itev. 144. V Ljubljani, v ponedeljek, dne 28. Ma 1909. Leto XXXVII. s Velja po poŠti: ss Za oelo leto napre] . K 26'— za pol leta » . » 13'— sa četrt * » , » 6-50 sa en meseo » . » 2*20 sa Hem£i|o oeloletao » 29'— sa ostalo Inozemstvo » 35'-» ss V upravništvu: ss Sa oelo leto naprej . K 22-40 sa pol leta » . » li-20 sa četrt » » . » 5*60 sa en meseo » . » 1*90 Za polll|anJe na dom 20 v, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v. SLOVEH Inserat!: Enostolpna petltvrsta (72 mm); za enkrat......po 15 v za dvakrat ..,..» 13 • sa trikrat . . . , . » 10 » sa več ko trikrat . . » 9 * V reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrata 80 vinarjev. Pri večkratnem objavljanja primeren popust. Izhaja: vsak dan, izvzemži nedeljo ln praznike, ob 5. nri popoldne. •v Uredniitvo Je v Kopitarjevih nlioah Stev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne css sprejemajo. — Uredniškega teleiona stev. 74. ss Političen list za slovenski narod. DpravnlStvo Je v Kopitarjevih nlicah štev. 6. -mm — Sprejema naročnino, inserate in roklamaoije. = ===== Upravniškega teleiona štev. 188. : Današnja številka obsega 8 strani. Načelnik S. L S. dr. Ivan Šusteršič o parlamentarnem položaja. O položaju z ozirom na »Slovansko Unijo« in glede na splošni parlamentarni položaj Je izjavil načelnik S. L. S. d r. Ivan Šusteršič poročevalcu našega lista sledeče: Vsa poročila o kaki krizi v »Slovanski Uniji« so neistinita. Meni ni znan ni-kak moment, ki bi omogočil sklepanje o krizi. Nasprotna mnenja glede na taktična vpraSnja obstajajo v vseh klubih, tembolj pa v taki veliki parlamentarni zvezi, ka-koršna je »Slovanska Unija«, ki ne tvori parlamentarne organizacije kake posamezne stranke, marveč ki predstavlja zvezo različnih klubov in strank v smoter parlamentarne kooperacije. Kakor v vseh večjih strankarskih zvezah razločujemo tudi v »Slovanski Uniji« akcijsko /skupino in pa rezervno skupino. Akcijska skupina je pričela zdaj akcijo, dasi tudi vsaj začasno — na lastno odgovornost. Parlamentarna komisija »Slovanske Unije« bo nadaljevala svoja v petek prekinjena posvetovanja prihodnjo sredo ali četrtek in jih gotovo tako končala, kakor odgovarja po »Uniji« poosebljenim narodnim koristim. Glede na izjavo ministrskega predsednika barona Bienertha, da se ne namerava umakniti nujnim predlogom, marveč da bo pustil zborovati državni zbor čez celo poletje, smatramo to stališče za popolno korektno in parlamentarno nenapadljivo. Maši shodi. Sijajen shod S. L. S. v Škofji Loki. V nabito polni dvorani »Društvenega doma« se -je vršil danes shod volivcev S. L. S. Otvori ga dr. Hubad. ki pozdravi državna poslanca dr. Janeza Ev. Kreka, Frančiška Demšarja in deželnega odbornika profesorja Jarca. Podeli besedo deželnemu odborniku prof. Evg. Jarcu, ki -govori o delovanju S. L. S. Deželni odbornik prof. E. Jarc poroča, kako je deloval deželni zbor i'n deželni odbor. Deželni zbor ni deloval leta in leta. Vztrajnosti dr. Šusteršiča in dr. Kreka se imamo zahvaliti, da ima S. L. S. večino v kranjskem deželnem zboru. Pristaši S. L. S. gledajo naše delo z velikim zaupanjem, nasprotniki pa hočejo spraviti naše delo v nekredit. Vsi naši sklepi so jim neumni, škodljivi. Toliko časa je bilo vse prav, ko so sami gospodarili, pričenjali seje ob 41. uri, ob 1. uri pa že končali. Vladale so pri nas zaspane razmere. Deželna uprava se ni zanimala za drugo, kakor za uradnike, za špital, za ljudstvo ni imela smisla. Slabo bi ibiilo za nas, ako bi liberalci ne zabavljali. Hrup delajo proti novi cestni postavi. Le poglejte! Ali imate v škofjeloškem okraju en kilometer državne ceste? Iz tistih deset milijonov -kron, ki se najamejo tekom let, delajo 'liberalci veliko šuma. V prvi vrsti se bodo porabili za prepotrebne ceste in vodovode. Nič se ne bomo ustrašili, da postavimo v proračun večje postavke za kmečke potrebščine. Nezaslišano je bilo dozdaj, da bi bila kaj dala dežela v nakup (plemenske živine. ! To se je izpremenilo. Glede na izboljšanje I ii levov nastavi dežela izvežbane zidarje. Pomnožili smo vsoti za izboljšanje hlevov iin pašnikov. Dežela napravi vzorne pašnike. Pospeševati hočemo naše zadružništvo. V okrajni šovški svet boste sami volili zastopnike. Kmetijska šola na Grmu ne odgovarja zahtevam kmetijstva. Dozdaj nam je vzgajala vavpte in dacarje. Šola se preosnuje in -uvedejo se zimske kmečke šole. Učitelji bodo prirejali tudi potovalne tečaje. Govorniku so zborovali navdušeno ploskali. Po govoru deželnega odbornika Jarca ipodefi predsednik dr. Hubad besedo državnemu poslancu dr. Kreku, ki izvaja med drugim: Danes se bije na Dunaju podoben boj, kakršen ^jlil prej na Kranjskem. Naša gospoda je'zaničevala ljudstvo in tiste, ki so se borili za njegove pravice. Duh zaničevanja je prišel v ptuje dežele. Hujskanje slovenskih liberalcev je tudi povzročilo, da Nemai zaničujejo slovensko ljudstvo. Mi simo razbili v naši deželi zaničevanje našega ljudstva. Kakar se gre za kako vojsko, se ne sme odnehati. Bilo je .veliko ljudi, ki so že gledali po strani, ko smo se borili na Kranjskem za pravice našega ljudstva, a mi nismo odnehali, marveč ostali trdni. Na Dunaju je naše stališče ravno talko. Zaničujejo Slovence. O Slovencih in Hrvatih sodijo, da so dobri, da plačujejo davke in da dajo vojake. Motijo se tisti, ki mislijo, da bi bili mi le kak privesek bodisi krščanskih socialcev, bodisi Cehov ali Poljakov. Cehe podpiramo kot svoje brate, gremo brezpogojno 2 njimi, kadar se gre za njihove narodne ipravice. Kadar se bo šlo za obrambo krščanskih načel, bomo nastopali zanje v družbi s krščanskimi strankami, a samostojno, ne kot hlapci, marveč edino kot popolnoma enakopravni tovariši. Ko se je sešel državni zbor, smo mislili začetkoma, da se bodo ločile stranke po svetovnem naziranju. Iz sebičnfh strankarskih namenov se to ni zgodilo. Krščanski socialci so se zvezali s svobodomiselnimi nemškimi strankami. Za nas je postala nujna zveza z ostalimi slovanskimi strankami, da branimo proti združenim nemškim strankam svoje narodne pravice. V tem boju je nanesel slučaj, da je prišlo koncem lanskega leta vmes bos.-herc. vprašanje. Lani so dobili na Turškem državni zbor. Ako bi bila ostala prejšnja rahla zveza med Bosno in jn Hercegovino, bi bili (hoteli bosansko-,hercegovski mohamedanci poslati poslance v turški državni zbor. Zato ie bilo potrebno, da se je pretrgala zadnja vez med sultanom in Bosno ter Hercegovino. Na Balkanu je nastala iz tega cela velika komedija. Mir je visel le na tanki nitki. Na Balkanu bivajo Srbi, Bolgari, Rumun-,ci, največ Slovanov: Srbov in Bolgarov. Po krvi smo zvezani z njimi. Male državice se ne bodo držale. Tudi Turčija se v Evropi ne more držati. V prvi vrsti je poklicana Avstrija, da zagospodari na Balkanu. Nasprotovali bi Angleži, ker potrebujejo odjemalce za svoje izdelke, kakor tudi še druge države. Naša država bi morala najti pot, da bi mogli priti do zveze z balkanskimi narodi. Druge poti pa ni, kakor da se pobije mažarsko nasilje. Rumunci imajo svojo državico, a na Mažarskem imajo milijone svojih rojakov in znajo, kako nasilno postopajo Mažari ž njimi. Ravnotako Srbi. Vsi pa vidijo, kako krute in nasilno postopajo Mažari s Hrvati. Najžalostnejše je, da se dela ob tem času taka politika v naši državi, da so vsi Jugoslovani v boju z vlado. Mi jmamo načrt, po katerem naj se Slovenci, Hrvati in Srbi združijo v naši državi. Ce tega ne bo, naša država razpade. Seveda, da to težko čujejo Nemci. Rad bi videl, kaj bi bilo 'z našo_ dežeto, če bi ne ležala v bližini morja. Ce bi mi živeli kje pri Dalmaciji ali pri Bukovini, bi ne imeli ne cesta, ne železnic. Mi iinaimo železnic zato, ker drugače ne morejo do morja, kakor mimo nas. Naslanjati se morajo tudi na nas, ker obstaja vedno nevarnost pred Lahi. Na teh stopnjah stoji naš načrt. Postavila se je naša stranka za bosanskega kmeta ne le, ker je agrarna banka bratskemu bosanskemu kmetu krivična in škodljiva, ampak tudi državi: Ce se prodajo bosanski kmetje mažarskemu judu, .ki bo naselil tja kogar bo hotel, potem bi če culo tudi med Srbi in Bolgari in drugimi balkanskimi narodi: Avstrija je kupila Bosno in Hercegovino od Turkov in jo je Mažarom prodala, kar bi bilo v ogromno škodo Avstriji in bi gotovo ne utrdilo ljubezni do nje. Kakšna velika nevednost vlada gte-na Bosno in Hercegovino. Za Bosno in Hercegovino se ne potegujejo pri nas, ker na's ljubijo, ampak ker potrebujejo za ■svoje izdelke kupcev. Malo šuma je bilo letos na vzhodu, pa so stale ali oslabele fazne naše tvornice in brez dela jc bilo na tisoče~delavcev. Zdaj prihajajo s pooblastilno postavo. Ali res mislijo, da bi imel kaj koristi od nje subski ali pa črnogorski kmet? Prekupec bo imel dobiček, k'i pa ne bo pripovedoval kmetu, kako da je Avstrija dobra, zraven bo pa udarjen nekoliko nas kmet. Ves svet je velik trg, semenj. Najprej doma pametno politiko, da vidijo balkanski narodi, da imamo res srce zanje. Vsj, ki bi se morali vezati z nami, si pa /.daj mislijo, ni vredno, ker bi prišli salmo pod mažarski jarem. Najprej napravimo .red na Ogrskem, potem nam bodo balkanski narodi zaupali. Jn pogodba z Južno Ameriko? Naša država niti toliko poguma nima, da napravi postavo za izseljence. Najprej moramo skrbeti za ljudi, da nihče ne goljufa tistega reveža, ki gre v tujino. V tej vojski živimo. Ce odnehamo, zaigrali smo za dolgo vrsto let. Upamo v poštenost, krščansko prepričanje, pošteno rodbinsko življenje našega ljudstva* Propadajo Mažari in se le umetno vzdr-. žujejo, kakor Francozi. Takega naroda, kakršen je naš, nihče ne premaga. Naš temelj je razvijal dr. Šusteršič ,v državnem zboru: Za nas je edino ine-.r o daj no zaupanje ljudstva. Liberalci so v; tem boju nezanesljivi zavezniki. Še več, samo1 čakajo, kdaj bi nam skočili za vrat, Zdaj podtikati nam kake sebične osebne namene, pomenja umazano podlost in mo-,re le slabiti našo moč. Boj zato zavrat-jrni liberalizmu, dokler ne izgine povsod. Po dr. Kreku podeli predsednik besedo poslancu Demšarju, ki ožigosa Hri-,barja, ki podaja roko tistemu naučnemu itniriilstru Stiirgkliu, ki je napadal slovenskega poslanca dr. Korošca, ker je branil slovenske pravice in ko je Bilinski nečuveno napadel dr. Kreka, mu je zopet Hribar stiskal roko. Nato uvede poslanec Demšar razpravo o krajnih razmerah. Razprave so se udeležili Debelak, Kalan, .ponovno župnik Šinkovec in poslanec dr. ,Krek in Demšar. Shod je izrekel zaupnico poslancem S. L. S. V Zavodnju je govoril v Frohlichovi gostilni v nedeljo, dne 27. t. m., ob treh popoldne deželni LISTEK. Zgodovinski spomini iz i. 1809. V noči od 27. na 28. junij 1809. leta, torej ravno danes pred sto leti, je avstrijski major Josip Du Montet presenetil francosko posadko v Ljubljani in s svojimi četami zasedel mesto. Francoski poveljnik general Quedart je imel komaj časa, da se je iz svojega stanovanja na Glavnem trgu rešil preko vrtov na Grad. V naslednjem podajemo nekoliko podrobnosti. — Kakor znano, je leta 1809. Napoleon I. s svojimi armadami prodiral proti Dunaju; njegovi armadi iz Italije in Dalmacije je vodila pot mimo Ljubljane. Prvi je prišel general Macdonald, ki ni imel namena Ljubljane napasti, kajti mudilo se mu je proti Dunaju in je zato hotel nad Ljubljano iti takoj proti Črnučam. Toda tedanji poveljnik avstrijske posadk« je izdajalsko kapituliral in predal utrdbe in mesto Francozom. Med 3. in 20. junijem je korakala skozi Ljubljano tudi dalmatinska armada pod generalom Marmontom, ki je pustil na Gradu in v mestu vsega vkup 1700 mož broječo posadko. Avstrijci so se pred Francozi umaknili na mejo in čakali ugodnega trenotka. da bi moeli zopet planiti nanje. Med tem pa niso rok križem držali, marveč pridno zbirali vojake in ustanavljali nove vojne oddelke. En tak nov oddelek se je organiziral tudi v Novem mestu pod poveljstvom majorja Du Monteta, ki je bil francoski emigrant. Imel je dve stotniji takratnega kranjskega pešpolka št. 4.3, šest stotnij hrvaških domobrancev in eskadron huzarjev, vsega vkup 1500 mož. Du Montet je imel nalog kriti Hrvaško in Dolenjsko, opazovati Ljubljano in varovati za hrbtom 9. armadni zbor, ki je stali v graški okolici in bil s sovražnikom v dotiki. Naloga torej ni bila ravno majhna in odločni poveljnik je vedel, da ji z mirnim čakanjem ne bo mogel zadostiti. Sklenil je tedaj napad na sovražno posadko v Ljubljani, kar je bi lprecej drzen načrt, ker so Francozi Grad prav dobro utrdili. Du Montet je s tem tudi računal in je zato hotel ponoči izvesti svoj namen, v nadi. da se mu posreči sovražnika presenetiti in v obči zmešnjavi dobiti Grad v svoje roke. General Ouedart tudi res niti najmanj ni mislil na kako nevarnost in je razven primerne posadke na Gradu vse ostalo vojaštvo nastanil na različnih krajih v mestu in po predmestjih. Neopažen je prišel 27. junija zvečer Du Montet s svojimi vojaki v bližino Ljubljane; tu je i dobilo vojaštvo povelje, da se razdeli v štiri oddelke in prodira prva kolona po Šentpeterskem predmestiu čez Špitalski most na Glavni trg, druga po Poljanali proti Gradu (kjer stoji danes Mestni dom), tretja čez Gruberjev kanal po Karlovski cesti proti sv. Florijanu in Rebru in četrta s čolni po Ljubljanici v Trnovo in Krako-vo in dalje proti Crevljarskemu mostu in Glavnemu trgu. Napad se je imel izvršiti točno ob polnoči, bojno geslo je bilo »Franc«. Du Montet je svoj načrt dobro zasnoval in sovražnike popolnoma presenetil. V največji zmedi se jc po vsem mestu razdeljena posadka skušala združiti, a kamor so se ganili posamezni oddelki, povsod so prileteli Avstrijcem naravnost v roke. General Ouedart je čez vrtove ubežal na Grad in v par urah je bilo mesto v rokah [Iu Monteta. Vjel je 23 častnikov in 225 mož francoske posadke, koliko jc bilo mrtvih, ni znano, a gotovo so bile francoske izgube tudi v tem oziru velike. Nekaj konjenice se je rešilo z begom proti Kranju. Du Montet je nato osvobodil sto avstrijskih ujetnikov in zaplenil en 24-funtni top, mnogo pušk in streliva, eno domobransko skladišče in bolniške priprave za 1000 mož. Gradu se mu ni posrečilo vzeti, a tudi Francozi so bili tako prestrašeni, da so se čisto mirno držali v Gradu in niso nič nadlegovali Du Monteta, da je lahko delal, kar je hotel. Na obleganje seveda ni bilo misliti in drugo noč je Du Montet s plenom iu ujetniki zapustil Ljubljano, ne da bi bil pri tem izgubil lo enega vojaka. Za to svoje samostojno podvzetje jn druge velike zasluge v bojih s Francozi jc dobil Du Montet red Marije Terezije, med moštvo pa je bilo razdeljenih deset hrabrostnih svetinj. Ko ic dobil Du Montet k prejšnjemu moštvu še en bataljon prostovoljcev, jc zopet korakal proti Ljubljani. zasedel Golovec in mesto in Grad popolnoma zaprl. S tem je preprečil Francozom dovoz živeža, kakor tudi zvezo s posadkami v Trstu, Gorici in Celovcu. Avstrijske patrulje so mnogokrat prišle visoko ua Grad, plenile skladišča in sc spopadale s francoskimi stražami. 25. julija so Francozi napravili izpad proti posadki na Golovcu, a so bili vrženi nazaj z izgubo enega častnika in 100 mož. 27. julija je dobil Du Montet poročilo o sklepu miru v Znojmu, ki je izročil Francozom celo Kranjsko; Du Montet je takoj nato zapustil Ljubljano ter se umaknil na hrvaška mejo. Častna beseda. Novela. — Paul Bourget. — A. Kalan, (Dalje.) Francc vstane in tava po stopnjicah kolikor more tiho. Gre v knjižnico, vzame ondi majhno električno svetilko, katero jc rabil ob svojih ponočnih sprehodih ob jezeru; nato vstopi v jedilnico, vzame ondi kruha, mesa, vina, in četrt ure pozneje je .odbornik profesor Evgen Jarc. Zborovanje je zato osobito zanimivo, ker ua Stari Oselici že niso imeli dozdaj nobenega shoda. Slovansko pismo. Novo slovansko društvo v Pragi. — Mrtva roka. — Visoko odlikovanje. — Slovaki tekmujejo z groii. — Politika v pruski šoli. — Poljski naval. — Politika in ruska duhovščina. — Združenje narodov na Ruskem. Tajnik praške trgovske šole, gospod .Frančišek Hlavdček, hode v sporazum-Ijenju z drugimi češkimi polonofili ustanovil v Pragi »Klub przyjaciol Polski« ("Klub prijateljev Poljske). Novo društvo, ki začne delovati po počitnicah, bode združilo vse češke činitelje Poljakom prijazne, odstranjalo bode vse predsodke proti Poljakom ter pridobivalo prijatelje za polisko stvar. Glavna točka društvenega delovanja bode sklicanje poljsko-češke 'konference v šlezijski zadevi v to svrho. da se doseže sporazumljenje med Čehi in Poljaki v Sleziji v skupni prosvetni akciji iu obrambi zoper napade Nemcev. — G. Hlavaček je znani češki polo-nofil, ki večkrat obiskuje Krakov, da kon-ferira z udi krakovske trgovinske zbornice v povzdigo češko-poljskih trgovinskih stikov. Dijaške ustanove na Češkem, ki so jih ustanovili katoliški duhovniki, znašajo 2,974.352 kron; letne obresti od tega kapitala znašajo 98.752 kron. Ako računamo, povprečno 400 K na onega štipendista, omogočili so češki katoliški duhovniki štirdi-je 246 dijakom. Niso sicer vsi štipendiji tako visoki, a vendar tvore izdatno podporo za dijaka. Kakor se iz tega vidi, vrača katoliški duhovnik ljudstvu to, kar ie od ljudstva sprejel, in to ne le .v Obliki štipendijev, temlveč tudi v drugi obliki: knjižnice, dobrodelna društva, podpore bolnišnicam, ustanove za reveže itd. In vendar se še najdejo ljudje, ki v peklenskem sovraštvu preklinjajo »mrtvo roko«, le da bi ne videli pogubno de-Jovanje židovske in brezverske »žive roke« — ali pa da bi potlačili nemirno vest, ki jim očita, da so s pomočjo »mrtve roke« prišli do kruha. Bolgarski kralj Ferdinand je podelil češkemu zalagateilju, ces. svetniku J. Ottu v Pragi, za zasluge, ki si jih je pridobil za 'slovansko literaturo zlasti s tem, da je izdal velikansko delo »Slovnik na-■učny«, v katerem se tudi obširno piše o .Bolgarski, visok red z zvezdo, in sicer velečastniSki križ bolgarskega narodnega reda druge vrste za občne zasluge. V Novem Sadu na južnem Ogrskem dzhaja enkrat na mesec slovaški list »Dol-nozem'sky Slovak«, ki ga izdaja dr. Mi-čatko. V listu se more citati, kako tudi ■tam spodaj delujejo vztrajno za narodno, gospodarsko in kulturno povzdigo Slovakov. Tam je občina Kovačiča, kjer so dne 19. svečana Slovaki preprečili mažarsko božjo službo. Slovaki v tem kraju gojijo z velikim uspehom hmelj. Na mednarodni razstavi ječmena in ovsa v Berolinu so imeli vzore tudi Slovaki iz tega kraja, in prvo nagrado je dobil vzorec Jožefa Ko-Jara, 'Slovaškega kmeta v Kišacah. Manjše nagrade so dobili grof Chotek in dva druga veleposestnika. »Dolhozemsky Slovak« k temu omenja s ponosom, da slovaški kmet, četudi živi v zelo slabih razmerah na Ogrskem, tekmu-je že z grofi in veleposestniki. V trgu Tezevu na Poznanjskem je .živel železniški delavec Grucza, Poljak in katolik, ki je imel hčerko Ano in iz strahu, da bi ne izgubil službe pri pruski železnic!, dal jo Je v nemško šolo. Meseca februarja je Grucza umrl in za je-roba njegovih peterih malih otrok je bil imenovan Poljak Svinarsfki, ki 'kot neodvisen mož in zaveden Poljak, jc vzel Gruczovo 'hčerko Ano iz nemške šole ter jo je dal v poljsko šolo. A tc dni je dobil od pruskega okrajnega sodišča odlok, po katerem se mu je odvzelo jerobstvo nad peterimi otroci Gruczovimi s tem utemeljevanjem, ;da je Swinarski samo »iz poljskega fanatizma« vzel Gruczovo hčerko iz nemške šole in je s tem napravil škodo otroku in njegovi vzgoji. Swinarski je vložil priziv zoper ta odlok, a na Pruskem bo težko kaj opravil. »Polski naval« na Slez>;o vznemirja šlezijski »Bund protestantski«. Na občnem zboru tega društva, ki je znano po svojem zagrizenem sovraštvu do vsega, kar je poijsko, se je konstatovalo z ogorčenostjo, da tekom zadnjih pet let v nekaterih šlezijski'h okrajih je prešlo že 70 kmečkih gospodarstev in nekoliko velikih posestev v poljske roke. Radi tega se je »sprejela ostra resolucija, ki poziva vse protestante, da naj pod nobenim pogojem ,ne prodajo svojega zemljišča v poljske katoliške roke. Vprašanje delovanja pravoslavne duhovščine v političnem življenju začenja iznova vzbujati spor v višjih duhovniških krogiti na Ruskem. Mnogo škofov in nadškofov agitira zoper okrožno pismo svetega sinoda, ki prepoveduje duhovščini pristopiti k političnim društvom. Nekateri celo zahtevajo, da se dovoli škoiijskim bratovščinam pečati se s propagando »patriotienih idej« med ljudstvom, ker na ta način je mogoče obraniti čistost vere ,v kmečkih masah in oprostiti ruske vasi iz rok »upornikov«. V Moskvi se je ustanovilo društvo ,za združitev vseh narodov, bivajočih v .veliki ruski državi. Naloga društva je proučevanje zgodovine, sedanjih razmer in potreb vseh narodnosti, ki bivajo na Ruske mv svrho, da se vzajemno združijo ■v povzdigo omike in gospodarskega blagostanja. Ustanovitelji društva so zastopniki raznih narodnosti: Rusi, PoFaiki, Nemci, Lotiši, Litevci, Judje, Gruzhici, Armenci itd. Med ustanovitelji nahajajo ,se imena: akademik Korsz, profesor Pogodin, A. Staehowicz, poslanca Milukov, Maklakov i. dr. Ustanovni občni zbor S. L. K. fl. ■24. t. m. zvečer ob 8. uri se je vrši! na Dunaju v hotelu »Post« v prvem okraju ustanovni občni zbor »Slovanskf lige katoliških akademikov«. Udeležila'so se ga po svojih zastopnikih vsa slovanska katoliška akademična društva, ki so Ligi že pristopila: »Češka Liga akademicka« v Pragi, »Spolek českych akademiku« v Brnu, »Hrvatska« na Dunaju, »Zarja«, »Danica« in »Slovenska dijaška zveza«. Hrvaško kat. akad. društvo v Zagrebu »Domagoj«, ki ne more pristopiti k Ligi, dokler pravil tudi hrvaška vlada ne potrdi, se je udeležilo zbora po svojem zastopniku. Poljsko kat. akad. društvo »Polonia« v Krakovu in lužiško akad. društvo v Pragi »Serbovvka« sta zbor brzojavno pozdravili. Slavnostni večer je počastilo s svojo navzočnostjo tudi več slovanskih kat. državnih poslancev, mej drugimi dr. Krek, dr. Hruban, dr. Stojan, dr. Sramek, dr. Myslivec in ministerijalni svetnik baron Pražak. Po otvoritvi so pozdravili v navdušenih govorih predsedniki vseh združenih društev, zastopnik »Domagoja« in zastopnik kat. poljskega akad. dijaštva: pozdravil je tudi podpredsednik »Združeni venkovskč mladeže v Cechach« g. Novak. Nato je podal tov. Stelč (»Danica«) poročilo pripravljavnega odbora, kjer se jc ozrl kratko tudi na zgodovino in cilje novega društva. Dva sta temelja, na katera stavimo svoje delovanje v novi »Zvezi«: katoliško svetovno naziranje in poznavanje razmer pri vsili slovanskih narodih. Brez teh dveh se nam zdi' uspešno delo na polju slovanske vzajemnosti nemogoče. Od spodaj zidati je treba začeti, ako se hoče, da se stavba prezgodaj ne zruši. V mladini je bodočnost narodov in ker smo si mi mladi postavili te idealne cilje, smemo z gotovostjo upati, da bodo prihodnja desetletja tudi vedela o tem. Misel, ustanoviti to zve'zo, se je sprožila že pred več leti v Ljubljani. Lansko leto je toliko dozorela, da so se sešii zastopniki vseh slov. kat. akad. društev o Binkoštih v Pragi, kjer so se sestavila pravila, ki so se pozneje vložila, a jih je v novembru 1. 1., ko smo bili žc sredi priprav za ustanovni občni zbor, ministrstvo zavrnilo, ker je bii tam naveden kot cilj razširjati slov. in katoliško idejo, a je vlada bila mnenja, da se za tem lahko skriva kak političen namen. Nato smo hoteli rekurirati pri državnem sodišču. Ker pa zadeva ni prišla v januarjevi seji na vrsto, smo pravila iz-premenili in šc enkrat vložili. Sedaj jih je vlada potrdila. To je kratka predzgodovi-na ustanovitve. Danes pa je Liga dejstvo; želeti ji moremo le naklonjenosti občinstva. posebno pa pravega razumevanja od strani dijaštva; le potem bo Liga lahko poroštvo boljše bodočnosti Slovanstva. V načelstvo imenuje vsako društvo za vsakih 10 članov enega zastopnika. V odbor, ki obstojr iz 10 odbornikov, ki stanujejo vsi na Dunaju, so izvoljeni: predsednik Ant. Smykal, phil. (Čeh); prvi podpredsednik Jan. Matyašik, iur. (Poljak); drugi podpredsednik France Stelč, phil. (»Danica«); za 7 ostalih odbornikov se je izbralo 2 Slovenca, 2 Hrvata in 1 Čeha, dalje še 2 Slovenca začasno toliko časa, da bo na Dunaju več katoliških Čehov in Poljakov. Pozneje so pozdravili v toplih besedah novo društvo baron Pražak, dr. Hruban, dr. Šramek, dr. Marakovič i. dr., posebno iskreno pa dr. Krek. Njega veseli novo društvo, posebno veliko upanje mu daje to, da so se tu združili mladi idealni ljudje, ki jih vodi nesebičnost in ljubezen do idealov. Brzojavno ali pismeno so pozdravili novo društvo: kat. akad. društva: »Polonia«, »Domagoj« in Serbo\vka«, »dalmatinsko katol. narodno dijaštvo«, uredništvo »Prada« v Varšavi. Prevzo. knez in škof dr. Anton Bonaventura Jeglič; dr. Alojzij UŠeničnik (za uredništvo » Čas«-a); dr. J. Gruden (za »Leonovo družbo«); dr. Lovro Pogačnik; Karol Pollak; Vilčm Bitnar (uredništvo »Meditace«) v Pragi; dr. Kou-dela, Brno; dr. Rožič v Ljubljani; g. V. Pukl v Maria Enzersdorfu pri Dunaju; dr. Srebrnič v Gorici; dr. Vinar v Zadru; dr. Mazanec v Pragi; Sedldk v Benešovem; grof Vojtech Schoenborn in prof. Kordac v Pragi; »Zveza telovadnih odsekov« v Ljubljani; »Krščansko-socialna zveza« v Trstu; »Literarni jednota bohoslovcu pražskydi«; Lit. jedri. bob. olomuckych; Lit. jedn. boh. v Litomčficah; bogosiovci v Budjejovicah; Zbor hrvatske duhovne mladine. Gorica; Bohoslovci Kr&love-hradečti; akademija sv. Karola sloveli, bogoslovcev v Gorici; ljubljanski bogosiovci. — Občni zbor je sklenil udanostni brzojavki na sv. očeta in na svojega prvega ustanovnika prevzv. gosp. kneza in škofa ljubljanskega. Celjani v pravi Ml. Vsem je znano, da je pred kratkim prišla v Prevaljalh na Koroškem slovenska posojilnica v nemške roike, in to po .zaslugi liberalno-narodnih zadrugarjev StPbler, Jošt et eetera. V vseh narodnih krogih na Koroškem, pa tudi izven Koroške -je vzbudil ta slučaj veliko ogorčenje nad delom celjskih zadrugarjev. Prišel je tudi v razgovor na občnem zboru .»Zadružne zveze« v Celju, ki se je vršil pre teč eni teden. Vprašalo se 'je, kaj je s ,to zadevo, na kar je vstal sam odbornik ie posojilnice g. Pristcm, zaupnik nem-.ško-nacionalne stranke- iji nje bivši kandidat, ter dejal, da posojilnica ni prešla v ■nemške roke, ampak da so vsi odborniki korenjaki (?) Slovenci. Kdo se temu ne smeje? »Straža« pišek temu: Oglejmo si vendar te slovenske korenjake bolj natančno. Prvi je Pristou, njega že poznamo; potem Stermitz, dolgoletni naročnik »Štajerca«, klobučar Jansekovič, ki govori s svojimi otroci samo nemško, gostilničar Paar, ki ima poleg nasprotnih nemških listov tudi slovenski list, ki se mu pravi »Staierc«. Kaj ne, lepi korenjaki! In taki korenjaki so seve tudi drugi odborniki. Prislovi pristaši, ki se bodo, izvzemši morda Le črnk a, slepo pokorili Prtetovi volji. Uotuveni škandali s podporami za Messino. Denar, ki ga je inozemstvo darovalo za Messino, je večjidel izginil v žepih laških politikov. Neoporečni dokaz temu je n. pr. tudi to, da je nedavno v seji laške zbornice v Rimu poslanec De Fetice bil primoran pripoznati, da je tudi nekaj njegovih političnih prijateljev pošteno goljufalo. Izdal je n. pr., da je njegov somišljenik, mestni svetovalec Galatioto v Cata-niji tako-le postopal: Oblasti so dale imenovanemu Galatiotu v oskrbo neko pet glav broječo plemenito, a popolnoma obubožano rodbino iz Messine za dva meseca. Mož je ljudi prehrani!, potem pa kot občinski svetovalec napravil srlno visok račun in ga predložil dotičnemu odseku mestnega svetovalstva. Račun pa je on kot funkcijonar tega odseka sam vidiral in dobil iz blagajne denar. Isti račun pa je dal potem še dvakrat od drugih oseb predložiti, ga vidiral in pustil izplačati. Temu Galatiotu so izročili tudi' 13.000 lir prispevkov iz Avstrije, za katere bi bil moral nakupiti živila, pa jih ni nihče videl. Pač škoda za vsak vinar, ki je šel iz Avstrije v Messino. • »Corriere d' Italia« pa objavlja 21. t. m. druge, še lepše reči. Znano je namreč, da je bila Messina silno bogato mesto. V palači barona Pennisi' so našli za 300 tisoč lir samega ženskega nakita, en sam collier gospe stane 150.000 lir. Vsegasku-paj so našli dozdaj pod razvalinami 100 milijonov lir. Kaj je s tem denarjem? Oni, ki je poveljeval mestu neposredno po potresu, je bil general Mazza. Kar so njegovi vojaki našli denarja in dragocenost, so znosili seveda skupaj, ker pa so zastonj čakali iz Rima natančnih instrukcij, so naredili vsak kakor je vedel in znal. Pri vsakem polku so hranili nekaj, tako n. pr. je 8. bersaljerski polk hranil črez 6 milijonov denarja! Polkov pa je bilo izpočetka nekako 12 v Messini. Ker iz Rima še vedno ni bilo nič instrukcij, se je veliko denarja razteplo — tudi posamezni častniki so ga hranili. Nekaj denarja so spravili na ladje, potem pa so vojaki, siti teh sitnosti, izročili denar uradniku finančnega ministrstva Callegariju. Ta revež hrani zdaj milijone bil že skozi vrata v parku pri paviljonu. Pričakoval je, ko ključi zarožljajo, da bo jetnica zaklicala, da bo vprašala: »Kdo je? Nič ... Ali je morda ušla, ko je videla, da se on toliko časa ne vrne?... Vrvice od ribiških mrež, katere je vtaknil v notranja vrata, so pričale, še vedno zapletene, da se jih ni dotaknila nobena roka. Na rahlo odpre vrata. Vstraši se; menil je, da je tujka mrtva, mrtva od strahu, od vtrujenosti in razburjenosti... Kaj je videl ?... Mirno je ležala na klopi, kakor kaka vtrujena žival, ki je gonila z veliko silo divjačino, pa se je varala. Glava ji je počivala na obeljenem debelem lesu; Francetu se je zdela ženska kakor pomlajena, otroška. Namesto petindvajset, prisodil bi ji bil osemnajst let. Silno se mu je sicer mudilo, da napravi odločen korak in stori že enkrat konec strašni negotovosti, vendar si Fran de Bessay ni mogel pomagati, da je ne bi par hipov opazoval v radovednosti, kjer se jc sočutje srečavalo z grozo. Na mirnem obrazu zdelo se mu je, da so izginili sledovi njenega hudodelstva zadnjih dni. Roka, ki je umorila — moriti, kako skrivnostna, strašna beseda — je visela ob klopi, ohlapna, mrtva, kakor roka male deklice. Dihala je redno in mirno. Nasprotje med tem mirnim spanjem in med tem, kar je vedel o tej ženski, Je mladeniču tako razburilo bolne živce, da jo je trdo prijel za roko in vzbudil. Pre- strašila se je. Videlo se ji je na obrazu, da je v borbi s človeško družbo. Pa spoznala je Franceta in hitro zopet mirne krvi rekla: »A, vi ste... Oni ljudje so odšli... Slišala sem jih, ko so se razgovarjali zunaj pred paviljonom. Obračali so ključ, pa notri niso prišli... Kmalu nato sem zaspala. Trudna sem bila in zelo lačna...« »Da, odšli so,« je odgovoril France, j »in jaz sem vam prinesel jesti in piti.« »Jaz nikdar ne pijem vina,« dejala je in odvrnila od sebe steklenico z vinom, ki jo ji je ponujal mladenič. »Dajte mi rajši vode od tam«, in pokazala mu je konec kabine, kjer so valovi jezera pljuskali ob ladijo. Prinesel ji je vode in spila je je poln kozarec; nato pa je pričela jesti kruh in meso s tako živalsko slastjo, da se je videlo, kako silno je bila jedi potrebna. Ko je to povžila, šla je po hodniku k jezeru ter si tam umila svoj obraz, obrisala se z robcem in se vrnila zopet nazaj. Ne da bi izgubljala čas s kakim za- ■ hvaljevanjem, rekla je s poudarkom, ki je I kazal, da je vsaka izgubljena minuta zanjo 1 nekaj upanja manj za rešitev: »Pripravljena sem ... Treba, da od- I hitim ... Priti moram do Straetligen, kjer me pričakujejo... S čolnom bova hitro . tam, a:ko mi vi pomagate veslati do . . .« I »Čc vam pa jaz nečem pomagati, če vam jaz ne pustim vze'ti ladije ?...« odgovori ji France! On je spremenil svoj glas, da bi opozoril tujko, da ne govori besed, kakoršne je ona pričakovala. Ona urno stopi po hodniku, se postavi predem, ga pogleda iz oči v oči ob svitu električne luči, ki je stala na mizi: »Ako vi nečete?...« ga vpraša, »kaj hočete s tem reči ? ...« »S tem hočem reči, da sem vso stvar premislil in da sem vam na razpolago pri vašem begu samo pod enim pogojem, in jaz imam pravico, da vam ta pogoj stavim. Vi mi morate priseči, da se od danes .zanaprej ločite od te prokiete sekte upornikov, h kateri pripadate, da sc nikdar več, zapomnite si, nikdar več ne udeležite kake zarote, da je zločin na nedolžnem Steenackersu zadnji vaš zločin in če ste dobili nalog umoriti generala Gorka, da tega povelja ne izvršite. Vi mi morate priseči. da hočete premeniti svoje življenje. Če ne...« »Če ne, vi sneste svojo častno besedo,« ga prekine tujka. Neka uporna grenkoba je bila čutiti na njenem glasu. »Požrite svojo častno besedo takoj,« je nadaljevala. »Braniti se ne morem in bežati, za to nimam več moči. Zvežite me! Ker ste pokazali tako lepo svojo pulicajsko dušo, vršite svojo dolžnost!... Nikdar ne prisežem na to, kar zahtevate od mene... Nikdar! Jaz nisem storila nobenega zlo* čina, storila sem le svojo dolžnost... Mogoče je, da sem se zmotila in da sem imela Steenackersa za Gorka, toda storila sem to v dobri veri. Mi smo v vojski in vsaka vojska zahteva žrtev. Ne, jaz ne prisežem, da bi morala prizanesti generalu Gorku, ako ga zalotim. Jaz namreč si ne morem misliti, da bi kdo svoje obljube ne držal. Ko sem vam obljubila, da se ne bom branila z orožjem, sem bila vsa prevzeta in so se mi smilile vaše solze, takrat ko ste me zaklinjali v ime in prilog svoje matere, tedaj sem bila iskrena. Dala sem vam dokaz za to... Vi, vi pa mi igrate komedijo. Vi ste sc sedai razkrinkali. Tem bolje ... Imejte svojo častno besedo, še enkrat vam rečem, imejte jo! Jaz imam skoro rajše, da ne držite besede. To bo zame dokaz več, koliko so vredni ti visoki krogi, katerim se tudi vi prištevate. Skoro bi se bila kesala svojih dejanj z ozirom na to, kar ste mi povedali o usodi svojega očeta. Tega kesanja me vi sedaj oprostite. Umorili so ga, vi pa mene izročite trinogom in midva sva — pobotana!« »Madame,« vzklikne mladenič, »ne govorite mi o mojem očetu. Ne skušajte me...« » laz vam nudim samo .izgovor za lo-povstvo, ki ste se zanj odločili. Čemu se vi pritegujete?« odgovorila je in nadaljevala z neko pikro ironijo in se izdaU z In milijone denarja in dragocenosti ter papirjev s pomočjo samo dveh poduradni-kov! Ta denar pa je razstresen po shrambah po celem mestu in kar je najbolj klasično, te vrednosti niso niti katalogizira-ne! Več kot tri četrtine lastnikov in dedičev ne bo nikoli prišlo do svojega! Saj se ne vč, kdo je denar našel, kje ga je našel, čegav je, kje je shranjen, kdo ga ima itd., itd.! Koliko pa je pokradenega, seveda nobeden ne ve, saj je Messina bila dobra dva meseca brez vsake kontrole. Državni zbor. Dunaj, 27. junija 1909. Napovedana obstrukcija. V ospredju politiškega položaja je vprašanje o po akcijski skupini »Slovanske Unije« napovedani obstrukciji poslancev »Slovenskega kluba« in pa čeških agrarcev. Nemško časopisje je preplašeno. Kar samo sebi ne more verovati, da se upajo dozdaj toli prezirani, toli zaničevani Slovenci nastopiti odločno za svoje pravice. Niti tako surovo ne pišejo, kakor navadno, kadar se pečajo s Slovani, seveda z redkimi izjemami. Pisarjenje nemških listov je precej ponižno, kar dokazuje, kako da se napovedane obstrukcije boje. Tolažijo se, da razpade »Slovanska Unija«. Koliko so vredne te tolažbe slovanskih nasprotnikov, nam kaže dr. Šu-steršičeva izjava, ki jo objavljamo na uvodnem mestu. Konferenca Aehrenthaia z načelnikom S. L. S. dr. Šusteršičein.. Listi poročajo, da jc konferiral zunanji minister Aehrenthal z dr. Šusteršičein glede na pooblastilno postavo. Mi smo se informirali jn potrjujemo, da se ie pri konferenci, ki je trajala do dve uri, res razpravljalo o tej zadevi. Gosposka zbornica Je včeraj odobrila proračun. Avstrijski velikaši so sicer hvalili Bienerthovo vlado, a vmešali so tudi precej pelina. Baron Baernreiter je utemeljeval svoj predlog glede na organizacijo bosanske in hercegovske uprave in pa kmečke odveze. Govornik je ostro bičal agrarno banko in pa statut ter določilo, da se postavijo v službo agrarne banke okrajni uradi, tisti banki, ki bo jemala 10 odstotkov od kmetov. Protestirati se mora, da se sploh da kmečka odveza v roke zasebni banki. Baeru-reither je govoril v milejši obliki, kar sta naglašala v poslanski zbornici dr. Šusteršič in pa dr. Krek. Govorili so še Skene, dr. Grabmayr, dr. Randa, knez Sclnvar-zenberg, finančni minister Bilinski in Bienerth. ALI S KOŠUTOM ALI BREZ NJEGA ? Ogrska kriza se nahaja v sledečem stanju: Weckerle vodi s svojim kabinetom posle samo začasno. Koalicije strank, kakor je dozdaj obstojala, ne bo več mogoče obnoviti. Gre se zdaj za to. katera stranka, oziroma katere stranke bi bile v stanu sestaviti vlado, ki bi akceptirala pogoje krone, ki se v glavnem koncentrujejo okoli takojšnjega izveder.ja volivne reforme, brez katere se krona z Ogri ne pogaja o nobeni narodni zahtevi, najmanj pa šc govorjenjem, da je bila ali da je še študentka. »Vi ne boste samo navaden Judež. Vas bodo smeli imenovati Oresta ali Cida.« »Torej vi ne vsprejmete mojih pogojev?« jo vpraša. »Ne!« »Vi mi nečetc obljubiti, da ne botc več izvršili novih umorov?« »Ne!« »Dobro tedaj! Vi ne greste odtod drugam kakor kamor zaslužite ...« jc dejal. Naglo, kakor da bi se bal, da ne pohiti za njim in ne poskusi uiti v park, je bil pri vratih; hitro jih odpre in zaklene za seboj, kakor zadnjič, vendar ne tako hitro, da ne bi slišal, kako je znotraj jetnica z za-jričljivim zasmehom slovesno izrekala besede: »Jaz vam dam častno besedo, da storim vse, kar je v moji moči, da vas rešim ... Ah, verujte mi... Jaz sem vam zastavil svojo besedo in jaz jo držim. Storim vse, kar je po človeško storiti mogoče.« France je čul te besede, drugo za drugo, ki jih je nedavno on njej slovesno govoril na istem mestu v paviljonu. Mme. Noetsved jih je z namenom izgovarjala počasi, kakor bi jih slovkala. Iz vsake besede izvil se jc tak zaničljiv zasmeh, da ie sinu častnikovemu od sramote vsa kri Šinila v glavo. Vse se je obrnilo v njem in bilo mu jc kakor da bi bil dobil pljusko v obraz. Instinktivno pognan po tem vrtincu, ki je bil silneiši nego vse njegovo razmišljanje, nego vsa njegova načela, on odpre zaprta vrata in brez kake besede v pojasnilo, brez očitanja, brez tožbe stopi v ladijo, rekoč: o neodvisni banki in mažarskem arniad-nem službenem jeziku. Košut je pripravljen te pogoje sprejeti, toda temu sto e nasproti velike težkoče; krona neodvisni stranki ne zaupa in zlasti tega noče, da bi Košut bil ministrski predsednik, drugič pa neodvisna stranka sama ni edina o tem, ali odgovarja njenemu programu, da sprejme pogoje krone. Lukacs se je s Košutovci v imenu in po naročilu krone pogajal, ni pa še nič dosegel, kakor pravijo najnovejša poročila. Predvčerajšnjim in včeraj je ccsar Lukacsa sprejel in o teh avdijencah se poroča: Duna j, 27. junija. Sobotno poročilo pl. Lukacsa, ki je cesarja obvestil o svojih pogajanjih z ogrskimi strankami, tvori predmet temeljitega proučavanja od strani krone. Cesar je v soboto Lukacseva izvajanja vzel na znanje, v nedeljo dopoldne pa poklical k sebi barona Aehrenthaia. Nato je popoldne dal poklicati zopet pl. Lukacsa, ki je bil pri cesarju nad poldrugo uro. Zurnalistom je pl. Lukacs nato dejal, da ga jc cesar imenoval oficielno za njegovega zaupnika — homo regius — in, mu poveril nalogo se odzdaj z neodvisno stranko oficielno pogajati. Drugega Lukacs ni povedal; samo to je omenil, da treba vse poizkusiti, da se kriza mirno reši in da odpotuje še danes (nedeljo) v Budimpešto, da izvrši od krone poverjeno nalogo. Poučeni krogi trdijo, da je Lukacs cesarja obvestil, da najbrže ne bo mogoče vlade sestaviti sporazumno z neodvisno stranko in da bo treba seči po že dolgo pripravljenem sredstvu, da se bo imenovalo ministrstvo iz bivše liberalne stranke, ki bo program krone izpeljalo brez, oziroma proti neodvisni stranki. Cesar je Lukacsu najbrž naročil, naj. preden pade odločitev v slednjem smislu, še enkrat zadnjikrat poizkusi pridobiti neodvisno stranko, da se izogne konfliktu. Treba bo torei še nekako en teden počakati, da se položaj razjasni. Dnevne novice. '+ Ne odnehati. Nekaj časa sem smo bili po razmerah prisiljeni, da smo se večkrat prerekali s »Slovenskim Narodom«. Danes smo pa v prijetnem položaju, da se s »Slovenskim Narodom« strinjamo glede na njegov sobotni članek »Ne odnehati«. »Narod« v tem članku popolnoma odobrava boj jugoslovanskih poslancev zoper enostransko rešitev slovenskega in italijanskega vseučilišča. Konstatira, da so takorekoč v zadnjem trenutku postavili v proračunskem odseku Gostinčarja na barikado, da z obstrukcijskim govorom zadrži razpravo in onemogoči sklepanje. Smisel vsega članka je, da morajo Jugoslovani na vsak način preprečiti ustanovitev italijanske pravne fakultete, če se ne da obenem tudi Slovencem enaka visoka šola. Tako »Narod« na drugem mestu. Nekoliko drugačen pa je »Narod« že v .ravno tej števiki v svoji notici 4- Čudna pota klerikalne politike. Tu pa piše: Politika, ki so jo začeli delati klerikalci, nam ni posebno ugajala, najmanj pa so nam ugajali surovi osebni napadi ar. Šusteršiča na finančnega ministra Bilinskega. Usiljuje se nam mnenje, da delajo klerikalci v državnem zboru politiko, pri kateri se jim gre samo za strankarske namene.« Evo jih, naše liberalce! Na eni strani bi radi. naj »ne odnehamo« v boju proti italijanski fakulteti, ki jo hočejo dati vladne stranke Italijanom v zahvalo, ker so glasova i proti Slovanom glede na oderuško banko, na drugi strani jim pa ni prav, če nastopamo proti Bilinskemu, ki je jzdal našega bosanskega hercegovskega slovanskega brata oderuški agrarni banki, ki jo obsoja v gosposki zbornici nemški liberalec, ki je bolj pravičen kot »Narod« in pove, da se ne sme več tako delati, da bi morali plačevati ubogi bosansko-hercc-govski kmeti oderuški banki desetodstot-ne obresti. Cc bi bilo po »Narodu«, bi menda moral dr. Šusteršič stisniti roko dr. Bilinskemu, kakor jo je stiskal Hribar zakletemu slovenskemu nasprotniku Stiirgkliu. Tako. kakor postopa Hribar in kakor postopa Ploj, tako se ne sme postopati, kadar se branijo naše najvitalnejše narodne koristi. Ker hoče »Narod«, naj jugoslovanski poslanci ne odnehajo v boju proti italijanski fakulteti, če se istodobno ne da slovenska fakulteta, zato pričakujemo, da ožigosa člana proračunskega odseka. dvornega svetnika dr. Ploja. ki se ne udeležuje boja v proračunskem odseku proti italijanski fakulteti in se je zadovoljil le s kratko, suho izjavo, dasi je bil dolžan, da vleče razpravo, kakor to dela Gostinčar in da ne govori samo 10 minut, kakor je to storil v proračunskem odseku. »Nc odnehati«, piše »Narod«. Res, odnehati se ne sme v boju proti vladi, ki izroča bosan-sko-hercegovskcga Slovana mažarskemu judovskemu oderuhu, po svojih strankah pa tržaškega Slovenca italijanski iredenti, ki bi se po italijanski fakulteti zdatno oja-čila v Trstu. Naši poslanci niso odnehali in ue bodo izdali slovenskih koristi. «N'a-rod« nai skrbi, da ne odnehata Hribar in 1 Ploj, ki se nista upala glasovati proti pro- računu tistega Bilinskega, ki je bosanske kmete in celo Bosno izdal Mažarom. '+ To so radikalci! »Slovenski Narod«, je najbolj radikalen slovanski list, kakor pravijo. Posebno, ko je Bienerth v svoj kabinet sprejel Stiirgkha in Hochenbur-gerja, je »Narod« od narodnega ogorčenja kar besnel, požiral bajonete, metal vlade, preobračal monarhijo itd. Slovesno je rotil slovenske in slovanske poslance, naj ne nehajo, dokler ne vržejo vlade in naj se plazovi >z gora nanje pogrezajo. Toda nekaj časa sem je »Narod« umolknil in komaj priobčeval poročila iz državnega zbora. Liberalni radikalizem je ostal velik pri malenkostih, a tu, kjer se gre res za velike stvari, je pocenil kakor polita kokoš. Zadnjo soboto pa je »Narod« prišel s pravo barvo na dan: njemu ne ugaja radikalizem poslancev S. L. S., zlasti pa mu .niso všeč »osebni« napadi na Bilinskega. Slovenci, pravi, bomo udarjeni, ako se bo obstruiralo proti vladi. Čudno govore ljudje, ki so še nedavno zastopali stališče, naj magari, vrag vse vzame. Nerazumljivo je dokazovanje liberalcev, da bomo Slovenci z obstrukcijo proti Bienerthu udarjeni, ko vendar Slovencev nihče ni občut-nejše udaril kakor slovenski liberalci s septemberskimi demonstracijami in kr-vavoognienim pisarenjem njihovega glasila. Najbolj misteriozno pa je, da se »Sl. Narod« poteguje za Bilinskega, kateremu je še nedolgo temu strahovito zabavljal. Kdo bo zdaj »Narodu« verjel, da jc tudi zato proti opoziciji, ker poslanci S. L. S. Bilinskega surovo in osebno napadajo? Prvič, je »Narod«, kar se tiče rahločutno^ sti in ncosebnosti pač najmenj kompetent-na instanca na svetu, drugič pa napadi poslancev S. L. S. na Bilinskega niso nikdar bili nc sirovi nc osebni, o čemur se je lahko vsak prepričal, ki je njihove govore bral. Razlog, da sc »Narod« poteguje za moža, ki je Mažarom prodal bosanske brate, za katere se jc »Narod« za časa aneksijske krize tako silno potegoval, je enostavno to, da — Hribar brez finančnega ministra ne more izhajati. Hribar si namreč ravnozdaj prizadeva, da bi od Bilinskega dobil nekaj koncesij, s katerimi bi se mogel v Ljubljani zopet postavljati in si utrditi svoj mandat. Taka je stvar. Liberalno obnašanje ni nikogar presenetilo; vsak vrabec na Slovenskem ve, da so naši liberalci odnekdaj bili radikalni le tako dolgo, dokler se je šlo za njihove osebne koristi. Na skrivnem so bili v varstvo svojih deželnozborskih dijet zvezani z Nemci, javno pa so jih pobijali. + Dr. Barnreither je 26. t. m. med splošnim odobravanjem v gosposki zbornici, ki je prav gotovo vse kaj drugega kakor radikalna, ostro prijemal bosansko mažarsko banko in jo označili za nezaslišano oderuštvo: »Slovenski Narod« pa, ki se hvali, da je veleradikalen in posebno za pravice Bosne vnet, brani Bilinskega, ki je Burianov prvi sokrivec. To je res zanimivo, da dvorni svetniki in bivše ekscelence v naši gosposki zbornici globoko osramotč »Narod« in prekašajo v rad kalnosti »najradikalnejši« list cele monarhije . . . + Shod »Kmečke zveze« v Šmartnem ob Savi. Včerai popoldne se jc vršil zelo dobro obiskan shod »K. Z.« v Šmartnem ob Savi pri Kebru. Shod je otvoril načelnik K. Z. poslancc Miha Dimnik, ki je govoril o delovanju K. Z. v preteklem letu. Na praktičnih primerih je razjasnil, kaj je sklepala K. Z. v svojih sejali in kaj tudi dosegla. Nato govori tajnik S. L. S. dr. Rožič o političnem položaju z ozirom na domače razmere in stranke, ki jih imamo v deželi. Govori o pogubnosti liberalizma in socialne demokracije za slovensko ljudstvo, ovrže neresnične trditve in obljube liberalcev in rdečkarjev, ki so jih združeni raztresali in ponujali zadnje ča^e po Mostah in po Vodmatu, samo zato, da bi dobili občino popolnoma v roke. Govori o potrebi napredka v kmetijskem stanu; omenja velik pomen zadružništva, ako so kmetje prebujeni in če imajo smisel za zadružno delovanje. Končno omenja razliko interesov meščanstva in kmečkega stanu ter navdušuje navzoče k trdni, zavedni, močni, medsebojni organizaciji, ki je zlasti za kmete dandanes prepotrebna in vcle-važna, ko se vse združuje in napreduje. Govoru je sledilo živahno odobravanje. Kaplan Petrič govori o razmerah, ki jasno predočujejo žalostno gospodarstvo domače občine. Zato vse navzoče pozivlje k skupnemu nastopu proti skupnemu verskemu in narodnemu sovražniku: liberalizmu in socijem. — Na shodu je bilo tudi par nasprotnikov, ki so tudi dobili besedo, toda poslancc Dimnik in dr. Rožič sta jih tako spretno in uspešno zavrnila, da so takoj z zadovoljstvom umolknili. Shod je bil zelo dobro obiskan in tudi zborovanje samo je bilo zelo živahno in razborito. Poslanec Dimnik pa je pokazal, da je dober kmetski poslanec in govornik ter da zna kmetske shoie jako spretno in taktično voditi. Njegov nastop je vsem ugajal, čeprav je bil prerok v domači vasi. Na shodu so bili navzoči polsestnikii-kmetje iz Šmartna, Jarš, Hrastja, Ubrij, Snebrja in Most, tako da sta bili obe sobi pri Kebru nabito polni. 4- Shod liberalne stranke v Novem mestu v soboto, dne 26. t. m., je bil zelo klavern. Prišlo je nekaj radovednežev in osebnih prijateljev dr. Tavčarja. Bilo jih jc do 80. Seveda, da debelega deželnega užkkarja in protektorja novomeških uradnikov glede stanovanj »Dolenjca« ni manjkalo. Gledal je, da sc jc prvi vrinil do dr. Tavčarja ter glasno odobraval njegova .izvajanja. Predsedoval je novomeški župan g. Ogoreutz, kakor se je opaziio, ne s posebnim veseljem. G. predsednik je povdarjal, da se le malo čuje o delovanju narodnonapredne stranke. Kakor po navadi, lopnil je dr. Tavčar takoj po klerikalcih, posebno dr. Lampeta je imel v želodcu; imenoval ga je deželnega finančnega ministra. Pravil je. da bo dr. Lampe na sodni dan moral težak odgovor dajati, ker ne pusti libcralcc pri miru. Rotil je meščane, naj ostanejo zvesti in vztrajni naroduonapredni stranki, da se meščanu nc bo tako godilo, ko kmetu, češ, da je kmeta »klerikalna stranka« že oopolnoma izsesala. Deželnega glavarja Šukljeta imenoval je mrliča na krasno ovenčanem odru — gotovo je Tavčar to sam od sebe mislil, pa mu je prišel Šuklje na Jezik —; pač lapsus lingue. Med drugim je dr. Tavčar tudi pravii, da jc Potiorek cesarja pridobil. da je daroval za nemško gledišče 20.000 kron. Primožič je bil s svojim »govorom« kmalu gotov ter obljubil meščanom kmalu »velik« obrtni shod. Obrtnikov je bijo na shodu le kakih 15. Mizarski mojster in ljubljanski občinski svetnik Primožič je govoril kakor se nam poroča za bojkot, češ, da naj se obrtniki, pristaši S. L. S. prezirajo pri naročilih. To jc res lepa obrtna skupnost. In tak mož govori časih za slogo vseli obrtnikov. Liberalna stranka je prav storila, da je Primožiča pripeljala v Novo mesto. S tem velcumom je tudi Novomeščanoin pokazala, kake ljudi ima v Ljubljani. Za take modrosti se Novomeški obrtniki ne bodo zavzemali, naj jih napredni ljubljanski obrtniki obdrže sami zase. Novomeški obrtniki, kakor čujemo, so storili sami korak, ki jih pelje k slogi in politični zavesti v novoosnovanem mojsterskem društvu, katero prične v kratkem poslovati. V tem društvu nc bode nobene politične razlike med člani, glavno bode to, da obrtniki delujejo eden za drugega. S tem shodom si je zadala stranka sama sebi moralično zaušnico. Trezen politik je lahko sprevidel, da so postala vroča tla za liberalno stranko v Novem Mestu. Sedaj se prav nič ne čudimo, ko se niti nje zaupniki ne strinjajo več s stranko, ki nima nikakega smisla za trezno delovanje. -j- Kako postavljajo liberalni rdečkarji kandidate. Liberalci in socialni demokrati so za občinske volitve v Mostah postavili dva moža-posestnika iz Šsnartna ob Savi kot svoja kandidata pri občinskih volitvah. Oba posestnika sta včeraj na shodu povedala, da o tem nič ne vesta, in da jih ni nihče o tem kaj vprašal in protestirata proti takemu samolastnemu postopanju rdečkarjev in liberalcev. Ta dva posestnika sta Franc Avšič in Ivan Zaje, ki sta včeraj izjavila, da ne kandidirata im da bosta volila kandidate, ki jih jc včerajšnji shod postavil. Tako delajo liberalci in socialni demokratje. Da, to je svobodna Lauterjeva šola in občina. — Možje na noge v sredo vsi kot en mož ter pokažite, da ne marate takih svobodomiselccv v svoji občini. + Ljudsko šolstvo. Imenovani so nadučitelji: Fortunat Lužar v Izlakah, Vinko Brus v Budanjah, Jožef Kobal v Grahovem. — Daije so imenovani: Za Loški potek: Karolina Grilc-Dostal, Senožeče: Henrik Paternost, Planina pri Vipavi: Ana Dragatim, ZaimeSko: Angeia Grčar, Št. Peter na Krasu: Ana Fajdiga, Doberniče: Marija Arh, Studeno: Marija .Carli, na nemški mestni šoli za deklice v Ljubljani: Marija Detela, na drugi mestni šoli za dečke v Ljubljani: Avgust Pire, katehet v Ljubljani: Evgen Legat, Toplice .pri Zagorju: Ivana Simončič, Velike Lašče: Ana Fink-Šuflaj, Postojna: Leopold Bablcr, Škofja Loka: Ivan Pianecki in Josip Lampe, Št. Gotard: Vi jem Rožič, Peče: Angela Ceučič, Cerklje: Anton Lomšck, Sestro: Ana Bizjak, Ig: Albina ,Rupnik, Bukovšica: Ivana Mrliar, Preddvor: Angela Miklavčič, Višnja gora: Friderik Drmcij; — Prestavljeni so: Janko Zirovnik iz Št. Vida pri Ljubljani v Borovnico. Janez Perko iz Suliorja v Št. Lenard nad Škofjo Loko, Karol Piki iz Mirne .peči na Suhor. — Pokoj se dovoli Jožefu Pintarju na Grosupljem in J. Požar ju na Dobrovi. --- Strokovni učitelj na meščanski šoli v Postojni ic postal J. Lahajnar. — Šola v Bukovju sc razširi v dvorazred-nico, šola na .icžici v trirazrcdnico. —• RekuTzu občine in krajnega šolskega sveta v Tunjicah radi zgradbe novega šolskega poslopja je deželni šolski svet toliko ugodil, da se odloži zgradba do leta .1918.. dotedaj pa nabira denar z letno doklado. koto pred tridnevnim Jubilejem liberalnega pevskega društva »Slavec« priobčil sledečo notico: »Poročajo nam: Te dni se je vodja tukajšnje nemškutarskc klike dr. Eger obrnil na klerikalce s prošnjo, naj bi se klerikalci ne udeležili manifestacij pri Jutrišnjih pevskih svečanostih. Dr. Eger je klerikalcem v nasprotnem slučaju baje zagrozil, da bodo sicer Nemci prekinili svojo kooperacijo s klerikalci. Z ozirom na to intervencijo je včerajšnji »Slovenec« priobčil poziv, naj klerikalni posestniki hiš ue razobesijo zastav. Toliko v ravnanje!« — Cela notica je seveda, kakor se na prvi pogled že iz njene .stilizacije l— »poročajo nam« —) in priložnostne oblike spozna, nizkotna laž. Njen namen je Čehe iu Hrvate, ki so prišli k >»Slavčevrm« slavnostni in slovenskih razmer nič ue poznajo, haranguirati proti nam in izrabljati njihovo narodno čustvovanje v prid polomljeni liberalni stranki. Ampak »Narod« tudi s takimi sredstvi ue bo zakril pogodbe z Nemci in Hribarjevega podpisa na njej. »Toliko v ravnanje!« — pravi »Narod«. Kdor še ne ve, kaj to pomenu naj tove, da je to žargon najnovejše maiiije, ki so jo naši liberalci zadnji čas organizirali in bi se dal prestaviti nekako: »Pobijre jim šipe!« ali kaj podobnega. »Narodova« notica ie toliko .vredna kakor če bi 11. pr. mi poročali: Gospod Miroslav Malovrh se je včeraj za-ročli z gospo Lino Krcuter-Gallč. Razlika je samo ta, da je v »Narodovi« laži veliko več infamnosti, čemur pa se seveda nobeden ne čudi. -!- Laž ima kratke noge. V »Gorenjcu« je nekdo pisal, da je dobil deželni šolski svet nos od učnega ministrstva zaradi sklepa, da se nadučitelj Zirovnik prestavi iz St. Vida, da se je dež. predsednik skesal itd. ter je hotel terorizirati deželni šolski svet. Ta laž je imela kratke noge, kajti, kakor se nam poroča, je danes deželni šolski svet v resnici Zirovnik a prestavil i'z Št. Vida v Borovnico. Želimo le, da bi se Zirovnik v Borovnici dobro vedel kot učitelj, pa mu gotovo ne bo nič hudega, a tako liberalno agitacijo, kakor v Št. Vidu. naj pusti pri miru! + Za žužernberški okraj. Za izredne potrebe žužemberškega okraja, ki je zlasti ,glede potov jako na slabem, je dovolila država 20.000 kron podpore. + Zlet Orlov v Radoljico je preprečilo skrajno neugodno vreme. Zato je Slavnost preložena na prvo nedeljo v septembru. Odsekom pošlje predsedstvo Z. T. O. pravočasno navodilo. -f 80:etnico svojega rojstva je obhajal 26. t. m. goriški deželni glavar dr. Al. Pajer de Moirriva. Član deželnega odbora je že 4S let. Mišljenja je laško-libe-ralnega. -i- Kako Čehi darulejo za svoja društva? Program za nabiranje jubilejnega daru za »Narodno jednoto« je sledeči: 1. Vsaka češka občina da za vsakega svojega prebivavca 2 vinarja. 2. Vsa češka društva in klubi dajo za vsakega člana vsaj 10 vinarjev. 3. Vsak dijak, dclavec in člani političnih društev daio po svojih organizacijah po 10 vinarjev. 4. V vseh uradih in šolah se bo tudi nabiralo: dninarji in služabniki dajo po 20 vinarjev, uradniki, učitelji in profesorji najmanj po 50 vinarjev. 5. Vsaka banka in hranilnica da darilo, ki odgovarja njenemu lanskemu čistemu dobičku. Poedinci, ki darujejo po 50 kron, dobe lepe umetniško izdelane diplome. Dozdaj se je nabralo na ta način okrog 45.000 kron. — Kdaj bomo na Slovenskem prišli do podobnih dejanj?! — Srednje šolstvo. Naslov profesor je dobil realčni učitelj Boltazar Babler v Idriji. — Slovensko izobraževa no društvo in Miadeniška zveza v Slov. Bistrici priredita dne 18. julija v hotelu »Avstria« veliko narodno veselico. Čisti dobiček je namenjen za narodne namene. Miadeniška zveza se že pridno pripravlja za to veselico. Da bodo videli Nemci in nemčurji, da še živi slovenski narod, ne pozabite priti 18. julija v Slovensko Bistrico. Bo mnogo zanimivega. — Cirilico izključijo s prihodnjim šolskim letom iz vseh ljudskih šol na Hrvaškem in sc nove knjige baje že tiskajo. — Liberalno časopisje. »Notranjec« in »Naš list « in »Belokranjec« so prene-haii izhajati. Namestu teli prične meseca julija izhajati »osrednje kmečko glasilo« »Slovenski Dom«. — Naročila za kolke »Na pomoč bratom ob meil« sprejema g. Anton Volta, blagajnik »Gospodarske zveze« v Ljubljani. — Prvi slovenski doktor živinozdrav-iilštva. Danes jc bil na c. kr. živinozdrav-riški visoki šoli na Dunaju promoviran za doktorja gosp. Anton Lampret, deželni okr. živinozdravnik v Braslovčah na Štajerskem. G. Lampret. ki je naš rojak, doma i v. Zatičine na Dolenjskem, je prvi slovenski doktor živinozdravništva. Čestitamo ! — Pogumen slovenski častnik. Dne 23. t. m. kopalo se je kakor navadno mno-go ljudi pri morskem obrežju Sacorgiana, I med njimi tudi deželnobrambovski stotnik Dorn. Nepoziiajoč še' morske lastnosti, upal si je preveč v morje, kjer ga prehiti velik val, ga vrže proti kraju, a mu nc dovoli na suho. Tu je jel klicali na pomoč, kakor tudi njegova na bregu stoječa gospa. Mlad praporščik, Slovencc Dekle-v a, videč nevarnost, skoči v peneče se valove in reši življenje že pojemajočemu stotniku. Dne 25. t. m. rešil je isti g. praporščik neko gospo ob ravno taki nevarnosti iz hladnega valovja. Čestitamo mlademu junaku! — V Mengšu so bili včeraj štirje občni zbori. Občni zbor »Hranilnice in posojilnice«, potem »Mlekarne«, »Kmetijske (strojne) zadruge« in končno »Slamnikar-ske zadruge«. Pri tej priliki predavala sta mlekarski nadzornik gosp. Legvart in poštar Ravnikar o mlekarstvu in živinoreji. Obširno poročilo sledi. — VeS 53. polk v Zagrebu ima en dan zapora, ker je fml. Danki pri defileju ob priliki spomina na Kustoco pri enem vojaku opazil na adjustaciji hudo nepravilnost. Ubogi polkovnik in pa stotnik dotične kompanije! — Osmina po rajnem gospodu župniku Ivanu Juvauu v Spodnji Idriji bo v četrtek 1. julija ob 9. uri. — Nagrade iz Metelkove ustanove je priznal c. kr. deželni šolski svet učiteljem: Janez Grad, Fr. Rant, Ivan Štrekelj, Jak. Zebre, Martin Hmnek, Fr. Zagorc. Nagrade iz zaklada bivšega vrtnarskega društva dobe učitelji: Fr. Hogler, Fr. Črna-goj, Mat. Bartl. — Potrdila na pobotnicah penzijoni-stov. Glasom naredbe finančnega ministrstva z dnč 5. junija 1909, izdane sporazumno z ministrstvi za notranje zadeve, za nauk in bogočastje in za javna dela in z najvišjim računskim dvorom ter objavljene v državnem zakoniku od 12. junija 1909 pod štev. 85, zadevajoče predpise, ki naj zabranijo nepristojna izplačila pokojnin. odpadejo od 1. juli a 1909 dalje posebna potrdila voditeljev matrik o življenju, bivališču, udovstvu ter o nepreskrb-Ijenosti onih strank, ki uživajo vzgojeval-nine, sirotnine ali miloščine. Izplačujejo se pa vzgojevalnine in sirotnine Samo pod pogojeni, da dotična stranka (pri vzgoje-,valnicah: mati, varuh aH skrbnik, pri si-rotninah: varuh ali skrbnik, pri sirotah pa, ki so bile spoznane za polnoletne, one same) poda na pobotnici sledečo izjavo: a) pri vzgojevaininah: da otroci žive, da so nepreskrbljeni in da 'se nahajajo v njeni .oskrbi, b) pri sirotninah: da sirote žive jn da so nepreskrbljene. Pogoj pod točko a) ie glede oskrbe izpolnjen, da le stranka, ki ima pravico do dviganja, skrbi za pre-hranitev otrok; da bi živeli v neposredni njeni oskrbi, ni potrebno. Prav tako mora ona stranka, ki uživa miloščino pod pogojem, da je nepreskrbljena, pOdati na pobotnici izjavo, da nepreskrbljeiiost še ,vedno obstoja. Pri miloščinah, dovoljenih za študije ali izučitev, morajo biti pobotnice od v to poklicanih činiiteljev koncem vsakega učnega tečaja (polletja itd.) potrjene glede obiska in zadovoijujočega učnega uspeha. Pri strankah, ki se nahajajo ,v državnih izgojevališčih, 'izobraževališčrh ali preskrbovališči'h potrdi nepreskrblje-nost oziroma spodobno vedeire in učni ,uspeh predstojništvo zavoda. — Goriški vodovod. Mesto Gorica dobi nov vodovod, in sicer nameravajo zajeti v ta namen 85 litrov vode na sekundo iz izvirkov potoka Hubelj pri Ajdovščini in šturjah ter izpeljati vodo po ,ceveh ob občinski cesti do Sturij in potem ob kranjsko-italijanski državni cesti do Gorice, kjer se zavije vodovod pri >Rdeči hiši« na občinsko cesto in vodi do Rafuta v Gorici. Ker je izvirek Hubelja na Kranjskem, se je udeležil vodopravne obravnave tudi kranjski deželni odbor po dež. stavb, nadsvetniku Klinarju. Po intervenciji deželnega odbora je zagotovilu vasema Šturje in Trnje na Kranjskem brezplačen vodovod, ki se bo tudi na stroške goriškega vodovoda vzdrževal. — Ocl Sv. Jožefa pri Vrhniki. Na občinski poti pri Sv. Joštu so izvršeni štiri novi mostovi. — Smrtna kosa. Po kratki, a mučni bolezni — bila je solnčarica — je umrl v noči od torka na sredo v Gorcnjevasi pri Kanalu občespolštovani posetnik Anton K r i ž 11 i č v 53. letu svoje dobe, ki zapušča vdovo in 7 nedorastlih otrok. Pokojnik je bil brat šolskega svetnika in ravnatelja ženskega izobraževališča v Gorici gosp. Štefana Križnica. — Umrl je v Šem-,pasu 86-letni večkratni župan gosp. Josip Cematič. — »Učitelj Flachsinann« zabranjen ? Minoli teden se je imel v Spljetu predstavljati »Učitelj Flachsmann«, a policija je predstavo prepovedala, češ, da bi vsled nje še bolj ne narasla nejevolja proti ravnatelju spljetske trgovske šole. Ta mož si je namreč po vseh svojih lastnostih med ljudstvom pridobil ime »Flachsrnann« ... — Umrl Je v Šmartnem pri Litiji 90 let stari Franc Mandelj, poštenjak, do-broznan po Dolenjskem, kjer je prodajal sekire, motike in vsakovrstno orydje. AKo š2 niste, m odpoiljite tohol ■ naročnino na H „?L0VENCA"! I Vsak čltatelj naj pridobi ne- fig Kaj novih naročnikov. Up IHHMBMMB—MI Štajerske novice. š Hotel »Pri belem volu« v Celju. Pri tem na Štajerskem prvem slovenskem podjetju so se izvršile v zadnjem času .večje Izpremembe. Lokal, kjer je imel prejšnji lastnik Terschek trgovino z ičst-vinaimi. se je prenaredil in opremil z modernim pročeljem ter oddal za trgovino s papirjem gg. Goričarju in Leskovšeku. — V gostilni se toči haloško, bizeljsko, Št. Petersko (p. Sv. gor.) vino, naročeno direktno iz vinogradov. — Razni hodniki in razne sobe so se prenaredile. — Za po-Jetni čas se je priredila vrtna dvorana s senčnatim vrtom. Tako lahko hotel ustreza vsem zahtevam. Zato pa je narodna dolžnost vseh Slovencev, da podpirajo to podjetje. š Nova trgovina v Celju. G. Goričar, trgovski popotnik in g. Leskovšek, poslovodja v Zvezni trgovini v Celju, otvorita v hiši »Pri belem volu« trgovino za papir jtd. Pozdravljamo to novo slovensko podjetje, zlasti ker sta se ga lotila odlična strokovnjaka. š Samoumor. Frangeš Marija iz Jablan se je nekoliko od Pragarskega proti Ptuju vrgla pod vlak, ki ji je nogo in roko odrezal. Njeno življenje ni bilo vzgledno. Kot mati štirih nezakonskih otrok bala se je novega osramočenja, ker je napisala na listek, da je N. nedolžen. Slaboumnost in jeza sta jo gnali v nesrečno smrt. š Umrl je Adolf S t u r m, c. kr. polkovnik v pokoju. š Umr'.a je v Ptuju davkarjeva vdova gospa Eliza Laibacher. ljubljanske novice. Ij Poročil se je g. Luka Kalan, čevljarski mojster, z gospico Josipino Vičič. Bilo srečno!, lj Oddelek vojaške godbe1 27. pešpolka se je odpeljal včeraj zjutraj pod vodstvom godbenega kapelnika v Laško, kjer koncertuje štiri dni. lj Občni zbor »Slovenskega delavskega stavbinskega društva« bo dne 30. t. m. ob 6. uri zvečer v delavskem konzumnem društvu na Kongresnem trgu. lj Umrl je včeraj opoldne po težki dolgotrajni bolezni tukajšnji občespoštovani trgovec g. Ernest P e r d a 11. Svetila mu večna luč! lj »Slavčeva« slavnost se je včeraj vršila po programu. Beležimo, da so slovanske goste Hrvate in Čehe na kolodvoru in tudi drugod kjerkoli so se pokazali tudi naši somišljeniki prisrčno pozdravljali. Ogromna večina hiš v Ljubljani pa ni imela zastav in to je najboljši odgovor na to, cla ie Iv. Hribar pisaril celo pisma hišnim posestnikom, naj izobesijo zastave. Tudi med hišnimi posestniki v Ljubljani ni več tako, kot je bilo nekdaj, da se je vse treslo strahu, ko je prišla beseda z magistrata. Ljudje se vedno bolj prepriča-vajo, da Hribarjevi kanoni z Grada še niso nikogar usmrtili. Udeležba iz Hrvaške in Češke je bila številna, iz slovenskih dežel pa ne posebna. Preveč je bilo »deputacij«. Danes zjutraj je imel slavnostni govor v »Narodnem Domu« g. — Anton Trstenjak. Menda ni povedal, kako jo 011 razumel svoj čas biti predsednik, tajnik in blagajnik nekega društva in kako ie na višku tega delovanja bil v Sežani. Dobro bi bilo poskrbeti, da pridejo o tem v nekatere slovanske liste podatki iz tistega slovenskega lista ki ie šele nedavno podrobnejše opi-,saval tega slavnostnega moža. »Slavec « se je proslavil, cla jc Antona Trstenjaka izbral za svojega slavnostnega govornika. Prav odkritosrčno čestitamo k tej akvizi-ciji! Sicer se pa v opis slavnosti ne spuščamo. mislimo, da nam bo slov. del. (delniško?) pevsko društvo »Slavec< hvaležno za to. Za nas je s to notico zadeva končana, razume se pa, da bomo na vsak .napad krepko reagirali. Telefonska in brzojavna poročila. LAHI V KRALJESTVU SE JEZE NAD SLOVENCI! Rim, 28. junija. »Corriere d' Italia«, glasilo ministra Tittonija, se v dolgein članku jezi na Gostinčarja in Slovence, ki so s svojim nastopom v odseku preprečili, da se vprašanje o sedežu laške univerze v Trstu sai še letos nc bo moglo rešit povoljno za Italijane. »Corriere« zameri tudi avstrijski vladi posebno, ker je baron Aehrenthal Tittoniju kategorično obljubil, da dobe Lahi univerzo v Trstu. »Corriere« pfiobčuje več izjav nemških poslancev o tem vprašanju in pa uradnih oseb, ki povdarjajo, da se saj letos ne bo moglo otvoriti vseučilišče v Trstu iz notranjepolitičnih nacionalnih razlogov. Najboljši pa je odgovor, ki ga je dal dopisniku »Corriera« nek nemški poslanec: »Vprašate, kaj se bo zgodilo z laškim vseučiliškim sedežem? Ali ne poznate naše domovine? Zgodilo se bo to, kar se pri nas dogaja, kadar jc treba, da sc kaj zgodi, zgodilo se namreč ne bo — nič!« Tableau! Lahi v regnu pa naj se le potolažijo in si zapomnijo, da se ne bo zgodilo, kar bi oni radi izsilili, ampak kar se bo zgodilo, sc bo le v sporazumljenju s Slovenci moglo zgoditi! POSLANEC UDRŽAL PRI AEHREN-THALU. Praga, 28. junija. »Narodni Listy« poročajo, da se v gosposki zbornici govori, da je konferiral Aehrenthal tudi z Udrža-lom. Bienerth je izjavil nasproti članom gosposke zbornicc, da se snide gosposka zbornica zopet 12. julija in da upa na rešitev pooblastilne postave in trgovinske pogodbe z Rumunijo. KARLOVAŠKE DEMONSTRACIJE PRED SODIŠČEM. Praga, 28. junija. Zaradi demontracij v oktobru 1908 je stalo pred sodiščem 8 oseb. Trije obtoženci so obsojeni v 14-dnevni, eden v enomesečno težko ječo, eden v 12urni zapor, ostali so oproščeni. OGRSKA KRIZA. Budimpešta, 28. junija. Lukacs je prišel sem, da konferira s Košutoni, kako sestaviti mešan kabinet. »Budapesti Hirlap« pravi, da se mu to ne bo posrečilo in da bo na cesarjevo povelje Lukacs nato sestavil kabinet izveiiparlamentarnih mož. List za ta slučaj že napoveduje narodni odpor. ATENTAT NA GENERALA. Stockholm. 2S. junija. Včeraj popoldne je v sredi mesta ležečem kraljevem vrtu ustrelil delavec Fana artilerijskega ,generala \Veckmana in nekega zdravnika. General je bil takoj mrtev. Nato je delavec tudi sebe ustrelil. Pri delavcu so dobili anarhistiške spise. OBSOJENI VOHUNI. Verdun, 28. junija. Zaradi vohunstva .je obsojenih 6 oseb v tri do petletno ječo. Med obsojenci sta dva vojaka, eden delavec v arsenalu. ŠOLSKA STAVKA. Lille, 28. junija. Veliki izgredi so nastali v tukajšnji umetni šoli. Pri treh učencih je našel paznik anarhistične sprse, vsled česar so jih izključili. Učenci' so nato priredili velike demonstracije. KOLERA V PETERBURGU. Peterburgi, 28. junija. Kolera se čim-dalje bolj širi. Bliža se sosednim delom rezidence. V Petrovem dvoru in v Carskem Selu so na koleri obolele še štiri osebe. Minuli teden je umrlo na koleri 59 oseb. Od 29. maja do včeraj je obolelo v Peterburgu na koleri 744 oseb, umrlo pa 211. PONAREJALCI BANKOVCEV. Brodi, 28. junija. Policija je zaprla več ponarejalcev bankovcev. Našli so ponarejenih bankovcev v višini 80.000 rubljev in dobro urejeno delavnico, ki je že dlje časa poslovala. ROPARJI UMORILI OSEM OSEB. Varšava, 28. junija. Roparji so napadli 10 potnikov in na grozen način umorili ter oropali osem oseb. VELIKA RUDNIŠKA NESREČA NA ŠPANSKEM. Berolin, 28. junija. V Santi Elizi na Španskem je grozna eksplozija v rudniku povzročila, da je mrtvih osem oseb, nevarno ranjenih pet, eden lahko ranjen. Poletne nevarnosti za dojenca. Razmeroma največ dojcncev pomrje vsled poletnih bolezni. Najnevarnejša izmed njih sta driska in želodčni katar, kateri dostikrat pobere otroka že v malo dnevih. Povzročajo pa želodčni katar posebno bakterije v mleku, katere se v poletni vročini neznansko hitro množe in razkrajajo mleko. Kravje mleko pa ni za otroka šele takrat nevarno, kadar sc je že vidno razkrojilo. in naj se zato izključi popolnoma v vročih poletnih Časih od hrane dojen-ccv. Fdina pravilna oblika, v kateri sc lahko daje v vročih letnih časih dojencit kravje mleko, je mleko v zvezi z nevtrali-ziranimi, redilnimi in lahko prebavnimi sestavinami, kakor to nudi na mleku kar najbolj bogata, povsod poznana Nestlčjeva moka za otroke. Spominjajte se z darovi »Rokodelskega Doma" v Ljubljani! naj bi pevci, pravzaprav pevovodje, za-hrepeneli po napredku! Pevci se namreč — cxperentia teste — veliko rajše uče skladeb, ki stanejo nekoliko več truda, lažje jih dobiš za izkušnjo, kakor pa za vsakdanje blago, ki ga celo navaden pevec po vseh plateh po melodiji in harmoniji že skoraj prej pozna, predno ga v roke dobi. Dajmo našim navdušenim pevccm krdpke hrane! Upajmo, da bo ta zbirka — ki kar kliče po zborih — tudi v tem oziru veliko dosegla. — Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. * »Večna molitev« z velikim tiskom •je zdaj tudi v vezavi z zlato obrezo na razpolago, izvod po 3 K 90 h (v vezbi z rdečo obrezo 3 K). Knjigo z veseljem pozdravlja naše ljudstvo, ki tako rado moli in časti predvsem Jezusa v zakramentu ljubezni. Saj »Večna molitev« v novi obliki z velikimi črkami v razločnem in krepkem tisku ustreza vsakomur, v prvi vrsti pač onim, kojim pešajo oči, pa sploh vsem, ker se molitvene u.e na večer molijo pri luči in so cerkve zelo mračne. Nova knjiga varuje vid, zato po vsak gotovo zelo rad po njej segel. Velike vrednosti je pa tudi trpljenje (pasijon) našega Gospoda Jezusa Kristusa po štirih evangelistih, kar dozdaj nima prav nobena slovenska molitvena knjiga. »Večna molitev« v novi obliki naj postane last vsake poštene krščanske slovenske hiše. Naroči s v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Novo! Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada. Ivan Šašelj. 1909. II. deU Kako željno so prijatelji narodnega slovstva pričakovali te knjige! I. zvezek »Bisernic« je bil povsod z navdušenjem spi ejet, drugi pa gotovo ne bo nič manj. Dvajset let živi pisatelj, g. Šašelj, med belokranjskim narodom, pozna njegovo _ dušo, njegovo mišljenje, njegovo čustvo- BflHMBBBBBMBHBKHBEHMSBHnEISHHi vanje. Avtor ni nabiral samo kot znan- c kn oblastveno potrjeno UČiliŠČe stvenik, ki gre večkrat mimo najlepših stvari, kakor slepec, ampak kakor mož, ki ljudstvo ljubi in zato umeva — umeva njega najlepše zaklade. In zato so »Bisernice« res biseri slovenskega narodnega slovstva. Kako je značaj belokranjske narodne pesmi in pravljice mehak in milo-ben; duh tega narodnega blaga je bolj hrvaški nego slovenski, jezik pa se približuje vednobolj književni slovenščini, ki jo gojita cerkev in šola. Zato je delo gosp. Sašlja, ki je silno mnogo nabral narodnega blaga, ne le zanimivo, ampak folklo-ristično velike važnosti. Drugi del sc nekoliko od prvega razlikuje in sicer v tem, da so skoraj vse^na-rodno blago zanj nabrali in zapisali Saš- h ^ liovi župljani sami. Kakor prvemu zvezku ® £ je tudi drugemu dodejan obširen slovar- w c ček. ki hrani premnogo zanimivega besed- | " nega gradiva. Od prvega zvezka se pa | g drugi s tem posebno odlikuje, da ima do- g dejane lepo izvedene podobe, ki pred- i d stavljajo belokranjske narodne noše in | n skupine, kakor so jih sestavili za dunajski $ (jubilejni izprevod. — Knjiga obsega pregovore, epske pesmi, lirične pesmi najrazličnejše vrste, pobožne, šaljive; nadalje vraže in običaje ter pravljice. Brezdvomno poseže vsak izobraženec po »Bisernicah«, saj imamo Slovenci malo takih del. ki bi nas tako globoko seznanili z narodno dušo. Cena 2 K 60 vin. za broširan in 3 K f)0 vin. za vezan izvod; na razpolago .ie tudi prvi zvezek, ki velja broširan 2 K, ' vezan pa 3 K. Dobi sc v »Katoliški Bukvami«. * Prvič raed Indijanci. J o s i p S p i 11-m a n S. I. Ljubljana 1909. Spillmannove povesti 17. zvezek. Izšel je nov zvezek splošno priljubljenih spisov mladinskega pisatelja Spillmanna. Gotovo ga bodo z veseljem pozdravili vsi, ki znajo ceniti vrline teh del, ki se odlikujejo po plemenitosti tendence, poljudnosti in poučnosti, zlasti za mladež. Treba je pozdraviti knjige, ki so v stanu izpodriniti fantazijo kva-1 reče povesti pisateljev, ki pišejo, ne da bi imeli pred očmi blagor mladine, ampak ' le špekulirajo na nevednost. Mladinski ! prijatelji, sezite po knjižicah Spilhnanno-vih, ki jih v lepili prevodih izdaja »Kato-: liška Bukvama«, pri kateri se naročajo. 1 Cena 17. zvezku 60 vin., trdo vez. 80 vin. t r-—..... . jj. ™t g« ^ pleskarja, stavbna ln pohlštene mizarje i u ......ln hiSne posestnike Ud. ■ I „Ako ne drage krat vsaj ob petkih i :: priporoča :: moramo imeti Pekatete na mizi", " ukazuje gospodar v hiši. c I 1411 Priporočamo našim rodbinam *XotinsRo ciGorijo. TK^NE CKN-li Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 28. junija Pšenica za oktober...... Pšenica za april....... Rž za oktober 1. 1909...... Oves za oktober ....... Koruza za juni 1909..... Koruza za maj I. 1910..... Efektiv:---. „PeI nuno Krapeš crcir, LMona, Jnržlt« trg šle«. 3. Priporočam svojo zalogo zlatih, nrsb. tula itikel. žepnih in različnih atenskih ur, vsake vrste budilk, zlato wc.rH.iioc, prstana, uhane, fcissrc z dragulji. Jre« brno in iz kineškeea srebra ofodjo. rtiintMrtCAMA 'n najnovejše slovenska plo-timllUMK 5če od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo 2393 36 ^ Staro zlato in -gjtfsa, srebro kakor tudi arago kamenje \ kupujem ali vza-meni v zameno. ' Ceniki na zahte- ^SBSBb® vo poitnine prosto. Pravilno ime Schichtovega pralnega izvlečka je To je najboljši milni prašek za namakanje perila in popolno nadomestilo za beljenje po čravi. D O BI Vil SE POVSOD. 1076 5-1 Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da ]e naša ljubljena mali, oziroma sestra, gospn roj. Mrzlikar po dolgotrajni in mučni bolezni, pre-videna s sv. zakramenti dne 26. junijn 1909 ob 3. uri pop. v 7.5. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bode dne 28. t. ni. ob 3. uri popoldne iz liiše žalosti, Bohoričeve ulice št. 3 na pokopnlišče k sv. Križu. Ljubljana, 26. junija 1909. Fran, Anion, Ivan sinovi. Marija in flna Bahar roj. Mrzlikar, sestri. Ljubljana, Stari trg št 28. Dobi se tudi kroj po životni meri, Vlžina n. morjem 3GIV2 m. ered. zraCr.l tink 73&-0 mn. Terape-r«i'jra' P« Ctlii|a nlrtio 17 2 I sr. szah I nevihta 7. zjutr. j 36 9 12 7 j , j jasno *' 2. pop. ! 35 1 | 23 4 ; brezvetr. > del. jasno Srednja predvčerajšnja temp. 17'5°, norm. 18 8°. Srednja včerajšnja temp. 15-7», sior.u. 18-9'. Največja zaloga najfinejših ===== barv za umetnike, od dr. Schonfelda & Co. Fine oljnate barva za Stadije, akvareine trde ln tekoče, tempora barve v tnbah, pastelna barve. Raznobarvna krefla. Zlate ta raznobarvne bronoe. Pristno In kovinsko zlato, srobro in alnmlninm v listih. Štampiiijsko barve. Oglje sa lisanjo. Raznobarvne tinto ln tuši. Siik.irr.ko platno ln papir. Paleto, škatlje za Študije. Čopiči za :: umetnike, slikarje in pleskarje. :: v starosti 34 let, izurjena v gospodinjstvu, išče službe najrajši v župnišče na dežeil. Blagohotne ponudbe pod „Skrbna" se prosijo na upravništvo tega lista. 1728 2-1 Proda se več ' 1757 3-1 iz mecesnovcga lesa ^ffSSlfSl i" velika vežnn W .il iti'1'iJ s težkimi kamnitimi podboji, vse prav dobro ohranjeno. Pojasnila Florjanske ulice 23, II. nadstr. glikarsfcl vzorol in papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše In moderne suhe, komične, ■ prstane la rudninsko barve. ===== :: Priznano najboljše in najizdatnejše :: Specialitcta za fessuSiJce« 3265 Glavna zaloga: (11) Lekarna Ub. pUrnkozc^ v Ljubljani, Prva kranjska tovarna ol|natih barv, ilraežev, lakov tn steklarskega klefa. ===== Prodaja najboljšega rolsarskofla === tl&jft^&ifflf' le naravna fllMlIF^amizna voda | iP^rve vrste ir, kot zdravilna voda zoper feikočo organskega dihanja in loper bolesti želodca in mehurja najboljo priporoča. zadružne šole« išče primernega opravila >ri kaki zadrugi. Naslov pove upravništvo Slovenca". 1759 3—1 g urno boljia vrsio atabastra In stukHturr.ega xa pod o-2961 barje ln zldarj«. 1 == Ustanovljeno 1832. «== :: Zahtevajte cesnike! * : Jti.-. W V B.- v. ... •.. .al*, ja. *.*.• Vri •'. JT/.V - .TZ", za električno centralo iSče ulažbe. Nastopi lahko tekom 14 dni. Ponudbe pod šifro 1786 „100" na upravo »Slovenca«. 3-1 priporoča sledeče knjige: Wallaee-Podravski, Ben-Hur. Roman iz Časov Kristusovih. Vez. K 450. Ljudska knjižica: 1. zvezek: Znamenje štirih. Londonska povest. K -'60. 2. zvezek: Dostal, Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K - CO. 3. zvezek: Sienkievvicz, Jcrnač Zmagovat. Povest. — Aditleitner, mre' ->!azovi. K —.60. 4. zvezek: Deteia dr., Mrl 'nje. Povest. K 1'—, vez. v platno I' 5. zvezek: Zadnja kmeč!r, ,„ka. Zgodovinska povest iz leta 1575. fi 1.60, v platno vez. K 2'60. 6. zvezek P1' gar, Gozdarjev sin. Povest. K --2C 7. zvezek: Deteia dr., Prihr.jač. Povest. K —'90, vez. v platno K 1'70. 8. zvezek: Pasjeglavci. Zgodovinska povest iz Kristusove legende. K 2'20, vezana v platno K 3-20. Spilimanove povesti: 1. zvezek: Ljubite svoje sovražnike! Povest iz meorskih vojsk na Novi Zelandiji. II. natis. K —'40, karton K —'60. 2. zvezek: Maron, krščanski deček iz Libanona. Povest izza Časov zadnjega velikega preganjanju po Družili. K —-40, karton K —'60. 3. zvezek: Marijina otroka. Povest Iz kav-kaSklh gorfi. K —'40, karton K '60. 4. zvezek: Praški Judek. Povest. II. natis. K - 40, karton K -'60. 5. zvezek: Ujetnik morskega roparja. Povest. K —••'10, karton K —'60. 6. zvezek: Rrumurjam, sin indijskega kneza. Povest. K —-40", karton K —60. 7. zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest. K —'<*>0, kation K —'80. 8. zvezek: Tri iBdijaiske povesti. I\ —'60, karton K —'SO. 9. zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz jspoaskih mis-jonov. K —'60, karton K'—'90. 10. zvezek: Zvesti siti. Povest za vlado Hleba rja Velikega. K —'40, kai ton K —'60. 11. zvezek: RcieCa i." beh vrtnica. K —'tO, karton K C0. 12. zvezek: Korejska brsta. Črtica iz nisi-jonov v Koreji. K —'60, karton K —'80. zvezek: Boj in zmaga. Povest iz Anama. K -'60, karton K -'80. 14. zvezek: Prisega liuronskega glavarja. Povest Iz starejše misijonske zgodovine kani tiske. K -'60, karton K -'80. 15. zvezek: Angel sužnjev. Brazilska povest. K '40, karton K -'60. 16. zvezek: Zlatokopi. Povest iz misijonskega potovanja po Alaski. K—'60, kart.K—'80. 17. zvezek: Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikuraguo. K —'60, karton K -'80. Jurčičevi zbrani spisi: 1. zvezek: Deseti brat. Roman. 2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. 111. Jesensko noč med slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali Črtice iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrov-ske reformacije. — IIL Dva prijatelja. — IV. Vrban Smukova ženitev. HumoristiCna povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — IV. Koz-lovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. 4. zvezek: L Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinie. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: I. sosedov sin. — II. Moč in pravica. — IIL Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se ti>. Zgodovinska povest. V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Črta iz življenja političnega agitatorja. 9. zvezek: 1. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Med dvema stoloma. Izviren roman. 11. zvezek: I. Tugoiner. Tragedija. — II. Berite Novice! Vesela igra. — III. Veronika Deseniška. Tragedija. — IV. Pripovedne pesmi. Cena: broš. a K 1'20, eleg. vez. & K 2'—. Andrejčkovega Jožeta spisi: 1. zvezek: Črtice iz življenja na kmetih. 30 v. 2. zvezek: Matevž Klander. — Spiritus fa-miliaris. — Zgodovina motniškega polža. — Gregelj Koščenina. 30 v. 3. zvezek: Amerika, povsod dobro — doma najboljše. 30 4. zvezek: Popotni lisL — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski pufiCavi. — Spomin na Dubrovnik. — Damberški zvon. 90 v. 5. zvezek: Žalost in veselje. 30 v. 6. zvezek: Nekaj iz ruske zgodovine. ■—Voj-niška republika zaporoških kozakov. 30v. 7. zvezek: Božja kazen. — Plaveč na Savini. — Čudovita zmaga. 30 v. 8. zvezek: Emanek,'lovCevsin. — Berač. 30v, Gregorčič, Poezije. — Isto, II. K 2'-. voz. K 3.20. — Isto, IIL K 2'-, vez. K 4'-. — Isto, IV. K 2'70, vez. K 3'20. KocianČIČ-Svave, Podučne povesti. 80 v. — 26 povesti za mlade ljudi. V bohoriCici tiskano). 40 v. Kočevar, Mlinarjev Janez. Slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov. Povest. 80 v, Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov. K —'60. — Kortonica, koroška deklica. Povest, K—'60. Kržič, Angeljček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Tečaj II.—XV, kart. a K —'80. — Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 95, 96, 97, 05, 06, 07, kart. a K 4. — Zgledi bogoljubnih otr6k iz vseh časov krščanstva. I. —III. del a 60 v., kart. 80 v. — Nedolžnim srcem. Pesmi s slikami, vez. K 1'45, kart. K 1'20. — Sveta Germana, izgled krščanske potrpežljivosti, 20 vinarjev. Šmid Krištof, Roza Jelodvorska. Lepa povest za mladino. S 6 podobami, vez. 2 K. — Mladi samotar. Povest, 30 v., kart. 50 v. — Timotej in Filemon. Povest krščanskih dvojčkov, 40 v., kart 60 v. — Nedolžnost, preganjana in poveličana. Povest. 60 v. — Evstahij. Povest. 40 v., kart. 60 v. — Genovefa. Povest iz starih časov. 40 v., kart. 60 v. — Genovefa. Povest. (Silvester) 40 v. — Dve povesti: Golobček, Kanarček. 30 v., kart. 50 v. — 100 majhnih pripovedek za mladino, vezana 80 v. — Cvetina Boroarajska. Povest. 80 v. Tomšič, Vrtcc. časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 1889, 1890, kart. a K 4 -. Zakrajšek, Ogljčnica ali hudobija in nedolžnost. Povest. 60 v., kart. 80 v. ffialavašič F., Oce naš. Povest za mladino in ljudstvo. K 1'70. Mati božja dobrega avčta aii bratovska ljubezen. Povest i2 časov turSKih bojev koncem XVI. stoletja. 80 v. Slovenski A. B. C. v koloriranih pedobah s pesmicami. Priporočljiva knjiga otrokom v zabavo in za početa) nnurk v branju. 80 v., trdo vez. K 120. Leposlovna knjižnica: 1. zvezek: Bourget. PszpoiuU«. Roman. K2-, vez. K 3'-. 2. zvezek: Turgenjev, Stapni kralj Lear. Povest. - Stepnjak, HlSa ob Volgi. K 1'20, vez. K 2'20. 3. zvezek: Prus (Alex. Glowackl), Straža. Povest. K 2'40, vez. K 3'40. 4. zvezek: Ponižani in razžaljeni. Roman. Broširano K 3'—, vez. K 4'20. 5.zvezek: Sevčenko-Abram. Kobzar. Izbrane lirične in pripovedne pesmi z zgodovinskim uvodom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. Broš. K 2'40, vez. K 3'60. 6. zvezek: Cuampol-Levstik, Mož Simone. Broš .K 1'90. vez. K 3 -. 7. zvezek: Sevčenko-Abram, Kobzar II. del Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom o Hajdamaščini. Broš. K 1'50. 6. in 7. zvezek skupno broš. K 3 40, vez. K 4-50. Sienkiewicz, Potop. Zgodovinski roman. I. in II. del. Broš. K 6'40. vez. K 9'20. — Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. Broš. K 5'20, vez. K T 30. — Z ognjem in meCem. Historičen roman, 4 deli. Broš. K 4'50. vez. K 6'50. — Rodbina Polaneških. Roman, 3 zvezki. Broš. K 10'—, vez. v 2 zv. K 12'60. — Mali vitez, Pan Volodijevski. Zgodovinski roman, 3 zvezki. Broš. K 7'—, vez. K 8'40. Medved, Poezije, I. del. Broš. K 3'80, vezano K 5'—. — 11. del. Broš. K 4-, elegant. vez. K5'40. Sardenko Silvin, Roma. Poezije. Broš. K 2-—, elegantno vez. K 3'20. — V mladem jutru. Poezije. Broš. K 1'50, vez. K 2'20. Prešerna Franceta, Poezije. Uredii L. Pintar. Broš. K !•-, vez. K 1'40. ,-k:■ i' :i; jli'* ■■' A___!B Potrti žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Vsemogočni poklical k Sebi v boljše življenje našega preljubega soproga, oziroma očeta, sina in brata, blagorodnega gospoda sorodnika frrdke Wan perdan in solastnika zastopa „Riunione jMriafica d\ Sicurfd" za Kranjsko ki je danes ob 12. uri opoldne po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 34. letu starosti, izdihnil svojo blago dušo. Pogreb predragega rajnkega bode v torek dne 29. junija ob \7. uri zvečer iz hiše žalosti, Franc josipa trg št. 12, na pokopališče pri Sv. Krištofu. Sv, maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Ljubljana dne 27. junija 1909. Marija Perdan, mati. Maruška in hčerki, Ada Perdan roj. Hieng, soproga, Josfp Perdan, Marjanca Perdan, brat. sestra. 1793 1-1 se priporoča slavnemu občinstvu in opozarja na svojo veliko zalogo zajamčeno pristnih IZPELJHVH vseli poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM za vsa fllavna in siranska mesta tu- in inozemstva. menjhlničnh delniška družba imburitd/ osrednja menjalnica: 'iUCrll^lJIlL^ DUNAJ l, wollzeile 1. I^firfl^S ♦ Baden, češka Kamnica,če3kaLipa, Brno, MoravskiZmn- * UU1 "Aiii^iK« berg,MOdling,NoviJičln,Plzen,Praga,Llberce,Cvitava. NAKUP IN PRODAJA vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d. * Zavarcvanie preti iz$i uri Mii sreCh in vrel pauirisv. -i Prospekte in cenike premij za3tonj ia iranko. Opr. št. Hc 66/9 1 Vsled sklepa z dne 7. junija 1909 oprav. Stev. S 5/9/45 bode dne 5. julija 1909 dopoldne ob 101/4 url ln naslednje dni v Kranjskigori št 21 na javni dražbi prodajalo v koti kurzni sklad zapuščine Ivana Primožiča v Kranjskigori spadajoče razno špecerijsko manufakturno, galanterijsko blago, železnlna itd. Reči se smejo pred dražbo ogledati. 1737 + C. kr. okrajna sodnija Kranjska gora, oddelek II dne 12. junija 1909. Kdor je siv, izgleda star. Izborilo, zajamčeno neškodljivo barvilo za lase in brado sta 1. Vitek-ov „Imraerjung", rudečk. rujave in črne barve. - „„ , BaIi'J '."N in ,rP«no, i kart. K i-. 2. Vitek-ov „Nudn", enojna steklenica Kr-. Ti barvili sta tisočkrat preizkušeni. Edino pristni iz kern. laboratorija FS. VITEK & Co. PBHGfl. Vitek-ov Jmmerjiinn" "Pred uporabo. Po uporabi. Zahtevajte le Vitkove izdelke in odklanj. odločno vse drugo Dobi se pri: Hnt. Kancu, T.Mencingerju, Ljubljana. Dobro izurjenega 1753 4-1 sprejme takoj H. Kobi, trgovina z mešanim blogom na Bregu pri Borovnici. ST*NOV*NJE se odda za avgustov termin v Rožni dolini št 203, .obstoječe iz .sobe, kuhinje, shrambe in nekaj vrta. T. Čeh. / 1709 4_i ===== Popolnoma Izurjena, zanesljiva ===== in prodajalka tobaka se sprejmeta pri tvrdki OTON HOMAN, trgovina z mešanim blagom in zaloga tobaka, Radovljica. 1794 3-1 ipTORlŠTiNjS vešča tudi nemščine, ki se razume na knj!go- vodsto, se išče takoj za večje podjetje v Ljubljani. Želi se znanje stenografije in pisanja na stroju. Ponudbe na upravo »Slovenca". 1795 3-1 torej brezplačno dobi vsak človek v lekarni Trnboozy zraven rotovža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo. 3257 52- JI Prosijo se fem potom vsi, ki bi kaj vedeli o sedanjem bivališču gospodičine Marije Skvarča, doma iz Hovt pri Logatcu, iz hiše nekdaj zvane pri „Vipavčevem Janezu" (Japatic Janez), sedaj vdova in baje bivajoča v Ljubljani. Vsa dotična pojasnila naj se pošiljajo na naslov njenega sorodnika: Julij Skvarča, Normanci, Slavonija. stavbeni in galanterijski klepar Ljubljana, Tržaška cesta 2 se priporoča slavnemu p. n. občinstvu in preč. duhovščini v izvrševanje vseh v njegovo stroko spadajočih del, sebno pa pokrivanje streli in cerkvenih zvonikov. Naročila za vsa nova dela kakor tudi popravila, ki se izvršujejo točno in po najnižjih cenah, se sprejemajo v delavnici na Tržaški cesti št. 2. po- 1790 6-1 Iz proste roke se proda blizu tovarne in železnice, v kateri se nahaja gostilna. Pripravna je tudi za kako drugo obrt. Natančna pojasnila daje lastnica Roialija Žumer, Koroška Dela št. 104, p. Javornik. 1789 3-1 C V Na c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju se bodo vršili vsprejemnl izpiti za prvi razred 1788 l-l dne 9. julija od pol 9. ure naprej. Učenci, ki žele biti sprejeti v prvi razred, naj se javijo pri podpisanem ravnateljstvu dne 8. julija od 9. - 12. ure. S seboj naj prinesejo krstni list in obiskovalno izpričevalo. Vnanji učenci se lahko oglasijo tudi pismeno, ako pošljejo gori imenovani listini pravočasno po pošti. Ravnateljstvo c, kr. cesarja Franca Me!® gimnazije v Kranju, dne 26. junija 1909. Praktikant 3 začetno plačo, je ne^oli^o i^vejban sprejme se v k,njigovodstveni oddelek »Gospodarske rrrT""" —— 3ve%e v Ljubljani". Mi —m Službo gozdnega in poljskega čuvaja odda občina Zgornja Šiška. Prosilcem za to službo se je oglasiti do 10. julija t. 1. pri podpisanemu županstvu. Županstvo občine Zgornja Šiška, dne 24. junija 1909. , ,, < , .a nei 7-t ivan Zakotmk. se priporoča za snažsmje vsakovrstnih ob8®k itd, Cene primerno nizke. Delo solidno in se tekom tedna izvrši. Sprelemalnlcn zg LJufiiiano grl I, Magdifu, krojaču, Miklošičeva cesta IO. 680 30-1 popolnoma izvežbana v ma-nufakturi poštena, lepega vedenja tfST se sprejme v stalno in dobro službo pri R. Miklauc, Ljubljana, 1775 Stritarjeve ulice št. 5. 3-1 Oziralo se bo le naboijšo moč. Prost ogledi Prilika je zelo ugodna samo proti takojšnem plačilu. Do 1. avgusta 1.1, prodaja pod ceno. Več vrst platnenega blaga, prtov, prtičev, žepnih robcev, kravat, švicarskih vezil, nogavic in perila. Anton Šare, Sv. Petra cesta 8 izdelovanje perila in oprem za neveste. V najem se da 1770 2-1 (primeren tudi za mlekarno). — Proda se SKpo m ž kozolca. Pojasnila daje gospa Lujiza Lassnik, Ljubljana, Wolfove ulice štev. 1, I. nadstropje. j Nizko pod tovarniško ceno 0 BERHUTOVIČs prodajam radi ogromne zaloge letnih oblek za 1 Istotako najnovejšo konfekcijo za dame ln gospode, dečke in otroke. I deklice. Ua Ultfilllf 11 U V 11« Ljubljana, Mestni trg 5. priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za nafcšna vina, ima Kmetijsko dpuStvo v tffgtavi. — Izborna kvaliteta: letošnje belo mašno vino od 30—40 K. Sortirano vino rizling, beli burgundec, silvanec in zelen od 40—55 K, črni „Karminet" po 55 K, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. — Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna viaa v buteljkah po 1 do 120 K, vinski kis po 30 K in tropinsko žganje po 2 K liter. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega. Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko ds«sjšt»s» v ¥epetwi. Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd. STLodni salon &a dams&e hto&ufie iCf £>jA4>&ljana, hotzl pz/i e^lCaCiou, -naip&oti cparme poŠta -priporoča damile- llfo&a^lte x> v&tibi iv&izi i obl/ille, c vitli cz, pe^e^a, taaftil*. c^ar-iiHi mo8e£i, cnatuo nižam o&ne. odcLcfe/H t? -pt/oc-m -vtaciitoo-pjtt. sj c Hranilnica in posojilnica v Kamniku neomejeno^ezS razpisuje tajnika Lei3Q 783 3—1 na Spodnje Štajerskem, v večji župniji, ob okrajni cesti in blizu železniške postaje, obstoječe iz hiše, gospodarskih poslopij, vrta, njiv, sadonos-nikov, travnikov, gozdov in vinograda, se lz proste roke takoj proda. Več pove uprava tega lista. 1783 3-1 Prosilci morajo biti popolnoma vešči knjigovodstva in sestave zemljiškoknjižnih predlogov. Plača po dogovoru, Prošnje z dokazi sposobnosti in dosedanjega službovanja je vložiti najkasneje do 15. julija 1.1. 1766 3-1 Načelstvo, stari, močni, dobri, ovinjeni, s 40 hI, potem novi sodi od 30 do 600 1 so poceni ni prodaj; potem stari močni sodi 2 palca debeli, dalje 9 oljnatih stenderjev s pločevino dobro obitih, tudi dobrih za zelje od 15 do 30 lil vsebine, n* prodaj po 40 in 60 K pri Ivanu Buggenig aodar Ljubljana, Cesta na Rudol-fovo želeenico 5. 1782 3-1 DEERIHG- "llrMTiTII H kosilne stroje, svetovno znane kot najboljše amerikanske stroje sedanjosti priporoča prva slovenska veletrgovina z železnino in poljedelskimi stroji v Linbliani i l Istotam sc dobijo tudi vsakovrstni drugi stroji, kakor slamo-reznice, mlatilnice, čistilnice, vratila, preše za sadje in dr. in dr. DEERING- DEERIHG- Kdor hoče varno, mirno In hitro v AMERIKO potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika 1039 3o Fr. Seunig, Ljubljana Kolodvorske ulico štov. 28. Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani i Kalserln Augusta Vlctorla nosi 25.000 ton Amerika ...... „ 24.000 p President Lincoln ... , 20 000 , President Grant..... 20.000 , Vožnja Ljubljana-Hamburg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo 1'/» dneva ter ima potnik pravico poraba brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Eger) naprej. krepak in zdrav, 15—17 let star, poštene krščanske rodbine, se sprejme v večjo trgovino na detell. Oni, ki so se trgov-stva že kje učili, imajo prednost Pojasnila daje upravništvo «Slovenca". 1654 3-1 ki ima veselje do špecerijske trgovine in je vešč slovenskega in nemškega jezika, iz dobre hiše, v starosti 14 do 16 let sprejme takoj 1680 (1) Ignac Sitar, trgovec v Toplicah, Dol. Ker se je natisnilo le omejeno število, opozarjamo s tem vnovič na nakup Faksimile izdaje Prešernovih poezij katerih je malo število še v zalogi. Cena v svinjsko usnje vezani izdaji A —• 1763 1 J. Blasnik-a nasl. tiskarna in litogr. zavod v Ljubljani Breg štev. 12. 1 1 H. -v" 'f ESSBSua Podružnice Ljubljanska kreditna banka v Linbliani Stritarjeve niice2 Kn*f£»t, Celovcc , y *---;—T"----*-*---- priporoča promese na komunalne srečke & K 15*50, žreb. 1. julija, al- dobit. K 300.000 ) obe promesl kreditne srečke ž K Z0- žreb. 1. julija....... 300.000 / skupno le 34 K. In Tist S>£?.3S»fca gSavclca Obrestuje vloge na knjižice in ca tekoči račun po Podružnice Splfet, Cclovcc ln Trst_- - Rezervni fond Si 800.000.