W senatorjev je ustvarilo ^ Proti odpravi nevtralnosti
^'ne-t--
ivajj vj °n> okt. — Enajst senatorjev, ki so vedno na-
torgan .' in°zemski politiki, se je danes odločilo, da bodo
>»iobo 1Zlranim bojem proti spremembi nevtralne postave,
iatot	ar"eriških tovornih parnikov.
svil d ?6eler iz Montane
* senat ta grupa zahte" «odseka
a ino-
>«iae/® °bdržavati javna
t6ea Predlo^in , namen odPra-••Kj jerlno Postavo. »fje: ,Je rekel Wheeler, ir'W, predsednik do-
4	<Zjfm člani nJ'e"
^cij, a h°če naša ad-
I	pahniti to deželo v (ior [
Ni* Follette' ki spada Nop^^ije, je rekel, Vinju ati Posluževali ifii k; dokazov. Drugi
Sa bi Se udeležili seJe
SbJohnson'
Juliette I' Capper' Taft'
\[7 l' Llai* iz Missou-
J^Idaho.
^jajTdovedla
5	v Ameriko
8. S. B — Ameriška la-Sni^ar je Popeljala v ir'žnj0 Ce. norveško ladjo Ni jJa.Jete nacije, ki so
%Cllko postaj
na
l!l DHtl Norvežanov, !C af6V i" en član Hfijejj 'J°licije so Ameri-
>noin°rveški ladji.
NniS° 80 jih odpe"
SS xTurad-'kjer jjh
i po Na«iji niso pod
Poveljstvo zatrjuje	niso brani-posadka se je vdala ;>aia Jska posadka ki H radijsko ^^ilandiji.
b, ^Vef.ov v. J
i 0ta «.«,- r bo zelo važna >ittepfd Ward Citi" ryK k elect Lausche
II	in 0 v navadnih
NeL* Tudi drugi
,% ete Seje in dajo »>ibo. vklamPanjo. Na.
r Vhet * na delo za iz-, a ZuPanomJ ,Po
JV°ljni pavsi vese-' da smo storili
Zborovanje Baragove zveze
Zborovanje Baragove zveze; je bilo sinoči zaključeno z lepim uspehom in velikim navdu-| šenjem v cerkveni dvurani fare sv. Lovrenca. Mnogo konkretnih sklepov se je sprejelo za bodoče delovanje. Veliko navdušenja je prinesel zastopnik marquettske župnije Very Rev. msgr. L. Zred, ki je pojasnjeval, da se tudi njih škofija zavzema za isti cilj kot Baragova zveza. Ž njim je dospel tudi slovenski duhovnik Rev. Sher-ittger.
Vseh gospodov duhovnikov na zborovanju je bilo 17. Poleg j njih so se udeležili zborovanja farani in zastopniki društev ter podpredsednik Anton Grdina. I
Iz osrednjega zapada so se; udeležili: Rev. M. J. Butala iz! Jolieta ter Rev. Kuzma; iz Waukegana, 111., Rev. M. Hiti; iz Lemonta, 111., p. Aleksander! Urankar; iz Pittsburgha, Pa.J Rev. M. Kebe. Iz Clevelanda so j prisostovali vsi slovenski du- i h ovni ki.
Ponovno je bil izvoljen stari odbor, kateremu se je dodalo še nekaj več moči za širše delovanje.
-,—o-
Stavka zaprla tovarno
Radi stavke pri Midland Steel; i Products Co. v Clevelandu, ki iz-j ' deluje avtna ogrodja ,je morala! zapreti vrata Hudson Motor Co. I v Detroitu, ki zaposluje 7,000 delavcev, ker ne dobi teh ogrodij. Prej je radi tega že zaprla vrata Studebaker Co. v South Bend, Ind., ki zaposluje 6,000 delavcev.
Sinko je!
Družini Mr. in Mrs. Theodore Laurie, 3416 Eaglesmere Ave., so vile rojenice prinesle krepkega sinčka. Materino dekliško ime je bilo Mary Polar. Mati in dete se dobro počutita v Woman's bolnišnici, čestitamo!
Pogreb Miss Praznovsky
V četrtek zjutraj ob 8:30 bo pogreb Laverne Praznovsky iz hiše žalosti, 22461 Beckford ' Ave. v cerkev sv. Kristine, o-
^ za Lauschetovo kampanjo
L%
X Pr>jatelj, Louis
C1	nam je zo-
V^Vali mPanjo in
V- lan, po ?2: An" Sk T dle Volčanšek,
h' Joh* Strekal. ;> C^OlgaNo.
V^i/ ln Anton
rekel- da bo iz V^H Vriletelo, pred-bi^mpanje. Loj-S; '^o emagal vale Posneli iz zaup-
, X °nRavo Po-!^>dlkiŽe31 letvo-
fcNJS; T^ta oko-f k ?ilko glasov za V Slabe. 2 ^est Parka
je poslala $5, kar je prispevala vrla podružnica št. 21 SŽZ.
Pri "10th Ward Democratic Club Lausche for Mayor" so prispevale po $5 za kampanjo: Mrs. Frances Jerman, 3840 St. Clair Ave. in Mrs. Elizabeth Bijek iz 3830 St. Clair Ave.
Pri nas so darovali po $2: Mary Stih, 5447 Lake Court, John Kocjančič, 9703 Elizabeth Ave., društvo Danica št. 11 SDZ.
Mrs. Mary Rudelih, 1103 E. 67. St. je dala $1.25. Po $1 so prispevali: Joseph Krall, Frank Habjan in Joseph Strah.
Najlepša hvala vsem darovalcem in nabiralcem. Še dobra dva tedna pa bo likof. Če tiste dni po volitvah Ameriška Domovina ne bo izšla, potem boste lahko uganili vzrok. To se pravi, če bomo zmagali.
$40,000 za
Slovenijo!
Slovenske župnije so se združile v svojem sočutju za trpeči narod v domovini, da bi mu prišla čim hitrejša pomoč vsaj v majhni meri, da bi vsaj
nekoliko čutil ljubezen bratskih src na tej strani oceana, ko mora pod pritiskom sovražne roke prenašati toliko trpljenja, pomanjkanja in lakote.
Združile so se v pomožno organizacijo, ki naj v svojem posebnem področju poskrbi za to, da se čimveč nabere v pomoč trpečim doma. Saj smo vsi poklicani na delo v ta toliko potrebni namen. Vse naše ustanove bi morale naravnost tekmovati med seboj, kdo bo vel storil, kdo bo posegel na polje, ki bi drugače morda ostalo neobdelano.
Vsi bi morali po najboljših močeh podpirati idejo vrhovnega odbora JPO-SS in kar tekmovati med seboj, katera skupina in kateri posameznik bo največ storil.
Omenjeno združen je slovenskih župnij v pomoč domovini ima zaznamovati že lep uspeh, čeprav se naši javnosti še prav predstavilo ni. Že ko je Rev. Za-krajšek prišel v Ameriko, je takoj pohitel v Washington in prosil nujne pomoči od dobrodelnega združen ja vseh katoličanov 'v Ameriki. To je takozva-ni National Catholic Welfare Conference. V glavnem uradu te prelepe ustanove je poročal o strašnem trpljenju in preganjanju, ki ga naš ubogi narod trpi. Takoj takrat so obljubili, da bodo pomagali.
Nedavno tega se je novoustanovljeni odbor slovenskih župnij pod vodstvom naših duhovnikov s posebno prošnjo obrnil na NCWC in prejel poročilo, da je že odločenih in odposlanih v ta namen $40,-000, kar je vsekako jako lepa svota.
To razveseljivo poročilo bo gotovo navdušilo vse naše rojake, da bodo tudi sami vse vel storili, ko doslej in žrtvovali vse, kar mogoče, da se naberejo večje svote tudi med nami samimi. Ne sme biti Slovenca, ki ne bi daroval, kolikor največ more. Ta dobra novica naj nas navdušuje, da vsi iščemo novih polov, za kar največje 'uspehe, vsaka skupina na svojem področju. Uspeh te ali one skupine naj pa bo eno samo veselje nas vseh. To je pravo bratstvo v delu za pomoč onim, ki so bratje in sestre nam v»em. Oni tam združeni v trpljenju, mi tu združeni v delu zanje.
NČWC pa naša najis-krenejša zahvala!
P. BERNARD, tajnik.
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
Nemci ne bodo nikdar vzeli Moskve, kličejo Rusi
Ali bom kmalu ozdravela ?
Nemci pa trdijo, da njih topovi že obstreljujejo zunanji obrambni krog pred Moskvo.
RUSKA REZERVA HITI V BOJNO LINIJO
V University bolnišnici so zdravniki ugotovili, da bo morala mala Carol več mesecev ostati v postelji radi oslabelosti srca. Prepeljali so jo v Rainbow bolnišnico, kjer zdaj dobu a vso postrežbo. To je ena izmed 100 javnih inštitucij, ki jih vzdržuje Community Fund. Dobri ljudje, ki darujejo v ta sklad, pomagajo do zdravja takim kot je dekletce na sliki in tisočerim drugim. 0d 20. do 30. oktobra bo kampanja za Community Fund. Kdor le more, naj daruje po svoji moti.
»	g«MJ	------——----
Publika še ni za to, da se pošlje armado v Evropo
.i______i A	rr*.	. -............•
Cleveland, O. — Včeraj je imel predavanje tukaj znani časnikar Pearson iz Washingtona, ki je pgvedal, da so vojaški strategist] v Washington« mnenja, da je treba poslati ameriško armado v Evropo, da ustavi Hitlerja, toda ameriška publika še ni dovolj pripravljena na to.
Armada še ne bo poslana tako kmalu in tudi ne brez napovedi vojne, je rekel Pearson, ki je kritiziral ameriško in angleško vlado, ki zavlačujeta s pošiljanjem potrebščin Rusiji. Ameriške po-
šiljke, ki so odšle proti Rusiji, bodo dospele t je šele v 40 dneh in takrat bo morda že prepozno, je izjavil časnikar.
Prerokoval je tudi, da bodo Nemci pahnili rusko armado tje za Ural in da bodo Rusi izgubili vsa oljna polja.
"Zedinjene države bodo letošnjo zimo osredotočile vso s.vojo silo na to, da pošljejo Rusiji potrebščine do Vladivostoka in preko Sibirije. To bo pomenilo fak-tično zvezo med Rusijo in Ame-
riko, ki ima glavni namen preprečiti nemško-japonsko invazijo na Alasko," je razkladal Pearson.
"To pošiljanje potrebščin v Rusijo bo prav lahko zapletlo Zed. države v vojno. Toda naša dežela ne bo šla v vojno, dokler ne bo narod za to. Eno je pa gotovo, da evropska vojna ne bo dobljena za zaveznike brez naše pomoči. Glavna vojna nevarnost v tem trenutku za nas je na Tihem ocea<nu, ker Hitler zaenkrat še ne mara vojne z nami."
Nemška in ruska armada sta se spoprijeli v silni bitki pri reki Borodini, kjer je Napoleon razbil rusko armado, predno je dosegel Moskvo leta 1812. Nemški daljnosežni topovi že obstreljujejo zunanje utrdbe v krogu, ki obdaja Moskvo. Podkomisar Lazovsky je včeraj vzpričo vsega tega izjavil: "Sveži milijoni rezerve so postavljeni za obrambo Moskve. Mi vemo, da Nemci ne bodo Moskve nikdar zavzeli."
Lozovsky je dalje izjavil, da gre nemško prodiranje bolj počasi in v mnogih sektorjih je bilo celo popolnoma ustavljeno. "Mi lahko postavimo v bojno linijo tako armado," je rekel Lozovsky, "da nimajo Nemci niti pojma o tem."
V London so prišla poročila, da so bile nemške prednje straže dosegle že Moshajsk, 60 milj od Moskve, toda so jih Rusi pognali 10 milj nazaj do reke Borodi-ne.
Nemci priznavajo, da pošiljajo Rusi nove rezerve v boj, ki se silovito upirajo Nemcem vzdolž 750 milj dolge fronte. Nemci tudi priznavajo, da je Moskva zelo utrjena.
Rusi priznavajo nemško premoč v orožju, toda ruska armada naskakuje nemške postojanke z vedno večjim pogumom in odločnostjo. V Moskvi dela na tisoče civilnega prebivalstva na utrdbah. Sveže čete hite proti nemški liniji s prisego na ustih: "umreti, toda zabraniti sovražniku do Moskve"!
Rusi tudi zatrjujejo, da se nemški zračni sili ni posrečilo razbiti železniško omrežje, in da deluje prevoz vojaštva po železnicah brezhibno.
Iz Berlina prihaja zopet trditev o velikih ruških izgubah. Nemci iflaj trdijo, da so razorožili, dozdaj že 6,000,000 Rusov, to je 300 divizij, vsaka po 20,-000 mož.
-o-—
Na dopustu
Joe Papež, ki služi Strica Sama v Kansasu, je prišel na dopust k staršem in sestri Rose na Reno Ave.
Nov grob
Danes zjutraj je umrl Joseph Pugelj, stanujoč na 15813 Trafalgar Ave. Pogreb ima v oskrbi Svetkov pogrebni zavod. Čas pogreba in drugo prinesemo jutri.
Vdova Bernsdorff zopet v Ameriki
Jersey City, N. J. — Z letalom je dospela iz Lišbone grofica Jeanne von Bernsdorff, vdova po nemškem poslaniku, ki je ura-doval v Ameriki ob začetku prve svetovne vojne. Grofica je rojena Američanka in pravi, da je prišla domov, ker se boji nemške tajne policije. '
--o-
Pokojni Martin Stermole
Kot smo včeraj na kratko poročali je umrl v Glenville bolnišnici rojak Martin Strmole, po domače Špaj, stanujoč na 712 E. 155. St. Doma je bil iz Gornjih Praproč, fara Št. Vid pri Zatičini, odkoder je prišel v Ameriko pred 34 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Uršulo, rojeno Anžlovar, hčer Mary, sina Martina in Anthony, v stari domovini pa brata Načeta in več drugih sorodnikov. Bil je član društva (jar-niola Tent 1288 T. M. in društva sv. Janeza .Krstnika, št. 71 ABZ. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti v cerkev Marije Vnebovzete in.na pokopališče sv. Pavla pod vodstvom Svetkovega pogrebnega zavoda. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje.
Nemci so razpustili na Češkem Sokole
Berlin. — General Heydrich, novi nemški oblastnik na češkem, je ukazal, da se razpusti sokolska organizacija najstarejša češka športna organizacija. Ako so Sokoli že razpuščeni, ali še bodo, ni znano.
Nemci trdijo, da so bili Sokoli bolj aktivni proti Nemcem, kot pa bi gojili telovadbo.
-0-r-
Za pomoč vojakom
V soboto 18. oktobra bodo članice Lake Shore Post Unit 273, American Legion sefvirale v Knausovi dvorani okusne sveže in prekajene klobase z domačim kislim zeljem in drugimi priti-klinami. Po večerji bo prosta zabava s plesom. Vstopnina za vse skupaj bo samo 50c. Preostanek je namenjen za izboljšanje položaja bivših onemoglih in za priboljšek sedanjim vojakom. Odbor priporoča občinstvu, naj poseti to prireditev v kolikor največjem številu mogoče.
Card party
Članice društva Waterloo Grove, št. 110 WC bodo priredile nocoj po redni seji card party. Seja se prične ob sedmih, zabava pa ob osmih. Pri vsaki mizi bodo lepa darila.
Kdo je našel?
Od Carl Ave. do šole SV. Vida se je izgubila okrogla kvačkana ročna torbica. V njej ni bilo denarja, pač pa nekaj spominov na staro domovino. Pošten najditelj je prošen, da jo prinese na 6230 Carl Ave., zgorej.
Demokratska lista odobrena
Na sinočnji seji Slovenskega demokratskega kluba v Euclidu, ki je bila zelo dobro obiskana, je bil soglasno sprejet predlog, da se odobri vso demokratsko voli-vno listo, kateri načel ju je William Corbett. Vsi demokratski kandidati so bili navzoči.
NARODNI VEČERI V CLEVELANDU
Organizacija "Clevelandski koncil za ameriško edinstvo," namerava prirediti to jesen celo vrsto takozvanih narodnih večerov. To se bo napravilo z namenom, da bo imel Cleveland priliko videti, kaj vse lepega imajo razne narodnosti.
Prvi tak večer bo "češki večer," ki bo v petek 17. oktobra, začetek ob osmih. Vršil se bo v češki sokolski dvorani na 4314 Clark Ave. Program bo sledeč: češki narodni plesi petje, telovadba, razstave čeških ročnih del, serviranje finih čeških kola-čev.
Slovenci so vljudno vabljeni, da poseti j o brate Čehe v petek večer. Nobene vstopnine ne bo. Odbor ima v načrtu prihodnjič "slovenski večer," na katerega bo tudi povabil vse %uge narodnosti.
Mi toplo pozdravljamo to idejo in priporočamo našim ljudem, da se teh večerov po možnosti udeleže, da bodo spoznali šege in običaje drugih narodnosti.
Kdor bi želel kaj več pojasnila o teh narodnih večerih naj pokliče tajnico, Miss Eleanore Perch, urednico pri Cleveland Press-u, CHerry 1111.
AMERICAN IN SPtRTT FOREIGN	^^ ^^ ~ ** ®
v ; IN LANGUAGE ONLY "	A n A * t I SLOVENIAN MORNING
fc	T	AMERICAN HOME__BAILY newspaper ,
, .	CLEVELAND, p., WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 15, 1941 LETO XLIV. - VOL. XLIV.
I	'	~	-----—-----—--■-	---------—.................................——--i -
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
SI 17 St. Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.<W Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per yew Single copies, 3c
Entered ns second-class matter January 5th, 1900, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
83	No. 241 Wed., Oct. 15, 1941
j BESEDA IZ NARODA
i — ■ ............—------------i
JanKo N. Rogelj, direktor publicitete slovenske sekcije J PO:
Pet tisoč dolarjev
Madjari vabijo
Oni dan je obiskal Cleveland bivši madjarski državnik Tibor Eckhardt, ki je v intervjuju s časnikarji izjavil, da propagira za podonavsko federacijo evropskih držav. V to federacijo naj bi se združile male države kot: Madjarska, bivša Avstrija, Češka, Slovaška, Hrvaška, Slovenija in Sed-mograška, katero bi se šele sestavilo iz ozemlja v sedanji Madjarski in Romunski.
Na prvi pogled bi bil to precej velik kompleks ozemlja, v resnici bi pa taka zveza ne bila normalna, ker Slovani, Nemci in Madjari bi v eni državi nikdar ne živeli složno skupaj. To so tri plemena, ki si niso bila nikdar prijazna in si tudi nikdar ne bodo. Slovan ne bo nikdar sedel pri isti mizi z Nemcem niti z Madjarom. Obratno, Nemec in Madjar ne bosta nikdar priznala enake vrednosti Slovanu.
Če zdaj Madjari in avstrijski Nemci iščejo zvez z sever nimi in južnimi Slovani je to samo iz vzroka, ker si hočejo potom njih ustvariti moč kot so jo imeli za časa avstro-ogr-ske monarhije. In da si res iščejo te moči vidimo iz tega, ker se za podobno podonavsko federacijo ogreva tudi avstrijski prestolonaslednik Oton, sin zadnjega avstrijskega cesarja Karla iz vladarske hiše Habsburgovcev. Oton in njegova mati, cesarica Žita, sta zelo pridno na delu v tem času po Zed. državah in Kanadi in propagirata med ameriškimi in kanadskimi državniki za restoracijo Habsburgovcev. V tem slučaju bi bili mesti Dunaj in Budimpešta zopet to, kar sta bili pred prvo svetovno vojno.
Koliko so ameriški in angleški državniki naklonjeni taki podonavski federaciji ne vemo. Lahko pa rečemo to, da če bi Anglija privolila ali pa celo ukazala ustvaritev take federacije, da bo imela čez dvajset let zopet splošno evropsko vojno na vratu.
Ako bosta hotela Roosevelt in Churchill res postaviti v Evropi take meje, ki bodo zasigural6 trajen mir, potem bosta morala dovoliti raznim narodom, da si bodo ustvarili take zveze, ki jim bodo po volji, v katerih bodo imeli razni narodi res enake pravice in enake pogoje za obstoj.
Prepričani smo, da bi naši Slovenci ne šli nikdar v tako federacijo, kot jo oglaša nadvojvoda Oton. In če bo glas ameriških Slovencev kaj vštel, kar upamo, da bo, potem do take federacije ne bo nikdar prišlo. Zgodovina zadnjih 23 let nam dokazuje, da takih federacij ne maramo. Kar bomo Slovenci zahtevali bo popolno zedinjenje vseh Slovencev z avtonomno upravo v skupni državi Jugoslaviji. To bomo zahtevali in od tega ne bomo odnehali niti za las.
/1 —11 — Da se ne pozabi. . .
Še slabše pa so bile volitve v Istri. Slovenski volivci so,, bili že itak oropani pravic radi nepravičnega zastopastva za vsak volivni okraj. Toda to fašistom še ni bilo dovolj. S pretnjami so fašisti zabranjevali slovanskim volivcem iti na volišče. D'Annunzijevi legijonarji, ki so prihiteli iz Reke ob času volitev, so smeli svobodno in oboroženi razsajati po volivnih okrajih in so ustrahovali slovanske volivce, ne da bi jim kdo to zabranij. "Vsi protesti prebivalstva radi teh šikan so bili brez uspffra.
V občinah, kjer so Slovani kljub temu uspeli in dosegli /mago pri lokalnih upravah, so jih upravljali le malo časa. V več občinah so bili v nekaj mesecih izvoljeni občinski odborniki odstavljeni in občina izročena v upravo italijanskemu komisarju, ki v največ slučajih niti stanoval ni v dotičhi občini. Toda komisarji so bili plačani iz občinske blagajne. Njih glavna naloga je bila vreči slovanski jezik iz uradne pozicije v občini. Zato so odstavili vse slovanske občinske tajnike in jih nadomestili z Italijani, ki niso bili v stanu razumeti niti govorice lokalnega prebivalstva.
Po istem principu so bili dani Italijanom vsi drugi občinski uradi. Do konca leta 1925 je bilo razrešenih več kot 30 občinskih odborov in nadomestili so jih komisarji. Čeprav je govorila postava, da se morajo v takem slučaju, kjer je odstavljen občinski odbor vršiti nove volitve v teku treh tednov, se niso vjršile volitve v nobeni teh občin. Župani, ki so imeli prej vso pravico izvrševati oblast v svoji občini, so bili zdaj samo izvršni uradniki prefektov in podprefektov.
Z dekretom od 4. februarja 1926 in postavo od 25. junija 1926, je bila odpravljena celo ta zadnja senca pravice v občinah s tem, da so bili nastavljeni v vseh občinah, kjer je bilo 5,000 ali manj prebivalcev, takozvani "podeštati," ki so bili imenovani od vlade. Z dekretom od 3. septembra 1926 pa je bila ta nova odredba raztegnjena na vse občine, ne glede na število prebivalstva. Od začetka junija 1927 so bile vse cbčine#v Julijski Krajini upravljane od nastavljenih "podeštatov," ki so bili odgovorni za svoj urad samo pre-fektu in ne davkoplačevalcem v občini.
Ti "podeštati" ali župani so bili skoro v vsakem slučaju Italijani, ki niso razumeli jezika prebivalstva. Tudi občinski odborniki, ki jih je imenoval prefekt, so bili celo v popolnoma slovenskih občinah Italijani.
Dasi je zakon veleval, da je urad oficielnega župana samo časten, torej brez plače, pa je nova uprava nalagala na občine težka bremena, ker je prebival uradni župan navadno kje drugje in je računal ogromne vsote za svoj uradni dnevni
Združevalna konvencija Slovenske narodne podporne jed-note in Slovenske svobodomiselne podporne zveze v Pitts-burghu, Pa., ki je štela okoli 235 delegatov in delegatinj z obema glavnima odboroma, ki je reprezentirala preko 62,000 članov in članic v obeh oddelkih, je glasno in zavestno odgovorila na klic slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki, ko je da-royala v sklad SS, JPO, pet tisoč dolarjev.
To je močna in lepa, izrazita in posnemanja vredna beseda iz slovenskega naroda v Ameriki. To je največji prispevek, ki je bil sedaj naklonjen temu pomožnemu skladu. To je očividen in trden dokaz, da so imeli zastopniki te konvencije neomahljivo in iskreno zaupanje v izjavo, pravila in delo slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora, ki je bil organiziran iz naših slovenskih bratskih in podpornih organizacij v Ameriki, ki štejejo danes preko 150 tišoč članov in članic. To je največja in najmočnejša slovenska organizacija v zgodovini ameriških Slovencev, zato si lahko lasti pravico, da zastopa v pretežni večini ves slovenski narod v Ameriki.
Iskrena hvala za velikodušen dar delegaciji in glavnim odbornikom, kakor tudi članstvu obeh organizacij, ki je dalo in prispevalo ta denar.
V časopisih ste čitali tudi o drugih slovenskih organizacijah,^ go darovale, v pomožni sklad. Tudi Wm hvftla. Tako se oglašajo posamezne naselbine in posamezniki; ki darujejo nemoteno 'in z zavestjo. Tudi tem vse priznanje in zahvala v imenu odbora in v imenu trpečih in krvavečih bratov in sester onkraj morja.
Koncem meseca septembra sem prejel pismo od mojega prijatelja iz Burley, Idaho, ki se glasi:
Cenjeni sobrat: Prilagam Ti ček za $30.00 kot podporo za potrebne v Jugoslaviji. Prosim, da oddaš na pristojno mesto. Darovalca: John Keržišnik $25 in Mrs. John Keržišnik $5.00. Najlepše pozdrave in obilo uspeha pri Tvojem delovanju za dobro stvar! — John Keržišnik.
To sp besede! To je zlata slovenska zavest, prepojena s srčno usmiljenostjo. Da, kri ni voda! In še več: Globoko spoštovanje (Jo vseh onih, ki delajo in prosijo v imenu pomožng akcije. To so besede, ki vlivajo pogum in zadoščenje v zapriče-to delo. Hvala Ti, prijatelj Keržišnik!
Dolgi jesenski in zimski večeri prihajajo med nas Slovence v Amei'iki. V toplo zakurjenih sobah bodo kramljale srečne in zadovoljne slovenske družine širom svobodne ameriške zemlje. Toda V letošnjih dolgih večerih bo večkrat poletela misel ameriških Slovencev in Slovenk tja v križano in žalostno Slovenijo onkraj morja, kjer trpijo in umirajo naši dragi sorodniki, prijatelji in znanci. In misel bo tužna in turobna: Kje so sedaj? Ali jih krije mrzla
in okrvavljena rojstna gruda, ali od strahu, zasramovanja in lakote čakajo na najstrašnejšo uro svojega življenja? Grozote polni glad trka na sleherna vrata našega kmeta, iz praznih hlevov in svinjakov straši prizor, ko so s silo odpeljali zadnjo žival. V kaščah ne bo žita, na mizi ne bo kruha, v kleteh pa premalo krompirja. Še odeje so jim pobrali, revežem vseh reve-žev tega sveta. Ubogi Slovenci, usmiljenja vredni narod!
Svinčeno težke bodo te noči za naše ljudi v Sloveniji, kar jih je ostalo še doma; a kaj oni, ki so bili s silo pognani v izgnanstvo na Hrvatsko in v Srbijo. Tam doživljajo duševne in telesne muke, v dnevni borbi med življenjem in smrtjo, oropani svobode in srečnega človeškega življenja, do katerega je opravičen vsak človek. To je duševna muka, ki ji ni primere pod bleščečim soncem.
Nedolžna, neoblečena in lačna deca joka in prosi kruha tistega očeta in mater, ki ga jim ne sme in ne more dati. V nebo vpijoča groza in krivica pretresate zemljo naših očetov in mater. Takih groznih in temnih dni še ni gledala zgodovina slovenskega naroda.
Brat, in sestra slovenskega naroda v Ameriki, tvoj slovenski narod v domovini te kliče na pomoč v mislih in sanjah: Usmilite se nas, pripravite se, da rešite vsaj one pogina in smrti, ki bodo preživeli'to grozno in nečloveško trpljenje sedanje svetovne vojne. Prosimo vasv prosimo vas v imenu naše bolne in trpeče dece, da tej mladi krvi prilijete poživljeno silo iz vaših usmiljenih src. Daj, brat ia sestra, vsi smo potrebni; v tej grozi in typljenju je združena vsa slovenska kri in vsa slovenska srca.
Pet tisoč dolarjev in trideset dolarjev naj vam bo zapisano v trajen in svetel spomin. V dolgih in tpplih večerih mislite tudi vi, koliko vi morete doprinesti kot posameznik ali vaia skupina. Ni vprašanje: Kdo ste in kaj ste, vprašanje je: Ali ste Slovenec s čutečim slovenskim rrcem, da pomagate in delate z onimi, ki so dali pet tisoč dolarjev, ali se pridružite farmarju in njegovi ženi v Idaho, ki sta darovala trideset dolarjev. Simon Gregorčič
. DOMOVINI
0	vdova tožna zapuščena
1	i mati toliko sirot,
s krvjo, solzami napojena, ki bol poznaš le, nič dobrot, oj mati vdanega ti sina, oj, zlata mati—domovina! Ti krasna si, kra«nejše ni, kar jih obseva zarja dneva; krepostna si, vsa vredna ti, da krona venča te kraljeva. A trnjev le tvoj venec je, in rod tvoj rod-mučenec je; sovražni svet te le prezira, prezira te in te zatira! Kdaj to gorje pač mine ti? Kdaj se oko ti vjasni kalno? Kdaj slečeš to obleko žalno, kdaj sonce zlato sine ti? O, da z močjo in srečo, slavo, ne s krono trnjevo, nebo cvilo bi ti sveto glavo, — kako bi jaz ti pel glasno! A ker nikdo ne šteje te, ker ves te svet tepta z nogami,, jaz ljubim tem srčne je te, jaz ljubim tem zvesteje te, «a ljubim te — s solzami! Oj mati moja domovina, ljubezen moja ti edina,
ti moja skrb in bolečina, Bog čuvaj dobrotljivi te, Bog živi te, Bog živi te! -o-
Nocoj "card party" in ples
Nocoj se vrši "card party" in ples društva Waterloo Grove št. 110 W. C. in sicer v spodnji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Igranje se prične ob osmih. Za vsako mizo bo posebno lepo darilo in serviralo se bo tudi okusen prigrizek. Poleg tega pa bo tudi preskrbljeno za žejne.
Članice pridite in ,se zabavajte par uric v veseli družbi svojih sosester. S seboj pa pripeljite tudi svoje možičke, da nas bo več in bo tako bolj veselo. Čim več nas bo, tem večje bo veselje, saj žalostne pa itak ne maramo biti. Za plesaželjne bo pa skrbel Joe Francel, ki tako zagode, da se vse vrti. Torej na svidenje nocoj v spodnji dvorani Slovenskega delavskega doma.
Predsednica. -o-
Spomini na mladost
Ako v nedeljo popoldne po-hitiš v prosto naravo, se ti na obhodu nudijo krasne naravne slike, kamor ti oko zazre. Tako vidiš vinsko trto obloženo s do-zorevajočim grozdjem, koruzo naloženo v kupe, sadno drevje polno lepih rdeče in rumenih jabolk in hrušk itd.
Tudi vrtovi krog hiš so se prerodili in pozno cvetje nam naznanja, da je nastopila jesen. Ko se podamo na izpre-hod na prijazen griček do gozdiča, je tu kaj hitro konec našega pota in tu se prične vsa romantika jeseni. Izpod jasnega neba obseva jesensko sonce vso panoramo krasnih gozdov in senožeti, tu in tam se še oglasi gozdna ptička, naša družba obstane, si zakuri ogenj, da kaj kmalu postane vse živahno krog ognja, v žerjavici se peče krompir in še kaj drugega, kar bo šlo vse z dobrim tekom pod zobe.
V takem razpoloženju kaj hitro mineva čas, vesela družba pa kmalu zapoje odhodnico: Glejte že sonce zahaja, skoraj za goro bo šlo. Hladen počitek nam daje,, pojdimo veseli domov . . . Ko sonce s svojimi poslednjimi žarki osvetljuje vrhove dreves, da se čarobne barve spreminjajo v zlatu *in škrlatu. To je slika, ki ti je ne more nobena roka umetnika tako lepo naslikati. V tem trenotku ti nehote stopijo spomini pred oči na našo nekdaj srečno a sedaj zasužnjeno staro domovino. Kako lepo je bilo slišati naša slovenska dekleta in fante, ko so se na večer prepevaje vračali s senožeti in poljan proti do mu. Veselo so prepevali po celodnevnem težkem delu. Vse trpljenje je bilo pozabljeno in uživali so res pravo srečo sveta. Doma so še odmolili "Ave Marijo" in opravili še vsak svoje delo, nakar pa jih je čakala sicer ne bogata, a okusna kmetska večerja, katero jim je pripravila skrbna mati.
Na jesen pa je bilo tudi v tej ali oni župniji žegnanje. Na ta dan je bilo povsod vsega do-
DEFEND THE HOME FRONT
volj, kakor se še lahko spominjate vsi, ki ste prišli od tam. Tisti ted^n pred žegnanjem je navadno že kar vsa vas dišala po raznih dobrotah, ki so jih pripravljale skrbne gospodinja za tako velik praznik kakor je bilo farmo žegnanje. Pekle so in cvrle štruklje in krofe in flancate in ne vem kaj še vse. Za ta dan so povabili sorodnike in prijatelje na gostijo.
V soboto pred farnim žegnanjem, ko so-fantje pričeli zvoniti delopust, se je prenehalo z vsakim delom. Za nedeljo pa so okrasili domove in cerkev, iz zvonika pa so vihrale narodne zastave, z bližnjega grička so pa možnarji oznajali slavnost dneva. Zvečer pred žegnanjem pa so šli fantje k svojim dekletom po šopke iz dišečega roža-rina, nagelna in roženkrauta, da so se v nedeljo postavili pred cerkvijo. Po maši si pa takoj lahko spoznal v katero dekle je bil Ikateri fant zaljubljen, kajti vsak je prijel svojo dekle za roko in jo odpeljal v bližnjo gostilno.
Vsega tega pa danes v naši nesrečni domovini ni več in naši dragi tam vzdihujejo pod tujčevim jarmom in prosijo usmiljenja in rešitve, da bi jih Bog rešil izpod pete tirana, ki se je zavzel, da iztrebi naš pošteni slovenski rod z'rodne grude. Gorje naših tam se ne da popisati.
Mi tukaj pa smo srečni v tej deželi blagostanja, da bi lahko vsak poljubil to svobodno zemljo naše nove domovine. Da se pa vsi ti naši stari običaji kar tako ne pozabijo, je Kljub društev Slovenskega društvenega doma sklenil, da bo priredil .običajni spomin žegnanja in sicer v nedeljo, 19. oktobra v Slovenskem društvenem domu v Euclidu. V soboto večer bodo naše žene pripravile okusno večerjo in v nedeljo bodo na krožniku pa pečeni in kuhani štruklji na sapo, krofi in še druge dobrote. Zabave bo na koše. Petje, ples in tudi pušeljc boste dobili od naših deklet.
Vabimo vas, da ne pozabite na ta dva dneva in nas pridete obiskat, kajti postrežba bo prvovrstna, da boste vsi zadovoljni. Vabijo vas Euclidčanje, zato na svidenje.
Jas. Rotter
ob'islc v občini. Ker niso bili župani odgovorni občini za svoje uradovanje so smeli svojeyoljno razpolagati z občinsko blagajno. In ker niso bili doma iz dotične občine, katero so upravljali, jim, naravno, tudi blagor občine ni bil pri srcu. Radi tega so lezle skoro vse občine v dolgove, ker se je razsipalo z občinskim denarjem, ne da bi imela občina kaj hasni od tega. Iz občinske blagajne se je jemal denar večino za fašistične slavnosti, za italijanske otroške vrtce, za italijanske šole, za nove občinske dvorane, kar vse je moral nositi na ramah slovanski davkoplačevalec.	I
A COMMUNITY FUND
Podružnica št. 3 SMZ
Na glavni letni seji naše podružnice je bilo sklenjeno, da priredimo v tem poslovnem letu pomladno in jesensko veselico. Tako se sedaj pripravljamo za jesensko prireditev, ki se bo vršila v soboto, 25. oktobra v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Namen te prireditve je, da s.e iz tega preostanka pomaga tu in tam, kjer nas narod kliče za skupno sodelovanje. To je, da finančno pomagamo naši novi domovini Ameriki s tem, da kupimo vsaj en obrambni bond. Drugiq pa, da se pomaga našim trpečim rojakom v stari domovini in obenem pa tudi, da se pomaga pri prenovitvi Slovenskega doma na Holmes Ave.
Ker pa mi člani naše podružnice živeči v tej naselbini čutimo, da so to narodne obveznosti, se tem potom obračamo na cenjeno javnost ter vljudno vabimo, da nas obiščete omenjeni večer. Še posebno pa apeliramo na članstvo naših bližnjih podružnic-Slovenske moške zveze, kakor tudi n& ostala društva, da se nam pridružite, za kar se vam bo ob priliki vaš obisk radevolje povrnilo. Da bo pa več zabave za vse, smo aranžirali za ta večer kazanje slik, katere nam bo pokazal Mr. Anton Grdina. Predstava slik bo od 7 do 8 ure zvečer, obenem pa ?mo povabili tudi par odličnih oseb za govornike in pa naše nadarjene mlade pevke, Krav,os sestre.
Za fino godbo pa bodjj li fantje pod vodstvom-j kovicha. Vsem pa Jj lago prvovrstna P06 4 raznimi okrepčili za ;8' || nina je samo 35 cen (j na svidenje 25. oktoWJJ novi j enih prostorih »j ga doma na Holmes A J Chas. Benev^ ■
IzLoraina
Javnosti naznanjaj tudi mi v Lorainu usta>J cijo za pomoč v star<> e I in to samo za
mali bomo prispevke razne prireditve, ka* , J deli, da je potrebno- J ša seja ali priredil J ljena potom čaaopMJ J času. Dolžnost vse" J Slovencev je, da ^ roke, ker s tem ?orTpd cem onkraj morja, »' I pe. Odbor bo ^LjJ bo mpgel za to preK° i
Odbor te sekcije JJ Mary E. Polutnik, P J Louis Balant, I. J John .Bruce, II- P°%j John Tomazic, Jffr h J nik; Matilda Ost«*Jj Hermina Zortz, ^ jI Nadzorniki: A n
■	Frank Ravnikar,
' zin, Michael Cer"e' JI • drick; John Kozja«- J
publicijskega'odb°r?' . i
Vsi tajniki dru3 ^ 1 pomagati pri oglas
■	rijo publicijski od»' | i Gospodarski od3 ^ ' Jevec, Frances ^ $
■	Brence, Stanley RuS' jak, Frank
Matilda O^M
Zadnji ostani % ga prag0 j
voj"' 1
Prva svetovna ^M la iztrebila z°bl'e' p^J stopnike evropsk«^!
ki je bilo nekoč ra. ti v naših krajih teI {p* v začetku tega 00 glav. Poslednje f A šlo to divje loveški pušči v f siji ter v kavk^jj Vojna pa je^tt^ med čredami 'n da bo zober Le izrednemu jes* vlade gre hvala, d ^ veda zagotovljeni Beloveški P^.-j, je.| vsem svetu B» Vjff' krvna pa sta v še dva.
Zobri so zelO^I
gledišča prirodos i
di velikega P°J a5li govedorejo.	^1
že težp 1000 kg, > . J
glede prehrane, ljuje z listjem J» ci. odporen proti su # lo uničuje osta'0 >11' vrstno kožo ter »- // križanjem
vedom so dobi'1 j ga in vztrajnega ij^ zaščitni park Ukrajini je tu, kjer se vrs» g K za rešitev	. ^
zobra z aniens^. ;, Ukrajini 63 samic. Iz prepeljali devet ^ ^ ,vni zaščitni P^i/ / se je govedo jjjii j podnebju in P°* J naraščaj. tObe» Jn V peljali tri sam1,/ ; beloveškega Ple' <1 ^ začitni park-je uprava za ^J dobila obvestil0- Ji
mefl samic že ^ f j
da je na ta	v/i
trenutek P°seg	J
prečila popol"	. menitega eV
Nemči^^fe milijonov l-^V'V' vojska zasede**,/
kvadratnih 1(1 n7Pm 1 ia
SATAN IN ISKARIOT
^	Po nemškem izvirnika K. May«
oriu J naj P°vem> kdo
Nino ° 0d Krueer beja 4nii' premaeal je Ayare
"ilašaS.' njimi-"
Pomagal je 'pa sklenil mir
dobrot' J'eS°V0 srce je pol-fev; 6 m milosti do sovra-
od njega, ste ^ v n?ovi Prijatelji in po-^ "Jegovem varstvu?" "aJljubše in naj-
Vbo -s ima."
f Prijatelji ste si 'H riemf-? O, Potem pa isti, da, ete Povzročili take ki„ v1 jezdili mimo nas! % dateljnov pij-6 Pray t J dobrodošli ste N v0 ' kot da j'e sam
*v jmh trum prišel k
Cte!"
Je ^e vašemu šejhu fef^-Nari."
lJe Je?" 2 san
p sem še j h rodu Me-
'i Sj v .
'V6Jh ,lunaškega in go-jjj' « rodu Meidžeri — ?
^oVaVSa, bomo sprejeli 'H - J Sicer se tudi
Wis/* toliko si bomo 'k w, asa> da napolnimo 4h0Ve 2 vodo." $	morate poku-
^ J0 včeraj ustrelili! ^ his, a,S' Pojdite z nami \ ^ tiskal"
* bejubili razžalili gosto-Ni. jlne'. da smo vabilo r jekrGZdili smo z njimi.
KS,kvišinam-nje-
t^or • 01 80 jezdili za fh d ' 11 nismo več. Po
Na na.; e vsm0 morali ča-
Pteg Je šeJh nagovoril.
IbilimoPa -še ni bil° treba' Bti. rali tudi med seboj
iNiej
P« s Winnetouu svoj flaii ejh.om. Bistro ga je
Siejal:
V»> tale človek moje-
i 7
™ wp.rn mi \ br aš?"
} *a \trA mu zakriva ob-X ^nnetoua je brada ^<^an,kividitu-
l^lje'1?1® Za njim?" ^Wve fremo z njim." | SelJe ti je sumi j i-
So Veselje je!"
>ljiVoV;eSelje J® vendar Cie , n llaravno. Pova-
If; 0 CiJe Vesel> da smo
ISS mli-!"
l !" ne zaupa temu
razloga za ne-F'in^.^eidzeri je mi-
K zaupa moj brat.
Previden." .V2Win, hodilo, da ni-£N netouom istih mi-lmel> zakaj ne
lN;aSam Vsaj nisem !»] tejj a razloga za sum.
idiHko! mnenje sem ^ ,uvaževati. In °Valo, če smo
ij '"H sj^'
CN* V ,Viš5ne- Ne sme-VX,Ck Hti naših višin. fcXZ^ Puščavi je
ye že hrib-
k°maj nekaj \\bi7 nad ravnino.
S-vrhu.
NibVn, ^ P°b0Čje dolino-
V,Je bj, s; Kolikor sem
je^ četrt tre ' ' kakor sem čul,
S? b ,
x°?en sest°p
V deževni do-SS i. a.Približno naši takpu-
?V Pa*Spotok- v po-
"'CH i eIena dolina. ^ je i V heliju do-le treba nekaj
metrov globoko pa se pride do nje. Pqnekod, v globelih, pa stopa voda sama na dan. Taki puščavski "studenci" so le redkokdaj živa, tekoča voda, mlake so, bi jim rekli pri nas, za beduina pa so dragocen zaklad.
V wadiju najde beduin-pa-stir pašo za svoje črede, vodo in zavetje pred puščavskimi viharji. V wadiju tabori pod svojimi nizkimi, dolgimi šotori iz črne in belo prižaste volnene tkanine, ki mu nudi senco po dnevi, ponoči pa zavetje pred hladom. In ko popaše wadi, razdere šotore ter se preseli drugam. Srečen rod, ki na njegovem ozemlju ležijo rodovitni wadiji.
Zavili smo okrog ogla in zagledali pred set^ij pestro življenje beduinskega tabora.
Wadi se je širil v dolino, sočna trava je pokrivala dno, le spominjalo, da smo sredi puščave. Kamor je segaio oko, povsod je migljalo konj, drobnice, goved in kamel, na tisoče jih je bilo. Pastirjev pa sem videl tako malo, da sem se čudil, kako so kos neštevilni svojevalni živini. Tudi šotore sem opazil, pa jih je bilo tudi le malo. In še tisti so bili last bogatejših, ime-nitnejših članov rodu. Navaden beduin živi in spi pod milim nebom, na kar je že od mladih nog navajen.
Pastirji so poležavali pri čredah, pa spoštljivo vstali, ko smo prijezdili mimo njih, prekrižali roke na prsih in nas pozdravili s pokloni. Njihovo spoštljivo obnašanje je pomirilo menda tudi Winnetoua, strogi, nezaupni obraz se mu je omilil.
Ob pobočju wadija je zevala ozka razpoka. K njej je krenil šejh, razjahal in nas povabil: "Dobrodošli v našem wadiju! Tule je hiša obiska, v njej postrežemo vsem, ki so naši gostje. Hladna je, novo življenje da utrujenemu puščavskemu popotniku.
Vstopite za menoj in dovolite, da tudi vam postrežemo z najboljšim, kar imamo!"
Razjahali smo, vstopili pa še nismo. Ozrli smo se prej po okolici. Westman je vajen, da je povsod previden.
Više v wadiju se je pasla čreda krasnih jezdnih kamel, cat jih je morebiti bilo. Takih plemenitih kamel v saharski puščavi še nisem videl. Poleg njih so ležala sedla in druga jezdna oprema. Še više pa. so se pasli trije čistokrvni konji v preprosti ograji iz sulic, ki so jih prepletale vrvi iz palmovih vlaken. Kar srce mi je zaigralo pri pogledu na visokoplemenite živali. Tudi pri konjih je ležala popolna jezdna oprema.
Šejh je videl moje občudujoče poglede. Ponosno je dejal:
"Njihov rodovnik sega do prerokovekobile-ljubljenke! Tile konji so več vredni ko vse druge naše črede!"
Rad sem mu verjel. Taki konji so doma le v svobodni peščeni puščavi.
Ozrli smo se tudi po "hiši obiska."
Čudna "hiša" —! Skala je bila gotovo petindvajset metrov visoka, razpoka je segala morebiti do polovice njene višine, pa je bila že pri tleh tako ozka, da bi se komaj dva moža srednje rasti vštric pretlačila skozi njo. Više pa je bila še ožja. Nekaj korakov v stran je prihajala iz peska drobna vodica in se zbirala v plitev tolmun.
Torej v razpoko bi naj vstopili —?
(Dalje prihodnjič.)
-o-
Največja kolonialna posest Nizozemske je Holandska Indija.
Resnica o francoskem vojaku
Takoj po strahovitem porazu francoske vojske je bila svetovna janvost silno razočarana nad vrednostjo francoske armade in francoskega vojaka ter je katastrofo vsakdo pripisoval upadku vojaškega duha in bojevniških vrlin v francoskem ljudstvu. Ta obsodba je bila ostra in trda, zlasti ko so začeli primerjati francoskega vojaka iz leta 1914. z onim iz leta 1940. Kakor pa se je kasneje izkazalo, je bila taka obsodba prenagljena in krivična. Francoski rezervni častnik Jean Labusquiere, ki se je udeležil prve svetovne vojne in je sodeloval tudi v sedanji vojni, je pred kratkim izdal knjižico pod naslovom "Resnica o naših vojakih," v kateri v marsikakem pogledu razjasnjuje položaj francoske vojske ter zavrača prepovršno sodbo. Pisec zatrjuje in dokazuje, da ge je francoski vojak lani bojeval z občudovanja vredno hrabrostjo, <jer se mu je nudila prilika, da je prišel v stik s sovražnikom in je le v toliko različen od borcev svetovne vojne, da ni imel sreče in da so vse njegove žrtve aile zaman.
Nemški maršal Keitel je dejal tik pred zaključkom premirja: "Francija je po junaškem odporu, ki ga je očitovaia v celi vrsti krvavih bitk, premagana in se je zrušila. Nasproti takemu hi-abremu sovražniku Nem-1 čija ne želi postaviti takih zah-J tev in pogojev premirja, ki bi bili ponižujoči zanj." Kdor zasmehuje premaganca, sam svojo zmago zmanjšuje. Vendar nemški maršal ni izrekel gornjih besed zaradi modre taktike, marveč je povedal resnico kot mož, ki stvari razume in jih
ve dobro ceniti.
Na severovzhodni farncoski fronti je imela Nemčija 140 divizij, katerim j-e stalo nasproti 90 francoskih in 10 britanskih. Od slednjih se jih je 3. junija vkrcalo in se vrnilo domov devet, medtem ko je bila deseta v celoti ujeta. Na drugih bojiščih je imela Francija 25 divizij, Nemčija pa 60. Francoska vojska je bila po štirih petinah sestavljena iz rezervistov, ime la je 28,000 aktivnih častnikov in okoli 100,000 rezervnih, ki niso bili dovolj izvežbani ter zlasti modernega orožja niso skoraj nič poznali. Nemški kadri so bili mladi in odlično izvežbani v rabi sodobnega orožja. Nasproti 7500 nemškim ok-lopnim vozovom je Francija postavila lahko le 3550 oklop-nih voz. Od teh je bilo na nemški strani težkih oklopnih voz ■preko 4000, na francoski strani pa le okoli 1000. Glede tankov je treba omeniti, da so bili francoski izdelani za defenzivo in so imeli s seboj bencina le za tri ure, medtem ko so imeli nemški daleko večji akcijski ra-rij. Nemške težke enote so bile opremljene s stolpom, v kate-
X DEFEND THE HOME FRONT
rem je.bil po en 7.5 ali 10.5 centimetrski top, francoski tanki pa so bili brez strelnega stolpa in njihovi topovi so streljali lahko le v vodoravnem pravcu. Nadalje so morali Francozi od samega začetka vse svoje oklop-ne sile postaviti v borbo ter je zaradi neprestanega umikanja prišel vsak količkaj poškodovan tank ali oklopni voz v roke Nemcem. Slednji so imeli velike rezerv^, ki so jih sproti izpolnjevali z osvojenimi enotami.
Kar se tiče letalstva, so imeli zavezniki 720 lovcev (530 francoskih in 190 angleških) in 596 bombnikov (96 francoskih in 500 angleških). Nasprotnik pa je imel 1500 lovcev in 3500 bombnikov, med temi 500 znanega tipa "Stuka," katerim zavezniki niso imeli postaviti nasproti nič enakovrednega. V ostalem je bila vojna prvih osem mesecev tako brez vsakih dogodkov, da francoski vojak ni imel nikakršnega izkustva in je šele prejel ognjeni lirst. Nekateri francoski oddelki so prišli v stik s sovražnikom šele 10, maja, medtem ko so imele nemške čete že bogato izkustvo iz poljske vojne. Največje izne-nadenje za francosko vojsko je I bilo obstreljevanje iz zraka, j Labusquiere pripoveduje, da je bil psihološki učinek obmetavanja z bombami iz letal neprimerno večji kakor še tako hud in dolgotrajen topniški ogenj, j Cesto je zaradi napadov nemških letal tipa "Stuka" nastal strahovit poplah med francoskimi četami, in sicer tembolj, ker zavezniki niso imeli proti nemškim letalom niti številčno niti po kakovosti primernega sredstva. Isto v^lja tudi za ok-lopne vozove in tanke. Silovite množice teh orjakov, ki so jih Nemci pošiljali v boj, so zelo
®___............ .... ....J
Ameriški narod se zelo zanima za svoj šport. Gornja slika nam lcaže del velikanske množice, ki je prisostvovala "World Baseball Series'' v Yankee Stadium-u v Neto Yorku. Slika je lila posneta tri ure pred ■pričetkom i grain posetniki so plačali $265,S9G vstopnine.
Velikanski štirimolorni bombnik, kater e<ja je izdelala Glen L. Martin Co. je pripravljen za poiskusm vožnjo. Tj, je največja zračna ladja, ki je bila še kdaj*zgrajena in ki zmore polet preko Atlantika in nazaj brez pristanka. Bombnik je dolg 170 čevljev in čez krila pa meri 200 čevljev in tehta 70 ton.
demoralizujoče vplivale na zavezniške vojske ier često pognale v beg velike in močne edi-nice. Zopet je treba pripomniti, da je na zavezniški strani bilo premalo tega orožja, da bi lahko vsaj nekoliko paralizira-lo nemški napad in njega silovitost. S puško se vojak ni mogel zoperstaviti jeklenim orjakom.
Odločilnega pomena za nemški uspeh pa je bilo dejstvo, da so motorizirane čete že v prvem naletu prerezale in pretrgale vsako zvezo med posameznimi zavezniškimi armijami ter zveze med prednjimi četami in zaledjem-. Kar so začele motorizirane čete, to je dokončala pehota, ki je bila z izredno naglico poslana z avtomobili na mesto vrzeli, ki jih je v telo francoske vojske zasekala motorizirana sila. Kar se tiče zaposlitve šestih milijonov mobiliziranih Francozov, jih je 1 milijon delalo v iovarnah, 1 milijon je bil porazmeščen v kolonijah nreko morja, 2 milijona mož je služilo v etapah in v stražni službi, 1 milijon je bil neposredno za fronto, 1 milijon pa je bil v 'neposrednem stiku s sovražnikom. 2e v prvih bojih so se množice, ki niso bile v neposrednem stiku z ne-prijateljem, začele umikati. Umik so povzročili napadi iz zraka, v nered pa so ga spravili stotisoči beguncev, ki so zatrpali vsa pota in ceste ter tako napravili vojsko popolnoma nesposobno za vsake operacije. Pokazalo se je tudi obupno pomanjkanje častnikov. Prava fronta je še držala in se bila z napadalci, zaledje pa je zašlo v splošno zmešnjavo in nazadnje v nereden umik. S tem se je daleč v notranjosti vzbudil do-jem, da so obrambne črte prebite in da je vsa vojska na umiku. Četam v prvih vrstah, ki so se bile vrlo in hrabro, je bil zaradi splošfie zmešnjave v etapi odrezan vsak dovoz hrane in municije. Jasno je, da njihov odpor ni mogel dolgo trajati.
Tudi po izgubah se da presoditi, da je francoski vojak v splošnem izvršil svojo dolžnost in da mu ne gre očitati nebor-benosti ali celo strahopetnosti. Od 234 generalov aktivne voj-£ke jih je 9 padlo na bojnem polju, 130 pa jih je prišlo v ujetništvo. Od oficirjev jih je bilo 40,000 ubitih, ranjenih ali ujetih na bojišču. V splošnem so Znašale izgube francoske vojske v teku 45 dni neprestanih bojev — 100,000 mrtvih, 120,000 ranjenih in poldrugi milijon ujetih. Številka ujetnikov je posebno presenetljiva. Labusquiere jo pojasnjuje s prav posebnim značajem modernih bojev. Sodobne armade obstoje iz oklopnih in iz ljudskih mas. Kjer prodiro oklop-skihmas. Kjer prodirajo oklop-obkoljene in obsojene na predajo. Odrezane so od vseh poveljniških mest ter ne morejo več izvesti niti najmanjše smo-trene akcije. Operirati bi morale na slepo in takim akcijam ni nikoli sojen uspeh. Mnogo čet je bilo ujetih zato, ker so se branile zapustiti poverjene jim postojanke. Nekatere edinice so delale z obupno besnostjo poskuse, da bi prebile jekleni obroč in so šle pri tem v gotovo smrt.
Labusquiere zaključuje svojo razpravo z ugotovitvijo, da francoski vojak iz 1. 1940. nima prav nikakšnega razloga, da se sramuje in pobeša oči pred po-kolenji starejših vojakov. Bil je pač manj srečen kakor njegov tovariš iz prve svetovne vojne, toda izkazal se je vrednega slavnih izročil francoske vojske. Sreča je pač opoteča.
M. S.
-o-
Neka Angela Carmino v Cog-nanu v Italiji je sedaj že četrtič pprodila zdrave dvojčke.
Kače — umetnice v gladova-nju in požrešnice
Velike kače bi lahko označili za umetnice gladovanja, a tudi umetnice požrešnosti. Nasičena kača ostane lahko celo vrsto tednov brez hrane, po drugi strani pa je zmožna požirati tudi cele živali, ki so po telesnem obsegu večje od nje same. To je mogoče zavoljo tega, ker je kača sposobna znatno razširiti svoje žrelo in svoja prebavila.
Kača iz vrste pitonov je po nekem poročilu v enem letu požrla sto kokoši, štiri manjše vrečarje, enega kenguruja in enega psa. Nič manj požrešna ni bila dosti manjša kača, ki je v istem času pospravila 54 kokoši, 2 jazbeca, vrečarja, dva psa, dva morska prešička, enega žerjava in dve drugi živali. Celo komaj poldrug meter dolga na-očarka je v nekoliko mesecih požrla 55 podgan in 50 žab.
"mali oglasi
Trgovina naprodaj
Dobro obstoječa grocerija in mesnica na St. Clair Ave., v slovenski naselbini se proda radi bolezni. Hiter kupec lahko dobi zelo poceni. Naslov izveste v uradu tega lista.	(243)
Gostilna naprodaj
Radi bolezni se proda gostilna z D-2 licenco. Vprašajte na 6216 St. Clair Ave.	(243)
Išče se stanovanje
Družina 3 odraslih oseb išče stanovanje 4 ali 5 sob s kopalnico in garažo; najraje med 55. in 79. cesto. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči na 988 Addison Rd.
Delo dobi
Dekle ali žena dobi delo za hišna dela; jako prijazen dom v Euclidu; ima svojo lastno sobo. Pokličite IVanhoe 4899-W. __(Oct. 15, 17, 20)
Lepa prilika
Naprodaj je hiša za 2 druži-,ni, velik lot, 2 garaži; 4 sobe zgorej in 4 spodej; nahaja se na E. .145. cesti in Westropp Ave. Cena $6,700.
Hiša za 2 družini na 155. St. in Holmes Ave., 4 sobe zgorej in 4 spodej, 1 garaža. Cena $5,700.
Hiša za 1 družino 7 sob, 3 garaže, na E. 43. cesti, blizu Superior Ave. Cena $3,200.
Mihaljevieh Bros. Co.
6424 St. Clair Ave. _(Oct. 16, 18, 21, 24)
Kokošja večerja
V soboto, 18. oktobra pri /
JERRY ZUPEC 982 E. 207. St.
Svežo pivo, pristno vino
in žganje
Dobra godba za ples
Vabimo vse od tukaj kakor
tudi znance iz Barbertona.
(243)
Pri nas dobite polno izbiro Maytag pralnih strojev.
Imamo tudi prenovljene Maytag pralnike, garantirane. Pri nas dobite iste plačilne pogoje kot poprej z malimi izjemami.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiimiummi
Izredna prilika
Proda se moderna hiša za 2 družini. Je v dobrem stanju in se nahaja na Corsica Ave., blizu Euclid Beach parka. Cena je $7,200. Ža podrobnosti vprašajte
Matt Petrovich,
253 E. 151. St. KEnmore 2641-J. (Oct. 13, 15)
zvalil se je po tleh. T*"51 ležal.	, $
Miha je obstal. KaC ? stopila k njemu in 15111 šeno rekla: .	,
MIRKO BRODNIK:
Ljubezen ne umre
Perfektno darilo za najšibkejši clan materi, ženi, zar0' čenki ali hčeri . . . rože • • pot- clo ženskega srca
ftlorlitSi
XiWKUIM"/
DEKLETA IN ŽENE! J
Ali veste, da si boste prištedili precej denarja, ce za bodočo zimo fino STERLING SUKNJO ah f naravnost iz tovarne?
Sedaj na Will-Call
STERLING SUKNJE so od.......^ n£/!
FUR-COATS so od...............$69-0" v -
Ne odlašajte, samo me pokličite
BENNO B. L E U S T \fJ
ENdicott 8506 1034 Addison Rd EJS
V BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA POKOJNEGA SOFRCGA IN OČETA
Andrej Možina
ki je Boku vdan za vedno preminuS dne 14. oktobra, 1941
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BEiiO 4
"ENGLISH-SLOVENE ItEADEB"
kateremu je znižana cena ^ O flU in stane samo:
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St. Clair Ave.	Cleveland, ;
OBLAK MOVER
Gornja slika nam kaže ruske vojake*, ko si ogledujejo plen, kaierega- so morali pustiti umikajoči se Nemci na ruski fronti. Rusi so zavzeli ta plen v neki ruski vasi, iz katere so pregnali Nemce.
Leta tri so že minila, cdkar počivaš pod zemljo, mirno spavaj, sladko snivaj dokler se zopet ne snidemo.
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
Žalujoča
SOPROGA in OTROCI
'm
Cleveland, O., 14. oktobra. 1941
JOHN OBLAKA
1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730.
STISKALNICE ZA GROZDJE
PREPARE YOUR
Healing System
NO W !
New Furnaces for Coal, Gas, Oil, Hot water or Steam
Resetting ......,...............$12.00
Cleaning ..........................$4:00
Air Conditioning, Tinning and Roofing
Carpenter work, Complete Remodelling
EASY MONTHLY PAYMENTS
MASON
HEATING CO.
1193 ADDISON RD. ENdicott 0487
' fTTTTTTTIT TT YX XT XXIXXXXXX3
sti in preveč nepotrebni, toda tli se mu ljubilo poizvedovati, kaj se za njimi skriva.
Nekega dne pa se je po Zabu-kovju razvedelo za velik dogodek. ,
Vaška potovka, ki je bila menda edina ženska iz Zabuko-vja, ki je že videla nekaj več sveta, je prinesla veliko novico.
Bila je v sosedni vasi, kjer je imela nekaj opravkov, tako je pripovedovala. Proti večeru se je odpravila stran, in ker je bilo že pozno, je sklenila iti'po bližnjici proti Zafeukovju, da je ne bi prezgodaj dohitela noč. In ko je tako stopala proti velikemu gozdu, ki se vleče čez hrib, je iznenada zagledala pred seboj neko mlado žensko, ki je šla počasi proti neki hiši. Aprva se ni zmenila zanjo, saj srečuje na svojih potih dosti ljudje, toda ko je prišla do nje in jo je od presenečenja kar obstala.
In potem velika novica: Bila je Kačarjeva Marija, in v drugem stanu je bila. Da, ona. Pa so vsi mislili, da je v Zagrebu v službi, ne pa tako blizu doma.
Toliko se po vasi menda še noben večer ni govorilo kakor zdaj po tem presenetljivem odkritju.
Klepetanja in ugibanja ni hotelo biti konec. Kaj naj to pomeni? Zakaj to prikrivanje?
"V Zagrebu ga jeiztaknila," so govorili nekateri, "zdaj se pa ne upa priti domov, da ne bi za njo kazali."
Drugi pa so uganili pravo.
"Tole bo pa Podbregarjeva dediščina. Nihče drug ne more biti. In pri Podbregarju morajo to vedeti, ker je^tari na sina tako jezen."
Drugi dan je tudi Miha zvedel na vasi presenetljivo novico. Zdaj se mu je posvetilo! Tak senj je hodila Kačarica!
Kakor je vse kazalo, Kačarica še ni nič vedela, kaj govore na vasi. Zato je Miha premišljal, kako bi jo po ovinkih opozoril na klepetanje.
Zvečer, ko je odložil po večerji žlico, je začel:
"Mati, nekaj čudnega sem danes slišal . .
"Kaj pa?" se je začudila gospodarica.
"Zaradi Marije," je rekel hlapec. "Pa kar verjeti ne morem."
"Kaj je z Marijo?" je vzkliknila Kačarica in vroče ji je postalo.
"Pravijo, da ni v Zagrebu, ampak dosti bliže. Komaj dobri dve uri odtod . . ."
"Kdo pravi to?"
"Potovka jo je menda videla in zdaj je raztrobila po vsej vasi. In pravijo, da je Marija . . ."
O, Kačarica je vedela, kaj misli reči Miha. Da bi zakrila zadrego, je dejala:
"Ali ljudje res ne vedo nič bolj pometnega povedati? Kaj se le mešajo v tuje reči?"
"E, takšni so pač vsi dobri ljudje," je odvrnil Miha in zastokal. Pri sebi pa si je mislil.
"Torej ve, kaj je z Marijo. Ampak, ali je res Podbregarjev . . .
in zakaj je to tako prikrivala >>
Toda dalje se ni upal govoriti. Sklenil je, da bo po tem vprašal kdaj drugič, ko bo vse že bolj zrelo.
Seveda ta novica ni bila že drugi dan pozabljena. Takle beg in potem nenadno odkritje je snov za dolge pogovore. In vsakdo še kaj doda., Potem se vleče novica kakor kača od hiše do hiše.
V gostilni je vse zvedel tudi Podbregar. Kar je Andrej šel od doma, je Podbregar dosti več pil kakor prej. Skoraj pol dneva je presedel v gostilni. Zaman ga je žena zbadala, ali se misli sploh preseliti k oštir-
ŽENINI IN NEVEŠČ
Naša Slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Prl" dite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave.	HE"de A
V zalogi imamo samo še tri preže za grozile, zato jih prodamo posebno poceni. Od 7 do 10 Bal., prej $15, sedaj $10, 2 od 301 do 40 Kal., prej $30. sedaj $20. Ena za 5 sal., malo rabljena, za $5. Imamo tudi sode od žganja po 50 Kal.
"Vzhajajoče sonce bo zletelo." — Na sliki vidimo japonskega letalca, ki se pripravlja na odlet nad kitajske bojne poljane. Japonski letalec si pred odletom priveze na glavo japonsko zastavo z vzhajajočim soncem.
GRDINAHARDWARE
6127 ST. CLAIR AVE. ENdicott 9559
"Če bi bil vedel, kaj me doma s čaka, še spat ne bi bil prišel." i
"Ampak bi bil šel rajši kam 1 drugam . .
' "Da!"	1
"Na primer h Kačarici. Tam < si se danes tudi oglasil, kakor so rni povedali dobri ljudje." i
"Da, tudi tam sem bil," je ■ mimo rekel Andrej.	i
"Čeprav si dobro vedel, kako se, s Kačarjevimi razumemo."
"Jaz jim ne morem očitati," je odvrnil Andrej. "Kaj imate pa vi z njimi, je pa vaša zadeva. Sicer pa le poslušajte dobre ljudi! Enkrat so vas že zavedli v tožbo, drugič vas bodo pa kam drugam. Tako, zdaj pa ostanite zdravi. Iti moram, da me ne bodo čakali."
Stopil je k materi in ji segel v roko.
"Mati, če bom utegnil, vam bom pisal. Kdaj pridem spet domov, ne vem in ni odvisno samo od mene. Po sedanjih izkušnjah me najbrž ne bo tako dolgo, dokler ne bom odslovil vojaščine."
"Nikari vendar ne bodi tak!" je vzkliknila mati. "Ali se mar človek tako poslavlja od doma?"
"Da, tudi tako je časih potrebno," je grenko odvrnil Andrej.
"Zbogom oče!" je rekel in šel iz veže.
Nčkaj minut nato sta Podbregar in njegova žena že slišala ukanje z vasi. Andrej se je peljal s svojimi tovariši na postajo.
XVII Dobri ljudje
Ko so fantje odšli iz Zabuko-vja in so se velikonočni prazniki, ki so bili precej bučni, odmaknili, je spet prišla vasica do svojega miru. Na poljih se je vrstilo delo za delom in ljudje so bili zvečer navadno tako izmučeni od njega, da se jim ni ljubilo hoditi na obiske. • Marija je bila za vse vašča-ne v Zagrebu. Saj je samo njena mati vedela, kje se v resnici nahaja in kako je z njo. Hlapcu Mihi so se Kačaričini obiski v mestu zdeli sicer preveč pogo-
ju, zaman mu je prigovarjala, naj bo pameten in naj ne raz- < metava denarja, — Podbregar se ni vdal.	i
Ko je prišel ta dan v gostil- i no, je že na pragu opazil, kako j stikajo gostje glave in si nekaj šepetajo.
"Kaj pa je?" je vprašal,
"O, nič," je dejal eden izmed : pivcev.
"Nekaj pa le mora biti," je rekel, "ko ste vsi tako skrivnostni."
"Nič takega, da bi bilo vredno govoriti."
Ker pa Podbregar le ni odnehal, so mu povedali, kaj se je zgodilo. Da so odkrili KaČarje-, vo Marijo in da mora biti naj-, brž njegov sin Andrej kaj pri-t zadet.
Podbregar je prebledel. To-L rej še to? Zaradi tega se je Andrej tako vedel, ko mu je povedal, da je izbral nevesto zanj. ' Če je to res . . . naj ne pride L Andrej Nikoli več pred njegove , oči!
t Komaj je potlačil svojo jezo. l Premišljal je, kaj naj stori in [ kako naj za gotovo zve, kaj je resnica in kaj so si ljudje sami t izmislili. Nič pametnega mu ni prišlo na misel. Ker so ljudje i tako zijali vanj, kakor bi ča-kali, da bo začel divjati, je plačal in šel. Prej pa je še skoraj 3 na-dušek izpil liter vina. r Potem je pred gostilno obstal. V pijanosti se je samemu sebi posmejal. Kako, da mu to j že prej ni prišlo na misel? Da, j star postaja, star. ? "H Kačarici pojdem!" se je > odločil in takoj zavil proti nje-l ni hiši.
i Z negotovimi koraki je stopil v Kačarjevo hišo. Toliko, da se ni opotekel čez prag.
"Hej, Kačarica," je rekel, ko je zagledal v kuhinji gospodarico, "zadnjič si prišla ti k meni danes pa, prihajam jaz. Kako pa je z Marijo? Ali so jo res dobili?"
"Da, če hočeš že vedeti," je odvrnila Kačarica.	n
"Seveda hočem vedeti," je d uporno dejal Podbregar. "Za- v radi tistega, kar ljudje govore, r zaradi tistega ..."	I
"Naj govore, kar hočejo," se je izvijala Kačarica, ki je slu- j tila, kaj je prišlo Podbregarju ' na ušesa.	j
"Pa ni res," se je ujezil Pod- l bregar. "Mojo hišo opravljajo ] in vedeti hočem, ali jo oprav- ; ljajo po pravici ali ne. Vsem bom zavezal jezike."
Toliko, da mu Kačarica ni rekla: "Sebi bi ga moral najprej!" Pa se je premagala in
■	mirna dejala:
"Al je res Marija v drugem
■	stanu? In ... .
"Kaj bi pa rad vedel?" Kačar si ni dal tega vpraša-
■	nja dvakrat zastaviti. Tkoj je
-	prišel z besedo na dan: ".....
•	ali je res, da je naš Andrej ? .. . ^ "Tisto, da je v drugem sta-
-	nu, je res," je mirno odvrnila Kačarica.
"In z Andrejem?" je uporno i vprašal Podbregar. 5 "To pa njega samega vpra-i šaj," je rekla Kačarica. "Jaz i bom za svojega otroka že poskr-i bela, ti pa daj za svojega." "Tak nočeš govoriti?" "Saj sem ti rekla, da se sam ' pomeni z njim! Piši mu!"
Podbregar se je ujezil in za-
-	čel kričati:
1 "O. saj vem, kako je bilo. K 3 sebi ste ga vabili in mu dekle > nastavljali, da ste ga nazadnje
vjeli. Saj vem, kako je bilo!" s "Podbregar, ne pozabi, da si
-	v moji hišo. Pri sebi doma vpij, kolikor ti je drago, če te ni
-	sram, da se dereš, tu pa govori,
*	kakor se spodobi v tuji hiši."
•
"Tako! Zdaj pa še užalje- ; nost. Prej bi bili ne zdaj! Seve- ; da. Podbregarjev dom vam je vsem dišal. Pa ne bo iz tega nič!" je v onemogli jezi kričal ] Podbregar.
"Ne pozabi prave mere," ga . je še enkrat opozorila Kačarica. "Za tvojim posestvom nihče ne gleda, saj ga niti toliko ni, da bi bilo vredno. Če bi šlo za denar, bi se ga že še kje več dobilo kakor pri tebi."
"Aha, zdaj pa še tako govoriš. Da te le sram ni. O, pa me ti in tvoja hči ne bosta. Seveda,
Marija je že vedela, zakaj se je vlačila z njim, da je .. ."
Dalje pa Podbregar ni prišel.
Iz izbe je stopil hlapec Miha, ki je vse slišal.
"Zdaj je pa dovolj, Podbregar," je rekel.
"Kaj še hlapec se bo spravil name?" je zakričal Podbregar. "Reva beraška! Kaj pa hočeš?"
Miha pa ni nič povedal, kaj hoče. Prijel je Podbregarja in ga začel odrivati proti vratom.
"Kaj, ti se upaš . . ." kričal Podbregar.
"Da, upam se," je hladno odvrnil Miha in sunil Podbregarja čez prag.
Andrejev oče se je opotekel, toda bil je preveč pijan, da bi se bil mogel obdržati na nogah. Zaneslo ga je čez stopnico in
Gornja slika. nq,m predstavlja Marion Miley, prvakinjo v golf n, ki je bila pred nedavnim ustreljena od dveh banditov, ki sta bila napadla njeno mater in kateri je Marion hitela na pomoč. Dvojni umor se je pripetil v Lexington, Ky.
zopet
NAjSLf
KEJS s
daN j 1 fi. cM