W senatorjev je ustvarilo ^ Proti odpravi nevtralnosti ^'ne-t-- ivajj vj °n> okt. — Enajst senatorjev, ki so vedno na- torgan .' in°zemski politiki, se je danes odločilo, da bodo >»iobo 1Zlranim bojem proti spremembi nevtralne postave, iatot ar"eriških tovornih parnikov. svil d ?6eler iz Montane * senat ta grupa zahte" «odseka a ino- >«iae/® °bdržavati javna t6ea Predlo^in , namen odPra-••Kj jerlno Postavo. »fje: ,Je rekel Wheeler, ir'W, predsednik do- 4 noin°rveški ladji. NniS° 80 jih odpe" SS xTurad-'kjer jjh i po Na«iji niso pod Poveljstvo zatrjuje niso brani-posadka se je vdala ;>aia Jska posadka ki H radijsko ^^ilandiji. b, ^Vef.ov v. J i 0ta «.«,- r bo zelo važna >ittepfd Ward Citi" ryK k elect Lausche II in 0 v navadnih NeL* Tudi drugi ,% ete Seje in dajo »>ibo. vklamPanjo. Na. r Vhet * na delo za iz-, a ZuPanomJ ,Po JV°ljni pavsi vese-' da smo storili Zborovanje Baragove zveze Zborovanje Baragove zveze; je bilo sinoči zaključeno z lepim uspehom in velikim navdu-| šenjem v cerkveni dvurani fare sv. Lovrenca. Mnogo konkretnih sklepov se je sprejelo za bodoče delovanje. Veliko navdušenja je prinesel zastopnik marquettske župnije Very Rev. msgr. L. Zred, ki je pojasnjeval, da se tudi njih škofija zavzema za isti cilj kot Baragova zveza. Ž njim je dospel tudi slovenski duhovnik Rev. Sher-ittger. Vseh gospodov duhovnikov na zborovanju je bilo 17. Poleg j njih so se udeležili zborovanja farani in zastopniki društev ter podpredsednik Anton Grdina. I Iz osrednjega zapada so se; udeležili: Rev. M. J. Butala iz! Jolieta ter Rev. Kuzma; iz Waukegana, 111., Rev. M. Hiti; iz Lemonta, 111., p. Aleksander! Urankar; iz Pittsburgha, Pa.J Rev. M. Kebe. Iz Clevelanda so j prisostovali vsi slovenski du- i h ovni ki. Ponovno je bil izvoljen stari odbor, kateremu se je dodalo še nekaj več moči za širše delovanje. -,—o- Stavka zaprla tovarno Radi stavke pri Midland Steel; i Products Co. v Clevelandu, ki iz-j ' deluje avtna ogrodja ,je morala! zapreti vrata Hudson Motor Co. I v Detroitu, ki zaposluje 7,000 delavcev, ker ne dobi teh ogrodij. Prej je radi tega že zaprla vrata Studebaker Co. v South Bend, Ind., ki zaposluje 6,000 delavcev. Sinko je! Družini Mr. in Mrs. Theodore Laurie, 3416 Eaglesmere Ave., so vile rojenice prinesle krepkega sinčka. Materino dekliško ime je bilo Mary Polar. Mati in dete se dobro počutita v Woman's bolnišnici, čestitamo! Pogreb Miss Praznovsky V četrtek zjutraj ob 8:30 bo pogreb Laverne Praznovsky iz hiše žalosti, 22461 Beckford ' Ave. v cerkev sv. Kristine, o- ^ za Lauschetovo kampanjo L% X Pr>jatelj, Louis C1 nam je zo- V^Vali mPanjo in V- lan, po ?2: An" Sk T dle Volčanšek, h' Joh* Strekal. ;> C^OlgaNo. V^i/ ln Anton rekel- da bo iz V^H Vriletelo, pred-bi^mpanje. Loj-S; '^o emagal vale Posneli iz zaup- , X °nRavo Po-!^>dlkiŽe31 letvo- fcNJS; T^ta oko-f k ?ilko glasov za V Slabe. 2 ^est Parka je poslala $5, kar je prispevala vrla podružnica št. 21 SŽZ. Pri "10th Ward Democratic Club Lausche for Mayor" so prispevale po $5 za kampanjo: Mrs. Frances Jerman, 3840 St. Clair Ave. in Mrs. Elizabeth Bijek iz 3830 St. Clair Ave. Pri nas so darovali po $2: Mary Stih, 5447 Lake Court, John Kocjančič, 9703 Elizabeth Ave., društvo Danica št. 11 SDZ. Mrs. Mary Rudelih, 1103 E. 67. St. je dala $1.25. Po $1 so prispevali: Joseph Krall, Frank Habjan in Joseph Strah. Najlepša hvala vsem darovalcem in nabiralcem. Še dobra dva tedna pa bo likof. Če tiste dni po volitvah Ameriška Domovina ne bo izšla, potem boste lahko uganili vzrok. To se pravi, če bomo zmagali. $40,000 za Slovenijo! Slovenske župnije so se združile v svojem sočutju za trpeči narod v domovini, da bi mu prišla čim hitrejša pomoč vsaj v majhni meri, da bi vsaj nekoliko čutil ljubezen bratskih src na tej strani oceana, ko mora pod pritiskom sovražne roke prenašati toliko trpljenja, pomanjkanja in lakote. Združile so se v pomožno organizacijo, ki naj v svojem posebnem področju poskrbi za to, da se čimveč nabere v pomoč trpečim doma. Saj smo vsi poklicani na delo v ta toliko potrebni namen. Vse naše ustanove bi morale naravnost tekmovati med seboj, kdo bo vel storil, kdo bo posegel na polje, ki bi drugače morda ostalo neobdelano. Vsi bi morali po najboljših močeh podpirati idejo vrhovnega odbora JPO-SS in kar tekmovati med seboj, katera skupina in kateri posameznik bo največ storil. Omenjeno združen je slovenskih župnij v pomoč domovini ima zaznamovati že lep uspeh, čeprav se naši javnosti še prav predstavilo ni. Že ko je Rev. Za-krajšek prišel v Ameriko, je takoj pohitel v Washington in prosil nujne pomoči od dobrodelnega združen ja vseh katoličanov 'v Ameriki. To je takozva-ni National Catholic Welfare Conference. V glavnem uradu te prelepe ustanove je poročal o strašnem trpljenju in preganjanju, ki ga naš ubogi narod trpi. Takoj takrat so obljubili, da bodo pomagali. Nedavno tega se je novoustanovljeni odbor slovenskih župnij pod vodstvom naših duhovnikov s posebno prošnjo obrnil na NCWC in prejel poročilo, da je že odločenih in odposlanih v ta namen $40,-000, kar je vsekako jako lepa svota. To razveseljivo poročilo bo gotovo navdušilo vse naše rojake, da bodo tudi sami vse vel storili, ko doslej in žrtvovali vse, kar mogoče, da se naberejo večje svote tudi med nami samimi. Ne sme biti Slovenca, ki ne bi daroval, kolikor največ more. Ta dobra novica naj nas navdušuje, da vsi iščemo novih polov, za kar največje 'uspehe, vsaka skupina na svojem področju. Uspeh te ali one skupine naj pa bo eno samo veselje nas vseh. To je pravo bratstvo v delu za pomoč onim, ki so bratje in sestre nam v»em. Oni tam združeni v trpljenju, mi tu združeni v delu zanje. NČWC pa naša najis-krenejša zahvala! P. BERNARD, tajnik. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Nemci ne bodo nikdar vzeli Moskve, kličejo Rusi Ali bom kmalu ozdravela ? Nemci pa trdijo, da njih topovi že obstreljujejo zunanji obrambni krog pred Moskvo. RUSKA REZERVA HITI V BOJNO LINIJO V University bolnišnici so zdravniki ugotovili, da bo morala mala Carol več mesecev ostati v postelji radi oslabelosti srca. Prepeljali so jo v Rainbow bolnišnico, kjer zdaj dobu a vso postrežbo. To je ena izmed 100 javnih inštitucij, ki jih vzdržuje Community Fund. Dobri ljudje, ki darujejo v ta sklad, pomagajo do zdravja takim kot je dekletce na sliki in tisočerim drugim. 0d 20. do 30. oktobra bo kampanja za Community Fund. Kdor le more, naj daruje po svoji moti. » g«MJ ------——---- Publika še ni za to, da se pošlje armado v Evropo .i______i A rr*. . -............• Cleveland, O. — Včeraj je imel predavanje tukaj znani časnikar Pearson iz Washingtona, ki je pgvedal, da so vojaški strategist] v Washington« mnenja, da je treba poslati ameriško armado v Evropo, da ustavi Hitlerja, toda ameriška publika še ni dovolj pripravljena na to. Armada še ne bo poslana tako kmalu in tudi ne brez napovedi vojne, je rekel Pearson, ki je kritiziral ameriško in angleško vlado, ki zavlačujeta s pošiljanjem potrebščin Rusiji. Ameriške po- šiljke, ki so odšle proti Rusiji, bodo dospele t je šele v 40 dneh in takrat bo morda že prepozno, je izjavil časnikar. Prerokoval je tudi, da bodo Nemci pahnili rusko armado tje za Ural in da bodo Rusi izgubili vsa oljna polja. "Zedinjene države bodo letošnjo zimo osredotočile vso s.vojo silo na to, da pošljejo Rusiji potrebščine do Vladivostoka in preko Sibirije. To bo pomenilo fak-tično zvezo med Rusijo in Ame- riko, ki ima glavni namen preprečiti nemško-japonsko invazijo na Alasko," je razkladal Pearson. "To pošiljanje potrebščin v Rusijo bo prav lahko zapletlo Zed. države v vojno. Toda naša dežela ne bo šla v vojno, dokler ne bo narod za to. Eno je pa gotovo, da evropska vojna ne bo dobljena za zaveznike brez naše pomoči. Glavna vojna nevarnost v tem trenutku za nas je na Tihem oceaJ cijo za pomoč v star<> e I in to samo za mali bomo prispevke razne prireditve, ka* , J deli, da je potrebno- J ša seja ali priredil J ljena potom čaaopMJ J času. Dolžnost vse" J Slovencev je, da ^ roke, ker s tem ?orTpd cem onkraj morja, »' I pe. Odbor bo ^LjJ bo mpgel za to preK° i Odbor te sekcije JJ Mary E. Polutnik, P J Louis Balant, I. J John .Bruce, II- P°%j John Tomazic, Jffr h J nik; Matilda Ost«*Jj Hermina Zortz, ^ jI Nadzorniki: A n ■ Frank Ravnikar, ' zin, Michael Cer"e' JI • drick; John Kozja«- J publicijskega'odb°r?' . i Vsi tajniki dru3 ^ 1 pomagati pri oglas ■ rijo publicijski od»' | i Gospodarski od3 ^ ' Jevec, Frances ^ $ ■ Brence, Stanley RuS' jak, Frank Matilda O^M Zadnji ostani % ga prag0 j voj"' 1 Prva svetovna ^M la iztrebila z°bl'e' p^J stopnike evropsk«^! ki je bilo nekoč ra. ti v naših krajih teI {p* v začetku tega 00 glav. Poslednje f A šlo to divje loveški pušči v f siji ter v kavk^jj Vojna pa je^tt^ med čredami 'n da bo zober Le izrednemu jes* vlade gre hvala, d ^ veda zagotovljeni Beloveški P^.-j, je.| vsem svetu B» Vjff' krvna pa sta v še dva. Zobri so zelO^I gledišča prirodos i di velikega P°J a5li govedorejo. ^1 že težp 1000 kg, > . J glede prehrane, ljuje z listjem J» ci. odporen proti su # lo uničuje osta'0 >11' vrstno kožo ter »- // križanjem vedom so dobi'1 j ga in vztrajnega ij^ zaščitni park Ukrajini je tu, kjer se vrs» g K za rešitev . ^ zobra z aniens^. ;, Ukrajini 63 samic. Iz prepeljali devet ^ ^ ,vni zaščitni P^i/ / se je govedo jjjii j podnebju in P°* J naraščaj. tObe» Jn V peljali tri sam1,/ ; beloveškega Ple' <1 ^ začitni park-je uprava za ^J dobila obvestil0- Ji mefl samic že ^ f j da je na ta v/i trenutek P°seg J prečila popol" . menitega eV Nemči^^fe milijonov l-^V'V' vojska zasede**,/ kvadratnih 1(1 n7Pm 1 ia SATAN IN ISKARIOT ^ Po nemškem izvirnika K. May« oriu J naj P°vem> kdo Nino ° 0d Krueer beja 4nii' premaeal je Ayare "ilašaS.' njimi-" Pomagal je 'pa sklenil mir dobrot' J'eS°V0 srce je pol-fev; 6 m milosti do sovra- od njega, ste ^ v n?ovi Prijatelji in po-^ "Jegovem varstvu?" "aJljubše in naj- Vbo -s ima." f Prijatelji ste si 'H riemf-? O, Potem pa isti, da, ete Povzročili take ki„ v1 jezdili mimo nas! % dateljnov pij-6 Pray t J dobrodošli ste N v0 ' kot da j'e sam *v jmh trum prišel k Cte!" Je ^e vašemu šejhu fef^-Nari." lJe Je?" 2 san p sem še j h rodu Me- 'i Sj v . 'V6Jh ,lunaškega in go-jjj' « rodu Meidžeri — ? ^oVaVSa, bomo sprejeli 'H - J Sicer se tudi Wis/* toliko si bomo 'k w, asa> da napolnimo 4h0Ve 2 vodo." $ morate poku- ^ J0 včeraj ustrelili! ^ his, a,S' Pojdite z nami \ ^ tiskal" * bejubili razžalili gosto-Ni. jlne'. da smo vabilo r jekrGZdili smo z njimi. KS,kvišinam-nje- t^or • 01 80 jezdili za fh d ' 11 nismo več. Po Na na.; e vsm0 morali ča- Pteg Je šeJh nagovoril. IbilimoPa -še ni bil° treba' Bti. rali tudi med seboj iNiej P« s Winnetouu svoj flaii ejh.om. Bistro ga je Siejal: V»> tale človek moje- i 7 ™ wp.rn mi \ br aš?" } *a \trA mu zakriva ob-X ^nnetoua je brada ^<^an,kividitu- l^lje'1?1® Za njim?" ^Wve fremo z njim." | SelJe ti je sumi j i- So Veselje je!" >ljiVoV;eSelje J® vendar Cie , n llaravno. Pova- If; 0 CiJe Vesel> da smo ISS mli-!" l !" ne zaupa temu razloga za ne-F'in^.^eidzeri je mi- K zaupa moj brat. Previden." .V2Win, hodilo, da ni-£N netouom istih mi-lmel> zakaj ne lN;aSam Vsaj nisem !»] tejj a razloga za sum. idiHko! mnenje sem ^ ,uvaževati. In °Valo, če smo ij '"H sj^' CN* V ,Viš5ne- Ne sme-VX,Ck Hti naših višin. fcXZ^ Puščavi je ye že hrib- k°maj nekaj \\bi7 nad ravnino. S-vrhu. NibVn, ^ P°b0Čje dolino- V,Je bj, s; Kolikor sem je^ četrt tre ' ' kakor sem čul, S? b , x°?en sest°p V deževni do-SS i. a.Približno naši takpu- ?V Pa*Spotok- v po- "'CH i eIena dolina. ^ je i V heliju do-le treba nekaj metrov globoko pa se pride do nje. Pqnekod, v globelih, pa stopa voda sama na dan. Taki puščavski "studenci" so le redkokdaj živa, tekoča voda, mlake so, bi jim rekli pri nas, za beduina pa so dragocen zaklad. V wadiju najde beduin-pa-stir pašo za svoje črede, vodo in zavetje pred puščavskimi viharji. V wadiju tabori pod svojimi nizkimi, dolgimi šotori iz črne in belo prižaste volnene tkanine, ki mu nudi senco po dnevi, ponoči pa zavetje pred hladom. In ko popaše wadi, razdere šotore ter se preseli drugam. Srečen rod, ki na njegovem ozemlju ležijo rodovitni wadiji. Zavili smo okrog ogla in zagledali pred set^ij pestro življenje beduinskega tabora. Wadi se je širil v dolino, sočna trava je pokrivala dno, le spominjalo, da smo sredi puščave. Kamor je segaio oko, povsod je migljalo konj, drobnice, goved in kamel, na tisoče jih je bilo. Pastirjev pa sem videl tako malo, da sem se čudil, kako so kos neštevilni svojevalni živini. Tudi šotore sem opazil, pa jih je bilo tudi le malo. In še tisti so bili last bogatejših, ime-nitnejših članov rodu. Navaden beduin živi in spi pod milim nebom, na kar je že od mladih nog navajen. Pastirji so poležavali pri čredah, pa spoštljivo vstali, ko smo prijezdili mimo njih, prekrižali roke na prsih in nas pozdravili s pokloni. Njihovo spoštljivo obnašanje je pomirilo menda tudi Winnetoua, strogi, nezaupni obraz se mu je omilil. Ob pobočju wadija je zevala ozka razpoka. K njej je krenil šejh, razjahal in nas povabil: "Dobrodošli v našem wadiju! Tule je hiša obiska, v njej postrežemo vsem, ki so naši gostje. Hladna je, novo življenje da utrujenemu puščavskemu popotniku. Vstopite za menoj in dovolite, da tudi vam postrežemo z najboljšim, kar imamo!" Razjahali smo, vstopili pa še nismo. Ozrli smo se prej po okolici. Westman je vajen, da je povsod previden. Više v wadiju se je pasla čreda krasnih jezdnih kamel, cat jih je morebiti bilo. Takih plemenitih kamel v saharski puščavi še nisem videl. Poleg njih so ležala sedla in druga jezdna oprema. Še više pa. so se pasli trije čistokrvni konji v preprosti ograji iz sulic, ki so jih prepletale vrvi iz palmovih vlaken. Kar srce mi je zaigralo pri pogledu na visokoplemenite živali. Tudi pri konjih je ležala popolna jezdna oprema. Šejh je videl moje občudujoče poglede. Ponosno je dejal: "Njihov rodovnik sega do prerokovekobile-ljubljenke! Tile konji so več vredni ko vse druge naše črede!" Rad sem mu verjel. Taki konji so doma le v svobodni peščeni puščavi. Ozrli smo se tudi po "hiši obiska." Čudna "hiša" —! Skala je bila gotovo petindvajset metrov visoka, razpoka je segala morebiti do polovice njene višine, pa je bila že pri tleh tako ozka, da bi se komaj dva moža srednje rasti vštric pretlačila skozi njo. Više pa je bila še ožja. Nekaj korakov v stran je prihajala iz peska drobna vodica in se zbirala v plitev tolmun. Torej v razpoko bi naj vstopili —? (Dalje prihodnjič.) -o- Največja kolonialna posest Nizozemske je Holandska Indija. Resnica o francoskem vojaku Takoj po strahovitem porazu francoske vojske je bila svetovna janvost silno razočarana nad vrednostjo francoske armade in francoskega vojaka ter je katastrofo vsakdo pripisoval upadku vojaškega duha in bojevniških vrlin v francoskem ljudstvu. Ta obsodba je bila ostra in trda, zlasti ko so začeli primerjati francoskega vojaka iz leta 1914. z onim iz leta 1940. Kakor pa se je kasneje izkazalo, je bila taka obsodba prenagljena in krivična. Francoski rezervni častnik Jean Labusquiere, ki se je udeležil prve svetovne vojne in je sodeloval tudi v sedanji vojni, je pred kratkim izdal knjižico pod naslovom "Resnica o naših vojakih," v kateri v marsikakem pogledu razjasnjuje položaj francoske vojske ter zavrača prepovršno sodbo. Pisec zatrjuje in dokazuje, da ge je francoski vojak lani bojeval z občudovanja vredno hrabrostjo, > Toda dalje se ni upal govoriti. Sklenil je, da bo po tem vprašal kdaj drugič, ko bo vse že bolj zrelo. Seveda ta novica ni bila že drugi dan pozabljena. Takle beg in potem nenadno odkritje je snov za dolge pogovore. In vsakdo še kaj doda., Potem se vleče novica kakor kača od hiše do hiše. V gostilni je vse zvedel tudi Podbregar. Kar je Andrej šel od doma, je Podbregar dosti več pil kakor prej. Skoraj pol dneva je presedel v gostilni. Zaman ga je žena zbadala, ali se misli sploh preseliti k oštir- ŽENINI IN NEVEŠČ Naša Slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Prl" dite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HE"de A V zalogi imamo samo še tri preže za grozile, zato jih prodamo posebno poceni. Od 7 do 10 Bal., prej $15, sedaj $10, 2 od 301 do 40 Kal., prej $30. sedaj $20. Ena za 5 sal., malo rabljena, za $5. Imamo tudi sode od žganja po 50 Kal. "Vzhajajoče sonce bo zletelo." — Na sliki vidimo japonskega letalca, ki se pripravlja na odlet nad kitajske bojne poljane. Japonski letalec si pred odletom priveze na glavo japonsko zastavo z vzhajajočim soncem. GRDINAHARDWARE 6127 ST. CLAIR AVE. ENdicott 9559 "Če bi bil vedel, kaj me doma s čaka, še spat ne bi bil prišel." i "Ampak bi bil šel rajši kam 1 drugam . . ' "Da!" 1 "Na primer h Kačarici. Tam < si se danes tudi oglasil, kakor so rni povedali dobri ljudje." i "Da, tudi tam sem bil," je ■ mimo rekel Andrej. i "Čeprav si dobro vedel, kako se, s Kačarjevimi razumemo." "Jaz jim ne morem očitati," je odvrnil Andrej. "Kaj imate pa vi z njimi, je pa vaša zadeva. Sicer pa le poslušajte dobre ljudi! Enkrat so vas že zavedli v tožbo, drugič vas bodo pa kam drugam. Tako, zdaj pa ostanite zdravi. Iti moram, da me ne bodo čakali." Stopil je k materi in ji segel v roko. "Mati, če bom utegnil, vam bom pisal. Kdaj pridem spet domov, ne vem in ni odvisno samo od mene. Po sedanjih izkušnjah me najbrž ne bo tako dolgo, dokler ne bom odslovil vojaščine." "Nikari vendar ne bodi tak!" je vzkliknila mati. "Ali se mar človek tako poslavlja od doma?" "Da, tudi tako je časih potrebno," je grenko odvrnil Andrej. "Zbogom oče!" je rekel in šel iz veže. Nčkaj minut nato sta Podbregar in njegova žena že slišala ukanje z vasi. Andrej se je peljal s svojimi tovariši na postajo. XVII Dobri ljudje Ko so fantje odšli iz Zabuko-vja in so se velikonočni prazniki, ki so bili precej bučni, odmaknili, je spet prišla vasica do svojega miru. Na poljih se je vrstilo delo za delom in ljudje so bili zvečer navadno tako izmučeni od njega, da se jim ni ljubilo hoditi na obiske. • Marija je bila za vse vašča-ne v Zagrebu. Saj je samo njena mati vedela, kje se v resnici nahaja in kako je z njo. Hlapcu Mihi so se Kačaričini obiski v mestu zdeli sicer preveč pogo- ju, zaman mu je prigovarjala, naj bo pameten in naj ne raz- < metava denarja, — Podbregar se ni vdal. i Ko je prišel ta dan v gostil- i no, je že na pragu opazil, kako j stikajo gostje glave in si nekaj šepetajo. "Kaj pa je?" je vprašal, "O, nič," je dejal eden izmed : pivcev. "Nekaj pa le mora biti," je rekel, "ko ste vsi tako skrivnostni." "Nič takega, da bi bilo vredno govoriti." Ker pa Podbregar le ni odnehal, so mu povedali, kaj se je zgodilo. Da so odkrili KaČarje-, vo Marijo in da mora biti naj-, brž njegov sin Andrej kaj pri-t zadet. Podbregar je prebledel. To-L rej še to? Zaradi tega se je Andrej tako vedel, ko mu je povedal, da je izbral nevesto zanj. ' Če je to res . . . naj ne pride L Andrej Nikoli več pred njegove , oči! t Komaj je potlačil svojo jezo. l Premišljal je, kaj naj stori in [ kako naj za gotovo zve, kaj je resnica in kaj so si ljudje sami t izmislili. Nič pametnega mu ni prišlo na misel. Ker so ljudje i tako zijali vanj, kakor bi ča-kali, da bo začel divjati, je plačal in šel. Prej pa je še skoraj 3 na-dušek izpil liter vina. r Potem je pred gostilno obstal. V pijanosti se je samemu sebi posmejal. Kako, da mu to j že prej ni prišlo na misel? Da, j star postaja, star. ? "H Kačarici pojdem!" se je > odločil in takoj zavil proti nje-l ni hiši. i Z negotovimi koraki je stopil v Kačarjevo hišo. Toliko, da se ni opotekel čez prag. "Hej, Kačarica," je rekel, ko je zagledal v kuhinji gospodarico, "zadnjič si prišla ti k meni danes pa, prihajam jaz. Kako pa je z Marijo? Ali so jo res dobili?" "Da, če hočeš že vedeti," je odvrnila Kačarica. n "Seveda hočem vedeti," je d uporno dejal Podbregar. "Za- v radi tistega, kar ljudje govore, r zaradi tistega ..." I "Naj govore, kar hočejo," se je izvijala Kačarica, ki je slu- j tila, kaj je prišlo Podbregarju ' na ušesa. j "Pa ni res," se je ujezil Pod- l bregar. "Mojo hišo opravljajo ] in vedeti hočem, ali jo oprav- ; ljajo po pravici ali ne. Vsem bom zavezal jezike." Toliko, da mu Kačarica ni rekla: "Sebi bi ga moral najprej!" Pa se je premagala in ■ mirna dejala: "Al je res Marija v drugem ■ stanu? In ... . "Kaj bi pa rad vedel?" Kačar si ni dal tega vpraša- ■ nja dvakrat zastaviti. Tkoj je - prišel z besedo na dan: "..... • ali je res, da je naš Andrej ? .. . ^ "Tisto, da je v drugem sta- - nu, je res," je mirno odvrnila Kačarica. "In z Andrejem?" je uporno i vprašal Podbregar. 5 "To pa njega samega vpra-i šaj," je rekla Kačarica. "Jaz i bom za svojega otroka že poskr-i bela, ti pa daj za svojega." "Tak nočeš govoriti?" "Saj sem ti rekla, da se sam ' pomeni z njim! Piši mu!" Podbregar se je ujezil in za- - čel kričati: 1 "O. saj vem, kako je bilo. K 3 sebi ste ga vabili in mu dekle > nastavljali, da ste ga nazadnje vjeli. Saj vem, kako je bilo!" s "Podbregar, ne pozabi, da si - v moji hišo. Pri sebi doma vpij, kolikor ti je drago, če te ni - sram, da se dereš, tu pa govori, * kakor se spodobi v tuji hiši." • "Tako! Zdaj pa še užalje- ; nost. Prej bi bili ne zdaj! Seve- ; da. Podbregarjev dom vam je vsem dišal. Pa ne bo iz tega nič!" je v onemogli jezi kričal ] Podbregar. "Ne pozabi prave mere," ga . je še enkrat opozorila Kačarica. "Za tvojim posestvom nihče ne gleda, saj ga niti toliko ni, da bi bilo vredno. Če bi šlo za denar, bi se ga že še kje več dobilo kakor pri tebi." "Aha, zdaj pa še tako govoriš. Da te le sram ni. O, pa me ti in tvoja hči ne bosta. Seveda, Marija je že vedela, zakaj se je vlačila z njim, da je .. ." Dalje pa Podbregar ni prišel. Iz izbe je stopil hlapec Miha, ki je vse slišal. "Zdaj je pa dovolj, Podbregar," je rekel. "Kaj še hlapec se bo spravil name?" je zakričal Podbregar. "Reva beraška! Kaj pa hočeš?" Miha pa ni nič povedal, kaj hoče. Prijel je Podbregarja in ga začel odrivati proti vratom. "Kaj, ti se upaš . . ." kričal Podbregar. "Da, upam se," je hladno odvrnil Miha in sunil Podbregarja čez prag. Andrejev oče se je opotekel, toda bil je preveč pijan, da bi se bil mogel obdržati na nogah. Zaneslo ga je čez stopnico in Gornja slika. nq,m predstavlja Marion Miley, prvakinjo v golf n, ki je bila pred nedavnim ustreljena od dveh banditov, ki sta bila napadla njeno mater in kateri je Marion hitela na pomoč. Dvojni umor se je pripetil v Lexington, Ky. zopet NAjSLf KEJS s daN j 1 fi. cM