi Grosuplje, so se ob zavijanju siren in predhodnim načrtovanjem vaje zbrali na veliki vaji, kjer so namišljeno gasili in varovali več prostorov na velikih in po namenu različnih objektov v kompleksu Boštanj. V vaji je sodelovalo čez dvesto gasilcev z 28 vozili In skoraj vsa tehnika, ki jo premorejo v zvezi. Gasilci Iz naših društev so usposobljeni za gašenje tudi večjih požarov, manjka Jim le še precej osebne gasilske opreme. O tem In o sami vaji ter o aktualnem dogajanju v gasilskih vrstah sva se pogovarjala s poveljnikom Gasilske zveze Grosuplje, gasilskim častnikom Janezom Brodnikom. Že desetletja je med slovenskimi gasilci navada, da se v mesecu oktobru pospešeno odvijajo razne gasilske dejavnosti pred začetkom kurilne sezone. Tako se tudi po grosupeljskih prostovoljnih gasilskih društvih v tem času zvrstijo številne različne gasilske vaje, ki jih organizirajo društva sama ali pa skupaj s sosednjimi društvi. Letos so tako organizirali 10 vaj po posameznih področjih in območjih. Že vrsto let organizirajo skupno vajo Ponova vas, Škocjan in Št. Jurij. Šmarje-Sap sodeluje s sosednjim PGD Lipoglav, imeli pa so tudi svojo vajo. Grosuplje je imelo dve prikazni vaji za občane - ena je bila namenjena gašenju požarov v gospodinjstvu, druga pa je bila informativna vaja v samem gasilskem centru. Eno vajo pa bodo izvedli še v kratkem. Loka, Žalna in Luče so imeli svojo vajo. Ču-šperk, Mala in Velika Ilova Gora ter Račna so poskrbeli za svojo vajo... Večkrat pa v sami Gasilski zvezi Grosuplje poskrbijo tudi za velike skupne in koordinirane vaje vseh 18 gasilskih društev iz zveze, saj se zavedajo, da kljub vsemu še vedno lahko pride zaradi različnih vzrokov tudi do velikih požarov na stanovanjskih ter kmečkih in gospodarskih zgradbah ali pa drugih nesreč ob poplavah, v prometu ter v zadnjem času tudi vse pogosteje do raznih ekoloških nesreč. Letos so za zaključek operativnih dogajanj v mesecu požarne varnosti pripravili veliko skupno vajo. Na poveljstvu zveze so se dogovorili, da je za tako vajo zelo primerno prizorišče v kompleksu Boštanj. Ta kompleks je v pogledu gasilstva velik izziv, saj je zaradi različnih dejavnosti v kompleksu lahko tudi potencialno nevaren za izbruh požara. Kompleks je kar precej velik. Znotraj se odvijajo razne dejavnosti: kmetijske, trgovinske, skladiščne, poslovne in stanovanjske, živinoreja, piščančjereja in gostinska dejavnost ter po novem tudi razstavljanje avtomobilov. Drug izziv pa predstavlja samo hidrantno omrežje, ki je na tem območju dokaj šibko za dovajanje vode ob morebitnem večjem požaru in bi zato gasilci nujno morali organizirati dovajanje večjih količin vode na požarišče, ki jo lahko dobimo s približno 400 m oddaljenega ribnika in nekoliko bližjega potoka. Pripeljana voda v gasilskih cisternah namreč zadostuje samo za začetno gašenje za nekaj minut. Tretji izziv pa je predstavljala tudi organizacija take vaje, ki bi zajela vsa društva v gašenje in reševanje. Na začetku so si pripravili organizacijsko shemo, kako naj bi izgledala vaja. Z obdelavo taktike gašenja namišljenega požara je nastal cel pisni načrt vaje. Društva so organizirali v dva večja sektorja, ki ga je vodilo osrednje poveljstvo. Prva skupina seje posvetila gašenju z dvoriščnega kompleksa, v katerem se nahajajo poslovni prostori, stanovanja, trgovina, in v zadnjem delu tudi hlevi. V spodnjem jugozahodnem delu na območju grajskega vrta z galerijo pa je delovala druga skupina. Prva skupina je bila zadolžena za napad in reševanje. Organizirali pa so tudi dovajanje vode na eni strani iz boštanjskega ribnika z »gasilsko verigo« dveh črpalk, ena črpalka pa je bila v rezervi. Druga skupina prav tako v verigo povezanih dveh črpalk je dovajala vodo iz potoka pri mostu za Malo Mlačevo, kjer je bilo treba narediti tudi zaščito cevi zaradi prometa na glavni cesti Mlačevo - Račna. Tretja skupina je bila reševalna. Ta je organizirala napad znotraj objekta, kjer je morala uporabiti zaščitne dihalne aparate, pa tudi zaščitno gašenje. V komandnem mestu pa so imeli tudi prvo medicinsko pomoč ter tudi prvič na terenu polnjenje jeklenk gasilskih dihalnih aparatov. Organizirana je bila tudi rezervna enota, če bi v istem času prišlo tudi do druge nesreče in bi bilo potrebno gasilsko posredovanje. Hkrati so imeli organizirano tudi dodatno varnostno zaščito zaradi gibanja prometa, ki se ob takih situacijah precej poveča, pa tudi preprečevanja nepoklicanim in morebitnim nepridipravom, ki bi kakorkoli ovirali gašenje, morda delali škodo gasilcem ter kradli ali se kako drugače obnašali neprimerno. Analiza vaje, ki sojo izdelali v ožjem poveljstvu, je pokazala, da bi v okviru zveze tudi pravi požar takih razsežnosti obvladali brez težav. Edina slaba stran praktično pri vseh društvih je, da nimajo poskrbljeno dovolj za zaščito samih gasilcev. Novi zakon, kije bil sprejet v letu 1999, nalaga, da morajo poskrbeti do leta 2009 za ustrezno usposobitev kompletnih gasilskih operativnih enot. Gasilci bodo morali biti oblečeni v tipizirane zaščitne gasilske obleke s čelado, zaščitnim pasom in sekiricami, škornji in rokavicami. Trenutno imajo v vsej gasilski zvezi 48 takih oblek, po zakonu pa bi jih morali imeti 306. Poleg tega imajo odločno premalo izolirnih dihalnih aparatov, saj so nekateri tudi že starejši od 20 let, pa tudi primernih svetilk imajo premalo, gasilskih oblek za visoke temperature, zaščitne rokavice za kemične zadeve ter negorljive reševalne vrvi. Brez gasilskih cevi in avtomobilov ta manjkajoča oprema predstavlja znesek 82 mio sit. Prav pretekli »martinov« vikend pa so v poveljstvu zveze opravili tudi preglede po gasilskih društvih. Ti pregledi so bili predvsem namenjeni preverjanju primerne urejenosti gasilske opreme po sklopih, vodenje ustrezne dokumentacije ter tudi ustrezno urejenost gasilskih domov. Ocenjevali so po posebnem in enotnem vprašalniku z opisnimi ocenami slabo, zadovoljivo in dobro. Na splošno ugotavljajo, da večina društev primerno skrbi za opremo in domove. Poveljnik Janez Brodnik ob vsem povedanem doda, da je v občini za gasilstvo odgovoren župan občine, saj ima gasilska zveza z njim podpisano pogodbo o javni gasilski službi, ki jo izvajajo gasilci. Zato je župan zadolžen zagotoviti sredstva za primerno gasilsko službo, še bolj pa za zakonsko izpolnjevanje normativov. Prostovoljni prispevki občanov, organizacija veselic in članarine prostovoljnih članov ne bodo zmogli slediti zakonsko določenim zahtevam niti potrebam sodobnega gasilstva. Jože Miklič F0T0REP0RTAZA Z GASILSKE VAJE POD BOŠTANJEM Del gasilskega napada z Jugozahodne strani, kjer so stanovanjski prostori na eni strani, na drugi pa hlev za piščance in skladiščni prostori. 'Črpanje dodatne vode iz potoka Grosupeljščica/Breg v gasfl-'erigi pri mostu za Malo Mlačevo. Za prehod avtomobilov ivni cesti so za zaščito cevi položili posebno zaščito. Del gasilskega napada z zahodne strani na objekt, v katerem je nadstrešek grajskega vrta z galerijo, gostinskimi in sanitarnimi ter skladiščnimi prostori. Po končani vaji se gasilci vedno zberejo v zboru, na katerem jim poveljstvo sporoči prve vtise o vaji. Podrobno analizo tako velike vaje pa poveljstvo Gasilske zveze Grosuplje ponavadi napravi nekaj dni pozneje skupaj s poveljniki posameznih gasilskih skupin. SLIKA NA NASLOVNICI: Del gasilskega napada na dvoriščenm delu kompleksa Boštanj, v katerem so poslovni, stanovanjski, trgovinski In skladiščni prostori. Gasilec spredaj Je zadolžen za preprečitev približevanja nepoklicanim na območje gašenja. Foto: Matic Miklič Predsednica DU Grosuplje Malčl Žitnik »Prijetno je druženje ob obujanju spominov, ob odkrivanju davno pozabljenih resnic. Lepo je preprosto biti tukaj, se zavedati svojih korenin in hkrati gledati v prihodnost«. Približno tako so zaokroževali svoje občutke grosupeljski upokojenci in drugi starejši na slavnostni prireditvi in družabnem srečanju ob 50 -letnici, v soboto, 23. oktobra. V športni dvorani OŠ Brinje se jih je zbralo skoraj 450. Lepo so sprejeli kulturni program, ki so ga podarili: Big band DOM - Dobrepoljski orkester mladih, pevski zbor DU Grosuplje Lastovke, tenorist Miloš Genorio, Moški pevski zbor Vokal Grosuplje in plesni klub »M« Grosuplje. Prireditev je povezovala Tadeja Anžlovar. V Družbenem domu Grosuplje je društvo pripravilo, po oceni tistih, ki so si jo ogledali, lepo in zanimivo razstavo interesnih in drugih ustvarjalnih dejavnosti upokojencev in drugih starejših iz Grosupljega in okolice. Praznovanje obletnic, še posebej, če so to častitljivo okrogle, je vedno čas za inventuro in vrednotenje doseženega.Tudi pogled naprej je dovoljen. In tako je bilo tudi tokrat. V slavnostnem nagovoru predsednice DU Malči Žitnik ni bilo jadikovanja, pesimizma in besed o minevanju. Ni bilo pretirane nostalgije za časom, ki je minil in se nikoli več ne vrne, pusti pa marsikaj. Na to »marsikaj« iz 50 let življenja DU je ob jubileju želela spomniti. Nekateri poudarki: »Leta 1954 ustanovljena Podružnica DU Slovenije Grosuplje, z 11 članskim upravnim odborom in 53 člani. Leta 1975 se preimenuje v DU Grosuplje z že 443 člani in med takratnimi člani upravnega odbora, še danes čili in tu med nami Marija Šile in Pepca Rupnik. Organizacija začenja dobivati stanovski značaj z interesnim povezovanjem in hitrim porastom članstva. Društveno življenje postaja vse bolj razgibano. Ustanovljena je Zveza DU Ivančna gorica, Dobrepolje in Grosuplje, ki se 1996 preoblikuje v koordinacijo DU teh treh občin, z dogovorjenim sodelovanjem in uresničevanjem skupnih interesov. Leta 1996 prevzame vodenje DU Marta Hrovatin. Društvo se korenito reorganizira, oblikujejo se komisije za različna področja (okoli 20) s konkretnimi programi dela, izpopolni se mreža poverjenikov, vzpostavi sprotna evidenca članstva, DU se odpre navzven. V sedanjem mandatu se omenjene aktivnosti in dejavnosti nadaljujejo, nekaj smo opustili, nekaj dodali. V dogajanja dnevne politike se kot društvo ne spuščamo. Upoštevati moramo, da se ljudem v tem življenjskem obdobju ne more ničesar ukazovati, prime se le tak in tisti program, ki ljudi zanima in v katerega lahko vključijo svoje življenjske izkušnje. Vse pa mora biti povezano z družabnostjo. Razmere se spreminjajo, prihajajo novi izzivi in zavedamo se, da česar ne more narediti posameznik, društvo, je treba poizkusiti v sodelovanju z drugimi, in to počnemo v koordinaciji bivše občine Grosuplje, v Mestni - pokrajinski zvezi DU Ljubljana in ZDUS. Rdeča nit v zadnjih mandatih je skrb za socialno zdravstveno področje. Želeli bi, da bi v bodoče socialno varstvenih - materialnih pomoči naši člani ne potrebovali in bi zaslužene pokojnine zadoščale za dostojno preživetje. Želeli bi vzpostavitev ravnotežja v reševanju materialnih in nematerialnih potreb starejših, medčloveških odnosov in njihove družbene vključenosti. Zavedamo se pomena medgeneracijskega povezovanja in sodelovanja. Na institucionalni ravni nimamo slabih izkušenj, opažamo pa skaljene odnose na individualnem nivoju. Nekateri bi starejše najraje potisnili v kot, namesto da bi od njih želno zajemali svet vrednot in izročil. In kaj nas uči teh 50 let? Morda najpomembneje, da smo dokazali, da smo sposobni vzpostavljati kulturo druženja, za posameznika pa spoznanje, daje velika sreča in najlepše, kar se ti lahko zgodi, če v zdravju počneš nekaj, kar ti je drago, se svobodno lotevaš ustvarjalnih iskanj in se pri tem ne bojiš, da bi preveč dal ali premalo dobil. Nenazadnje - potrjuje se, da sodelovanje vedno pomeni nova spoznanja, novo kvaliteto bivanja. So tudi težave. Verjetno so prav naše zasidrane življenjske izkušnje, znanje, kulturnonazorske in drage značilnosti vzrok zanje. Sicer pa tudi takšna organizacija, kot je naša, potrebuje določeno dozo notranjih napetosti, drobnih nesoglasij, ki dajejo določeno dinamiko, da se lahko kaj doseže. Danes ne govorimo o denarju in problemih. Tudi prizadevni graditelji društva vseh generacij niso šli v organizacijo z optiko računice, pač pa so v njej videli niz ustvarjalnih možnosti in kar je najpomembneje, vzpostavili so temelje druženja upokojencev v našem kraju. Vsem njim velja velika zahvala, zahvala vsem nekdanjim in sedanjim društvenim delavcem za delo, ki so ga vložili v drutštvene dosežke. Z dostojno pieteto in hvaležnostjo se spominjamo tudi vseh pokojnih funkcionarjev in članov društva.« Ob 50 - letnici se društvo javno zahvaljuje za razumevanje, sodelovanje in vsestransko pomoč županu in občini Grosuplje, predsedniku in Svetu KS Grosuplje, vodji izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ivančna gorica, Domu starejših občanov Grosuplje, ravnatelju OŠ L. Adamič Grosuplje, lokalnim medijem in vsem drugim institucijam in posameznikom, ki so bili društvu naklonjeni. Društvo upokojencev Grosuplje LZJ SLIKA DESNO: Vinko Gobec, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije:»... In moram reči: Upokojenke in upokojenci! Vljudno vas prosim, ponosni bodimo, kaj smo storili mi za to slovensko državo, kajti materialno osnovo te slovenske države danes so gradili tisti, ki jih danes ni več med nami, in tisti, ki imajo dolg staž zaposlenosti. Ker smo se odpovedovali plačam. Odpovejmo se plačam, da bo jutri lepše, so nas prepričevali. In ko je ta lepši čas prišel, pravijo, koliko mi oškodujemo državo, koliko država daje upokojencem. Nič država ne daje upokojencem, saj pokojnina ni socialna podpora. Ni jo dala država, ampak je zaslužena in plačana pravica... Čeprav pa sem zdaj zelo vesel, kajti če se bo zgodilo to, kar so napovedovali ti, ki bodo zdaj prevzeli oblast, potem se upokojencem ne bo treba več boriti za pravice... Pridružujem se dr. Bajuku, gospodu Drobniču, gospodu Soku, ko so rekli, da smo izgubili dve in pol pokojnine in da bodo oni vse to zdaj poravnali. Zdaj jaz umikam to svojo trditev in trdim, da smo Izgubili dve pokojnini In pol... Zdaj pričakujemo, da bodo to naredili. Sedanja (Ropova - o.p.) vlada, ki še dela, je vendarle v šestih letih našega prizadevanja uspela, da nam ni v razvojni strategiji že od leta 2000 treba Ki v zmanjševanje pravic, ampak je uresničevala aktivno ekonomsko politiko s pokrivanjem stroškov, ob povečevanju bruto domačega proizvoda itd...« SLIKA DESNO: Župan Janez Lesjak je poleg lepih želja upokojencem dejal: »Petdeset let je lepa, okrogla obletnica, ki sama po sebi ne pove veliko. Govori pa o tem, da so se v tej organizaciji upokojenci organizirali zato, da bi organizirano preživeli čas ter ga pametno in vsebinsko izkoristili.« Podelitev,pr,izrianj Društva upokojencev Grosuplje. • - mu Okoli 450 zbranih upokojencev v športni Dvorani Brinje. SLIKA NA NASLOVNICI: Med nastopajočimi je zapel tudi !enski pevski zbor Lastovke, ki ga sestavljajo upokojenke rosupeljskega društva upokojencev. JESENOVANJE Z NAJ M LAJ: V PRAVLJIČNEM BOHINJU SKAVTSKI DUH - Brez njega ni skavtov Prišle so prve šolske počitnice in grosupeljski taborniki smo se z našimi najmlajšimi člani že tretjič podali na pravljično akcijo, ki jo imenujemo jesenovanje. Tokrat smo se odpravili odkrivat skrivnosti Bohinja. Komaj smo se dobro namestili v domu CŠOD tik ob jezeru, že so nas obiskali prvi junaki. Naravnost iz risanke so prileteli Leteči medvedki. Najprej smo se razdelili v skupine, nato pa smo se odpravili v lov za medvedki, ki so se nam skrili. Ko smo jih našli, smo morali napeti vse sile in jim pokazati, koliko znamo. Po večerji smo si izdelali prave škratovske kape. Kajti v pravljičnem svetu nihče ni to, kar se ti zdi. Prva noč je bila kot ponavadi dovolj dolga, da smo se naklepetali in naspali obenem. Drugo jutro smo se zbudili sredi Smrkcev. Ti so nas popeljali na dolg sprehod ob jezeru in nam po poti naložili kup nalog. Tekmovali smo namreč za naklonjenost Smrkete. Ves čas smo morali paziti, da nas ne ujameta Garga-mel in njegov muc Azrael. Popoldan nas je obiskal velikan Lakom Lačen. Skupaj z njim smo odšli do Gozdne šole, kjer smo si spekli jajčka. Čeprav do večerje ni bilo več daleč, smo jih zmazali en-dva-tri. Po večerji so nam Smrkci pripravili pravo zabavo! V casinoju smo lahko kartali, igrali ruleto in tombolo, se preizkusili v tvvister-ju in polaganju rok, tistim najbolj neučakanim pa je prihodnost napovedala vedeževalka. Na koncu smo izvedeli, kdo od nas si je priboril Smrketo. Najboljšim je modra lepotica za lahko noč prebrala pravljico. Ta noč ni bila več tako dolga kot prva in naslednje jutro je bilo za marsikaterega škrata vstajanje vsaj eno uro prezgodaj. Ampak risani junak, ki je bil z nami tisti dan, nam je bil vsem vzgled. Popaj je pojedel malo špi-nače, in žeje imel energije za ves dan. Dopoldan smo se zato preizkusili v športnih igrah. Tako dobro smo se izkazali, da je kosilo kar padlo v nas. A še smo imeli energijo! Dovolj, da smo se podali še v lov na Olivo, Popajevo zaročenko. Oliva je od nas zahtevala mnogo pravega taborniškega znanja, na koncu pa smo ji morali še zapeti taborniško himno. A vsi smo nalogo dobro opravili. In kot se za zadnji večer spodobi, smo imeli malo več časa za naše igre. Skupaj smo izdelovali lutke, pisali kartice, osvajali veščine, gledali risanke ali pa se le kartali. Vsekakor je zadnji večer prehitro minil. Zadnje jutro ni bilo časa za nič drugega kot pospravljanje in pakiranje. Med junaki iz risank smo se imeli lepo, a nekje iz daljave se je že slišal glas naših mam, ki so nas klicale domov. Lepo smo se poslovili od Bohinja, obljubili, da spet pridemo, nato pa se zazrli na cesto in upali, da bomo hitro spet doma. Kajti vsi vemo, kako hitro bodo spet tu počitnice in nove dogodivščine nekje daleč od doma skupaj s prijatelji. TABORNIŠKI ROD LOUIS ADAMIČ se je začelo že v četrtek in petek z ročnimi deli. Ogledala sem si jih in res je bilo razstavljenih veliko lepih stvari. Tudi proslava v soboto je potekala v prijetnem vzdušju, v lepem prostoru OŠ Brinje. Upokojenci smo bili dobre volje, sama pa sem bila presenečena nad postreženimi dobrotami, ki so jih napekle upokojenke. K izvedbi proslave so pomagali tudi razni sponzorji. Županu se zahvaljujem za lep govor, pevci In otroci pa so s svojimi nastopi popestrili kulturni program. Ob igranju ansambla smo se tudi zavrteli. Vsem zaslužnim upokojencem so bila podeljena priznanja za njihovo prizadevno delo v društvu. Zahvalila bi se vodstvu DU Grosuplje, saj je v to praznovanje vložilo veliko dela in odgovornosti. Moja dolžnost častne članice je, da vam izrečem: prisrčna hvala. Vsem upokojencem pa želim veliko zdravja in lepo jesen življenja, Marija Šile, Kolodvorska 5,1290 Grosuplje Lep skavtski pozdrav! Lepo, da ste se ob prebiranju občinskega časopisa ustavili tudi med vrsticami, ki govorijo o skavtstvu. V naših grosupeljskih skavtskih vrstah kar ni in ni miru. V preteklih mesecih smo doživeli veliko lepih in vznemirljivih trenutkov. Bili smo na poletnih taborih doma in v tujini. Obiskali smo Belo krajino, Dolenjsko in slovaške Tatre. Družili in veselili smo se s skavti širom Slovenije. In kot ste lahko zasledili in se lahko tudi udeležili, smo pripravili Žogažur za vse mlade iz Grosupljega in okolice. Pri tem dogodku so se nam pridružili tudi skavti iz Ljubljane in Litije. Naših mladih iz Grosupljega je bilo malo ali bolje rečeno nič. Zakaj le? Ali smo mladi res preobremenjeni ali pa je plod tega le lahkotno življenje in želja, da nam vse prinesejo na pladnju oz. življenje brez cilja, smisla in življenjske motivacije? Skavti smo prepričani, da to drugo. Trudimo se, da bi to vsaj delno spremenili. Želimo aktivno živeti, iskati prave vrednote, ki se zdi, da v današnjem času res niso več moderne. Te vrednote so predvsem povezane z naravo, vero, prijateljstvom, družino in domovino. Vse to pa združiti in povezati s pomočjo skavtskega duha. Kajti skavtski duh Je razpoloženje, stanje duha: volja do skavtstva in do življenja. Skavtskega duha ima volčič (8-11 let), ko se v otroški zagnanosti trudi čim bolje odrezati v zanimivi igri. Skavtski duh prežareva izvidnika (11-16 let), ko se ves pripravljen in žareč poda v pustolovščino novega dne. Kot čarobni napoj napolnjuje popotnika (16-21 let), ko se trga iz potrošniškega povprečja in zrelo izgrajuje svojo lastno lestvico vrednot. In nenazadnje je skavtski duh silna moč voditelja, ki mu kot zvezda stalnica kaže pot v dolgih nočeh snovanja. Resnično, skavt se meri po skavtskem duhu. Kajti brez njega je kakor jadrnica v brezvetrju. Skavtski duh napravlja nahrbtnike lažje, jekleni hrbet in noge na strmi poti. Kakor hladna voda gorskega studenca je, ki osveži čelo in vroče ustnice; kakor mehkoba planinskega pašnika, ki nežno sprejme vase trudno telo; kakor veter, ki pozna tudi skrite kotičke, kamor oko ne seže; kakor topel poletni dež, ki izpere znoj in slabo voljo. Skavtski duh je kakor plamen tabornega ognja: svetal in gorak za vse okrog njega. Kajti skavtski duh je nalezljiv. Skavtski duh je vzdušje, ki živi samo med skavti. Je domačnost, ki povezuje svetovno bratovščino v ljubečo družino. Je udobna vznesenost, ki skavtom ob srečanjih privre iz srca in ne pojame še ves teden. Je vzradoščenost ob pogledu na gorske daljave. Je edinstvena iznajdljivost in ne-prisiljenost, s katero se skavti lotevajo problemov. Je sreča in srčna želja, narediti v svetu kaj lepega in ga pustiti vsaj za spoznanje boljšega, kot smo ga prejeli. Skavtski duh ni hrepenenje po srečnih trenutkih, temveč je čarovnik, ki srečne trenutke ustvarja. Čarovnik, ki ima moč priklicati iskro v ugasle oči in spremeniti najbolj pust ponedeljek v najlepši dan! Naj vse to spremlja tudi vse vas, ki se za skavtstvo niste odločili, naj nekaj te naše mladostne razigranosti poskušamo deliti preko teh nekaj vrstic. Če pa bi radi to razigranost okusili, vabimo tako mlade kot stare, da se nam pridružite. Mladi, le pocukajte svoje skavtske prijatelje in znance za rokav in oni vas bodo pripeljali v našo sredo. Starejši pa se odzovite povabilu in se pridružite odraslim skavtom, ki bodo zaživeli v teh dneh, in bili nam mladim v oporo in ponos. V naše kraje pa prinesli še nekaj dodatnega malce drugačnega skavtskega duha. Z veseljem pozdravljamo pogum nekaterih, ki si boste tudi v odraslih letih upali skavtstvu reči DA. Kajti, ko skavtstvu rečeš DA, ti le to postane način življenja. Sandi Hribar, Vzdržljivi bober ZOGAZUR Dogajalo seje na igrišču pri osnovni šoli Brinje, in sicer v soboto, 30. oktobra 2004. Vse skupaj se je odvijalo pod taktirko nas, grosupeljskih skavtov, ki smo se zaradi velike količine energije v naših telesih odločili, da je nekaj pokurimo na igrišču, z žogo v roki, zraven pa povabimo še ostalo energično in zabave želno mladino. Organizacija je potekala super, v pripravah smo uživali, še bolj pa, ko smo žogo vrgli na igrišče in seje veliki žur začel. Na štirih različnih koncih so se udeleženci pomerili v odbojki, nogometu in košarki ter tudi v skavtski igri roverček. Žoga je vse dopoldne švigala po igriščih, za njo športno razpoloženi igralci. Tekme so bile zelo napete, saj so vse ekipe prišle odlično pripravljene in v formi za zmago. Uspelo je, kot na vseh tekmovanjih, žal le nekaterim, ki so si prislužili posebne diplome, vsi ostali pa droben spominček na ta dogodek. Ves čas je bila na voljo dobra glasba, hrana in pijača, da je bilo vzdušje in počutje vseh res krasno. Da je bil naš cilj dosežen, so nam dokazovali tudi nasmejani in srečni obrazi žogažurerjev. Torej, nam je uspelo! Bili smo zadovoljni z izvedbo, udeleženci in še posebej z vremenom, ki ga je samo za nas uredil naš Posebni sponzor, kateremu smo poleg še ostalih iskreno hvaležni. Meta Travnik ZAČETEK ODRASLEGA SKAVTSTVA V GROSUPLJEM Že nekaj časa se poraja ideja in želja, da bi v Grosupljem ustanovili Bratovščino odraslih katoliških skavtinj in skavtov (BOKSS). Med skavtske vrste vabimo vse skavte, ki so bili dejavni v mladinski organizaciji Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS), starše otrok, ki so vključeni v mladinsko organizacijo in vse ostale odrasle, ki vam je narava in druženje blizu in bi radi spoznali skavtski način življenja. Tu bo priložnost za izmenjavo izkušenj, tehtanja mnenj, povezovanje in iskanje tiste prave sreče. Ker vemo, da ima marsikdo poleg želje po tej izkušnji tudi pomisleke, ker ne pozna gibanja ter ne ve, kaj lahko z vključitvijo dobi in kaj prispeva, bo v prvem koraku organizirano predustanovno srečanje, kjer bomo razrešili vse pomisleke in vprašanja. KDO SPLOH SO ODRASLI SKAVTI? Odrasli skavti smo ljudje, ki živimo po skavtski obljubi in skavtskih zakonih tudi v svoji odrasli dobi. Večina smo starši otrok, ki so člani mladinskega gibanja (Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov), pridružuje pa se nam tudi vedno več skavtov, ki so končali svojo pot v mladinskem gibanju ter ostali odrasli, ki so jim blizu skavtske vrednote, povezane z naravo, druženjem, Bogom in družino. Združujemo se v bratovščine, ki delujejo v krajih po celi Sloveniji. Bratovščine se združujejo v zvezo "Odrasli skavti Slovenije - Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov (ZBOKSS)". ZBOKSS je kot nacionalna organizacija odraslih skavtov v Sloveniji od novembra leta 2001 polnopravna članica mednarodne organizacije odraslih skavtov ISGF (International Scout and Guide Fellovvship). Nekaj informacij o delovanju odraslih skavtov lahko najdete na spletni strani http://zbokss.skavt.net/. Iniciativni odbor za ustanovitev BOKSS Grosuplje DA BO (skavtsko) DREVO RODILO DOBER SAD V soboto in nedeljo, 13. in 14. novembra 2004, se je na Svetu Združenja v Grosupljem zbralo čez 80 skavtskih voditeljic in voditeljev, predstavnikov skavtskih stegov iz vse Slovenije z namenom, da oblikujejo nadaljnje korake slovenske skavtske organizacije. Poslanstvo - korenine drevesa in vizija - drevesno deblo sta osnova za rast vej in sadov. Da bi drevo dalo dober sad, je potrebno veje občasno obrezati. Pod drobnogled so tokrat prišle 3 veje - struktura Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, vzgojni namen za naslednja tri leta in usposabljanje voditeljev. Voditeljice in voditelji pa so okusili tudi sadove in dodali svoje mnenje, kako bi sadove lahko še izboljšali, in sicer skavtski časopis Skavtič, okoljsko vzgojo, mednarodne tabore in projekt Bum prijateljstva, ki je namenjen žrtvam min iz Bosne. Teh in drugih sadov so se udeleženci veselili v sobotnem večeru s palačinkami in ustvarjalnimi skeči. Nedelja seje začela s prisotnostjo pri maši, nadaljevala pa v družbenem domu s sprejemanjem proračuna za naslednje leto in nekaterimi sklepi, ki bodo usmerjali nadaljnje vzgojno delo. Svetu Združenja so se pridružili tudi predstavniki Slovenske zamejske skavtske organizacije, saj obe skavtski organizaciji sodelujeta že vrsto let, opravičili pa so se predstavniki Zveze bratovščin odraslih katoliških skavtov in skavtinj ter Zveze tabornikov Slovenije. Iz grosupeljskega stega so bili na zasedanju navzoči 4 voditelji, ostali grosupeljski skavti pa so skrbeli za tehnično podporo. Združenje šteje čez 4.200 skavtinj in skavtov, ki so razdeljeni v 71 stegov, med katerimi grosupeljski z okoli 100 člani šteje med večje stege. Alenka Oblak 90^304 mu mm ii? županova jama - turistično in oKousKo društvo Grosuplje SLOVENSKA OSNOVNA ŠOLA JUTRI PRAZNUJE 45 LET DELOVANJA Vsaka obletnica je čas za oceno preteklega dela in za pogled v prihodnost. In to je storilo tudi društvo Županova jama - turistično in okoljsko društvo Grosuplje in ob 45- letnici svojega delovanja izdalo knjigo o svojem delu. Društvo je v teh 45 letih vodilo troje predsednikov, kar nekajkrat je menjalo ime, nikoli pa vsebine delovanja, saj nam je smoter vseskozi promocija turizma. Pri sestavljanju brošure smo se lahko pogovorili še z vsemi, ki so krojili usodo turističnega društva. Podatke je zbrala in intervjuje zapisala Marija Samec. Zanimiv sogovornik in neizčrpen vir podatkov je prvi predsednik društva gospod Janez Lesjak st., dela v društvu se dobro spominja tudi predsednica Julijana Erštetova, prav tako pa je o zaljubljenosti v "te kamne" vedel marsikaj povedati sedanji predsednik Miro Vreg, ki še vedno skrbi, da se društvo vključuje tudi v življenje kraja, v katerem deluje. S sistematičnim zbiranjem in zapisovanjem dogodkov nam je pri zbiranju podatkov pomagala Marija Kralj, duhovite spomine na svoje 50-letno vodenje po jami pa je obujal France Kanduč. Nove podatke o začetkih društvenih dejavnosti v povezavi z jamo nam je posredoval tudi pranečak župana Josipa Permeta Damjan Viršek, kije brošuro tudi uredil. Morda pa bi bilo prav, da začnemo razmišljati o prestavitvi začetka delovanja društva na leto 1927. Župan Josip Perme je tega leta ustanovil Društvo za urejanje podzemeljskih jam v Ponovi vasi. Čutil je namreč, da je jama pomembna za širšo javnost, čeprav je bila tedaj v privatni lasti. Vedno je bilo težko pridobiti dovolj sredstev za opremljanje in vzdrževanje jame in upal je, da bo preko društva laže dosegal svoje cilje. Zato lahko upravičeno trdimo, da je to društvo pravi predhodnik našega. Torej bomo morali v prihodnosti razmišljati o tem, da je naše društvo staro že 77 let. To nas obvezuje, da se trudimo ohranjati naše poslanstvo naprej in širiti vedenje o lepotah naših krajev in ljubezen do vsega domačega, kar nas sicer označuje in opredeljuje v družbi enakovrednih evropskih narodov. Po zapisnikih, ki so nam bili na voljo, smo povzeli dogodke in imena, ki so kakorkoli zaznamovali delo turističnega društva. Trudili smo se zajeti vse, nismo pa prepričani, če nam je uspelo. Če je kdo opazil, da smo kaj pomembnega pozabili ali izpustili kakšno ime, prosimo, da popravke sporoči na društvo. Knjižice pa lahko še dobite v Knjižnici Grosuplje. Marija Samec Maja Kovač, 3. r. OŠ Brinje Grosuplje - POŠ Polica 27. oktober 2004 Mft Potici " rA/x/vw fsr jAivvvujL) rZAA, A/v\. /wo\rt, fi^bjJb&SL Y^K^o Udi /itU, lA- A»wr ZuaL M&>fawM. tojr^fes&zr /vva, AfrrvUK. /yvru> v*& >^0- iAAidj£c****r PRESPALI SMO V VRTCU Pogumnih 24 MUCK iz vrtca Kekec seje domislilo, da bi bili v vrtcu tudi ponoči. Toda brez mame in očkov, »saj so že veliki«. Kaj bi pa v vrtcu delali ponoči? »Ja, igrali bi se, pekli palačinke in spali. Prinesli bi blazine in spalne vreče,« so se glasili otroški odgovori. Pa ne samo to. Otroci so prinesli ogromne buče, iz katerih smo izoblikovali »duhce« in vanje prižgali sveče. Z vodstvom vrtca smo se dogovorili, da nam je kuharica zvečer spekla palačinke. Bile so to palačinke, kakršnih še nihče ni jedel. »Ja, kaj bomo samo spali?« je zanimalo Manco. »Zakaj pa ne bi iskali kakšen zaklad?« Otroci so prinesli nočne svetilke, nekaj staršev iz skupine pa je poskrbelo za presenečenja. Z otroki smo imeli »tihi« dogovor, da se bomo igrali MODNO REVIJO. Otroci so pobrskali po mamini in očetovi omari in smuknili očetu klobuk ali mamici torbico, kije ne nosi več. Celo babičina ogrlica seje našla. Ob glasbi iz kasetofona so se nam predstavili »znani manekeni in manekenke iz celega sveta«. Po zanimivi in utrudljivi predstavitvi na modni stezi seje bližal čas nočnega počitka. Skrbno si je bilo potrebno umiti zobe, počesati in se preobleči v pižamo. Kje bo kdo spal, je bilo zelo pomembno vprašanje, saj konec koncev je bilo potrebno najti tudi prostor za kužka. dojenčka in pa mesto ob svoji prijateljici oziroma prijatelju. Pravljica ... nežna glasba iz kasetofona ... nama pa misli odtavajo nekaj let nazaj, k našim prvim korakom, k našim skupnim začetkom v vrtcu. Ob tej priložnosti se zahvaljujeva vsem staršem, ki so z nami rasli v zaupanju, Kakšna je slovenska osnovna šola-devetletka danes, najbolje vedo učenci, učitelji, ravnatelji in starši. S tako osnovno šolo večina ni zadovoljna. V šolskem letu 2003/2004 je bilo napisanih preko 150 člankov o odprtih problemih de-vetletke, na katere so opozarjali učitelji, starši in strokovna javnost. Tudi društvo Pobuda za šolo po meri človeka je skozi celo šolsko leto 2003/ 2004 aktivno spremljalo uvajanje devetletne osnovne šole po vseh slovenskih šolah. Imeli smo kontakte z učitelji, ravnatelji, starši in organizirali smo najrazličnejša strokovna srečanja. Zbrali smo preko 40.000 podpisov. Vsi podpisani zahtevajo določene popravke v programu devetletke. Z našimi ugotovitvami in predlogi za spremembe smo skušali sproti seznanjati slovensko javnost, kolikor nam je pač uspelo glede na medije. Odprte probleme devetletke smo posredovali tudi ministrstvu, žal, brez uspeha. Prepričani smo, da devetletka potrebuje strokovne in organizacijske izboljša-ve-popravke, kajti drugače se bo zgodilo isto, kot seje z usmerjenim izobraževanjem. Spremembe, ki so bile izpeljane na velik pritisk staršev in društva (namesto treh lahko dva ali trije izbirni predmeti) je prineslo v šole še večjo zmedo. Nov Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev ni prinesel nobenih izboljšav. Denar za dodatne omarice po šolah ne bo prispeval h kvaliteti vzgojnoizobraže-valnega procesa. Vse to so le navidezne izboljšave, odprti problemi pa ostajajo. Društvo Pobuda za šolo po meri človeka je zelo veselo in zadovoljno, da je le prišlo na našem političnem prostoru do sprememb. Obetajo se nam boljši časi. S spremembo vlade, s kadrovsko spremembo na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport društvo Pobuda za šolo po meri človeka pričakuje novega ministra, ki bo poznal in upošteval prava pota demokratičnega vodenja in upošteval tudi civilno družbo. Pričakujemo, da bomo dobili ministra, ki bo po duši pravi učitelj, ki se ne bo ukvarjal pretežno s politiko, ampak bo svoje poslanstvo vzel zelo odgovorno in si resnično prizadeval, da naši odraščajoči mladini zagotovimo šolo po meri človeka. Pričakujemo, da bomo pri novem ministru našli pravega sogovornika, ki bo prisluhnil našim ugotovitvam. Pričakujemo.da bo naše pripombe dal v strokovno presojo skupini strokovnjakov različnega idejnega prepričanja, ki bodo s konsenzom in s podporo staršev in učiteljev predlagali pre-potrebne spremembe. In za katere spremembe meni društvo Pobuda za šolo po meri človeka, da so najbolj potrebne: Po zdajšnji šolski zakonodaji ima minister velike kompetence. Vrsto pravilnikov on določi in predpiše. Mnogi zdajšnji pravilniki po našem mnenju in mnenju mnogih staršev, učiteljev in ravnateljev niso dovolj premišljeni in zato bomo novemu ministru predlagali spremembe. Društvo Pobuda za šolo po meri človeka je že pripravilo nov Pravilnik o odgovornostih, dolžnostih in pravicah učencev, staršev in učiteljev, ki ima drugačna konceptualna izhodišča. Ponovno je potrebno pregledati tudi vse ostale pravilnike: Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju, Pravilnik o stalnem strokovnem izpopolnjevanju, Pravilnik o pedagoški dokumentaciji... Prepričani smo, da bo potrebno ponovno pregledati celotno šolsko zakonodajo, dati večjo avtonomijo šoli in učiteljem, upoštevati pravice staršev in odvzeti določene kompetence ministru, kot na primer: soglasje k imenovanju ravnateljev, imenovanje najrazličnejših komisij, kot na primer za prešolanje, za odložitev šolanja... - to so kompetence posamezne šole. V 32. členu Zakona o osnovni šoli je celo zapisano, da minister določi obvezni del publikacije. Ali morajo biti res današnje šole tako uniformirane, ne smejo zadihati s polnimi pljuči v svojem lokalnem okolju? Prepričani smo, da bo nov minister prisluhnil tudi ostalim ugotovitvam In predlogom našega društva, kot so: - v 1. razredih naj bo vzgojiteljica prisotna v vseh šolah enako število ur, - ukinitev zunanje diferenciacije - nk vojskega pouka v 8. in 9. razredu, nadomesti se s fleksibilno diferenciacijo, - ukinitev zunanjega eksternega preverjanja znanja, - enourni predmeti naj bi se opisno ocenjevali, - uvede se ponovno opisno ocenjevanje vedenja, - učenec naj med izbirnimi predmeti izbere en predmet po lastni presoji, ki pa naj bo dve uri tedensko, - med izbirne predmete se vključi tudi obiskovanje glasbene šole, nekaterih športnih aktivnosti in župnijskega verouka, to so dejavnosti zunaj šole, ki potekajo po potrjenih programih In pod strokovnim vodstvom, - nujno je potrebno izpeljati racionalizacijo na področju učbenikov in delovnih zvezkov in drugih učnih pripomočkov, - ponovno se je potrebno poglobiti v učne načrte in izločiti vse tiste vsebine, ki predstavljajo prenatrpano kopičenje podatkov, - bolj bo potrebno upoštevati med-predmetno povezavo in poskrbeti za širjenje aktivnih učnih metod, - nujno je potrebno pripraviti šolski vzgojni načrt in učiteljem omogočiti več časa za vzgojno delo z učenci in starši, - potrebno je pripraviti in sprejeti etični kodeks učitelja, - šolsko zakonodajo (ZOFI) bo potrebno popraviti tako, da bo tudi v Sloveniji možno ustanavljati privatne osnov- ne šole, - proučiti je potrebno mnoga odprta vprašanja.ki so nastala z uvedbo integracije otrok s posebnimi potrebami, - ustanoviti bo potrebno avtonomno strokovno zbornico učiteljev, - mnogo bolj bo potrebno upoštevati pozitivne izkušnje učiteljev in ravnateljev, - staršem je potrebno omogočrti vzgojo otrok v skladu z lastnim prepričanjem, zato predlagamo, da se župnijski verouk kot tudi verski pouk ostalih verskih skupnosti, ki to želijo, prizna kot nadomestni izbirni predmet za predmet verstva in etike. Menimo, da je to minimum zagotavljanja pravic staršev, ki jim gre s slovensko ustavo (54. in 57. člen), - pričakujemo zunanjo evalvacijo devetletke, ki jo bodo izvajali tuji strokovnjaki. Od novega ministra pričakujemo, da bomo v duhu demokracije dosegli skupne dogovore in predloge in spremembe posredovali v postopek. Vsi smo dolžni našim otrokom zagotoviti tako osnovno šolo, v katero bodo prihajali z veseljem in navdušenjem, vzgojnoizobraževalni proces pa bo organiziran tako, da bo pri slehernem razvijal pozitivno samopodo-bo. Naši otroci si zaslužijo osnovno šolo, v kateri bo vladal pedagoški mir, red, jasna pravila, disciplina, dobri odnosi, velik poudarek na vzgoji in kvalitetnemu pridobivanju znanja. Učitelju pa smo dolžni vrniti ugled in avtoriteto. Naši učenci, starši in učitelji si tudi zaslužijo ministra, ki bo znal in zmogel prisluhniti odprtim problemom in bo pripravljen stopiti na skupno pot. Na tej poti pa bomo imeli vsak svoje odgovornosti, dolžnosti in pravice, imeli pa bomo tudi jasen skupni cilj: Šola jutri naj bo po meri človeka. Društvo Pobuda za šolo po meri človeka ugotavlja, daje pri naših učencih, starših, učiteljih in ravnateljih veliko volje in pripravljenosti za aktivno sodelovanje. Želijo biti aktivni in ustvarjalni, bolj svobodni, zdajšnja šolska zakonodaja jih utesnjuje in preveč predpisuje. Pričakujemo, da bo novi minister znal in uspel dati učitelju večjo svobodo, večjo avtonomijo in ugled. Naj končam z besedami blaženega Antona Martina Slomška, ki so še kako aktualne za današnjo šolo: Žal, da se v naših šolah vse preveč le na razvijanju uma meh, premalo pa na blaženju srca. Šola, ki se edino s poučevanjem peča, je polovičarska. Mnogo bolj važno delo je vzgoja, ki se nikoli ne sme ločiti od pouka. Podpredsednica društva Pobuda za šolo po meri človeka: Angelca Likovič MISLI OTROK: LAN: Še bi prespal, ker je bilo lepo. Dobro je bilo. Ples pa palačinke so mi bile najbolj všeč. JAN PAVLIN: Zato sem rad prišel, ker smo spali, je dli palačinke. Iskali zaklad z baterijami. Najboljši zaklad so bili čokoladni žepki. Bilo je zelo lepo. AJDA: Bilo je v redu. Prižgali smo svečke. Ko smo se igrali modno revijo. ŠPELA: Zato, ker smo iskali zaklad, skupaj z otroki. Ker so bile buče in v njih prižgane svečke. Bilo je fino lepo, ker so bili še otroci. EVA: Spala sem| na modrem ležalniku. Navdušil meje ples v pižamah, svetilke in iskanje zaklada. URBAN: Najboljše so bile palačinke in skriti zaklad. MIHA: Imel sem svoj povšter. Bilo je lepo. KATARINA MANJA: Ples v pižamah. Ven šli v copatih. Iskali smo zaklad _r bučke. KEVIN: Spal bi še v vrtcu, ker mi je ič. Spimo na modrih ležalnikih. Adamičeva 15 DRUGO LETO DEVETLETKE V OŠ BRINJE Devetletka. Izbirni predmeti. Diferenciacija. Nivojski pouk. To in še veliko novosti je s seboj prinesla devetletna osnovna šola. Kako to izvajajo v Osnovni šoli Brinje, na kateri poteka program devetletne osnovne šole drugo šolsko leto? Na vsa zastavljena vprašanja mi je z veseljem odgovorila ga. ravnateljica Irena Kogovšek. DIFERENCIACIJA POUKA. Kaj to pomeni? To pomeni razdelitev učencev v skupine z namenom, da bi lažje izvajali čim bolj individualiziran pouk. Učitelj dela z učenci diferencirano glede na njihove zmožnosti, sposobnosti, znanje in interese. V prvem triletju se izvaja t i. notranja diferenciacija. V drugem triletju in v sedmem razredu devetletne osnovne šole pa potekata tako notranja kot fleksibilna diferenciacija. Pri fleksibilni diferenciaciji se učenci delijo v skupine in delajo v treh ravneh zahtevnosti, vendar največ pri četrtini ur slovenščine, matematike in angleščine. Fleksibilna diferenciacija se lahko izvaja pri enem ali pri vseh treh omenjenih predmetih. V Osnovni šoli Brinje izvajajo fleksibilno diferenciacijo pri vseh treh predmetih. Ure fleksibilne diferenciacije so namenjene utrjevanju in ponavljanju oziroma pogabljanju učne snovi. "Mislim, da je za učence in za učitelje dobro, da se izvaja fleksibilna diferenciacija v sedmem razredu pri vseh treh predmetih, ker s tem pridobijo pomembne izkušnje, da se potem lažje odločijo za pravo raven zahtevnosti pri nivojskem pouku, ki poteka v osmem in devetem razredu devetletke pri že prej omenjenih predmetih." je povedala ga. ravnateljica. Končna odločitev, v katerem nivoju bo otrok, je prepuščena staršem in otroku. Seveda se učencu na podlagi predhodnih ocen pri predmetu predlaga, v katerem nivoju naj bi spremljal pouk. Upošteva se tudi sodelovanje in dosežki na tekmovanjih, pri interesnih dejavnostih in drugih dejavnostih v šoli in izven nje. Zgodilo se je, da učenec v lanskem šolskem letu ni poslušal mnenja učitelja in je šel v višji nivo. Letos se je pokazalo, da to ni bila pametna odločitev, kajti sedaj učencu manjka osnovno temeljno znanje. Učitelj pozna program in ve. koliko učenec zmore, tako da je pametno poslušati in upoštevati mnenje učitelja. Učno skupino lahko učenec zamenja kadarkoli med šolskim letom po posvetovanju z učitelji in starši, raven zahtevnosti oziroma nivo v 8. in 9. razredu pa v prvem mesecu pouka in ob zaključku ocenjevalnih obdobij. V 9. razredu je pogoj za spremembo ravni zahtevnosti tudi ustrezna ocena. "Izkušnja iz lanskega leta pri fleksibilni diferenciaciji v sedmem razredu kaže na to, da največ pri taki obliki dela pridobijo učenci iz prvega nivoja. Skupine so res majhne in ti učenci v majhni skupini pridejo do izraza. Upajo si povedati, ne izgubijo se v množici, ne prehitijo jih učenci, ki so hitrejši in sposobnejši. Vidna je zelo pozitivna slika pri učencih prvega nivoja. Velik premik oziroma napredek se kaže tudi pri učencih, ki so v tretjem nivoju. Ti učenci mnogo pridobijo, v tej skupini se dela zelo veliko, znanje učenci nadgrajujejo, delajo na višjem, zahtevnejšem nivoju. Tudi tega ne bi bilo mogoče doseči v skupini, kjer so vsi učenci skupaj, kjer so tudi učenci, ki dosegajo komaj minimalne standarde znanja. Opazili smo, da se nekateri učenci ne želijo potruditi, se dodatno obremenjevati, tako da se zgodi tudi premik iz tretjega v drug nivo, kjer učenec dela brez težav in večjih naporov,« je o fleksibilni diferenciaciji povedala ga. ravnateljica. NIVOJSKI POUK se odvija v osmem in devetem razredu devetletke. Predstavlja delno zunanjo diferenciacijo. Poteka v homogenih učnih skupinah v eni od ravni zahtevnosti pri vseh urah matematike, slovenščine in angleščine. Tudi cilji oziroma standardi znanja so postavljeni na treh ravneh znotraj istega učnega načrta pri vseh treh predmetih. Sedanji sedmošolci devetletke bodo do konca prvega ocenjevalnega obdobja seznanjeni z značilnostmi in potekom nivojskega pouka v osmem in devetem razredu. Učenec svojo odločitev o izbiri nivoja pisno odda na obrazcu. To naredi najkasneje do podelitve spričeval ob koncu šolskega leta. Enako naredijo tudi sedanji učenci osmega razreda. Starši s podpisom potrdijo odločitev učenca. Ne glede na to. katero raven zahtevnosti učenec v 8. in 9. razredu pri posameznem predmetu obiskuje, ima možnost preverjanja in ocenjevanja znanja na vseh treh ravneh. Največ učencev je v drugem nivoju, tako v okviru fleksibilne diferenciacije v sedmem razredu kot pri nivojskem pouku v osmem razredu. V osmem razredu imajo dve skupini drugega nivoja pri vseh treh predmetih. V prvem in tretjem nivoju je ena skupina učencev. V sedmem razredu sta pri slovenščini in angleščini po dve skupini drugega nivoja, pri matematiki pa sta dve skupini učencev tretjega nivoja. V vseh ostalih nivojih je po ena skupina učencev. V šoli imajo namreč tri oddelke sedmega in tri oddelke osmega razreda, kar jim glede na normativ omogoča oblikovanje štirih skupin. Smisel nivoja se pokaže, če so skupine majhne. Če bi bila razpršenost otrok drugačna, da bi bilo v vseh treh nivojih približno enako število učencev, bi to pomenilo, da so trije "normalni" oddelki. To pa ne bi imelo pravega učinka. Prvi in tretji nivo predstavljajo manjše skupine otrok. In to je tudi bistvo nivojev. Tako učenci z nižjimi kot višjimi sposobnostmi pridejo do izraza oziroma s tako obliko dela več pridobijo. IZBIRNI PREDMETI. Tudi izbirni predmeti so eden izmed načinov prilagajanja individualnim razlikam učencev. Učenci si lahko izberejo dva ali tri izbirne predmete. Vsi izbirni predmeti so enakovredni ostalim predmetom in se ocenjujejo številčno. Potekajo eno uro tedensko, izjema so tuji jeziki, ki se odvijajo dve uri tedensko. Novost v letošnjem šolskem letu je ta, da število učencev ni več odločilno za izvajanje posameznega izbirnega predmeta. Lani je bil normativ najmanj petnajst učencev v skupini, sicer se izbirni predmet ni izvajal. Letos je lahko učencev v skupini tudi manj. Kako se učenci odločijo za izbirne predmete? Učencem so ponujeni vsi obstoječi izbirni predmeti. Predmete, za katere se ne odloči nihče in za katere se odloči premalo učencev, izbrišejo s seznama. Seznam krčijo toliko časa, dokler niso učenci razpršeni na toliko izbirnih predmetov, kot je to normativno dopustno. Lanskoletnim petošolcem osemletkarjem in sedmošolcem devetletkarjem so ob koncu šolskega leta učitelji ustno predstavili posamezne predmete. Učenci so dobili tudi brošuro, v kateri so predstavljeni vsi izbirni predmeti. Napisali so, katere izbirne predmete bi obiskovali. V letošnjem šolskem letu je novost, da si lahko učenci izberejo dva ali tri predmete. Kako so se učenci odločili? Malo manj kot tretjina sedmošolcev in točno polovica osmošolcev se je odločila za samo dva izbirna predmeta. "Učenci, ki izberejo tri izbirne predmete, imajo večjo možnost da se jim pri končnem uspehu upoštevata dve boljši oceni. Po drug strani pa pomenijo trije predmeti še večjo obremenitev. Sploh za učenca, ki ima težave pri pouku, ki težko sledi vsem nalogam in zahtevam pouka. Moje mnenje je tako, da je pravilno, da si učenec lahko izbere samo dva predmeta," je odločitev o obiskovanju dveh ali treh izbirnih predmetov komentirala ga. ravnateljica. Katere predmete so si učenci izbrali? Sedmošolci so se odločili za likovno snovanje X računalništvo - urejanje besedil, nemščino X izbrani šport - rokomet obdelava gradiv - les, plesne dejavnosti - ples, biologja - organizmi v naravi in umetnem okolju. Za izbirni predmet šport za sprostitev, ki poteka v letošnjem šolskem letu prvič, so se odločili tako sedmošolci kot osmošolci. Učenci osmega razreda nadaljujejo z izbirnimi predmeti, ki so jih obiskovali že v lanskem šolskem letu. Seveda je vsebina drugačna kot lani ali pa gre za nadgradnjo znanja, pridobljenega v lanskem šolskem letu. Ti predmeti so klekljanje - temeljne tehnike klekljanja. astronomija - daljnogedi in planeti, nemščina 2, likovno snovanje 2 in obdelava gradiv - umetne snovi. Povsem nov izbirni predmet ki so ga izbrali osmo- LETNA SOLA V NARAVI V PORECU Šole v naravi. Letne. Zimske. V letošnjem šolskem letu imajo v osnovni šoli Brinje vsi razredi, v okviru razširjenega programa, načrtovano šolo v naravi. Razen osmega razreda osemletke. Ga. ravnateljica Irena Kogovšek mije predstavila program po posameznih razredih. Od najmlajših do najstarejših. Učenci prvega razreda bodo ob koncu šolskega leta odšli na tridnevno življenje v naravi v Črmošnjice. Ko se bodo prvošolci vrnili, bodo na njihovo mesto odšli drugošolci devetletkarji. Ravno tako za tri dni. V Črmošnjice bodo istočasno odšli tudi prvošolci in drugošolci devetletkarji podružnične šole Polica. Učenci drugega razreda osemletke bodo odšli na štiridnevno šolo v naravi v Dolenjo vas pri Čatežu. Četrtošolci so v letošnjem letu že bili v letni šoli v naravi. Učenci petega razreda bodo v zimskem času raziskovali lepote Pece. Glavna naloga pa bo vsekakor petdnevno učenje smučanja. Učenci sedmega in osmega razreda devetletke so se udeležili naravoslovnega tedna. Učenci od drugega do četrtega razreda osemletke podružnične šole Polica bodo tudi uživali na Peci, in sicer konec šolskega leta. Osnovnošolci šole s prilagojenim programom in oddelka vzgoje in izobraževanja bodo odšli v COŠD Jurček v Kočevje. "Samo učenci osmega razreda osemletke nimajo organizirane šole v naravi. Pa seveda naslednje leto učenci devetega razreda devetletke. Za učence zadnjega razreda se mi zdi kar pravilno, da so ves čas v šoli. Njim se pouk prej konča. Za vse ostale pa imamo načrtovano življenje v naravi. Že v lanskem šolskem letu smo izvedli vse imenovane šole v naravi. Seveda v drugh krajih. Lani tudi niso bile vse šole v naravi organizirane preko centrov šolskih in obšolskih dejavnosti," je povedala ga. ravnateljica. Dodala je še: 'Vedno starše vprašamo za soglasje. Večina staršev se strinja z udeležbo njihovega otroka v šoli v naravi. Če se otrok ne udeleži šole v naravi, obiskuje pouk. Priključi se starejšim ali mlajšim učencem." Kaj pa cena bivanja? Vse šole, razen letne šole v naravi, so v letošnjem šolskem letu organizirane preko centrov šolskih in obšolskih dejavnosti. COŠD. Bivanje v teh centrih je mnogo ceneje, kajti delavci, ki so zaposleni v centrih, so financirani s strani ministrstva za šolstvo in šport. Ga. ravnateljica je pohvalila organizacijo dela v domovih. "Naši učitelji so spremljevalci. Dejavnosti vodijo delavci, zaposleni v centrih. Letos smo uvedli še nekaj svojih dejavnosti. Nekatere dejavnosti bomo izvajali sami, na primer tehniški dan. Naša želja je, da se v okviru šol v naravi izvedejo kulturni, športni, naravoslovni in tehniški dnevi. Pri posameznih šolah v naravi izvajamo tudi nekaj ur pouka. To so predvsem ure, ki se izvajajo zunaj, razne meritve, opazovanja in seveda ure športne vzgoje. Skratka snov, ki se jo lahko izvede v naravi," je vsebino šol v naravi predstavila ga. ravnateljica Irena Kogovšek. Poreč. Letna šola v naravi. Glavna dejavnost vsekakor plavanje, učenje plavanja. Razne družabne in zabavne igre. Navajanje na samostojno življenje brez staršev. Na prilagajanje, na sprejemanje samostojnih odločitev. Še bi lahko naštevala. Poleg osnovne naloge letne šole v naravi, ki je učenje plavanja, se učenci nevede naučijo še marsikaj drugega. Septembra se je odpravilo v letno šolo v naravi 72 četrtošolcev osnovne šole Brinje in podružnične šole Polica. Med njimi je bilo tudi šest učencev šole s prilagojenim programom. In devet učiteljev. Trije učitelji športne vzgoje, pet učiteljic razrednega pouka in ena spremljevalka deklice s posebnimi potrebami. Vodja šole v naravi je bila ga. Maja Škerjanec, profesorica športne vzgoje v osnovni šoli Brinje. Ga. Maja me je seznanila s celotnim potekom šole v naravi, ki se je odvijala v Poreču. V Poreč so se odpravili v ponedeljek zjutraj in se vrnili v soboto. Torej šest dni učenja plavanja, spoznavanja novih krajev in druženja s sošolci, prijatelji. Nastanitev. Dom VIRC Poreč. Vsi Grosupeljčani so bili v eni zgradbi. Učenci so bili nastanjeni v štiri do šest posteljnih sobah. Prvi dan so se razporedili po sobah, odšli na kosilo in po kosilu takoj na plažo, kjer je potekalo preverjanje znanja plavanja posameznih otrok. Glede na znanje plavanja so učitelji otroke razdelili v plavalne skupine. Po opravljenem začetnem preverjanju seje pokazalo, daje 26 učencev neplavalcev. Seveda po kriteriju, ki določa, kdo je neplavalec. Plavalec je namreč tisti, ki osvoji bronastega delfinčka. To pomeni, da mora preplavati 50 metrov in vmes narediti mrtvaka. Nekateri so plavali, vendar manj kot 50 metrov. Kako je bilo delo v Poreču organizirano? Kako je potekal en dan? 7.45 - bujenje, vstajanje, umivanje, pospravljanje sobe. Za vse to so učenci imeli petinštirideset minut časa, ko so se odpravili na zajtrk. Po zajtrku je sledila učna ura. Do desetih. Teme učnih ur so bile naslednje: raziskovanje morskega okolja, ustvarjalna delavnica, primorski svet, življenje v naravi. Življenje v naravi, delavnica, pri kateri so se učili o orientaciji, uporabi kompasa v naravi. V delavnici raziskovanje morskega okolja so bili učenci razdeljeni v dve skupini. En del skupine je teoretično spoznaval značilnosti morske obale, drugi del skupine pa je odšel do obale, kjer so učenci konkretno spoznavali obalo, rastlinje, živali. Učenci so bili razdeljeni v skupine, ki so se menjavale, tako da so vsi obiskali vse učne ure oziroma delavnice. Ob desetih so odšli na plažo, kjer je potekalo učenje plavanja. V plavalnih skupinah. Učenje plavanja je izvajalo vseh osem učiteljev, kajti vsi imajo opravljene plavalne tečaje. Do kosila. Po kosilu so imeli učenci eno uro, namenjeno počitku. Posamezniki so res počivali, spet drugi so se igrali, plesali, se zabavali. Ob treh zopet v vodo. Učenje plavanja se je odvijalo do šestih oziroma pol sedmih. Odvisno od vremena. Ob sedmih večerja. Po večerji razne aktivnosti. Ob desetih spat. Katere so bile aktivnosti, ki so potekale v večernem času? Prvi večer spoznavni večer. Sledili so sprehod v Poreč, kviz, družabne igre, zadnji večer ples s podelitvami nagrad. "Petek je bil poseben dan. Malce drugačen. Ta dan nismo imeli učnih ur. Takoj po zajtrku smo šli peš do Poreča. V Poreču smo se vkrcali na ladjico in odpluli v Rovinj in na Crveni otok, kjer smo tudi izvedli plavanje. Nazaj smo se vrnili do večerje," je predstavila malce drugačen potek dneva vodja šole v naravi. Udeleženci šole v naravi so morali skrbeti za red in čistočo sob. Sobe so namreč vsako jutro pred zajtrkom pospravili, kajti sledil je pregled in ocena urejenosti sob. Vsaka soba je dobila število točk, glede na to, kako je pospravljena. Najbolj skrbne deklice, ki so dosegle najvišje število točk, so dobile zadnji večer nagrado. Stik z domom. Udeleženci šole v naravi so s seboj lahko imeli mobilne telefone. Vendar so jih lahko uporabljali le v prostem času. Na plažo jih niso nosili s seboj. Zvečer so morali telefone izklopiti. Je pa telefon tudi v domu, tako da komunikacija s starši ni bila problem. Pred odhodom domov so učitelji še enkrat preverili znanje plavanja in učencem podelili plavalne delfinčke oziroma konjičke. Kakšen je bil uspeh šole v naravi? "Na koncu je ostalo enajst neplavalcev. S tem, da to niso čisti neplavalci. Ne preplavajo pa zahtevanih petdeset metrov. Mislim, da bi jih bilo še manj, vendar smo imeli malce smole z vremenom. Morje je bilo zelo razburkano in s tem je bilo plavanje otrok, zlasti tistih, ki so vtem tednu začeli na začetku, še oteženo,"je uspeh šole v naravi komentirala ga. Maja Škerjanec. Za konec je še povedala, daje z izvedbo šole v naravi zelo zadovoljna. Imeli so srečo z vremenom, kajti cel teden je bilo bolj ali manj lepo vreme. Tudi otroci so bili zadovoljni. In njihovi starši, za katere so v šolski avli pripravili razstavo o dejavnostih, ki so se odvijale v Poreču. Staršem in vsem ostalim udeležencem so prikazali svoje likovne stvaritve, fotografije in posnet film o poteku življenja v šoli v naravi. Ta predstavitev je bila namenjena staršem otrok, ki so bili v šoli v naravi, in staršem tretje-šolcev, ki bodo odšli v letno šolo v naravi naslednje šolsko leto. V letošnjem šolskem letuje bilo v osnovni šoli Brinje izvedenih že nekaj šol v naravi. Veliko različnih in zanimivih dejavnosti, ki potekajo poleg pouka. Vsekakor pestra in zanimiva popestritev vsakodnevnega obiskovanja šole. mag. Branka Škufca mm ... - TORtr^ Sreda ĆfTRTEK PfTFK Pobota KMLfiKOVArOE n0***E6A OKOLJA l^erorvivo. M«',*e« Mot-wri Lev. Momu Wl hc*-w it**« 17! FT Delfini Sončki 'u^lVAK JALNA '.DELAVNICA ! jeie, fi*wM 'pftlHORSil \ViZT „„„.,». >..- Honiiu l»vi M O***' ž'-'- MoPiKi MM honn ježki Hmhi um t>CLf ini *>on£ki *0*«E UKJJCl Sit**" LADJICO l Morm le« j Vrvi IfNIE I" NAKANI ^••Hl t* Mq»-.r.[ I?£MS ttae-i« j* » ki t>ELP.ni Moe-jirr mukj. Orati 1 URNIK, pnprcrvo na laj^rk. ZAJTRK POUK 10"12" SOLA PLAVANJA \ vK05LO 15" tf ŠOLA PLAVANJA 2Q,-21 VLČLRME. AKTIVNOSTI H. TORAVA iNA ?OČITE.K 22 SB^lNJE SLIKA ZGORAJ: Organizacija učnih ur po skupinah. SLIKA DESNO: Urnik dela udeležencev šole v naravi. SLIKA SPODAJ: Nekaj likovnih Izdelkov udeležencev šole v naravi. - Vse foto mag. Branka Škufca šolci, pa je čebelarstvo. Za kateri predmet se je odločilo največ učencev? 29 sedmošolcev se je odločilo za izbirni predmet biologja - organizmi v naravnem in umetnem okolju. Veliko je tudi zanimanje za likovno snovanje 2. Kar 31 osmošolcev si je izbralo omenjeni predmet. Učenci imajo po enem mesecu obiskovanja izbranega predmeta možnost da se odločijo za drug izbirni predmet, če ugotovijo, da vsebina ne ustreza njihovim željam in pričakovanjem. Nekaj sprememb je bilo. Ti učenci so se odločili za drug izbirni predmet ali pa so se odločili, da bodo obiskovali samo dva izbirna predmeta. ANALIZA UČNEGA USPEHA. V Osnovni šoli Brinje so želeli ugotoviti, ali obstaja razlika v splošnem učnem uspehu med učenci osemletke in učenci devetletke. Že na prvi pogled ob koncu šolskega leta je bila vidna očitna razlika v splošnem učnem uspehu v korist sedmega razreda. Povprečne ocene sedmošolcev devetletkarjev, ki so junija končali sedmi razred, so primerjalno z ocenami v preteklem letu (5. razredu) povsod višje, razen pri angleščini. Primerjava učnega uspeha je pokazala, da je v sedmem razredu primerjalno s petim razredom pri slovenščini kar 35 % učencev izboljšalo končno oceno, ostali so končno oceno ohranili. Pri matematiki je 25 % učencev izboljšalo uspeh in 13 % poslabšalo, pri angeščini jih je 10 % izboljšalo, 16 % poslabšalo, ostali so ohranili končno oceno. Ko pa pogledamo splošni učni uspeh, vidimo, da je kar 33 % učencev iz- boljšalo svoj učni uspeh, kar takoj pokaže na to, da so izbirni predmeti in vzgojni predmeti, ki so v devetletki ocenjeni številčno, tisti, ki doprinesejo k boljšemu splošnemu učnemu uspehu. Tudi povprečna ocena je višja. Povprečje splošnega učnega uspeha seje dvignilo iz 3,7 na 4,0. Povprečna ocena izbirnih predmetov je 4,3, ravno tako je 4,3 tudi povprečna ocena vzgojnih predmetov. V lanskem šolskem letu je bila v celotni osnovni šoli Brinje povprečna ocena splošnega učnega uspeha 3,9. Šola s prilagojenim učnim programom jim je povprečje malce znižala. 72 % učencev je bilo odličnih in prav dobrih. Zelo dober rezultat. Od petega do osmega razreda osemletke je bilo 31 otrok zadostnih. Od devetletkarjev sedmošolcev je bil zadosten samo en učenec, kar resnično kaže na boljši učni uspeh pri učencih devetletkarjih. 'Te analize bomo delali tudi ob koncu naslednjih šolskih let. Kajti na podlag samo enega, to je prvega šolskega leta uvajanja devetletnega učnega programa, ne moremo delati veljavnih zaključkov. Lahko je bila lanskoletna generacija tako dobra. Čeprav ena "slika" se je že pokazala, gotovo je splošni učni uspeh boljši. Na začetku se je kazal strah in odpor do številčnega ocenjevanja vzgojnih predmetov, sedaj seje to pokazalo kot nekaj pozitivnega," je z navdušenjem predstavila pozitivno stran devetletke ga. ravnateljica Irena Kogovšek. Bomo videli, kakšni bodo rezultati letošnjega leta, ko so v devetletnem učnem programu poleg sedmošolcev tudi osmošolci. mag. Branka Škufca STRATEGIJA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE - (SPRO) IN PROSTORSKI RED OBČINE - (PRO) Uvodne besede o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije - SPRS in Prostorskem redu Slovenije - PRS Sprejem strategije prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljnjem besedilu: prostorska strategija) pomeni prelomnico v urejanju prostora. Gre namreč za prvi strateški prostorski akt iz strukture strateških prostorskih aktov po novem Zakonu o urejanju prostora iz leta 2002, ki je začel veljati 1.1. 2003. Poleg prostorske strategije so to še prostorski red Slovenije in s tem posledično strategija prostorskega razvoja občine in prostorski red občine. Prostorska strategija nadomešča 18 let star dolgoročni in srednjeročni družbeni plan Republike Slovenije, ki ga tudi z različnimi spremembami in dopolnitvami ni bilo mogoče spremeniti v sodoben prostorski dokument, ki bi odgovarjal na izzive časa in prostora. Opredelitve prostorskega razvoja so bile zastavljene v kontekstu nekdanje skupne države Jugoslavije in družbenega planiranja ter so izhajale iz skupnega prostorskega razvoja. Z vzpostavitvijo samostojne države Slovenije in z vključitvijo v Evropsko skupnost pa so se spremenile tudi prostorsko razvojne usmeritve naše države. Nov zakon o urejanju prostora je sicer deloma spremenil vsebinsko zasnovo prostorskih aktov, ni pa spremenil osnovnih principov urejanja prostora, ki temeljijo na integraciji sektorskih politik in njihove uskladitve v okviru procesa priprave zasnove prostorskega razvoja. Zakonodaja z večine delovnih področij resornih ministrstev je v zadnjih nekaj letih šla v smeri utrjevanja sektorskega planiranja, ki v prostorsko načrtovanje prinaša odločitve in ne predlogov. To ne krni toliko celovitosti prostorskih aktov, ki se zagotavlja z vključevanjem različnih sektorskih politik ter okoljskih ciljev, vpliva pa na kvalitetnejše prostorske rešitve ter trajnejše in dolgoročnejše reševanje prostorsko razvojnih problemov. Zato se pri pripravi prostorskih dokumentov ob strokovni pomoči prostorskih načrtovalcev stremi k ustvarjalnemu sodelovanju nosilcev priprave prostorskih aktov, nosilcev urejanja prostora ter javnosti. STRATEGIJA PROSTORSKEGA RAZVOJA SLOVENIJE je temeljni str* teški prostorski akt in celovit prostorski dokument, ki temelji na konceptu vzdržnega prostorskega razvoja. Skupaj s Strategijo gospodarskega razvoja Slovenije predstavlja krovni dokument za usmerjanje prostorskega razvoja v državi in je osnova za usklajevanje sektorskih politik. Vključuje izhodišča in usmeritve delovnih področij vseh ministrstev, zlasti pa prostorsko razvojne cilje, cilje varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine. Prostorski razvoj je zastavljen na osnovi primerjalnih prednosti posameznih območij, na ustvarjanju notranje prostorske kohezije države in na povezovanju v mednarodnem prostoru. Prostorska strategija nima obveznih izhodišč, kot so jih imele prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana, je pa zavezujoča celotna njena vsebina in je kot taka vodilo za vse druge ravni načrtovanja prostorskega razvoja. Za prostorsko strategijo je bila na osnovi študije ranljivosti prostora pripravljena študija za celovito presojo vplivov na okolje, v kateri so bile podane ugotovitve morebitnih vplivov na okolje. Študija je imela namen predvsem ugotoviti upoštevanje temeljnih okoljskih izhodišč. Zaradi shematičnosti in nenatančnosti lokacijskih opredelitev morebitnih prostorskih neskladij ni bilo mogoče ugotavljati, pač pa so bila podana opozorila, kako morebitna navzkrižja presegati na drugih ravneh načrtovanja. Nosilno vlogo pri pripravi prostorske strategije je imel na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo Urad RS za prostorsko planiranje, ki je po reorganizaciji ministrstva postal Urad za prostorski razvoj. Zagotovil je studije, v katerih so bile podane temeljne opredelitve prostorskega razvoja, ter vodil strokovne diskusije o podanih izhodiščih. Koordiniral je delo posameznih ministrstev, ki so pripravljala analize razvojnih možnosti in smernice za svoja področja. Vsa njihova najpomembnejša in za prostorski razvoj ključna sektorska izhodišča in usmeritve so bila vključena v prostorsko strategijo. Urad je skrbel za obveščanje in komunikacijo z javnostjo. Pripravil je predlog prostorske strategije in sodeloval pri pripravi gradiv v postopkih parlamentarne obravnave. Prostorska strategija je po objavi v Uradnem listu RS, št. 76/04 pričela veljati 20. julija 2004 in je dostopna tudi na spletni strani ministrstva, Direktorata za prostor, Urada za prostorski razvoj. Sprejem Strategije prostorskega razvoja Slovenije sicer pomeni zaključek priprave državnega prostorskega dokumenta, hkrati pa odpira pripravo nove generacije strateških in izvedbenih prostorskih aktov. VSEBINA (k tej vsebini gredo štiri karte, tretja - zasnova poselitve, peta - zasnova prometa, šesta - zasnova krajine, sedma - posebna območja) Strategijo prostorskega razvoja sestavljajo štiri vsebinska poglavja. To so Izhodišča in cilji prostorskega razvoja Slovenije, Zasnova prostorskega razvoja Slovenije s prioritetami in usmeritvami za dosego ciljev prostorskega razvoja Slovenije, Razvoj prostorskih sistemov z usmeritvami za razvoj na regionalni in lokalni ravni, Ukrepi. Izhodišča in cilji za prostorsko strategijo predstavljajo usmeritve domačih in mednarodnih dokumentov, predvsem Ocene stanja in teženj v prostoru v Republiki Sloveniji in Politike urejanja prostora v Republiki Sloveniji, Agen-de Habitat, Evropsko prostorsko razvojnih perspektiv, Vodilnih načel za traj-nostni prostorski razvoj evropske celine, Ljubljanske deklaracije in Agende 21. Prostor obravnava kot nenadomestljivo in omejeno nacionalno dobrino, ki zagotavlja razvoj naroda, krepitev samobitnosti in suverenost države. Cilji so opredeljeni z namenom razreševanja prostorskih konfliktov, preusmeritev negativnih teženj in doseganja večje stopnje urejenosti v prostoru. Podrobneje so opredeljeni v obliki usmeritev v drugem, tretjem in četrtem poglavju. Prostorska strategija na novo postavlja zasnovo policentričnega urbanega sistema, ki ga tvori dvostopenjsko strukturirano omrežje petnajstih (15) središč nacionalnega in petnajstih (15) središč regionalnega pomena. Med središči nacionalnega pomena imajo Ljubljana, Maribor in Koper mednarodni pomen. Na obmejnih območjih, kjer je močan gravitacijski vpliv sosednjih mest, se krepi funkcije središč. Poselitev se usmerja v urbana naselja, kjer se skrbi za zadostno ponudbo stanovanj, delovnih mest, raznovrstnih dejavnosti ter infrastrukturne opreme. Daje se prednost notranjemu razvoju naselij pred širitvijo na nove površine. Prenova je prednostna razvojna usmeritev, v okviru katere se določi prostorske cilje, možnosti za gospodarski razvoj, razreševanje socialnih konfliktov ter kvalitetnejše bivanje. Koncept prostorskega razvoja infrastrukturnega omrežja je zastavljen na medsebojnem povezovanju posameznih prometnih podsistemov tako, da tvori povezan in usklajen sistem, ki podpira policentrični urbani sistem, omogoča povezanost slovenskih regij in njihovo navezavo na osrednjeslovensko območje, dostopnost do funkcij v posameznih središčih ter ustrezne navezave na mednarodno infrastrukturno omrežje in sosednje regije. Poleg razvoja infrastrukturnega omrežja najvišjega pomena v V. in X. infrastrukturnem koridorju, se razvija tudi prečne infrastrukturne povezave. Posebna pozornost je namenjena razvoja javnega potniškega prometa. V Sloveniji je dobro ohranjena krajina s prepoznavnimi naravnimi in kulturnimi značilnostmi, na katere vplivajo značilnosti glavnih geografsko klimatskih enot, alpske, mediteranske in panonske. Te značilnosti so razvojna prednost v primerjavi z Evropo, zato je cilj zagotavljati ali spodbujati razvoj dejavnosti v krajini tako, da se ohranja obstoječe in ustvarja nove krajinske kvalitete. Opredeljena so nacionalno prepoznavna krajinska območja ter usmeritve za njihov razvoj. Naravne kakovosti so lastnosti območij z veliko naravno ohranjenostjo in raznolikostjo biot-ske raznovrstnosti. Imajo velik ekološki pomen, njihova ohranjenost pa povečuje kvaliteto okolja. Prostorska strategija poudarja razvoj kmetijstva na območjih z visokim pridelovalnim potencialom ter poudarja njegov pomen za ohranjanje kvalitetnih kulturnih krajin. Poudarjen je pomen voda za oskrbo prebivalstva in za razvoj prostočasnih dejavnosti na vodah. Prostočasne dejavnosti se razvija na celotnem prostoru, in sicer kot koncentracijo dejavnosti in ponudbe v t.i. jedrnih območjih ter z dopolnjevanjem programov v njihovih zaledjih. Pomembno izhodišče prostorske strategije je prilagoditev prostorskega razvoja v območjih, ki so ogrožena zaradi naravnih ali drugih nesreč, ali umik dejavnosti iz njih. To so predvsem poplavna, plazovita, plazljiva in erozijska območja, kjer je lahko povzročena materialna škoda ali so ogrožena človeška življenja. Uspešnosti izvajanja prostorske strategije se preverja vsaka štiri leta na osnovi poročila o stanju na področju urejanja prostora. Strategija prostorskega razvoja občine - SPRO in Prostorski red občine PRO Z uveljavitvijo državne strategije in prostorskega reda imajo občine zeleno luč za pripravo svojih prostorskih dokumentov. Z uveljavitvijo prostorske strategije namreč ni mogoče več spreminjati in dopolnjevati prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih planov občin. Tri leta po uveljavitvi prostorske strategije je treba pripraviti strategijo prostorskega razvoja občine in na njeni osnovi prostorski red občine. Za uresničevanje tega je vlada že sprejela podzakonske predpise, ki podrobneje opredeljujejo pripravo občinske prostorske strategije, regionalne zasnove prostorskega razvoja in prostorskega reda občine, v pripravi pa je tudi Prostorski red Slovenije, ki bo sprejet jeseni 2004. Na začetek priprave novih prostorskih dokumentov se bodo morali pripraviti tudi na posameznih ministrstvih in drugih službah. Za pripravo prostorskih aktov bodo namreč lokalnim skupnostim morali posredovati smernice nosilca urejanja prostora in morebitne strokovne podlage. NA PRIPRAVO NOVIH PROSTORSKIH AKTOV PA SE BOMO MORALE PRIPRAVITI TUDI LOKALNE SKUPNOSTI, KAR VKUUČUJE POLEG ZAGOTOVITVE FINANČNIH SREDSTEV ZA PRIPRAVO STROKOVNIH PODLAG IN PREDLOGA PROSTORSKEGA AKTA TUDI MEDOBČINSKO SODELOVANJE IN POVEZOVANJE. NAJPOMEMBNEJŠI DEL NOVE STRATEGIJE PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE KOT STRATEŠKEGA PROSTORSKEGA AKTA JE NAMREČ VIZIJA PROSTORSKEGA RAZVOJA, KI TEMELJI NA PRIMERJALNIH PREDNOSTIH, PROSTORSKIH MOŽNOSTIH IN OMEJITVAH OBČINE V ŠIRŠEM PROSTORU TER IZHODIŠČIH PROSTORSKE STRATEGIJE SLOVENIJE. Za opredelitev vizije prostorskega razvoja se bodo občine morale med seboj bolj povezovati, saj za posamično območje občine ni mogoče opredeliti neodvisne vizije prostorskega razvoja, ki bi imela dolgoročni značaj. Posamezne prostorske opredelitve in rešitve se utemeljuje na osnovi strokovnih podlag, predvsem analiz razvojnih možnosti in ranljivosti prostora, pri čemer se upošteva smernice in strokovne podlage posameznih sektorjev. Osnovne strokovne podlage naj bi bile pripravljene tako, da bi jih bilo mogoče dopolniti z novimi podatki in uporabiti tudi pri pripravi drugih prostorskih aktov ali za preverjanje različnih, kasnejših predlogov prostorskega razvoja. Ob vse večjih možnostih sodelovanja v mednarodnih projektih s področja urejanja prostora se tudi za občine odpirajo možnosti, da za določena prostorsko razvojna vprašanja poiščejo odgovore v okviru ustreznega mednarodnega projekta. Cilj prostorskega razvoja občine mora biti jasno odražen v konceptu razvoja, ki naj odgovori na vprašanja: - Kaj bomo s posameznim delom občine počeli v prihodnje? - Kje gradimo, kje zgoščamo naselja, kje ohranjamo in kje spreminjamo v programskem in fizičnem smislu? - Kje opredeljujemo zelene površine? - Kako povezujemo prostor? - Kako izboljšujemo bivalno kakovost? - In še mnoga druga vprašanja. Izhodišče za pripravo SPRO in PRO bo poleg Strategije prostorskega razvoja Slovenije, Prostorskega reda Slovenije ter drugih relevantnih prostorskih dokumentov predvsem dobra analiza stanja, problemov in teženj prostorskega razvoja. Najvažneje je, da se preseže logiko »pobudbenega« urbanizma oziroma pasivnega prostorskega planiranja. ZAGOTOVO BO POTREBNO OBRAVNAVATI ŠTEVILNE POBUDE POSAMEZNIH OBČANOV IN FIZIČNIH OSEB TER POBUDE JAVNEGA SEKTORJA, KI NAJ NE BODO KUUČNO IZHODIŠČE ZA PROSTORSKO NAČRTOVANJE IN ODLOČANJE, TEMVEČ NAJ SLUŽIJO KOT ORIENTACIJA PRI NAČRTOVANJU OZIROMA KOT PREVERITEV PRAVILNOSTI REŠITEV GLEDE NA PROSTORSKE POTREBE. Lokacijska informacija V skladu z novo zakonodajo Zakona o urejanju prostora je novost lokacijska informacija, katero izdajajo občine na vlogo stranke. Obstajajo tri vrste lokacijskih informacij: za promet z nepremičninami, za gradnjo objektov oziroma Izvajanje drugih del na zemljiščih ali objektih in za določitev gradbene parcele k obstoječim objektom. Lokacijska informacija ima status potrdila iz uradne evidence in ni odločba. Z lokacijske informacije stranke pridobijo osnovno informacijo o določeni parceli, kako je opredeljena v prostorskem planu in v prostorsko ureditvenih pogojih, in usmeritve za gradnjo, kot so opredeljene v prostorskih aktih, ter podatke o prostorskih ukrepih, ki veljajo na določenem območju. Za celotno državo Slovenije je predpisan enoten obrazec za lokacijsko informacijo. Vsaka občina pa vpiše vanjo določila, ki veljajo v posamezni občini. Rok za izdajo lokacijske informacije je 14 dni, zaradi velikega števila vlog se izdaja lahko tudi zavleče. Naj omenimo pomembno definicijo v lokacijski informaciji, ki določa veljavnost lokacijske informacije, kar mnogo strank spregleda. V vsaki lokacijski informaciji je opozorilo, ki določa, da lokacijska informacija velja do sprememb prostorskih aktov. To pomeni, da se prostorski akti občine spremi- njajo in vplivajo tudi na izdajo lokacijske informacije. S spremembo prostorskih aktov občine se spremeni namenska raba parcel ali pogoji za nameravano gradnjo, zato je potrebno pridobiti novo lokacijsko informacijo. V lokacijski Informaciji je posebno opozorilo glede veljavnosti, ki pravi, da lokacijska Informacija velja do sprememb prostorskega akta in kateri prostorski akti so v pripravi in v kateri fazi so, s predvidenim rokom sprejema. Vse lokacijske informacije, ki so bile izdane pred spremembo prostorskega akta, (vmes seje prostorski akt spremenil) in jo prilagate k vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja na UE, so neveljavne in morate pridobiti novo. Na podlagi »stare« lokacijske informacije ne bo mogoče na UE pridobiti gradbenega dovoljenja ali izve sti promet z nepremičnino. Te vrstice so napisane predvsem zaradi strank, saj so potrebne izdaje novih lokacijskih informacij, s tem povezan čas za ponovno izdajo, kar stranke ne razumejo. Upamo, da bodo te vrstice odpravile slabo voljo zaradi čakanja na novo informacijo. Pobude občanov Ponovno naj omenimo, da so pobude občanov, katere smo prejeli od junija 2001, upoštevane kot usmeritev pri načrtovanju prostora in ne bodo edini cilj za pripravo novih prostorskih aktov (Strategija prostorskega razvoja občine Grosuplje, Prostorskega reda občine Grosuplje). Vse občane pozivamo, naj se udeležuje jo javnih razprav in razgrnitev novih prostorskih aktov občine (Prostorska strategija in red občine) saj bo le tako delo občine v korist občanov in bo plodnejše sodelovanje občina - občan. Občina Grosuplje je sprejela v mesecu juliju 2004 Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Grosuplje - spremembe 2004, ki je začel veljati 16. 8.2004. S tem dokumentom je obdobje sprememb in dopolnitev prostorskih aktov občine Grosuplje zaključeno. Vse pobude, ki smo jih prejeli na občino, so le kot usmeritev za Strategijo In Prostorski red občine. Zagotovo bo potrebno obravnavati številne pobude posameznih občanov in fizičnih oseb ter pobude javnega sektorja, ki naj ne bodo ključno izhodišče za prostorsko načrtovanje In odločanje, temveč naj služIjo kot orientacija pri načrtovanju oziroma kot preveritev pravilnosti rešitev glede na prostorske potrebe. Pripravila za objavo Mojca Lovšin Viri: - gradivo za novinarje MOPE - 4. neformalno srečanje Prostor, graditev, zemljišča, stanovanja z naslovom Priprav nove strategije prostorskega razvoja občine in prostorskega reda občine z dne 3. 6. 04 MOPE - Vsem občinam v RS z dne 12.10. 04, Priporočila in usmeritve za pripravo strategije prostorskega razvoja občine in prostorskega reda občine, MOPE POPLAVE V KSSTJURIJ Fotografije zgovorno razkrivajo, v kolikšni meri so narasle vode po dvodnevnem deževa-nju poplavile območje od nove OŠ v smeri vodnega toka do fa-zanarije lovske družine pri vasi Sela. Pri tem gre za vprašanje: »Ali so te poplave že posledica gradnje zadrževalnika »Bičje« in kaj bo s travniki, ki postajajo čedalje bolj močvirni? Ali bo ponovno denar prevladal (blokovska gradnja pri vasi Brezje) nad nekaj lastniki zemljišč iz KS Št. Jurij?« Javnost oziroma krajani, obdelovalci zelenih površin, kmetje, ki bodo v teh že začetih posegih v prostor najbolj prizadeti, pa niso skoraj nič obveščeni. Dušan Štrus Pogled na poplavljene travnike zahodno ob Ponovi vasi. Poplave pred novo šentjursko osnovno šolo. Proti Mali vasi in St. Juriju. Cesta od gostilne Lovor proti vasi Pece je bila poplavljena. Šentjurščica je prestopila bregove in cesto zalila pribllžbo 10 cm. ZAPISI SVETLOBE SLIKARKE LJUDMILE SUKLJE - nadaljevanje s prve strani Od kod nagnjenje do slikarstva? Že učiteljica v osnovni šoli na Ptuju je opazila mojo nadarjenost in me je usmerjala v slikarstvo. Vedela je, da bom šla v Ljubljano na oblikovno šolo. Poklicna pot me je pripeljala v drugo stroko, računalništvo. Skrb za družino in zahtevna služba sta terjali polnega človeka, zato nisem veliko slikala. Naslikala pa sem vse svoje otroke v različnih starostnih obdobjih. Intenzivneje sem se začela ukvarjati s tem svojim konjičkom po letu 1991. Samo kuhati in pospravljati - saj bi se mi zmešalo! Včlanila sem se v Društvo likovnikov Ljubljana in začela slikati. Računalniška operaterka In umetnost? Najprej sem delala kot svetovalka za tapete v Supermarketu, potem pa sem šla v Intertrade, ker je bilo delo računalniške operaterke bolje plačano. Slikanje polepša življenje, ne moreš pa preživeti. To je kar drag konjiček. Redki so slikarji, ki znajo svoja dela prodati, ki imajo trgovsko žilico. Reklama drago stane, vendar mora biti. Nič ne pomaga, če si dober slikar, pa nihče ne ve zate. Razstave niso poceni, so pa zato, da se slikar predstavi širši javnosti. Kako ste se Izobraževali, pridobivali nova znanja s slikarskega področja? Osnovno znanje sem si pridobila v šoli. Kasneje pa na strokovnih izpopolnjevanjih. Spoznala sem različne tehnike in se v njih preizkusila. Še vedno pa se učim in poskušam narediti kaj izvirnega, nekaj, kar ni še nihče. Kakšne slikarske tehnike so Vam blizu? Najprej sem slikala z oljem, sedaj pa imam raje akril. Hitro se da delati z njim, efekt pa je enak kot pri olju. Če potrebujem debelejši nanos barve, če hočem ustvariti posebne poudarke tudi z materialom, še vedno slikam z oljem. Včasih mešam obe tehniki. Akril je čudovita barva, obstojna, na vsaki podlagi se dobro obnese. Nekoč sem ga poskušala očistiti s platna, pa mi ni čisto uspelo niti s krtačo in čistili. Vpije se v podlago. Sliko potem še presprejam s posebnim medijem.Všeč mi je tudi grafika. V šoli sem jo imela rada. Vendar pa v stanovanju nimam prostora, imeti bi morala svoj atelje. Kakšne barve imate radi? Všeč so mi intenzivne barve, tople, žive, nekateri pravijo, da že kar divje barve. Ubitih barv ne maram. Slika mora žareti, četudi je naslikana v hladnih barvah. Kako izbirate motive? Pogosto se udeležujem ex temporov. Tedaj dobimo navodila, kaj naj slikamo. Doma izbiram različne motive. Rada tudi portretiram. Naslikala sem svoje otroke, sorodnike. Premišljam, da bi slikala razne motive na krožnike in vaze. V mislih imam tudi slikanje na keramične ploščice, morda z znaki zodiaka. Predmet naj bi bil originalen in funkcionalen. Ideja je tudi sicer pri slikanju na prvem mestu. Ljudem je všeč realistična slika, vendar sama težim k temu, da moje slike ne bi bile le fotografski posnetek realnosti, ampak nekaj več, kar bi preseglo golo podobo iz narave ali pa človeka. Most na eni mojih zadnjih slik ni zajet v celoti, ujetje s posebnega zornega kota. Narava v ozadju je stilizirana, vendar so še prepoznavne oblike dreves, hribov. Slikate tudi krajine! Tudi krajine slikam. Na extemporih ponavadi slikamo podobe kraja, v Ob Grosupeljščici v zgodnjem jutru. ločila za nove motive in prav za to razstavo naslikala nove slike. Odločila sem se za konje in ženske v narodnih nošah. Konj in ženska. Konj je prispodoba moškosti in zraven sodi ženska. Obrazi žensk in izrazi konj so si podobni. "Slikarkini konji so spokojni, pa tudi ognjeviti, lahko so predani, pa tudi nepredvidljivi. Kadar se ob njih pojavijo mladenke, konji zadobijo že kar an tropomorfno, človeškim lastnostim podobno izraznost," je v svoji oceni razstavljenih slik zapisala kritičarka Nuša Podgornik. Udeležujete se slikarskih kolonij ex tempore! Rada se odzovem na razpise za ex tempore. Spoznala sem dobršen del Slovenije, ko sem se udeleževala teh slikarskih kolonij. Slikanje je zdravilo za dušo. Spoznala sem veliko ljudi, ki so taki kot jaz, ki sorodno razmišljajo. Taka srečanja me obogatijo. Izmenjava izkušenj med slikarji je pomembna, prav tako tudi druženje. Nikoli ni dolgčas, vedno se zgodi kaj novega, zanimivega. _ Kako vaša Slikarka Ljudmila Šuklje in miss Slovenije Živa Vadnov na Ex tem poru v Podpeči pri Borovnici. Na sliki podpeški železni most. katerem delamo. Sodelovala sem v slikarski koloniji, ki sojo organizirali ob 1000-letnici Bleda, pa smo slikali prizore iz okolice, prav tako na zadnjem ex temporu v Podpeči pod Krimom. Tu sem letos prejela 3. nagrado za sliko železnega mostu. Tudi nekaj prizorov Grosupljega sem naslikala. Krajina se pojavlja v ozadju slik s konji. Če hočeš dobro naslikati krajino, moraš biti tudi dober fotograf, da vidiš prizor, da izbereš pravi zorni kot, pravo svetlobo. Omenili ste svetlobo. Kaj vam pomeni in kako jo "uporabljate" pri svojih slikah? Odločila sem se, da bom sodelovala tudi na fotografskih razstavah. V Beli krajini, kjer živi ena od hčerk, sem čakala, da je sonce vzšlo in je sončni žarek padel na steklenico za vino in se odbil še na podlago. Ta moment je trajal le nekaj sekund in v tem času sem posnela izreden prizor. Tudi krajine sem slikala ob določenem času in posebni svetlobi. Na razstavi ocenijo fotografijo, povedo, kaj je bilo narejeno prav in kaj narobe. Tako se učim delati bolje. Tudi na sliki je pomembna svetloba in izkušnje s fotografiranja prenašam tudi na platno, Ali Vaše razpoloženje kaj vpliva na slikanje? Ko začnem slikati, se moje razpoloženje spremeni. Kar je bilo preje, pozabim. Ko je bila mama bolna, preden je umrla, sem hodila k njej. Slika iz tega obdobja je. pravijo, nekaj posebnega. Jaz tega ne vidim. Tudi tedaj sem uporabljala svetle, žive barve. Tudi v žalosti uporabljam tople barve. Verjetno je vse to odvisno tudi od karakterja Kdaj najraje slikate? Jutro mi je najlepši del dneva. Zgodaj vstajam, najkasneje ob pol petih. In slikam. Popoldne mi ustvarjalnost pade. Kar sem naslikala zvečer, ni bilo dobro, tudi zaradi svetlobe, saj je ta zelo pomembna. Zdi se mi, kot da se zjutraj rodim in zvečer umrem. Razstava v Društvu likovnikov Ljubljana je imela naslov Zapisi svetlobe. Razmišljala sem. ali naj razstavim slike iz preteklih let. Pa sem se od- Občtna 'BrcztTVka 3. nagrado 90.000,OOSIT i strokovne žinje ia sliko Ljudmila šuklje Na<» E< Temporu BREZA 4 •jTrd.ferfjtrViJ itroirm-n* i.irtfr Hrtlrti MMMi Zupan itra^Maa.nmllč Za sliko Podpeški most je slikarka prejela tretjo nagrado. SLIKAR TONE DRAB RAZSTAVLJA POD BOŠTANJEM V soorganizaciji območje Izpostave javnega sklada iz Ivančne Gorice je v galeriji Grad Boštanj »slike na ogled postavil« slikar Tone Drab, ki zadnja leta živi v Radohovl vasi. Tone Drab je v naravo zagledan slikar. Izbor njegovih barv je harmoničen in dokaj realističen. Poleg pokrajinskih slik se s čopičem ustavlja ob prepoznavnih kotičkih naše domovine in ožje okolice, na kulturni dediščini, na vaški arhitekturi in ob tihožitjih. V občutenih potezah se zrcalita tudi del njegovega no-stalgičnega stremljena po nikoli izpolnjeni popolnosti do transformacij v čustveno doživete in preživete asociacije. Rojen je bil pred 76 leti v šentviški fari na Dolenjskem, večino življenja pa je preživel na Jesenicah, kjer je že veliko slikal, se ob sodelovanju z znanimi in priznanimi slikarji izobraževal in se tudi aktivno vključeval v tamkajšnje kulturno življenje. Na svoja zrela leta pa seje vrnil med domače ljudi, kjer ga slikanje, kot je sam dejal, gor drži. Od leta 1997 sodeluje tudi v lokalnem likovnem društvu Ferda Vesela. družina sprejema vaše delo in uspehe? Mož sprva ni bil navdušen, sedaj pa je vesel mojih uspehov. Cela družina je ponosna, če sem uspešna, če prejmem nagrado ali priznanje. Tudi oba sinova imata roko za slikanje. Prejeli ste že mnoga priznanja in nagrade! Največ nagrad sem prejela na ex temporih. V letošnjem letu sem prejela tri: v Že-talah, na Pokljuki in v Podpeči. Pomembno priznanje se mi tudi priznanja, ki sem jih dobila na skupinskih razstavah v društvu. Na moji zadnji samostojni razstavi je sodeloval tudi odlični glasbenik Lado Jakša, tako da je na nekaj mojih slik napisal glasbo. Na otvoritvi razstave pa jih je zaigral, da so obiskovalci uživali v slikah in glasbi. V Grosupljem še niste razstavljali? Ne, v Grosupljem še nisem razstavljala, ker ni primernega prostora. Nekaj mojih slik lahko vidite v Paladi, kjer so naprodaj. Moja slika visi v avto-salonu pri Jerovšku, pa v Lunci v Zagradcu. Rada bi razstavljala doma. Pogrešam tudi stike z drugimi slikarji tega področja. Razmišljam o včlanitvi v šentviški slikarski klub. Novi ljudje, nove ideje in nove prilike za nova spoznanja. Kaj menite o ideji, da bi Grosuplje postalo mesto kipov? Ideja mi je všeč. Grosuplje je lep kraj. Najprej mi ni bilo všeč bivati v njem, nekako prehoden kraj se mije zdel, sedaj pa dobiva podobo mesta. Le centra še nima pravega, to bi bilo treba urediti. S kipi bodo postali posamezni predeli Grosupljega lepši in bolj opazni. Tudi Grosupeljčani pogrešamo razstavni prostor, kjer bi si lahko ogledali dela domačih in drugih slikarjev, da bi imeli priložnost spoznati te ljudi, ki ustvarjajo, se z njimi seznaniti in se pogovoriti. Prijetni sogovornici in odlični slikarki pa želimo, da bi seji uresničile vse njene želje in ideje. Marija Samec SLIKA NA NASLOVNICI: Slikarka Ljudmila Šuklje: Konj sredi žitnega polja. Griva mu valovi kot žitno polje. Tone pa je tudi dober »sestavlja-lec« verzov, ki jih piše ob aktualnih dogodkih ali pa za posebne priložnosti. Ob tej priložnosti je razkril tri: - O sodobni prodajalki, ki mu je prodala dve steklenički, a jih sploh ni potreboval. Kupil jih je menda zgolj zato, ker ga je dobro šar-mirala. - Prebral je tudi pesem o lovcu na medveda, ki ga nikoli ni ujel, pa seje spomnil, da bi ga morda privabil z violino. Koje začel lovec škripati z violino, se je medved razjokal od žalosti nad lovčevim »glasbenim opusom« in napravil samomor z lovčevo puško. Potem so lovca vsi hvalili, kako dober lovec je. - 0 študentu Šlangu, ki se po telefonu pogovarja s svojo vrstnico v današnjem žargonu, pa si priloženo preberite! Pesmi so igrive, včasih nekoliko hudomušne, a nikoli žaljive. Je pa tudi pobudnik ustanovitve literarnega kluba v Ivančni Gorici. Ob odprtju razstave pod Bošta-njem so mu njegovi soobčani pripravili krajši kulturni program: dve pevki sta nastopili z ljudskimi nape-vi, mlajša klaviaturistka pa je zaigrala nekaj duhovnih in sodobnejših skladb. Program je povezovala ga. Kastelčeva, znana kulturna ustvarjalka v Ivančni Gorici. Jože Miklič Student Slang telefonira Bejba, hej! A si o key? Si sinoč me klicala, mene pa ni blo doma. Bil pri frendu sem na žurki. Tam kadili smo ko Turki. Imel je frend ful dobro travo, danes pa hladim si glavo. Me zjutraj fotr je napajsal, kje sem celo noč se drajsal. Predno sem domov prišel, na radar kifeljc meje vjei. Zajeban je in tečen bil. Je rekel, da preveč sem pil. Predno pa sva šla narazen, mi predpisal je še kazen. Temu kifeljcu se meša, saj dobr ve, da nimam kesa. Bo fotr najbrž cel dan mukov, ker trideset bo plačal čukov. Danes sem že vsega sit, vse gre narobe mi, o, šit! Fizko znal sem za en drek, pa prfoks mi dal je cvek. Bejba, zvečer pa bi blo fino, če bi skupaj šla v kino, Če ne misliš ti drugač, bi potem šla še v diskač. Pa še tole: O, mat kurja! Bejba, daj posodi jurja! Rad bi šel na malo pivce, da bi si ohladil živce. A veš, bejba, za dol past. Najraje bi začel kar krast. Tone Drab Nastopajoče ob odprtju slikarske razstave Toneta Draba. ~L*» Miklavževa cena Miklavževa cena 999,- Avto na daljinsko upravljanje Miklavževa cena 6.990, Action Man misija Kongo 3.990,- Harmonika Bonrempi Miklavževa cena >< Miklavževa cena 4.690,- SET8.990,- Carrera avrocesfa * liasiup vu&auic s&ujjiuc j i L>i/i>n pod vodstvom Barbare Pance 4. decembra 2004 ob 19. uri - Pogovor in nastop pevca, kitarista^iHI na Radiu Ognjišče IVANA HUDNIKA] 11. decembra 2004 ob 17. uri - Otroške božične delavnice ob 18. uri - Obisk Božička ob 19. uri - POPRTNIK STARE MAME, SPOŠTOVANI! Grosupeljski odmevi bodo v decembru 2004 izšli v tednu pred božičem, zato vse dopisovalce in oglaševalce prosim, da pravočasno oddate vse potrebno gradivo. ROK ZA ODDAJO PRISPEVKOV/ČLANKOV JE PETEK, 3. DECEMBRA 2004, ZA OGLASE PA 10. DECEMBRA 2004. Potrebni kontakni naslovi so navedeni v sivem stolpcu na 3. strani časopisa. OGLAŠEVALCU Vaš oglas najbolj temeljito doseže 5500 gospodinjstev oziroma 18.000 prebivalcev v občini Grosuplje. Pogoji oglaševanja so navedeni v vsaki številki časopisa v sivem stolpcu na 3. strani - gledano od zadaj. Če želite še dodatne Informacije, pokličite 041/ 98 22 33 ali pišite na e-naslov lozem@slol.net odgovorni urednik Jože Miklič PREDSTAVITEV TEPEZKANJA, gostje DR. BORIS KUHAR in OTROCI OŠ h 18. decembra 2004 ob 19.uri - umetnik JOŽE TRONTELJ (izdelovalec Križevi v cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici in v cerkvi sv. Mihaela v Grosupljem ter rezbarjenih miz v samostanski jedilnici - refektoriju v samostanu Stična), - SONJA KROPEČ teologinja - meditativni ples: Moliti s telesom. ON. LJUBEZEN - PRIHAJA ZA VSE LJUDI. Ustavimo, se drug ob, dj-u^em!] Prepustimo, s,e trenutkqm>. i Organizacijski ELEKTROMEHANIKA IN TEHNIČNA TRGOVINA JOŽE AHLIN s.p., Kolodvorska cesta 1, 1290 Grosuplje g 01/787 14 51, GSM: 031/640 100 VELIKA IZBIRA AKCIJSKIH APARATOV debitel MOŽNOST NAKUPA NA 12 OBROKOV mmmmuvim -mimikam montaža avtoakustike in prostoročnih kompletov za GSM aparate NX\/AJAAlo [ abim te, da siiupaj s starši prideš 11. 12. 2004 v teCovadnico OŠ Sl^gftjica, (iamorbom posk]ušaf s svojimi prijatelji vi pomagači pnspeti točno ob 14. uri. C.afilig se 6oš družit s sovrstnik^ iz drugih občin, kdubov, društev, sprijatelji spiC kgfišnopijač((o, s^rat^a sipoCepšaCdan v pnjetm družbi. 'Naj bo to dan za veseli (judi. •Pnprmiisem ti presenečenje, zato s sicjo pnjaimco potrdi noj pnHod Informacije: M.Š PELA - tet 041-604-185 STREŠNA OKNA 41 4fONTAi° Ugodni nakupi izdelkov VELUX! Pri nakupu z vgradnjo še prihranek pri DDV: namesto 20% plačate le 8,5% DDV! Brezplačno svetovanje na domu! Gramar Gril do. BLAGOVNI CENTER Grosuplje, Rožna dolina 9 *B 01 786-33-66,786-33-63 HRANILNICA LON d.d., Kranj • NAJBOLJŠE OBRESTNE MERE ZA VARČEVANJA NA SLOVENSKEM TRGU • OBIŠČITE NAS IN PREDSTAVILI VAM BOMO VARČEVALNE PRODUKTE V MESECU VARČEVANJA • MILIJONAR • ZLATI LON • RENTNO VARČEVANJE • ZLATA REZERVA • VARČEVANJE PLUS • OSEBNI RAČUNI (plačilne kartice, limiti, brezplačni trajniki) • TRANSAKCIJSKI RAČUNI ZA PRAVNE OSEBE (elektronsko bančništvo, RlftoUni promet, limiti) • POTROŠNIŠKI KREDITI V ENEM DNEVU • OBRTNIŠKI lfMJp^k9i^Kbs|^l KREDITI Obiščite nas in z veseVem^am Domo svetovali! PE Grosuplje, Kolodvorska 3. telefon: 01/7862-925, e-mail: info@lon.si, http://www.lon.si /poslovna KN()TA< Grosuplje Kolodvorska 3 /Telefon: '(11/78 62,925- J s. .^aks: W78 61'7i9__/