PRIMORSKI dnevnik začel izhajati v Trstu n '	1945, njegov
hMc,hodnik partizanski P3 26 n0Vem-
Cp J • 3 V Vasi Zakriž nad
pili nim’ razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. sep-nibra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v °vcu pri Gorenji Trebu-°d 18- septembra 1944 • maja 1945 v tiskarni Slovenija« pod Vojskim ^ri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, l6r je izšla zadnja števil-a- Bil je edini tiskani par-PZanski DNEVNIK v za-Pžnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Lord Cavrington
s sprtimi stranmi glede zahteve o angažiranju mirovnih sil OZN
Evropska dvanajsterica za sklic varnostnega sveta o Jugoslaviji
Sklep sprejet zaradi eskalacije napadov na Dubrovnik in ostala hrvaška mesta - Tudjman in Miloševič v Parizu spet o miru - Nemčija naj bi kmalu priznala Slovenijo in Hrvaško
NOORDVVIJK Zunanji ministri Evropske skupnosti so iz Noor-rtrvijka na Nizozemskem, kjer razpravljajo o evropski politični uni-P. poslali poziv lordu Carringtonu, ftaj odpotuje v Jugoslavijo in pre-uči možnost dogovora v zvezi z 2ahtevo srbskega dela zveznega Predsedstva o angažiranju mirovnih sil OZN na kriznih področjih, j* čimer so se strinjale tudi hrvaš-*re oblasti. Glavna zahteva dvanajsterice pa zadeva varnostni fvet OZN, ki naj bi se takoj sestal obravnaval zahtevo dela jugoslovanskega predsedstva. Ob tem So se tudi zavzeli za dodatne ukrepe k embargu na prodajo orožja Jugoslaviji in za skupno akcijo na Poti do naftnega embarga.
Te zahteve so zunanji ministri ^pisali v posebni deklaraciji, v heteri obsojajo eskalacijo napadov Proti Vukovarju, Dubrovniku in urugim hrvaškim mestom. Ministri ugotavljajo, da sta prvič tako zvezno predsedstvo, ki ga sestav-
ljajo le še člani iz Srbije in Črne gore, kot hrvaško vodstvo zahtevala poseg mednarodnih mirovnih sil. Lord Carrington naj bi sprtim stranem razložil, da do posega mednarodnih sil lahko pride le po popolni prekinitvi spopadov.
Po pisanju agencije France Press pa naj bi včeraj predsednika Tudjman in Miloševič pristala na novo srečanje, na katerem naj bi spet govorili o prekinitvi ognja na Hrvaškem. Srečanje naj bi bilo v Parizu, kdaj pa naj bi do njega prišlo, agencija ne poroča.
Ob teh skupnih pobudah dvanajsterice pa naj bi se nemška vlada pripravljala, da že v začetku decembra prizna Slovenijo in Hrvaško. O tem se je včeraj govorilo v diplomatskih krogih v Bonnu. O podrobnostih v zvezi s priznanjem naj bi se dogovorili na srečanjih s predsednikoma Kučanom in Tudj-manom, do katerih naj bi prišlo po vsej verjetnosti že prihodnji teden.
Svetovno javnost so najbolj »zdramili« neusmiljeni napadi na Dubrovnik (AP)
V Ljubljani otvovili Slovenski knjižni sejem
LJUBLJANA »Knjiga je v resnici začetek in simbol naše kulture, in tudi znamenje slovenske volje biti za bodočnost. Vedeti pa moramo, da je kultura blago, ki ga lahko izvažamo le, če ima dom častno mesto in jo uživamo v izobilju«. Tako je na včerajšnji svečani otvoritvi 10. Slovenskega knjižnega sejma dejal Ciril Zlobec, pesnik in član predsedstva republike, ki je še poudaril, da ne smemo tarnati, ker je letošnji knjižni sejem lepši bogatejši kot vsi prejšnji. Kljub temu je vse opomnil, da smo Slovenci danes manj kulturen narod, kot si želimo in kot nas vidijo v Evorpi. Po slovenski vojni se je - na primer - prodaja knjig znižala za polovico! Nekaj upanja, da Slovenija ne bo ostala zazrta vase, je sodelovanje avstrijskih (štajerskih) založb: hočemo se spoznati, ne pa si kazati jezik za plotom, so menili gostje in slovenski razumniki.(dd)
Tri vprašanja Milana Kučana lordu Carringtonu
LJUBLJANA Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan je predsedujočemu mirovne konference v Haagu, lordu Carringtonu, poslal Pismo, v katerem se mu zahvaljuje za prizadevanja Za mirno rešitev jugoslovanske krize in ga naproša, jHj naredi vse, da čim prej skliče ponovno zasedanje konference. V pismu med drugim beremo, da je Slovenija z velikim zanimanjem sprejela deklaracijo o Jugoslaviji izredne seje zunanjih ministrov Evropske skupnosti z dne 8. novembra. »Slovenija je republika, ki zavzeto sodeluje pri iskanju mirne rešitve politič-Ue krize, zato pričakuje, da bo s strani ES deležna Pozitivnih kompenzacijskih ukrepov, o katerih govo-ri Rimska deklaracija«.
v Glede mednarodnega priznanja republik pa Ku-Can predlaga, da Carrington skliče zasedanje v Haa-9U, na katerem bi obravnavali predvsem tri vpraša-Pia. Prvo se nanaša na varstvo manjšin v republikah in v zvezi s tem Kučan poudarja, da italijanska in JUadžarska manjšina v Sloveniji uživata visoko zašči-l-0- Gradivo o tem je slovenski ekspert dr. Turk predal Veleposlaniku Ahrensu, v pismu pa je priložen tudi
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ruski parlament včeraj zavrnil Jelcinov predlog o uvedbi izrednega stanja
Cečeno-inguško vprašanje bo Moskva reševala s pogajanji in ne z vojsko
MOSKVA — Predsednik Ruske federacije Boris Jelcin bo spoštoval odločitev parlamenta, ki je v ponedeljek zavrnil njegov predlog, da bi v Čečeno-Inguški republiki oklicali izredno stanje in tako preprečili naraščanje napetosti. Parlament, ki se je zaradi tega sestal na izredni seji, je prepričan, da je mogoče v tej ruski republiki napetost ustaviti le s političnimi sredstvi in ne s prisotnostjo vojske. Jelcinov glasnik Vošjanov je v izjavi za javnost dejal, da bo predsednik v kratkem imenoval posebno delegacijo, ki bo začela pogajanja s čečeno-in-guškimi oblastmi. V Moskvi so se tako nekoliko umirile govorice, da je Jelcin s svojo odločitvijo tvegal ugled in položaj.
V Groznem, glavnem mestu republike, pa medtem nesporni li-der.tamkajšnjega ljudstva Džehar
Dudajev, neprikrito snuje velike načrte o secesiji. Čečeno-Inguška republika je bila priključena Ruski federaciji leta 1934. Dudajev je že pred kakim mesecem prevzel vso oblast nad republiškim glavnim mestom, s pomočjo posebnih poslancev pa jo je razširil tudi na širše podeželje. V Moskvi trdijo, da je oblast prevzel na »gangsterski« način in da se je pri tem posluževal kričečih laži. Kot primer so navedli, da je na primer razglasil, da so rektorja in vice rektorja univerze v Groznem ugrabili agenti KGB. O rektorju ni ne duha ne sluha, medtem ko naj bi vicerektor umrl za posledicami atentata, do katerega pa naj bi prišlo že pred časom.
Na sliki (AP): zborovanje sece-sionistov v Groznem.
Za odobritev ukrepa o predčasnem plačilu INVIM
Danes zaupnica vlade
Enajstmesečni otrok umrl po zdravniškem pregledu
Biasutti se je spet zavzel za priznanje Slovenije in Hrvatske
NA 3. STRANI
RIM - Vladni gospodarski manever napreduje počasi in z velikimi težavami. Jutri bo parlament na skupnem zasedanju zbornic skušal izvoliti dva člana Višjega sodnega sveta, saj v obratnem primeru tvega razpust. Vsaj tako je zagrozil predsednik Cossiga, ki mu je ustavnega Kaosa čisto dovolj. Z njegovo ostro odločitvijo se popolnoma strinjajo socialisti, čeprav je Craxi nekoliko previdnejši in meni, da bi bilo treba ločiti med raznimi kandidati, ki so jih predlagale stranke vladne koalicije. To sta v bistvu glavna politična dogodka včerajšnjega dne.
Glede finančnega zakona je vlada odločila, da bo zahtevala zaup-
nico o odloku o predčasnem vplačilu davka INVIM. Glasovanje bo že danes. Minister za finance For-mica je odločitev utemeljil s potrebo, da »se Italija kar najbolj resno in urejeno predstavi ES«. Utemeljitev je razburila vladno opozicijo, ki meni, da sprejetje v ES in finančni zakon nimata veliko skupnega. Polemike na ta račun se stopnjujejo tudi med komunističnimi prenovitelji in DSL. Prvi očitajo Occhettovi stranki, da se gre opozicijo samo v zvezi s finančnim zakonom in da s takim zadržanjem naravnost spoduja ob-strukcionizem prenoviteljev v senatu.
NEAPELJ — Neapeljske bolnišnice so spet pod udarom. Tudi včeraj so zabeležili dva primera smrti, ki bi jih bilo mogoče pripisati površnosti zdravstvenega osebja. Kot običajno so preiskave v teku, dejstvo pa je, da sta umrla komaj enajstmesečni otrok in 30-letna porodnica.
Fantek, Antonio Improta, se je slabo počutil že v ponedeljek proti večeru, ko pa je začel ponoči močno bruhati, so ga starši peljali na pregled v pediatrično bolnišnico. Dežurni zdravnik je zagotovil, da bodo težave kmalu minile, otroku je predpisal zdravilo in ga s starši odslovil. Ponoči so postali krči še močnejši in mati je poklicala družinskega zdravnika, a pre-
pozno. Otrok mu je umrl v naročju.
Pri drugem primeru gre za Ar-lindo Forties De Rosario, ki se je odločila, da bo otroka rodila v kliniki Villa Aurora. Po normalnem porodu so se stvari zapletle, nastopila je močna krvavitev, dežurni zdravnik pa je odredil prevoz v bolnico v Torre del Greco, menda zaradi pomanjkanja krvi za transfuzijo. Ženska je umrla že med prevozom. V obeh primerih sta direktorja bolnic izjavila, da sta zdravnika ravnala »korektno in s kriteriji, ki jih predpisuje profesionalna etika«. V primeru porodnice pa so preiskovalci ugotovili, da je bilo v kliniki dovolj krvi...
V ponedeljek ponoči v bližini Splita z dvema raketama potopili malteško trgovsko ladjo
Uničevalna vojna na Hrvaškem se stopnjuje
Ob Vukovarju je zdaj najhuje v Dubrovniku
DUBROVNIK — Pred tremi tedni, ko je bila Boškovičeva palača na Stradunu prvič tarča napadov, je župan Dubrovnika Pero Poljanic svojim someščanom sporočil, da je 24. oktober 1991 najbolj žalosten dan v zgodovini mesta. Takrat najverjetneje niti v sanjah ni mogel pomisliti, da utegne biti uničevanje vse večje in vse hujše. Napadi JA se vrstijo drug za drugim in vsak dan je položaj hujši.
Samo v zadnjih dveh dnevih je v Dubrovniku umrlo 22 ljudi, med njimi največ civilistov. Uničena sta hotela Tirena in Minčeta, kjer naj bi približno 300 ljudi, v glavnem beguncev, poiskalo zdravniško pomoč. Včeraj zjutraj so granate obsipavale ves Stradun. Znova so zadeli rojstno hišo Rudjerja Boškoviča. Poškodovani so palača Sponzo, dom ostarelih, ulica Prije-ko in nekateri samostani. Tarča napadov je bil tudi zvonik v starem delu mesta, prav tako tudi trdnjavi Bokar in Ravelin, kjer je veliko dubrovniško zatočišče. Poškodovano je gruško pristanišče, številne granate in drugi izstrelki so znova padali na staro mestno jedro in poškodovali številne objekte, med njimi šolo, cerkev in že tretjič muzej Rupa. Hotel Belve-dere, v katerem je bilo pred dvema mesecema zasedanje heksago-nale, je pogorel do tal. Podobna usoda je doletela tudi najstarejši dubrovniški hotel Imperial, ki naj bi prihodnje leto slavil svojo stoletnico. V plamenih je bil tudi Ex-celsior, kjer so požar uspeli pogasiti, zgorela pa je vila Šeherezada ob njem. V gruškem zalivu je zgorelo več sto ladij, uničenih avtomobilov pa nihče več ne prešteva. Tudi tokrat se postavlja vprašanje, ali je bil včerajšnji dan najbolj žalosten ali pa ta šele prihaja.
Na ombočju vinkovsko-vuko-varskega bojišča so se vrstili siloviti napadi jugoslovanske vojske,
sicer pa je bilo včeraj na hrvaških bojiščih zelo dejavno vojaško letalstvo. Letala so obstreljevala cilje v Djakovu, Gospiču, v bližini Siska, Petrinji in Slunju, na območju Sinja pa so hrvaške sile sestrelile letalo vrste jastreb. Razmere v Vukovarju so vedno bolj kritične, zaradi pomanjkanja hrane, pitne vode in zdravil se med prebivalci širijo nalezljive bolezni.
Že v ponedeljek zvečer pa sta dve raketi pri Splitu zadeli trgovsko ladjo, ki je plula pod malteško zastavo. Iz splitskega pristanišča sta izplula dva vlačilca, da bi ladjo odvlekla v pristanišče, vendar se je ladja približno ob 23. uri potopila. Kdo je ladjo zadel, za zdaj še ni znano, (dd)

Srbski prostovoljci slavijo »zmago« v eni od tolikih porušenih vukovarskih hiš	(telefoto ap)
• Tri vprašanja
NADALJEVANJE S 1. STRANI
osnutek določil o varstvu manjšini ki bodo vključena v novo ustavo Republike Slovenije. Kučan žago-tavlja, da so v pripravi teh določil sodelovali predstavniki obeh manjšin in da z njim soglašajo.
Drugo vprašanje, ki naj bi ga obravnavali na Haaški konferenci se nanaša na postopek za mednarodno priznanje v okviru obstoječih meja tistih republik, ki to želijo.
V tretjem vprašanju je Kučan razčlenil problem državne sukcesije. »Slovenija je že predlagala amandma, ki določa, da so vse republike sukcesorji bivše SFRJ' Cimprej je iz vrste razlogov potrebno začeti pogajanja o teh vprašanjih,« piše v pismu, med razlogi pa našteva veljavnost meddržavnih pogodb, razpolaganje s premoženjem in deviznimi rezervami SFRJ ter težke gospodarske razmere.
Predsednik predsedstva Kučan ob koncu dopisa izraža prepričanje, da bo lord Carrington tako kot doslej storil vse, da se konferenca nadaljuje.
V zvezi z domnevno prodajo orožja Hrvaški preiskovalci včeraj zaslišali prve osumljence
BENETKE Sodnik Felice Casson in na- vec z mamili naj bi bil - vsaj tako izhaia iz Ornžie - v prm r>H
BENETKE — Sodnik Felice Casson in namestnik beneškega državnega pravdnika Ivano Nelson Salvarini sta včeraj že zaslišala prve tri osumljence v zvezi z domnevno trgovino z orožjem za Hrvaško. Gre za Silvana Zornetto iz EracleJe (Benetke), ki je lastnik nekega iz-vozno-uvoznega podjetja z oblačili s sedežem v Jugoslaviji, za Maria Guglielmoneja, podjetnika iz Abbiategrassa pri Milanu in za izraelskega državljana Horna, ki ima boutigue v San Remu (Imperia). Guglielmone na vprašanja sodnikov ni hotel odgovarjati, zato pa naj bi Zornetta priznal vpletenost v trgovino z orožjem.
Po doslej zbranih podatkih naj bi bil Zornetta zadolžen za kontakte z dobavitelji orožja. V preiskavi naj bi tudi odkrili povezavo med Zornetto in nekim beneškim trgovcem z mamili, ki pa naj bi se zatekel v Jugoslavijo skupaj s še dvema osebama, ki ju tudi iščejo zaradi vpletenosti v trgovino z orožjem. Pobegli trgo-
vec z mamili naj bi bil - vsaj tako izhaja iz prestreženih telefonskih pogovorov - vezni člen med možnimi dobavitelji in kupci v Jugoslaviji. Kot se je izvedelo v krogih blizu beneške sodne palače, naj bi bil v celotno zadevo vpleten tudi visok funkcionar hrvaške vlade, ki je pogostokrat potoval v Italijo, da bi neposredno nadzoroval pogajanja.
Za finančno plat celotne zadeve pa naj bi bil zadolžen Guglielmone, ki naj bi denar spravljal v neko švicarsko banko, po vsej verjetnosti v Luganu. Prvi znesek v višini petih milijonov dolarjev naj bi bil že na računu te banke, čeprav so »posel« prekinili preiskovalci. Ugotovili pa so tudi, da je bil to le prvi tak dogovor v okviru širšega načrta, ki naj bi bil vreden približno 50 milijonov dolarjev. Preiskovalci naj bi pri hišnih preiskavah zaplenili tudi številne dokumente (faxe, telexe, številke bančnih računov, celoten seznam orožja in tudi cene posameznih kosov.
Orožje - v eno od jadranskih pristanišč bi ga morala odpeljati za zdaj še neidentificirana ladja - je bilo različnega izvora, Hrvaški pa naj bi bilo namenjeno predvsem protitankovsko orožje vrste »RPG7« z daljnega Vzhoda, ameriške rakete »stinger«, španske brzostrelne puške, kalašnikovi, granate in havbice. Cene tega orožja so zelo različne. Iz zaplenjenega cenika je razvidno, da naj bi bil najcenejši kalašnikov po 290 dolarjev, najdražji pa stingerji, ki stanejo 30 tisoč dolarjev.
Preiskovalci skušajo zdaj ugotoviti, če je bila domnevna trgovina z orožjem namenjena le Hrvaški, ali pa je šlo tudi za dogovore z drugimi partnerji. Po nekaterih podatkih naj bi bili v celotno zadevo vpletene nekatere tajne službe, med katerimi tudi ameriška in izraelska, preiskovalci pa raziskujejo tudi možnost, če je ob prodaji orožja šlo tudi za dogovarjanje za dobavo radioaktivnih materialov.
DSL uradno priznala Slovenijo in Hrvaško
RIM - Spodbuditi evropsko demokratično levico, naj korektneje informira o dogajanju v Jugoslaviji in na Balkanu in prispevati k gospodarskim povezavam Slovenije in Hrvaške s tujino sta bila cilja, ki sta si jih zastavila s svojim obiskom v Rimu, kjer sta bila gosta DSL, predsednik SDP Ciril Ribičič in SDS Ivica Račan. Na tiskovni konferenci sta opozorila na katastrofalne posledice, ki bi jih za Slovenijo in Hrvaško imele ekonomske sankcije Evrope, če bi bil ukrep usmerjen proti tema dvema republikama. Ribičič se je zavzel za to, da bi Evropa odprla svoje tržišče Sloveniji in pozval Italijo, naj končno reši vprašanje slovenske manjšine. Račan je poudaril pripravljenost zagotoviti avtonomijo srbski manjšini na Hrvaškem, vendar znotraj meja hrvaške države.
»Zunanji minister« DSL Fassino pa je dejal, da je njegova stranka s tem povabilom tudi formalno priznala obe republiki.
Slovencem v Srbiji grozi mobilizacija
i KcoiNju — »luai blovence mobilizirajo«, je bila vči rajšnja novica dneva v slovenskih dnevnikih. Zal pa v nji ni bilo imen, seveda iz objektivnih razlogov, tako da , vprašanje, kaj se v resnici dogaja s Slovenci, ki se odpri vijo v Srbijo. Izkušnja dneh poslovnih mož iz Trebnjega p kaže, da minuli teden sicer še niso mobilizirali potnikov . Slovenije, a je pravzaprav vprašanje časa, kdaj se bo tui zares zgodilo. Na poslovno pot v Srbijo sta se J.P. in T.C odpravila minuli torek prek Madžarske. Na poti nista imi la težav, pa tudi denar (tolarje in dinarje) sta srečno pri nesla čez mejo.
V Slovenijo sta se vračala minuli petek, seveda spi prek Madžarske, kjer pa ju je obmejni policaj zavrnil, kt nista imela dovoljenja za izhod iz države. Po nekajurnei pregovarjanju sta se vrnila v Subotico in tam sta pre telefonskih zvez izvedela, da je takšno potrdilo mogoč dobiti na vojaških odsekih, V soboto sta se z velikim nek gadjem odpravila na VO v Subotici, nista vedela, ali bost dobila potrdila ali orožje in prevoz do fronte. Tokrat st potrdilo dobila, zagotovili pa so jima, da ga naslednjič n bosta, (dd)
Po poročanju beograjskih Večernih novosti
Uboj Srbov pri Zadru?
BEOGRAD - Ali je bila skupina Srbov likvidirana brez procesa v Zadru? Tako trdi beograjski dnevnik Večerne novosti in se pri tem sklicuje na izjave Milana Djukiča, svetovalca hrvaškega predsednika Franja Tudjmana.
Po pisanju^ beograjskega lista naj bi DjukiČ izjavil, da so pri Zadru organizirali »taborišče za Srbe«, nekaj jetnikov pa naj bi »ubili na mestu samem«. Djukič naj bi še dodal, da so pri Gospiču »aretirali okoli sto Srbov, njihova usoda pa ni znana«. Hrvaški funkcionar pa naj ne bi navedel odgovornih za domnevni zločin kot tudi ne, kdaj naj bi se zgodil.
Beograjski časopis poroča tudi, da so hrvaške granate spet zadele Šid in bližnjo vas Iliči, eksplozije naj bi povzročile gmotno škodo ne pa človeških žrtev. Hrvaške enote so že bombardirale Šid pred enim tednom. Tedaj je napad zahteval 4 mrtve in 12 ranjenih.
Pretresljive novice, o katerih poroča beograjski list, so težko preverljive. In tudi če se sklicuje na hrvaškega funkcionarja, je zlasti srbski tisk zelo vprašljiv vir vesti, saj ob dejanski divja med Srbijo in Hrvaško tudi medijska vojna, v kateri nasprotniki prav tako ne izbirajo sredstev in radi prikrojijo dogajanja svoji »resnici«.
Pogovor z bivšim članom predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom
Za konstruktiven nastop v Haagu
LJUBLJANA - Ob koncu moratorija je slovenska skupščina sklenila, da predstavniki Slovenije v zveznih organih prenehajo s svojim delovanjem. Tako je s svojim mandatom v zveznem predsedstvu končal predstavnik Slovenije (in bivši predsednik predsedstva SFRJ) Janez Drnovšek, ki pa je v mesecu, odkar je prenehal s svojo funkcijo, postal najbolj popularen slovenski politik. Zato so ugibanja p njegovi nadaljni poti še kako utemeljena. Še pred časom je bila aktualna Peterletova želja, da Drnovšek zamenja Dimitrija Rupla v funkciji zunanjega ministra. S tako zamenjavo bi si Peterle pridobil ministra, ki mu ne bi nasprotoval zaradi sporov v Demosu in ki bi lahko zaradi svojih mednarodnih izkušenj in velikega ugleda nedvomno koristil mladi državi.
Tako je verjetno računal predsednik vlade Peterle. Toda Janez Drnovšek je ob vprašanju o tem povedal, da je take in podobne ponudbe slišal že večkrat in iz različnih strani: »Nekateri so mi celo ponujali mesto g. Peterleta, vendar nisem nikoli sprejel ponudbe ne ene ne druge strani.« Zaenkrat bo Drnovšek skušal še naprej usklajevati področje politike s področjem gospodarstva (v katerem se je izkazal kot strokovnjak za mednarodne ekonomske odnose posebej pa še za finančne zadeve) in bo počakal, da bodo v Sloveniji jasno postavljena vsa »pravila igre«, predno se bo dokončno odločil za nadaljnjo pot v sloven-
ski politiki. Zaenkrat pa je jasno, da ima zaradi svojih bogatih izkušenj marsikatero prednost pred svojimi kolegi. Tako na primer pravi, da kar se slovenske makroekonomske politike tiče, se zdi kot, da »išče samo sebe...«
Ob uvedbi nove valute slovenska makroekonomska politika ni bila najbolj pripravljena, precej je bilo improviziranja, precej hitrih potez. Nekateri niso računali, da bo dinar zamenjan tako hitro, vendar je bilo to logično pričakovati, ko je bila Slovenija izključena iz jugoslovanskega monetarnega sistema«. Janez Drnovšek ne ocenjuje ekonomske priprave na osamosvajanje kot najboljše - zdi se, kakor da je bila osamosvojitev za nekatere presenečenje ne pa nekaj načrtovanega. Zato bo Sloveniji potrebna nadpovprečna makroekonomska politika. Ob izgubi jugoslovanskega trga, ob grožnjah s sankcijami, ob neobstoju deviznih rezerv, Slovenija potrebuje izjemno politiko, da se izvleče iz svojih težav. Trenutne »povprečne ali podpovrečne poteze te situacije ne rešujejo.« Ali bi tako izjemno politiko lahko poosebljal Janez Drnovšek in jo uveljavljal z mesta predsednika re-
publike? Janez Drnovšek še ni sprejel odločitve o morebitni kandidaturi. Ta možnost ni izključena. Dokončna odločitev bi bila odvisna predvsem od nove ustave, volilnega zakona in (znova) »pravil igre«. Svoj program pa bi gradil predvsem na ekonomski politiki po evropskih merilih in na »pozitivnih« stikih z zunanjim svetom (tudi z Jugoslavijo), kajti »če smo samostojni, ne moremo biti sami vase zaprti«. In ta odločitev prav tako zavisi tudi od tega, kdaj bodo v Sloveniji postavljeni neki normalni politični pogoji oziroma kdaj bo neka levica, neka desnica, neka sredina jasno profilirana. Zaenkrat, kakor pravi Drnovšek, »vsebinske razlike med strankami niso dovolj jasne« in Drnovšek za sedaj k nobeni še ni pristopil. Najraje bi ostal samostojen in politično neodvisen. Tudi kot (možni) bodoči predsednik države, kajti tako bi lahko svoj program gradil tudi na distanciranju od strankarskega prepiranja in bi lahko v slovenski politiki predstavljal neko točko premostitve ali konsolidacije. Če pa bi se že moral odločiti, bi pa najraje pristopil k neki novi koaliciji strank.
Do 18. oktobra se je Drnovšek udeleževal tudi Haaške konference. Njen imperativ ohlapne zveze bivših, a suverenih in mednarodno priznanih jugoslovanskih republik ne odklanja povsem. V tem trenutku - p° vojni za Slovenijo in med vojno na Hrvaškem - pa je težko zagovarjati zvezo. Ko bo prišlo do stabilizacije, pa bo Slovenija »zai-teresirana za normalne ekonomske povezave, za trg, za surovine in da neki del pozitivnih povezav ostane«.
Zaenkrat pa to ni mogoče, vendar to ne pomeni, da se Slovenija ne sme zavedati svoje mednarodne odgovornosti. Sloveniji mora biti tudi v interesu, da se najde neka rešitev za jugoslovansko krizo in da se ta prostor umiri. »Ni sprejemljivo neko stališče, da v Sloveniji želimo samo mednarodno priznanje in samostojnost, drugo nas pa ne zanima. Sam sem ves čas opozarjal slovensko delegacijo v Haagu, da tak pristop ne bo dal dobrih rezultatov in lahko celo pripelje do tega, da bi se sankcije vpeljale tudi proti Sloveniji.« Zaenkrat Slovenija še ni povsem izven nevarnosti, da jo doletijo sankcije, saj imajo različne države različne percepcije Slovenije. Zato mora biti slovenska zunanja politika (in njen nastop na Haaški konferenci) konstruktivna.
V zameno za interes po stabilizaciji, za zavest o mednarodni odgovornosti pa bi tako Slovenija lahko od mednarodne skupnosti pričakovala vzpodbudne »ekonomske prednosti«.(NDJ)
Predsednik Dežele Biasutti poročal o stališčih odbora v zvezi Z Jugoslavijo
Pravočasno priznanje Slovenije in Hrvaške bi zaustavilo agresivno srbsko strategijo
TRST — »Že od vsega začetka R10 trdili, in zdaj to znova pou-^rjamo, da je vojna, najprej v Sloveniji in zdaj na Hrvaškem, P°skus srbskih konservativnih sil ® komunističnim predznakom, da 01 ostalim narodom v Jugoslaviji pilili svojo hegemonistično vizijo, poprav so se ti svobodno izrekli za demokratično ureditev in najširše sodelovanje z zahodno Evropo.«
Adriano Biasutti je v deželnem svetu včeraj spet izčrpno poročal 0 stališčih deželnega odbora do Jugoslovanske krize in pred no-Vlrn srečanjem v Rimu znova po-Zval italijansko vlado, naj pohiti s Priznanjem Slovenije in Hrvaške.
Jugoslavije v svoji dosedanji ubliki ni več, je poudaril Biasutti.
akšna državna tvorba je bila rezkat ozračja hladne vojne, po Padcu komunističnih režimov pa so jugoslovanski narodi zahtevali pravico, da sami odločajo o insti-tucionalnih okvirih, ki jim najbolj Ustrezajo. Vztrajati pri dogmi o Jugoslaviji, kot zahtevajo srbske oblasti, je anahronistično in ne-zgodovinsko, ker ne upošteva nacionalnih, etničnih, verski, politič-uih in gospodarskih razlik v sosednji državi. Zato pa smo se že °d vsega začetka izrekli za pričanje avtonomije in suverenosti Slovenije in Hrvaške v podkrpitev svobodne in z volitvamiizražene odločitve slovenskega in hrvaškega naroda, je še dejal Biasutti.
, V nadaljevanju svojega posega Jo predsednik deželnega odbora očital Italiji in Evropski skupnosti, da sta doslej s svojim previdnim ru neodločnim zadržanjem objektivno okrepili srbske pozicije in opogumili četnike in golpistično vojsko, da v brk vsem dogovorom 0 prekinitvi ognja nadaljujejo s svojo taktiko postopnega osvaja-uja teritorija, ki je naseljen tudi s srbskim prebivalstvom, da bi nato
postavili svet pred izvršeno aneksijo. Zato pa je Srbija tudi zavrnila mirovni načrt s haaške konference in posledični poskus evropske me-diacije, ne glede na to, da je ta poskus še bolj upošteval nekatera njena stališča
Po Biasuttijevem mnenju bi pravočasno priznanje Slovenije in Hrvaške zaustavilo agresivno srbsko strategijo in pomenilo internacionalizacijo konflikta z legiti-mizacijo posega OZN in mednarodne skupnosti. Hkrati bi to priznanje tudi pospešilo notranji razdor v vrstah JA in Srbije.
Čeprav še niso dovolj selektivne, predstavljajo gospodarske sankcije vsekakor potreben korak na poti k deblokiranju položaja, a potrebno je, da EGS takoj uvede takoimenovane kompenzacijske ukrepe za tiste republike, ki pristajajo na miren izhod iz krize.
»Cilj vseh in tudi naš cilj je, da se najde dokončno in globalno rešitev, ki naj zajamči stabilnost celotnega območja in kolikor je mogoče ohrani kako obliko sodelovanja med različnimi stvarnostmi v Jugoslaviji (kajti fragmentacija ne bi nikomur koristila), a ob popolnem upoštevanju volje in različnih potreb posameznih republik.«
Dobršen del svojega posega je Biasutti namenil tudi vprašanju ponovne proučitve številnih dvostranskih dogovorov med Italijo in Jugoslavijo, zlasti pa Osimskih sporazumov, pri čemer je takoj na začetku poudaril, da revizija mej nikakor ne more priti v poštev, pač pa je potrebno takoj obnoviti pogajanja s ciljem, da se spodbudi novo sodelovanje z zainteresiranimi stranmi v luči novih političnih in gospodarskih razmer v sosednjih republikah ter ob upoštevanju zahtev italijanske manjšine, ki tam prebiva.
S tem v zvezi je Biasutti sezna-
Predsednik deželnega odbora Biasutti je svetu poročal o krizi v Jugoslaviji
nil svet o tem, da je vlada prižgala zeleno luč za sporazum o sodelovanju med italijanskimi severovzhodnimi deželami ter Slovenijo in Italijo (podpisali so ga v začetku leta), kar de facto pomeni tudi priznanje dveh novih državnih tvorb.
Biasutti se je v svojem posegu zavzel za pravičen režim mednarodne zaščite italijanske manjšine, ki naj upošteva in zajamči enak tratman za manjšino v obeh novih državah in prosto gibanje njenih pripadnikov na območju, na katerem prebivajo. Biasutti je tudi pozdravil nedavne sklepe ministrskega sveta v korist pripadnikov italijanske manjšine, ki bi se morali začasno preseliti v Italijo (dovoljenja za bivanje, uvrstitev na seznam iskalcev zaposlitve, dovoljenje za delo), a dejal je, da bo treba te ukrepe še poglobiti. Hkrati je Biasutti še obvestil de-
želni svet, da bo zunanje ministrstvo kmalu izdelalo narčt o pomoči italijanski manjšini za leto 1991 v okviru zakona o obmejnih območjih.
»Večjo politično in moralno težo bi našim zahtevam do Slovenije in Hrvaške nedvomno dalo tudi enako dosledno zadržanje do slovenske manjšine v Italiji«, je za tem izrecno poudaril Biausutti. »Tej manjšini je potrebno zajamčiti pravično in uravnovešeno priznanje njenih pravic, ne pa krepiti ozračje umetnih nasprotovanj, kot se žal dogaja v teh tednih. Taka dejanja niso vredna tradicije omikanosti, ki označuje našo deželo«, je poudaril Biasutti in se očitno obregnil, čeprav je ni izrecno imenoval, ob nedavno škvadristično akcijo misovskega poslanca Pari-gija v Zgoniku.
O krizi v Jugoslaviji bo v deželnem svetu tekla razprava jutri.
Videmski glavni odbor SKGZ
Krepi se zamisel o ustanovitvi Zveze Slovencev
ČEDAD Pred dnevi se je v Čedadu ponovno sestal videmski del glavnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Na srečanju so nadaljevali z razpravo o reorganizaciji SKGZ. Ob tem so se domenili tudi o Dnevu emigranta, ki se je iz novoletnega srečanja z emigranti spremenil v največji kulturni praznik Slovencev v videmski pokrajini. Tokratna izvedba bo posebej slavnostna, saj bo že 30. po vrsti.
Največja pozornost glavnega odbora SKGZ pa je bila namenjena reorganizaciji SKGZ na Videmskem oziroma na deželni ravni. Tudi na tem zasedanju se je okrepila zamisel o Zvezi Slovencev, ki bi temeljila na čim širši demokratični osnovi in ki bi predstavljala potrebe in interese Slovence v videmski pokrajini.
Gre v bistvu za povezovanje Slovencev s tega območja ne glede na svetovnonazorska prepričanja, koherentno s tradicijo v teh krajih. Ob tem je treba okrepiti organiziranost in predvsem razširiti korg zavednih in aktivnih Slovencev, tudi tistih, ki živijo na mešanem ali povsem furlanskem območju. Zveza Slovencev naj bi uveljavila večjo demokracijo pri oblikovanju vodilnih teles, pri sestavi list kandidatov (list naj bi bilo več) in pri definiciji volilnih upravičencev.
S tem v zvezi je videmski pokrajinski odbora SKGZ že izdelal osnutek »reforme«, ki ga bo dal v oceno vsem slovenskim društvom, organizacijam in skupinam. Sestavljen je že koledar srečanj na različnih ravneh. Sicer bo o tem videmski glavni odbor SKGZ v kratkem ponovno razpravljal in to tudi na osnovi nasvetov in šuges-tij, ki jih bodo dali posamezniki in društva, (r. p.)
Dežela pobudnik informativne kampanje o civilni zaščiti
S 16. srečanja narodnih skupnosti sosednjih dežel
Kako lahko obvarujemo človeka in okolje pred naravnimi in tehnološkimi nezgodami
VIDEM — »Jutrišnja varnost pomeni današnja skrb za civilno zaščito«. Pod tem 9eslom se je začela informativna kampanja, ki jo je pripravil Deželni urad za civilno zaščito. Na predstavitvem srečanju z novinarji je odbornik Giovanni Di Benedetto Podrobno orisal pobude, ki jih nameravajo izpeljati, da bi čim večji krog prebivalstva informirali o naravnih in tehnoloških nezgodah, kako se pred njimi obvarovati in Jih preprečiti. V prvi vrsti je informativna kampanja namenjena šolski populaciji.
Program, ki ga je izdelal deželni urad, Predvideva izdajo posebnega lepaka, ki ga hodo izobesili v vseh občinah dežele oziro-nia povsod tam, kjer bodo smatrali, da je to Potrebno. Na lepaku bo poseben znak, ki ho prisoten na vseh pobudah pri informiranju javnega mnenja o vprašanju civilne zaščite.
Na Deželi so obenem pripravili polmi-nutna televizijska spota, ki ju bodo ponudi-
li vsem televizijskim postajam, državnim in zasebnim, ki delujejo na deželnem območju. Ob tem so pripravili štiri četrturne dokumentarne oddaje o potresih, nevarnosti hidrometereoloških pojavov, tehnoloških nezgodah ter o dejavnosti Deželnega urada .za civilno zaščito. Zbrane dokumentarce bodo ponudili televizijskim postajam in jih razdelili šolam vseh stopenj v deželi.
Izrecno za učence in dijake pa so natisnili štiri informativne zvezke, ki govorijo o odnosu človeka do okolja ter o posledicah naravnih in človeških nezgodah. Informativni zvezki vsebujejo tudi nasvete, kako se obnašati v različnih situacijah in kako čim hitreje poiskati primerno pomoč.
Na tiskovni konferenci, katere so se udeležili tudi šolski skrbniki vseh štirih pokrajin, je odbornik Di Benedetto dodal, da so pripravili tudi posebne usposobljenostne tečaje za učitelje in profesorje.
R. PAVŠIČ
Na Dunaju bodo kmalu ustanovili manjšinsko tiskovno agencijo
DUNAJ — Pred nedavnim je bilo na Dunaju 16. srečanje narodnih skupnosti sosednjih dežel, ki se ga je udeležilo nad 140 delegatov 29 narodnih skupnosti iz sedmih držav (Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Češke in slovaške federacije, Italije in Švice). Delovna tema je bila namenjena vprašanju »Tradicija in napredek narodnostne skupnosti v industrijski družbi«. V zvezi s to tematiko je Dunajska delovna skupnost za narodnostna vprašanja Inštitut narodnih skupin, ki je tudi odlično organizirala srečanje, pripravila tudi posebno anketo, ki še ni povsem izdelana (zlasti kar se tiče razlik med narodnostnimi skupnostmi v velemestih in na podeželjskih ombočjih), njeni prvi izsledki pa so bili predstavljeni že na tem srečanju.
Udeleženci srečanja so tudi potrdili listino o minimalnem standardu manjšinskih pravic, ki so jo bili sprejeli lani na podobnem srečanju v Osijeku. Dogovorili so se tudi, da bodo do prihodnjega srečanja, ki bo
najbrž v Frulaniji, dokočno pripravili dokumentacijski material in manjšinsko tiskovno agencijo s sedežem na Dunaju. Ta agencija naj bi med sabo povezovala skupnosti, hkrati pa o manjšinskih problemih informirala večinske narode.
Na srečanju so tudi sprejeli resolucijo, v kateri »najostreje obsojajo gnusne, zločinske vojaške akcije na Hrvaškem in v Bosni, izražajo zaskrbljenost nad naraščajočimi, življenje ogrožujočimi izgredi proti etničnim manjšinam na Kosovu in v Vojvodini, obžalujejo naraščajoče kršitve manjšinskih pravic in temeljnih svoboščin v teh in drugih s številnimi manjšinami naseljenih pokrajinah, izražajo svojo neomejeno solidarnost s prizadetim prebivalstvom in pozivajo vse odgovorne udeležence ter mednarodne ustanove OZN in Evropske skupnosti ter KEVS, naj v interesu miru takoj zaustavijo ta nesmiselna, umazana, nacionalistična, krvava nasprotstva.«
V Špetru odobren občinski proračun za prihodnje leto
ŠPETER — Z glasovi večine je sPetrski občinski svet odobril pro-račun za iet0 1992 ter programski oačrt za obdobje 1992/94. Proračun, kot ugotavlja tiskovna nota fPetrskega županstva, skuša naj-nolje uresničiti potrebe krajanov Ul to kljub zmanjšanemu dotoku uenarja s strani dežele in države.
Med razpravo je župan Firmino Marinig razčlenil proračunski dokument, ki bo za prihodnje leto Predvideval manj investicijskih Posegov. Treba bo stopiti na pot Prioritetnih izbir, da bi se v občini nadaljevalo uspešno poslovanje, .1 J6 prav v zadnjih letih dalo svojo sadove z zajezitvijo izseljeniškega trenda in pomnožitvijo gospodarskih enot. (r. p.)
Akcija se je v nedeljo uradno končala
Pogrešanega jezuita iskali brez uspeha
PORDENON — V nedeljo se je brez kakršnihkoli rezultatov uradno končala iskalna akcija za ljubljanskim jezuitom Markom Mohoričem, ki ga na območju Valcelline pogrešajo že od četrtka, 31. oktobra, ko se po dvodnevni turi ni več vrnil v skavtski tabor v kraju Andreis.
Pogrešanega so gorski reševalci neprekinjeno iskali trinajst dni, pregledali so celotno območje, vendar pa brez uspeha. Konec prejšnjega tedna so se jim v akciji znova pridružili številni prostovoljci, med njimi tildi mnogo Slovencev, iz Slovenije pa so na pomoč prišli tudi alpinisti. Pregledali so območje, poznano pod imenom Tane delPorso, po težko dostopni poti so se celo spustili do potoka Celina, ki je bilo še zadnje neraziskano področje.
Čeprav so dele območja prečesali tudi po trikrat, povsem ne izključujejo možnosti, da bi Moho-ričevo truplo vendarle spregledali, kajti tla so marsikje posuta z jesenskim listjem, kar onemogoča popolno preglednost.
Kakorkoli že, pordenonski prefekt je uradno zaključil akcijo in nesrečnega jezuita so uvrstili na seznam stalnih pogrešanih oseb.
Pni deželni kongres pristašev La Rete
VIDEM Pristaši gibanja La Rete so svojo politično aktivnost v naši deželi razpredli šele pred nekaj meseci, a že v petek, 15. tega meseca bodo imeli v dvorani Aiace v Vidmu svoj prvi deželni kongres, na katerem bodo izbrali delegate za vsedržavno skupščino, ki bo od 22. do 24. novembra v Firencah. Videmskega kongresa se bo udeležil tudi pobudnik organizacije, bivši palermski župan Leoluca Orlando.
Njegovi tukajšnji somišljeniki so pred nedavnim v Huminu organizirali posvet, na katerem so izkristalizirali svoja stališča in opredelitve. Največ pozornosti bodo namanjali vprašanjem političnih reform, organiziranega kriminala, solidarnostnih akcij, okolja in referendumov. Največ so na posvetu razpravljali o povečanju zločinstva v FJK, še zlasti kar se tiče razpečevanja mamil in namernega podtikanja požarov, povezanim z izsiljevanji trgovcev. Deželnemu političnemu razredu pa očitajo, da se preveč zanima za »stolčke«, premalo pa za načrte v zvezi z bodočo vlogo dežele v vidiku sprememb na Vzhodu.
Težave gradiščanskih Hrvatov
Prikrajšani za del prispevkov
Kot je v tiskovni konferenci poudarila poslanka Zelenih v avstrijskem parlamentu Terezija Stoisič, načrtuje Urad zveznega kanclerja klestenje prispevkov gradiščanskim Hrvatom. Po novem, naj bi za letos ta urad izplačal le četrtino v zveznem proračunu predvidena vsote za razvoj te narodnostne skupnosti.
Gradiščanski Hrvati so doslej iz teh pospeševalnih sredstev dobili manj kot dva milijona šilingov (nekaj več kot dvesto milijonov lir), prejeti pa bi morali šest do osem milijonov.
V pričakovanju kompenzacijskih ukrepov v korist Slovenije
Sankcije proti (bivši) Jugoslaviji prizadenejo tudi našo stvarnost
(foto Križmančič)
Jutri v gledališču cerkve S. Maria Maggiore
Okrogla miza o predlogih za mir v Jugoslaviji
Gospodarske sankcije, ki jih je Evropska skupnost pred kratkim sprejela proti (bivši) Jugoslaviji, bodo lahko negativno vplivale tudi na dosedanje blagovne izmenjave med Furlanijo-Julijsko krajino, Slovenijo in Hrvatsko. Dvanajsterica je hkrati s sankcijami sicer napovedala tako imenovane pozitivne (ali kompenzacijske) ukrepe za tiste republike, ki so že ali še bodo izbrale mirno pot za rešitev jugoslovanske krize, kdaj bodo ti ukrepi stopili v veljavo pa v tem trenutku ni dano vedeti. Dejstvo je, da so v Rimu med drugim zamrznili protokol o sodelovanju med ES in Jugoslavijo, ki hočeš nočeš v pričakovanju zgoraj omenjenih kompenzacijskih ukrepov trenutno prizadene tudi slovensko gospodarstvo.
Uvozno-izvozno podjetje »Ag-rar« iz Trsta in tako verjetno ostala podjetja, ki se ukvarjajo z uvozom izdelkov iz seznama poseb-nihzaščitnih taks (tako imenovani relevmani) so včeraj prejela sporočilo, da od danes začne veljati ukinitev zaščitnih ugodnosti iz jugoslovanskega prostora. Po doslej veljavnem sporazumu je npr. letos uvoz živine iz pogodbe ES-Jugos-lavija za 25 tisoč ton veljav 80 odst. prelevmanski popust (približno 340 lir popusta za vsak kilogram živine). Ukinitev teh ugodnosti bi postavila v dvom ves uvoz živine. Po oceni nekaterih tržaških podjetnikov, ki se ukvarjajo z jugoslovanskim oziroma slovenskim uvozom, se uvoz-izvoz pod temi pogoji res ne izplača več in se prej ali slej tudi ustavi.
Po italijanskih in evropskih zakonih je treba pri uvoznih in izvoznih poslih plačevati prometni davek IVA in carinsko takso, slednjo pa je protokol ES-Jugoslavija o kontingentirani blagovni izmenjavi dejansko ukinjal. Sankcije proti Jugoslaviji pa to carinsko takso sedaj »de facto« spet obnavljajo in to v pričakovanju pozitivnih ukrepov, ki bodo gotovo zadevali Slovenijo in najbrž tudi Makedonijo in Bosno-Hercegovino, manj verjetno pa Hrvatsko, saj jo imajo nekateri v Evropi za soodgovorno pri tej krvavi in absurdni vojni.
Vojna je vsekakor doslej že močno prizadela tržaško in tudi širše deželno gospodarstvo. Od tod tudi klic na pomoč, ki prihaja ne samo od tržaških in goriških trgovcev, ampak tudi od drugih sektorjev, ki se potegujejo za davčne in podobne finančne olajšave s strani rimske vlade. Glede tega je predsednik deželne vlade Bia-
sutti na včerajšnji seji deželnega sveta izrazil upanje, da bo ministrski svet v petek končno odobril napovedani vladni odlok v korist prizadetega tržaškega in goriške-ga obmejnega prostora ter tudi nekaterih obmejnih krajev videmske pokrajine. Biasutti je tudi izrazil upanje, da so pristojni gospodarski ministri končno izdelali enotno stališče glede vsebine tega nujno potrebnega posega.
Društvo slovenskih izobražencev je v ponedeljek priredilo srečanje z dr. Majdo Mazovec iz Ljubljane, kardiologinjo, alpinistko in svetovno popotnico, ki je »obredla« domala vse celine razen Avstralije. Občinstvu je pokazala kvalitetne diapozitive s Tajske, dežele, ki jo je obiskala pred nedavnim.
Gostjo je predstavila prof. Zora Tavčar (na sliki M. Magajne desno predavateljica, levo prof. Tavčarjeva). Povedala je, da je dr. Mazovčeva v Sloveniji zelo cenjena kardiologinja, redno se udeležuje raznih posvetov doma in v tujini, poleg tega pa ima za sabo nad 50 strokovnih publikacij. Kljub temu pa najde dovolj časa za daljša potovanja in trekinge po himalajski gorski verigi in številnih gorah v Afriki ter Severni in Južni Ameriki.
Občinstvo si je nato ogledalo posnetke o Tajski, »deželi smehljaja«, kot jo nekateri imenujejo
Ministrski svet bi se moral s to problematiko ukvarjati že prejšnji petek, zaradi odsotnosti predsednika Dežele Biasuttija pa so odobritev tega dekreta odložili na prihodnjo sejo, ki bo, kot rečeno, pojutrišnjem. Kakšna bo pravzaprav vsebina tega odloka trenutno še ni dano vedeti, pod vprašajem pa je predvsem obnovitev bencina po znižani ceni za tržaško in videmsko pokrajino.
zaradi izredne prijaznosti tamkajšnjih prebivalcev. Dr. Mazovčeva je povedala nekaj bistvenih podatkov o zgodovini te dežele, ki se je nekdaj imenovala Siam, ter je v svojih posnetkih pokazala najznamenitejše kulturne spomenike: čudovite templje z umetniškimi intarzijami in okraski iz dra-
Koordinacijski odbor FJK Združenja za mir, Rekreacijsko in kulturno združenje študentskega doma in mirovni center ACLI bodo priredili jutri, ob 20. uri okroglo mizo na temo "Predlogi za mir v Jugoslaviji". Okrogla miza bo v gledališču cerkve S. Maria Maggiore v Ul. del Colle-gio št. 9.
Jutrišnja okrogla miza sodi v vrsto pobud za mir v Jugoslaviji, pri katerih so sodelovale tudi omenjene organizacije. Naj zabeležimo vsaj manifestacijo za Slovenijo in mirovni pohod, ki je krenil v razne republike bivše Jugoslavije prav iz Trsta.
Tudi okrogla miza, ki bo jutri, želi prispevati k obveščanju in osveščanju javnosti o tragičnih vojnih dogodkih na Hrvaškem. Trst pa je lahko pomembno središče "miru", saj se krvava vojna odvija vizavi našega mesta in v krajih, ki so prebivalcem naše dežele in Trsta še posebno dragi.
Na jutrišnji okrogli mizi bodo nastopili krajevni politiki in intelektualci s Hrvaške in Srbije, kar ima svoj poseben pomen. Govorili bodo tako beograjski režiser Vuk Babič, koordinatorka Združenja za mir Augusta De Piero Barbina, predstavnica istrske Diete Loreda-na Bogliun, sociologinja in predstavnica zagrebške "Anti war
gocenih kovin, neštete zlate kipce boga Bude z okraski iz dragih kamnov, značilne stupe in oltarje. Vendar pa dr. Majda Mazovec s svojim fotografskim aparatom ni zajela samo arhitektonskih znamenitosti, pač pa je znala prikazati tudi značaj in način življenja tamkajšnjih ljudi, (hj)
campaign" Jasenka Kodrnja, predstavnik Demokratičnega foruma z Reke Zoran Licul, senator Stojan Spetič, predsednik Italijanske skupnosti z Reke Fulvio Varljen in predsednik kulturnega krožka "Istria" Marino Vocci.
Vsekakor bo to pomemben večer, na katerega so vabljeni vsi, ki jim je pri srcu mirna rešitev jugoslovanske krize.
Danes se začenja^ brezplačen tečaj NŠK o šolskih knjižnicah
Danes se v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Frančiška 20 začenja knjižničarski tečaj šolske knjižnice, ki bo trajal do 4. decembra, prireja pa ga Narodna in študijska knjižnica.
Začel se bo ob 14. uri s prvim predavanjem o delu z mladinsko književnostjo pri pouku ter o načinu ureditve šolske knjižnice. Predavateljica bo Martina Šircelj.
V	petek bo drugo predavanje na temo »Delo z mladinsko književnostjo pri pouku« in »Način ureditve šolske knjižnice«. Predavateljica bo Martina Šircelj.
V	ponedeljek, 18. t.m„ bo predaval ponovno Igor Saksida, ki bo govoril o delu z mladinsko književnostjo pri pouku. Predavanje se bo v bistvu nadaljevalo v sredo, 20. t.m..
V	petek, 22. t.m., bo Matjaž Schmidt govoril o ilustracijah in stripih v knjigah za otroke in mladino.
V	ponedeljek, 25. t.m., bo predavanje o poljudnoznanstveni knjigi, ki ga bo imela Silva Novljan. V sredo, 27. t. m., bo govor o mladinski periodiki, o čemer bo sregovo-rila Tanja Pogačar.
V	petek, 29. t.m., bosta kar dve predavateljici. Marinka Svetina bo govorila o uporabi neknjižnega gradiva v šolski knjižnici, medtem ko bo vsebina predavanja Tanje Pogačar »Oblika dela z mladimi uporabniki v knjižnici«.
Sledili bosta še dve predavanji-V ponedeljek, 2. decembra, bo Marzia Plaino govorila o animaciji s knjigo v knjižnici, Bianca Cu-deri in Romano Vecchiet pa bosta na zaključnem predavanju govorila o italijanski zakonodaji, o šolskih knjižnicah in o sodelovanju med javno in šolsko knjižnico. Vsa predavanja se bodo začela ob 14. uri in zaključila ob 18. uri.
Od ponedeljka, 25. novembra, pa vse do ponedeljka, 16. decembra, bodo predavanja z isto tematiko stekla tudi v Gorici.
N.L.
Na ponedeljkovem večeru DSI predavala dr. Majda Mazovec
Tajska nekdaj in danes
Rezultati volitev predstavnikov staršev na nekaterih naših nižjih srednjih šolah
Tudi na nižjih srednjih šolah so z začetkom novega šolskega leta obnovili predstavništva staršev v razrednih svetih. Tokrat objavljamo izzide volitev na nekaterih šolah.
Volitev na nižji srednji šoli I. Gruden v Nabrežini so se na
skupnem volišču udeležili tudi starši, katerih otroci obiskujejo sekcijo v Križu. Od 133 upravičencev je volilo 49, to je 37 odstotkov.
Na šoli I. Gruden so bili izvoljeni:
l.r: Rossanna Semez, Milenka Marijan, Marta Purič. 2.r.: Liviana Zaccaria, Marisa Dilli, Maria Ravbar, Mirka Kovačič: 3.r.: Rada Su-bani, Lucia Falletig, Aurora Gabrovec, Vesna MijiČ.
Nižja srednja šola v Križu:
l.r.: Sonia Starc, Tiziana Glavi-na; 2.r.: Franko Drasich, Boris Gruden; 3.r.: Norma Tretjak, Klara Uhan.
Volitev na nižji srednji šoli F. Erjavec v Rojanu se je od 83 upravičencev udeležilo 48 staršev, kar je 57 odstotkov. Izvoljeni so bili:
l.r.: Savino Vattovani, Alessan-dra Cibic por. Hrovatin, Nadislava
Marušič por. Antonini, Ljubica Gomzi por. Taucar; 2.r.: Mirella Mollicone por. Čermelj, Vojko Brecelj, Edoardo Čermelj, .Ales-sandra Malalan por. Cociancich; 3.a: Mira BolejDor. Furlani, Luciana Pečar por. Stokelj, Nadja Peric por. Dolhar, Jadran Žerjal; 3.b: Majda Nibrant por. Turk, Neva Malalan por. Jagodic, Neva Cosi-na por. Scerni, Kafol Boris.
Na nižji srednji šoli S. Kosovel na Opčinah so bili izvoljeni naslednji starši:
La: Vlasta Bacchi, Marta Rade-tič, Majda Artač, Armando Škerla-vaj; 2.a: Rada Sossi, Alessandro Raseni; 2.a: Mara Rogelja, Darja Gregori, Ana Kangler, Boris Štre-kelj; l.b: Laura Malalan, Iris Bie-car, Dora Križmančič, Francesco Mulič; 2.b: Nataša Sosič, Veronica Sossi, Sonja Baiss, Greta Rebec; 3.b: Zmaga Ciuk, Alekseja Skerk, Dora Žagar, Radoš Možina.
Volitev na nižji srednji šoli S. Gregorčič v Dolini se je od 163 upravičencev udeležilo 69, to je 42 odstotkov. Izvoljeni so bili:
La: Cvetka Kožlin por. Vodopivec, Nadja Coretti por. Bajec, Nataša Pasarit por. Santi, Neva Ži-
gon por. Zobin; l.b: Marija Slavec gor. Sancin, Milena Zabric por. Žerjal, Nevenka Zobec por. Grac-cogna, Slava Švab por. Jakomin; 2.a: Pavel Mertini, Emanuela Pra-selj por. Slavec, Stanislav Živec, Irena Špacapan por. Pregare; 2.b: Nada'Sardoč por. Metlika, Barbara Pertek por. Gurman, Giuseppe Mauro, Modra Korošec por. Kuzmič; 3.a: Vesna Ukmar por. Bandi, Jožica Dovgan por. Jercog, Margaret Nadlišek por. Mihalič, Doris Piras por. Sik; 3.b: Majda Zeriali, Vojteh Lavriha, Daria Poles por. Pettirosso, Milan Piciga.
Na nižji srednji šoli F. Levstik na Proseku se je od 118 upravičencev udeležilo volitev 50 staršev, to je 42 odstotkov. Izvoljeni so bili:
La: Marija Žužek, Zdenka Starc, Darjo Kante, Norma Verša; l.b: Nadja Puntar, Petja Grom, Irm-gard Stifel, Salvatore Gilotta; 2.a: Robert Milič, Dušan Križman, Ksenija Ukmar, Marija Milič; 3.a: Annamaria Gulič, Egon Bukavec, Alida Emili, Arianna Kapun; 3.b: Vladimiro Gabrielli, Marija Godnik, Evelina Jeza, Emilio Luksa, Claudio Jerman.
Od tod
do večnosti.
Vse najboljše - ljubezen.
Diamant - za vedno.
Biasutti o nedavnem predsednikovem obisku v Sloveniji
Cossiga v Novi Gorici: velika prijateljska gesta
Za predsednika Tržaške hranilnice
Kandidat PSI
ostaja Staffieri
Po srečanju s Cristoforijem
Pobude sindikata za olajšanje krize
Nedavni obisk predsednika republike Cossige v Novi Go-fici, kjer se je srečal z naj višjimi slovenskimi voditelji, je treba tolmačiti kot pristno Prijateljsko in mirovno gesto, za katero se ne skriva uradno Priznanje Slovenije, ki sodi v Pristojnosti rimske vlade. Vsaka druga interpretacija tega obiska je čisto štrumen-Jalnega značaja, ta poteza pa je sad predsednikove osebne izbire, saj je vsem znano s kakšno občutljivostjo je Cossiga spremljal in še vedno spremlja tragičnejugoslovanske razmere, z obiskom v Sloveniji pa je hotel izpričati solidarnost slovenskemu narodu v tem težkem in delikatnem trenutku.
Tako je predsednik deželnega odbora Biasutti na včerajšnji seji deželnega sveta ocenil Cossigov obisk v sosednji državi in tako posredno odgovoril na kritike tistih, ki so namigovali, da je bil on navdihovalec te nepričakovane, a gotovo dobrodošle poteze državnega poglavarja. Kritikam nacionalistične desnice se je takoj pridružil tudi tržaški župan Richetti, ki je iz-
razil vrsto (neutemeljenih) pomislekov glede predsednikovega obiska ne samo v Novi Gorici, ampak tudi v Gorici, kjer se je srečal z županom in z občinskim odborom.
Med Biasuttijem in Richet-tijem vsekakor politično gledano ne teče dobra kri. To je med drugim prišlo do izraza tudi med nedavno televizijsko oddajo »Profondo Nord«, ko je župan glasno očital vodji te oddaje novinarju Lernerju, da je posvetil preveč pozornosti predsedniku Dežele, češ da kot Furlan ne pozna najboljše tržaške stvarnosti.
Biasutti je na včerajšnji seji deželne skupščine tudi poudaril, da bo deželna uprava nadaljevala na poti tvornega dialoga in sodelovanja s sosednjimi narodi in državami, pri čemer ne gre pozabiti na preteklost. To pa ne sme na noben način negativno pogojevati sedanje in bodoče izbire v prid sodelovanja, do katerega je treba gledati z zaupanjem tudi upoštevajoč perspektive, ki se odpirajo po padcu komunističnih režimov, je še dejal Biasutti.
Tržaški socialisti še dalje podpirajo kandidaturo listarskega prvaka Staffierija za novega predsednika Tržaške hranilnice. To usmeritev so soglasno potrdili tudi na zadnji seji strankinega pokrajinskega vodstva, medtem ko se predsednik Dežele Biasutti poteguje za kandidaturo svojega strankinega somišljenika Luccarinija, ki je formalno podpredsednik, a po smrti predsednika Terpina (PSI) dejansko vodi osrednjo mestno banko. Glede tega je prišlo do ostre polemike med socialisti in demokristjani, ki vsekakor pravijo, da Luccarinijevo kandidaturo podpirajo tudi nekateri krogi PSI, ki pa to demantirajo.
Kandidatura Staffierija, ki se je kot tržaški župan izkazal z nacionalistično in protislovensko politiko, je sad znanega volilnega dogovora med PSI in Listo za Trst. Njegovo kandidaturo je podprlo tudi vsedržavno vodstvo Craxijeve stranke. Zadeve so se sedaj, kot kaže, močno zapletle, zadnja beseda pa pripada zakladnemu ministrstvu.
Socialisti so na seji svojega pokrajinskega vodstva potrdili znano stališče, da ne bodo podprli občinskega in pokrajinskega proračuna, če ne bo prej prišlo do odstopa obeh uprav. Demokristjani pa zagovarjajo nasprotno stališče, da je treba prej odobriti finančne dokumente in šele nato naj bi Richetti in Crozzoli odstopila. V večinski koaliciji je KD praktično osamljena, saj so stališča Perellija in somišljenikov naletela na podporo liberalcev in republikancev, socialdemokrati pa so kot politični subjekt na poti množičnega vstopa v PSI. S tem v zvezi so že ustanovili avtonomno federacijo, ki jo vodi tržaški občinski odbornik Berce. Vsi vsekakor pravijo, da nasprotujejo predčasnim volitvam, mnogi v petstrankarskem zavezništvu pa se dejansko potegujejo za razpustitev občinskega in pokrajinskega sveta.
Po srečanju s podtajnikom pri predsedstvu vlade Cristoforijem, kateremu so deželni sindikalisti podali svoje predloge za olajšanje krize, ki pesti tržaško in goriško pokrajino, je deželna sindikalna konfederacija CGIL, CISL in UIL zaprosila za dodatno srečanje s ministrstvom za delo. Do srečanja naj bi prišlo že pred izdajo zakonskega osnutka, ki ga bo pripravil ministrski svet za olajšavo krize, ki je zaradi stanja v Jugoslaviji hudo prizadela veliko delavcev, trgovskih, špediterskih in drugih podjetij. V tem smislu so sindikati že včeraj poslali pismo s predlogom za srečanje podtajniku ministrstva za delo posl. Grippi.
Predstavniki omenjenih sindikatov pa so se včeraj srečali tudi s predsednikom deželnega odbora FJK Biasuttijem in deželnim odbornikom za finance Ri-naldijem. Sindikati so seznanili deželna predstavnika z zahtevami, ki so jih posredovali italijanski vladi glede krize v obeh pokrajinah dežele.
Predlogi sindikatov so večstranski in gredo od dopolnilne blagajne do izrednih finančnih podpor podjetjem, ki se bodo obvezala, da bodo preusmerila svojo dejavnost. Sindikalni predstavniki pa so Biasut-tiju in Rinaldiju predlagali, da bi se tudi deželna uprava zavzela za to, da bi omilila posledice krize. Tako bi lahko prav Dežela upravljala razpoložljiva sredstva in to preko deželne komisije za delo in drugih sredstev, ki so vezana na delovno pogodbo.
Vloga sindikatov je v tem trenutku velikega pomena, saj se kriza zaostruje in širi tudi na področja, ki niso vezana na zgolj trgovske izmenjave. To pa pomeni, da je vedno več delovnih mest v nevarnosti. Tudi gospodarske sankcije proti Jugoslaviji bodo prizadele naše področje, ki je bilo gospodarsko močno vezano na Jugoslavijo. Brez izrednih ukrepov bi se lahko sedanja kriza spremenila v velik socialni | problem, saj je govor o tisočih možnih odpustih.
V okviru kazenskega postopka proti sežanskemu teritorialcu
Bo sodišče priznalo slovensko TO?
Jutri se bo na tržaškem sodišču odvijal proces, na katerem bo med drugim dano vedeti, kako tržaško s°dstvo interpretira priznanje Slovenije. Na zatožni klopi bo sicer 31-16101 Edi Janežič, vojaški ob-veznik sežanske teritorialne ob-rambe, ki se bo moral braniti obtožbe, da je v prtljažniku svojega osebnega avtomobila 23. julija letos pripeljal v Italijo vojno orožje oziroma svojo celotno teritorialno dotacijo: vojaško avtomatsko puš-ko. 135 nabojev za vojaško orožje, Plinsko masko, plašč in rokavice za zaščito pred kemičnim orožjem, tnaskirno obleko, priročnik z navdih, popolno vojaško uniformo, tnanjši nahrbtnik z opremo za °sebno čistočo, čutaro, vilice, nož, žlico...
Kaj se je pravzaprav zgodilo? Kur so bile v času vojnega dogaja-Pla v Sloveniji vojašnice v rokah armije, so ponekod teritorialci uranili opremo kar na domu oziroma v svojih avtomobilih. Tako se ]e Janežiču zgodilo, da ko se je 23. Ittlija z ženo odpravil čez mejni Prehod pri Fernetičih na zasebne
nakupe, je popolnoma pozabil, kaj pelje v avtu. Sele ko ga je na meji italijanski finančni stražnik ustavil, se je zavedel svojega dejanja, a je že bilo prepozno. Ženo so po krajšem zaslišanju izpustili, njega pa aretirali in odpeljali v Coro-neo. Na svobodo je prišel po treh dneh, avto, orožje in opremo pa so italijanske sodne oblasti seveda zaplenile.
In prav v zvezi z zaplenitvijo orožja je sodni primer zadobil aktualno mednarodno razsežnost. Major Drago Božac je namreč v imenu ministrstva za obrambo Republike Slovenija oz. območnega štaba za teritorialno obrambo v Sežani prek odvetnika Berdona, ki zasfopa tudi Janežiča, predložil tržaškemu sodišču vlogo za vrnitev zaplenjenega orožja. Razložil je tudi, da orožje in oprema pripadata slovenski obrambi in da je vojak prekoračil mejo z orožjem v prtljažniku samo zaradi razumljivega psihičnega pritiska med tedanjim vojnim dogajanjem v Sloveniji. Vloga pa je drugačen izid: na konkreten in eklatanten način
je odprla vprašanje pravnih odnosov med Italijo in Slovenijo. Javni tožilec pri tržaškem državnem pravdništvu Piervalerio Reinotti jo je namreč odbil, češ da »obrambno ministrstvo Slovenije nima nikakršne pravne osebnosti, v kolikor pripada pravni ureditvi, ki je italijanska vlada ne priznava«.
To je seveda mnenje javnega tožilca, kajti dokončno besedo bo imel jutri sodni zbor, ki bo moral odločati tako o Janežičevi odgovornosti kot o vrnitvi orožja, še prej pa seveda prisluhniti tudi odvetniku Berdonu. Zanj je zakoniti obstoj TO nesporen, saj ga ni mogoče imeti za navadno polvojaško združenje ali tolpo. Glede Janežiča, ki tvega do 12 let zapora, pa bo odvetnik skušal prepričati sodišče, da dejanje ni bilo naklepno in je torej nekaznivo. Sploh se je odvetnik Berdon zadnje čase veliko posvetil mednarodnemu pravu in vprašanju posledic priznanja ali nepriznanja neke države, tako da je pričakovati obravnavo, ki bo znala imeti pomembne posledice.
Med ljubitelji veliko upravičenega zanimanja za sobotno premiero
Z Rossinijevo Italijanka v Alžiru gola otvoritev Verdijeve sezone
Tržaško operno gledališče Verdi otvarja v soboto, 16. t.m., letošnjo operno sezono s premiersko gala predstavo Rossinijeve komične opere "Italijanka v Alžiru" (L'I-taliana in Algeri). Za opero vlada veliko zanimanje, saj v Trstu že nekaj let ni bila na repertoarju, predvsem pa tudi zato, ker predstavlja prav to Rossinijevo delo biser italijanske in svetovne komične opere. Vodstvo gledališča Verdi je v ponedeljek nudilo pri-
V množičnem pretepu hudo ranjen 27-letni albanski begunec
Pred avtobusnim postajališčem na Trgu Santos, torej le nekaj Petrov od vhoda v Staro prista-®lšče, je med skupino albanskih t>e3uncev prišlo sinoči okrog 20. Ure do množičnega pretepa, ki bi 5® za 27-letnega Durima Hoxho iz Drača lahko usodno končal. Ko ?° na opozorilo neznanca prihite-11 reševalci RK, so namreč bili Prepričani, da je z njim konec. Nekdo ga je bil najverjetneje z a°zem globoko sunil v prsni koš, Prav v bližini srca, tako da je bil ?e fdoboko nezavesten. V glavni ^elnišnici pa so mu zdravniki ako ustrezno in hitro pomagali, aa je že nekaj ur zatem bil izven nevarnosti, vendar so ga kljub emu zadržali na oddelku za oživ-ijanje.
v Policija, ki je pohitela na kraj s tevilnimi sredstvi in možmi, je so skupino albanskih beguncev Prepeljala na kvesturo in od njih kusala izvedeti, kdo je Hoxhi za-al udarec, vendar do trenutka, o zapiramo redakcijo, ni imena v .e izdal. Hoxha je že nekaj let ivel v Italiji, dovoljenje za bivale pa mu je izdala kvestura iz
Palerma.
V prostorih tržaškega sejmišča bodo odprli drugo izdajo knjižnega sejma ”Librografica“
V	okviru vsedržavnega tedna kulturnih dobrin bo tržaška občinska knjižnica priredila v prostorih tržaškega velesejma drugo razstavo o knjižničarstvu "Librografica". Razstava bo od 30. t.m. do 8. decembra.
Knjižni sejem bo razdeljen v več oddelkov, velik poudarek bo tudi letos na grafičnemu oblikovanju knjige. Tako bodo v paviljonu A in B pripravili razstavo, na kateri bodo predstavili tudi knjige iz vzhodnih držav. Ob založbah iz naše dežele se bodo tako predstavile založbe iz dežel Alpe-Jadrana in Heksagonale. Namen tega odprtega prostora je predstaviti knjige iz različnih vidikov: od tržnega in industrijskega do grafičnega in seveda kulturnega.
V	štirih nadstropjih Palače narodov pa bodo našle svoj prostor izrazito kulturne pobude. Občinska knjižnica bo dala na ogled svoje najdragocenejše knjige, ki jih označuje tudi umetniška grafična obdelava. Predstavili bodo tako knjige od leta 1400 do danes. V posebnem oddelku bodo predstavili slovensko grafično oblikovalno produkcijo knjig. Razstavo slovenskih grafikov bodo odprli v soboto, ob 11.30 in torej takoj po otvoritvi sejma. Največ razstavljenih del bo iz Maribora.
V	okviru sejma bodo predstavili tudi različne tehnike oblikovanja in tiskanja knjig. Tako bodo reproducirali laboratorije za grafično oblikovanje in različne sisteme tiskanja in oblikovanja: od ksilog-rafije do serigrafije in drugih tehnik. Slednje bodo obrazložili tudi s praktičnim delom, saj ima ta odde-
lek namen, da približa mlade grafičnemu oblikovanju knjige in jih "navduši" za poklic.
V prostoru, ki bo namenjen knjigam za otroke, bodo ponudili osnovnošolcem in dijakom nižjih srednjih šol vrsto predstav in animacijskim programov. Višjim srednjim šolam pa bo Inštitut za italijansko enciklopedijo Treccani predstavil monumentalno delo (27 knjig) o odkritju in osvajanju Amerike. Med zanimivostmi naj omenimo srečanje o "pisavi". Govor bo o pisavi pred nastankom knjige pa do računalniških sistemov.
Med novostmi bo občinska knjižnica predstavila zgodovino toponomastike v Terezijanski četrti ( v četrtek, 5. decembra). Knjižnica bo predstavila tudi zanimivo zbirko sklada "Italo Orto", ki zaobjema bogato zbirko radijskih posnetkov novinarja, po katerem je sklad imenovan. Deželni sedež RA1 je namreč vrnil družini vse posnetke novinarja in to potem, ko je le ta tragično preminul na neki ladji.
Poseben oddelek bo posvečen računalništvu, predstavili bodo predvsem dva najmodernejša sistema za arhiviranje knjig, ki so ju programirali v Italiji. Sistema omogočata hitro in enostavno konzultacijo katalogov, potrebujeta pa le majhne računalnike in sta zato uporabna tudi za manjše knjižnipe in domače zbirke ter za muzeje in druge kulturne inštitucije.
Sejem "Librografica" bo vsekakor zanimiv, kot je bila zanimiva tudi prva izvedba, na kateri so med drugim razstavili izjemno zanimivo zbirko najbolj znanih italijanskih primerkov grafičnega oblikovanja knjig in knjižnih zbirk.
ložnost za srečanje z ustvarjalci tokratne tržaške postavitve, dirigentom Brunom Campanello, režiserjem Stafanom Viziolijem in pa s skoraj vsemi nastopajočimi pevci (na sliki med vajo).
Za uvod v srečanje je ravnatelj gledališča Verdi, Giorgio Vidusso, glede postavitve povedal predvsem to, da bo ta klasična vendar tudi bogata in zato še kar draga, umetniški vodja gledališča de Banfield je predstavil soliste tako, kot jih po vrstnem redu navaja sam Rossini, dirigent Campanella je povedal, da je bila njegova skrb pripraviti v muzikalnem smislu lahkotno, tekočo predstavo brez forsiranja glasov in orkestra, režiser Vizioli pa je dejal, da bo predstava potekala ves čas na isti sceni, prostorni in odprti in da je med pripravami sodelovanje z dirigentom bilo vzorno zaradi njegove izredne občutljivosti za oder.
"Italijanko v Alžiru" je vodstvo gledališča Verdi pripravilo v dvojni zasedbi skoraj vseh vlog, le v naslovni vlogi bo z izjemo ene same predstave (ko jo bo nadomestila mlada Debora Beronesi) nastopala vedno poljska mezzosopranistka Ewa Podles, ena najbolj uveljavnih belkantističnih pevk v Franciji (v Trstu je pred leti pela v operi Donna del lago). Vlogo Mustafa Beya bo na premierski predstavi pel eden najboljših italijanskih pevcev za take vloge bas-bariton Alberto Rinaldi, v alternaciji pa kot debitant v tej vlogi mladi ruski basist Olim Sa-dularjev, pevec mogočne razsežnosti.
Obeta se torej predstava, ki bo s svojo prijetno rossinijevsko lahkotnostjo in komičnostjo gotovo navduševala občinstvo skozi deset predstav, koliko se jih bo zvrstilo do vključno 30. nov.
Ugotovitve in zaključki nedeljskega občnega zbora RMV na Colu
Obračun delovanja in številni načrti slovenske taborniške organizacije
Več je pomembnih postavk in ugotovitev, ki obeležujejo 38. redni občni zbor taborniške organizacije Rodu modrega vala Trst-Gori-ca, ki se je v nedeljo dopoldne odvijal v prostorih Kulturnega doma na Colu v repentabrski občini.
Predvsem je bila udeležba na občnem zboru dobra, saj so se je udeležili predstavniki taborniških družin s Tržaškega in Goriškega. Navzoči so bili tudi gostje: med temi, kot predstavnik repentabr-ske občine sam župan Pavel Colja, nato predsednik Zveze tabornikov Slovenije Tone Simončič, predstavnica KD Kraški dom Vesna Guštin, predsednica mladinskega odbora SKGZ Damjana Kralj in tudi dva predstavnika skavtske organizacije Stojan Pahor in Mitja Ozbič.
Druga pomembna postavka je bila ugotovitev, da se je taborniška organizacija povečala za dve družini. Ena je bila ustanovljena v Števerjanu in že dobro deluje, druga iz repentabrske občine je sicer že skoraj leto dni delovala, na nedeljskem občnem zboru pa so jo, z večino glasov, poimenovali družino Kraški marmor.
Tretja, nič manj pomembna postavka je izhajala iz poročila organizatorjev občnega zbora, in sicer, da so bili z zadnjim srečanjem 4. novembra med predstavniki taborniške in skavtske organizacije tu pri nas, postavljeni trdni temelji za bodoče uspešno sodelovanje. To naj se ne bi omejilo le na razprave o možnih načinih skupnega delovanja, o izmenjavi društvenih glasil in drugega gradiva, temveč tudi z medsebojnim sodelovanjem na raznih taborih, občnih zborih in drugih podobnih manifestacijah. Do izraza naj bi prišlo tudi na proslavi 40-letnice ustanovitve skavtizma v Trstu, ki bo prihodnje leto meseca februarja v Trstu, ko naj bi obe organizaciji skupno postavili razstavo o skavtizmu in gozdovništvu na Slovenskem, ki je bila pred časom v Mariboru, kjer je doživela lep uspeh.
In ker smo začeli naše poročilo s temi najpomembnejšimi postavkami tokratnega občnega zbora tabornikov na Colu, naj nadaljujemo še z našimi ugotovitvami: da
je bil zbor dobro pripravljen, da je obsegal, poleg načelniškega, blagajniškega, gospodarskega pregleda in poročil nadzornega odbora in vseh družin in izčrpnega posega staroste taborniške organizacije Milana Pahorja - Srnjaka, še slavnostno poimenovanje repentabrske družine in izvolitev novega vodstva. Organizacijo bo še vedno kot starosta Srnjak vodil Milan Pahor, v načelstvu bosta Neva Lu-pinc-Malina in Andrej Birsa-Oce-an, v tajništvu Tamara Pahor-Bis-tra in Alenka Spetič-Ciklama, blagajno bo vodila Sonja Ota-Ribica, štirje bratje: Mrak, Oblak, Blisk in Jelen bodo odgovorni za gospodarstvo, 11 članov pa bo v številnem nadzornem odboru, ker so v njega, po skupnem sklepu, vključili tudi člane, ki so se zaradi službe, družinskih razmer, nekoliko odmaknili od aktivnega taborniškega življenja, so pa z organizacijo tako povezani, da so radi sprejeli to funkcijo.
Slavnostni del občnega zbora je bila podelitev spominskih značk, in sicer za 15-letno delovanje v taborniški organizaciji (prejela ga je sestra Zvezda), osem tabornikov in tabornic je prejelo značke za desetletno delovanje, šest spominskih značk pa so prejeli tisti, ki delujejo v organizaciji pet let.
Pozdrave so zboru prinesli župan Pavel Colja, ki se je med drugim spomnil kako je kot mlad fant sodeloval na prvem taborjenju v Polzeli; Stojan Pahor za skavte, ki
je poudaril, da je pripadnost slovenskemu narodu trajni povezovalec med obema organizacijama, Vesna Guštin, ki je zaželela domači taborniški skupini čim več uspeha, Damjana Kralj, ki je pozdravila navzoče v imenu MO in IO, in Tone Simončič, ki je med drugim povedal, da pripravlja Zveza tabornikov Slovenije srečanje tabornikov, skavtov in drugih sorodnih organizacij iz Madžarske in Avstrije za izdelavo skupnega načrta o medsebojnem sodelovanju.
Naj še omenimo poročilo staroste Milana Pahorja-Srnjaka (na sliki D. Križmančiča), ki je med številne pobude in uspele aktivnosti tabornikov vštel zimovanja na Rogli in na Krvavcu, mesečne akcije, razširjene seje vodstva, dvodnevni tabor, redni letni tabor v Reziji, stalno prisotnost na raznih svečanostih, predvsem pa gostovanje skupine ruskih skavtov, ki so preživeli teden dni staborniki RMV v Reziji, teden dni pa so jih naši taborniki spremljali pri ogledu raznih zanimivosti na Tržaškem, kot tudi pri obisku Benetk. Verjetno bo prišlo v doglednem času, je dejal Pahor, do podobnega obiska tržaških in goriških skavtov v Rusiji. Ob koncu je starosta postavil še nekaj predlogov: tako na primer zamisel o novi publikaciji taborniške organizacije, o novi pesmarici, izvedbi taborniškega zleta ter še o raznih praznovanjih.
Neva Lukeš
gledališča
Gledališče ROSSETTI
Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev za gledališko sezono 1991/92.
Nocoj ob 20.30 ponovitev Shakespearovega dela RIHARD II, ki ga uprizarja skupina Glauca Maurija. Igra Roberto Sturno. Režija Glauco Mauri. V abonmaju odrezek št. 2. Vstopnice so na prodaj pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Gledališče VERDI
Jesenska simfonična sezona 1991
Pri blagajni gledališča je v teku vpis' vanje novih in potrditev starih abonm jev. Lahko tudi podpišete abonma ; ciklus koncertov MLADI GLASBEt TALENTI, ki bodo v Avditoriju mestni ga muzeja Revoltella - Ul. Diaz 27.
Jutri ob 20.30 bo na sporedu drui koncert posvečen Schumannu. Nastopi bodo M. Ruta (klavir), G. Manfredelli i
M.	Gabellone (violina in klavir) ter j Consoli (klavir).
Ciklus se zaključi 26. novembra.
Operna in baletna sezona 1991 /92
V	soboto, 16. novembra (red A) pr( mierska predstava Rossinijeve opere L' TALIANA IN ALGER1. Dirigent Brun Campanella, režija Stefano Vizioli.
V	petek, 15. novembra, ob 18. uri b v Muzeju Revoltella v Ul. Diaz 27 Pier Buscaroli spregovoril o Rossinijevi ope: L' italiana in Algeri.
La Contrada - Gledališče Cristallo
Sezona 1991/92.
Danes ob 20.30 ponovitev drame F. Goodricha in A. Hacketta DNEVNIK ANE FRANK. Gostuje gledališka skupina Pro.Sa iz Rima, režija Gianfranco De Bosio. V glavnih vlogah nastopajo Giuseppe Pambieri, Lia Tanzi in Micol Pam-bieri.
Prodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča Cristallo (Ul. Ghirlandaio 12).
V gledališču Cristallo in pri UTAT v Pasaži Protti lahko dvignete ali potrdite abonma.
Gledališče Armonia
Pri blagajni UTAT v Pasaži Protti je v teku prodaja abonmajev za gledališko sezono 1991/92, ki se bo začela 15. novembra.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
razstave
V	Bridarjevi hiši v Devinu - Ul. Dante bo do 24. t. m. na ogled razstava "KAMEN 2000" PRETEKLOST IN PRIHODNOST. Urnik: ob delavnikih od 17.00 do
19.30	in ob praznikih od 9.30 do 12.30.
V	galeriji Rettori-Tribbio je na ogled razstava tržaškega slikarja Irenea RA-VALL1CA, ki bo odprta po običajnem urniku do 22. t.m.
V	novi galeriji CiPi ( Ul. San Pelagio 6b) je do 22. novembra odprta razstava tržaške slikarke Laure BONIFACIO COSMINI.
V	občinski razstavni dvorani na Trgu Unit& bo do 15. novembra razstavljala slikarka MEGI PEPEU. Razstava je na ogled vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, ob nedeljah pa od 10. do 13. ure.
V	galeriji Studio d'Arte Nadia Bassa-nese na Trgu Giotti 8 je na ogled razstava že preminulega rimskega slikarja TANA FESTA.
V	galeriji Torbandena - Ul. Tor Ban-dena 1 - je na ogled razstava z naslovom Umetnost v Trstu od leta 1890 do 1945.
V	galeriji Cartesius v Ul. Marconi 18 je do 21. t. m. na ogled razstava sedmih tržaških umetnikov.
Na gradu sv. Justa - Bastione fiorito
je do 8. decembra na ogled razstava fosilov z naslovom FOSILI: POGLED V NASO PRETEKLOST. V galeriji Mal-canton (Ul. Malcanton 14/A) bo od sobote, 16. do 30. t.m., na ogled razstava slikarja Fulvia RIŽA.
razne prireditve
SPDT vabi na predavanje prof. Bogdana Kladnika TERRA MISTICA o slovenskem in hrvaškem Krasu s predvajanjem diapozitivov, ki bo jutri, 14. t. m„ ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v ul. sv. Frančiška 20. Vabljeni člani in prijatelji društva!
SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12 vabi na MARTINOVANJE v soboto, 16. t. m. Začetek ob 18. uri.
Slovenski kulturni klub, ul. Donizetti 3 vabi v soboto, 16. t. m. na večer z naslovom V VOJNEM VRTINCU. O dogodkih na Hrvaškem bosta spregovorila časnikar Saša Rudolf, ki o vojni poroča za Radio Trst A in drugo televizijsko italijansko omrežje in študent Gogo, mlad hrvaški begunec. Začetek pb 18. 30.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 A proposito di Henry, r. Mike Nichols, i. Harrison Ford.
EXCELSIOR - 16.00, 22.15 Scelta d'amo-re, i. Julia Roberts.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.15, 22.00 A proposito di Henry, r. Mike Nichols, i. Harrison Ford.
NAZIONALE I - 16.45, 22.15 Forza d'ur-to, i. Brian Bosworth.
NAZIONALE II - 17.45, 22.15 Thelma e Louise, i. Geena Davis.
NAZIONALE III - 16.45, 22.15 Un agente segreto al liceo.
NAZIONALE IV - 17.00, 22.15 Tango nudo, □□
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Johnny Stecchino, i. Roberto Benigni.
MIGNON - AIACE 16.00, 22.00 II principe Igor, A.P. Borodin.



party,porn., □□
CAPITOL - 16.30, 22.00 Una pallotola spuntata 2 1/2.
LUMIERE - 15.30, 21.30 Balla coi lupi, r.-i. Kevin Costner. Samo še danes.
ALCIONE - 17.30, 22.10 The Doors, r, Oliver Stone, i. Val Kilmer, Meg Ryan.
RADIO - 15.30, 21.30 I giochi erotici di Vanessa, porn., □□
razna obvestila
Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel priredi od 28. decembra 1991 do 4. januarja 1992 tradicionalno ZIMOVAN-JE na Rogli za mladino od 12. do 18. leta starosti. Vpisovanje je v teku vsak dan pri upravi doma, razen nedelje, do 15. novembra 1991, Ul. Ginnastica 72, tel.573141.
Se želiš udeležiti šiviljskega tečaja vseh stopenj z Adriano Regent? Javi se jutri, 14. t. m., ob 20.30 na sestanek, ki bo v prostorih društva Vigred v Šempolaju ali na tel. št. 225322 ob urah kosila.
Ob ponedeljkih bo potekal ha Repen-tabru ob 20.30 tečaj angleščine pod okriljem Ljudske univerze. Zainteresirani naj se zglasijo na tel. št. 327124 ob urah kosila.
Slovenski visokošolski sklad SERGIJ TONČIČ - Trst Vljudno vabi na priložnostno svečanost OB PODELITVI NAGRADE DR. FRANE TONČIČ v petek, 15. t. m., ob 19. uri v prostorih Narodne in študijske knjižnice v ul. sv. Frančiška 20/1.
[alerija
UL. SV. FRANČIŠKA 20
v sodelovanju z Ljubljansko banko vabi jutri, 14. t. m., ob 18. uri na odprtje razstave
VLADIMIR MAKUC
slike in plastike
koncerti
Glasbena matica Trst
Koncertna abonmajska sezona 91/92 v Kulturnem domu v Trstu - Ul. Petronio 4 - V četrtek, 21. t. m., ob 20.30: ENSEM-BLE PRO MUSIČA iz Salzburga. Solisti: Carsten Neumann, violina; Frank Stadler, violina in Monika Pfeifer, fagot. Dirigent W. Tachezi. Na sporedu: Mozart Uvertura iz Figarove svatbe, Koncertan-tna simfonija za violino in violo, Koncert za fagot in Simfonija v D-duru. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom koncerta pri blagajni KD.
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30 bodo v gledališču Rossetti nastopili FREIBUR-GER VOKALENSEMBLE.
Športna palača pri Čarboli
V	ponedeljek, 18. t. m., bo v Palaspor-tu koncert FRANCESCA GUCCINIJA; konec meseca in sicer 27. novembra pa bo na sporedu koncert GINA PAOLIJA.
Tržaški jazz krožek
V	ponedeljek, 16. decembra, ob 21.uri bo na sporedu koncert pevke bluesov CHINA BERRY.
Evangeličansko-luteranska cerkev
Jutri ob 20.30 bo na sporedu drugi koncert iz ciklusa koncertov, ki ga organizira Združenje Julijskih glasbenikov. Nastopil bo "Ouarteto di Fiesole". Izvajal bo Mozartove in Debussyjeve skladbe.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 13. novembra 1991
STANISLAV
Sonce vzide ob 7.01 in zatone ob 16.37 - Dolžina dneva 9.36 - Luna vzide ob 12.26 in zatone ob 22.35.
Jutri, ČETRTEK, 14. novembra 1991
NIKOLAJ
PLIMOVANJE DANES: ob 2.53 najvišja 17 cm, ob 7.35 najnižja 11 cm, ob 10.39 najvišja 13 cm, ob 19.26 najnižja -29 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
10,9	stopinje, zračni tlak 1024,7 mb pada, brezvetrje, vlaga 67-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 14,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Jessica Granieri, Anto-ny Scalici, Luca Wabitsch, Nicole Matta, Martina Pesone, Patrizia Martincich, Emma Frausin.
UMRLI SO: 87-letni Giuseppe Ugrin, 86-letpa Maria Cijak, 52-letna Elena Di Maio, 82-letna Giovanna Busan, 85-letni Giovanni Buiani, 68-letna Leda Ivanof, 80-letni Angelo Ellero, 72-letni Giordano Cargnali, 69-letni Bruno Pahor, 78-letni Giovanni Tuntar, 94-letna Luigia Barea, 91-letna Vittoria Simšič, 81-letna Elide Rocco, 62-letni Diego Forti, 87-letna Maria Cramestetter, 81-letna Zora Rues.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 11. do nedelje,
17. novembra 1991 Normalen urnik lekarn:
8.30	- 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1 (tel. 300940), Miramarski drevored 117 (Barkovlje).
BOLJUNEČ (tel. 228124} - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Cavana 1, Miramarski drevored 117 ( Barkovlje), Ul. Oriani 2.
BOLJUNEČ (tel. 228214) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Oriani 2 (tel. 764441).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
izleti
Pokrajinsko združenje rejcev vabi n izlet v Firence, ki bo 14., 15. in 16. i- ^ Predviden je ogled mesta in živinorej skih kmetij. Cena izleta znaša 250.000 Zainteresirani nai se obrnejo na urao
__________čestitke_____________
8. t. m. je privekal na svet črnolas* MARKO in osrečil mamico Dorjan0' očka Tonija ter malo Maro. Da bi bi*0 njegovo življenje posuto s srečo, zdravjem in veseljem ter da bi uboga* sestrico mu želijo Edi, Danila in Arian-
prispevki
Preostali denar zbran za nakup venca pokojni Amaliji Renčelj darujejo sosedje
25.000	lir za ŠZ Sloga in 25.000 lir za ŠD Zarja.
Namesto cvetja na grob Pepija Strani darujeta stric Ivan Strani 30.000 lir za Pihalni orkester Breg in sestrična Iči 20.000 lir za KD V. Vodnik.
V spomin na svoje drage pokojne daruje Lojzka Guštin 10.000 lir za AO Jak3 Stoka.
V spomin na Guerrina Prašelj darujeta Marina in Žarko 20.000 lir za SD Konto-vel.
V spomin na mamo Pepko Dolenc darujeta Uči in Marica Dolenc 100.000 Ur za CPZ na Opčinah, 100.000 lir za Sklad Mitje Čuka, 100.000 lir za ŠD Polet in 100.000 lir za KD Tabor.
Namesto cvetja na grob Pepke Dolenc daruje Tončka Gorkič 25.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
Namesto cvetja na grob soseda Mirota Ražem darujeta Lidija in Karlo Grego« (Nendotovi) 30.000 lir za ŠZ Zarja!
Za misijon patra Kosa v Tokju daruje
N.N. z Opčin 80.000 lir.
V	spomin na drago mamo in nono Pepko Dolenc daruje hčerka Nadia z družino 100.000 lir za cerkveni pevski zbor Sv. Jernej z Opčin.
V	spomin na pok. Pepko Dolenc daruje Danila Vidau 15.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitje Čuka.
Otroci otroškega vrtca iz Šempolaja darujejo 89.000 lir za Pomoč Andreju.
V spomin na Marjučino mamo daruje Zdenka 20.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
Ob izgubi očeta Mirkota Ražma daruje sin Dušan z družino 100.000 lir za ŠD Zarja in 50.000 lir za Bazoviški dom.
mali oglasi
PRODAM renault R5 TL, sive barve, prevoženih 50.000 km, ugodna cena. Teist. 395003 ob urah obedov.
PRODAM ford escort RX3 iniection, letnik '84. Tel. 212084.
PRODAM opel corsa 12 GL, letnik '89 v odličnem stanju. Tel. 421412.
PRODAM po ugodni ceni zelo dobro ohranjeno počitniško prikolico znamke VS/510 s petimi ležišči. Tel. št. (040) 211920 po 20. uri.
PRODAM licenco za prodajo sadja in zelenjave na pokriti tržnici. Tel. 734882.
PRODAM panda 4x4, letnik '84. Tel. št. 213570 od 8.30 do 12.30.
PRODAM Polo, letnik '86 za 4.300.000 lir-Tel. 201175.
PRODAM fiat 500, letnik '69, potreben popravil. Tel. (0481) 81934 od 18. do 20. ure.
PRODAM fiat uno 60S, letnik '88. Tel. 225208 v popoldanskih urah.
MLAD FANT z izkušnjami v gradbenem delu nujno išče zaposlitev. Tel. (0481) 78188 ob uri obedov.
DAJEM lecije matematike in fizike za vse višje šole. Tel. 304248 v večernih urah - Moreno.
DAJEM lekcije angleščine in španščine za vse osnovne in višje šole. Tel-308089 - Claudia.
dobu pri cerkvi. Poleg vina nudi tudi domač prigrizek.
MILIČ je odprl osmico v Zagradcu.
TAVČAR na Ivanjem gradu ima odprto osmico do sobote, 16. t. m. Domače klobase, belo vino in teran.
KOLE za trte potrebujem. Tel. št. 810153 po 18. uri.
V AVSTRIJI v mestu Haus pri Schlad-mingu, oddam v najem stanovanje za zimske počitnice po zelo ugodni ceni-Informacije na tel. št. (040) 213951 ob uri kosila.
KDOR želi hitro tipkati na pisalni stroj ali kompjuter in bi rad obvladal slepo pisanje naj pokliče na tel. št. 213951-Dajemo tudi lekcije na domu.
IŠČEM dopoldansko zaposlitev kot hišna pomočnica, po možnosti na Opčinah. Tel. št. 211207.
TRGOVINA JESTVIN v Bazovici v UL Gruden 33 išče resnega vajenca ali delavca. Zainteresirani naj se javijo v trgovini v popoldanskih urah.
| menjalnica
TUJE VALUTE	FIXING	BANKOVCI
Ameriški dolar		.. 1238,50	1200,—
Nemška marka		..	751,75	745.—
Francoski frank		.. 220,02	217,—
Holandski florint ..	.	667,08	660.—
Belgijski frank		.	36,497	35,25
Funt šterling		. 2183,50	2160,—
Irski šterling		. 2008,90	1970,—
Danska krona		.	193,82	190.—
Grška drahma		6,669	6,30
Kanadski dolar		.	1095,60	1040.—
Japonski jen 		9,513	9,20
	12. 11.	1991
TUJE VALUTE	FIXING	BANKOVCI TRST
Švicarski frank ...;.	850,44	840.—
Avstrijski šiling ....	106,816	105 —
Norveška krona		191,79	188.—
Švedska krona		205,85	202.—
Portugalski eskudo	8,735	8,20
Španska peseta 		11,945	11,30
Avstralski dolar		973,50	910,—
Jugoslov. dinar 		—	10.—
ECU		1536,90	—
Slovenski tolar		—	18.—
BČlKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314
Jutri zvečer nova serija tednika TG3 Samarcanda
Curzi: »Eksplozivni« dosjeji zastrupljajo tudi področje italijanske informacije
RIM - Po valu polemik, ki jih je zbujala ob kon-Clj lanske sezone in z letošnjo oddajo proti mafiji, se lutri zvečer vrača na tretjo mrežo Rai tednik Samar-£aiida, ki ga bo, kot v prejšnjih letih, vodil Michele ^antoro.
Letošnja Samarcanda, je dejal Santoro med včerajšnjo tiskovno konferenco, bo v primerjavi s prej-fajimi imela nekaj novosti. Predvsem to, da bodo aodili z reportažnimi avtomobili manj na ulice in trRe. Publika pa bo prisotna v studiu, ki se bo spre-hienil v dejanski »elektronski« trg. Sestava prisotnih Pa bo, po besedah Santora, vselej taka, da bo jamči-Ja različnost mnenj in bo spodbudila soočanje. »S tega vidika,« je dejal Santoro, » smo dejansko že sami napisali "pentalog" s pravili pluralizma, ki ga Ie sprejel upravni svet podjetja pred nedavnim. Mi Slho ta pravila vselej spoštovali in ni mi jasno, zakaj vprašanje pluralizma postavlja vselej v zvezi s ^arnarcando in ne glede drugih oddaj.«
Santoro je pojasnil, da ni hotel zapustiti Samar-cande, ker je navezan na Svojo publiko in ker uprava podjetja, navzlic polemikam, ki jih je izzvala oddaja o mafiji, ni ukrepala zoper njega. Opustitev Larnarcande in prehod k zasebni televizijski mreži
bi se mu bil zdel beg pred odgovornostjo. Zato je ostal.
Med tiskovno konferenco pa je direktor TG3 Sandro Curzi opozoril tudi na pobarbarjenje italijanskega političnega življenja. Po redakcijah, vključno v uredništvu TG3 krožijo »eksplozivni« dosjeji, ki lahko »zastrupijo« področje informacije. »Nismo in nočemo biti poštarji za nikogar: ne za obveščevalne službe ne za druge,« je dejal Curzi in dodal: »Igra postaja vse bolj umazana in dosje proti zunanjemu ministru De Michelisu je le zadnja epizoda v tej barbarski vojni.« Curzi je tudi dodal, da so dan po oddaji Samarcande o mafiji obiskali uredništvo ljudje, ki so mu na navidezno prijateljsko povedali, da preiskovalci preučujejo telefonski pogovor med novinarjem Samarcande in nekim odvetnikom. V bistvu pa je šlo za opozorilo, da je uredništvo pod nadzorstvom.
Curzi je tudi ostro polemiziral z demokrščanskim sekretarjem Forlanijem, po katerem sta TG2 in TG3 pristranska, medtem ko ima TG1 nečimurnost objektivnosti. Obenem je izrazil solidarnost kolegom TG1, katerim so voditelji KD očitali, da premalo jasno prenašajo politično sporočilo KD.
Italijansko tolmačenje kitajskega horoskopa
Krajevne uprave in kulturna politika
Priznanje Slovenije na Radiu Opčine
V okviru oddaj Pogovor z odvetnikom in drugi Trst bo drevi na Radiu Opčine govor Predvsem o mednarodnem priznanju slovenske države. Problem bo poglobil predvsem odvetnik Bogdan Berdon, ki se je v teh dneh prav v okviru svojega poklicnega dela moral spoprijeti z nekaterimi aspekti tega problema.
Kot običajno bodo v oddaji lahko sodelovali tudi poslušalci s svojimi telefonskimi prispevki in vprašanji.
TRENTO - Spodbuditi krajevne uprave in obenem pritegniti k sodelovanju tudi javno in zasebno industrijo je cilj simpozija »Javni manadžment kulture«, ki bo v petek v Trentu. Srečanje, ki bo na sedežu kulturnega servisnega središča Santa Chiara, prirejata Inštitut za zgodovino evropske civilizacije pri tridentinski univerzi in pokrajinsko odborništvo za kulturo. Prireditelji upajo, da bo na letošnjem simpoziju in tistih, ki jih nameravajo priediti v prihodnjih letih, poglobili problematiko, ki je izzvala v Evropi zelo živahno raz-
pravo o kulturni politiki in prenavljanju evropskih institucij.
Poročila so zaupali predavateljem, ki se ukvarjajo prav z vprašanjem organizacije kulturnih dejavnosti. Med temi so sen. Alberto Robol, ki je član VII. senatne ko-misje, Gianfranco Astori, funkcionar predsedstva vlade Stefano Rolande, namestnik direktorja druge radijske mreže Rai Corrado Guer-zoni in Ken Worpole, ki je svetovalec ministra za umetnost in medije v britanski laburistični vladi v senci. Poleg poročevalcev so napovedali svojo udeležbo vidni bri-
tanski, nemški, francoski in italijanski izvedenci.
Na tiskovni konferenci, na kateri so predstavili simpozij, je razprava pokazala, da je potrebno načeti vprašanje vloge krajevnih uprav v izbiri strategij kulturne politike, obenem pa si je treba prizadevati za zbliževanje gospodarstva in tistih odsekov krajevnih uprav, ki se ukvarjajo s kulturnimi dejavnostmi. Zaključno razmišljanje so tako zaupali Renatu Tronconu, ki bo spregovoril o »Filozofiji kulture in kulturni politiki«.
MILAN - V poplavi koledarjev, ki izhajajo ob koncu leta, je koledar tovarne avtomobilskih gum Pirelli vedno znal ohraniti svoj prostor zaradi lepih in okusnih fotografij, predvsem pa zaradi dejstva, da je vselej znal s fotografijami tolmačiti vzdušje in težnje široke kategorije prebivalstva, predvsem pa avtomobilistov. Izid koledarja Pirelli je v Italiji zato še vedno dogodek.
Letos so se oblikovalci koledarja zgledovali po magiji simbolov, ki so prisotni v kitajskem horoskopu (ta horoskop se že uveljavlja tudi na zahodu), vendar so te simbole upodobili s svojevrstno intepretacijo, kot dokazuje objavljeni simbol koze.
r-
:
	
današnji televizijski in radijski sporedi

□[..RAM___________________
6.00	Nad.: I giovedi della signora Giulia (3. del)
6.55	Aktualno: Unomattina-
7-00 Poročila
10.05	Gospodarstvo
10.25	Otroška oddaja
H.05 Nan.: Un anno nella vita
11.55	Variete: Piacere Raiuno, vmes (12.30) vreme in kratke vesti
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Variete: Piacere Raiuno
14.30	Nan.: Cose delPaltro mondo
15.00	Dok. DSE: Čuda sveta,
15.30	O umetnosti in umetninah — Uffizi
16.00	Mladinski variete: Big!
17.55	Danes v Parlamentu
18.00	Kratke vesti
18.05	Variete: Fantastico bis
18.40	Dok.: Kvarkov svet
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.40	Film: L'avvertimento (krim., It. 1980, r. D. Da-miani, i. G. Gemma)
22.45	Dnevnik
23.00	Športna sreda: nogomet Kiper-SZ, vmes vesti, vreme in v Parlamentu
1-10 Filmske novosti
L20 Rubrika okrog polnoči
RAI 2
6.00	Nanizanke in risanke
9.00	Izobraž. odd.: Campus
10.00	Film: Senza rimorsi (dram., Fr. 1982, i. Charles Aznavour)
11.50	Kratke vesti
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Gospodarstvo in vreme
13.45	Segreti per voi
13.50	Nad.: Ouando si ama,
14.50	Santa Barbara
15.30	Film: La grande notte (dram., ZDA 1951, r. Joseph Losey, i. Preston Poster)
16.50	Vesti in iz Parlamenta
17.00	Odprti prostor
17.20	Nan.: Hill Street
18.10	Glasba: Rock cafe
18.20	Športne vesti
18.35	Nan.: II brivido delLim-previsto, nato vreme
19.10	Nogomet: Italija-Nor-veška, vmes (20.00) dnevnik
21.10	Film: Una vita troppo breve (dram., ZDA 1965, r. R. Markowitz)
23.00	Dnevnik - Pegaz
23.55	Vreme, vesti, horoskop
0.05 Glasba: Rock cafe
0.10 Film: Ceravamo tanto amati (kom., It. 1974)
RAI 3	|
11.00	Šport: hokej
12.00	Aktualno: Krožek ob 12 (vodi Oliviero Beha)
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Dok.: Šola se obnavlja -Vzgoja v Združeni Evropi, Informatika
15.45	Športno popoldne, 17.10 nogomet Italija-Norveš-ka Under 21 (EP)
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Aktualno: Un giorno in pretura (vodita Nini Perno in Roberta Patrel-luzzi)
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Aktualno: Allarme in citta (vodita Virginia Onorato in Donatella Rimoldi)
23.50	Film: Rubli, dollari e blue-jeans (dok., ZDA 1982, r. Henrigue Goldman)
0.35 Dnevnik
0.55 Vremenska napoved
1.00	Variete: Fuori orario
[ Zt TV Slovenija 1	|
8.50	Video strani
9.00	Mozaik (pon.), otroška oddaja: Živ žav, 9.50 TV drama: Dve ljubezni,
11.05	Slovenski knjižni sejem
12.05	Euroritem (9. del)
13.30	Poročila
13.40	Mozaik. Omizje (pon.)
15.15	Sova (pon.), vmes nanizanki Življenje brez Georgea in Poirot Agathe Christie
16.45	Poslovne informacije
16.50	Poročila
16.55	Slovenska kronika
17.05	Mozaik. Dokumentarca: Boj za obstanek, 17.30 Domače obrti
17.50	Spored za otroke in mlade: Klub klobuk
19.00	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Film: Tajno ime Coq Rouge (krim., Šved. 1989, r. Pelle Berglund, i. Stellan Skarsgard)
21.35	Marlboro Musič Show
22.05	Dnevnik in vreme
22.30	Nočni program Sova, vmes nanizanki Alf in Poirot Agathe Christie
23.50	Video strani
HIPI TV Koper
13.00	Športna oddaja
14.30	Otroška oddaja
15.30	Nad.: Rayanovi
16.00	Nan.: Agente Pepper
17.00	Film: L'angelo del fiu-me (dram., ZDA-Meh.)
18.30	Risanke
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25	Video agenda
19.30	Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes risanke Super Classic Show in dokumentarec
20.30	Nadlajevanka: Rayanovi
21.00	Dok. oddaja: Cinema
21.30	Nan.: Buck Rogers
22.20	Dnevnik
22.30	Nan.: Agente Pepper
23.20	Rubrika o športu
|	TV Slovenija 2
9.00	Program HTV
17.25	Svet poroča
18.10	Euroritem (pon.)
18.30	Slovenci v zamejstvu
19.00	TVS 2 - Studio Maribor: Poglej in zadeni
19.30	Dnevnik HTV
20.00	Žarišče^
20.30	Balet: Čarobna piščal
23.00	Tenis: turnir ATP 0.30 Vutel
L____ CANALES______________
7.00	Aktualno: Na prvi strani
8-	30 Nan.: Un uomo in časa
9-	05 Film: 12 metri d'amore
(kom., ZDA 1954, r. Vincente Minnelli, i. L. Bali) j L50 Kviz: II pranzo e servito
12.40	Canale5News
12.45	Variete: Non e la RAI
14.30	Aktualno: Forum, 15.00 Agenzia matrimoniale,
15.30	Ti amo parliamone
15.55	Kviz: Baciando baciando
16.00	Otroški variete: Bim bum bam in risanke
18.00	Kvizi: OK il prezzo e giu-sto, 18.00 Baciando baciando, 18.55 La ruota della fortuna, 19.45 II gi-oco dei 9, vmes (19.40) News
0.25 Variete: Striscia la noti-zia
0.40 Risanka: I Simpson
1-10 Film: Rocky IV (dram., ZDA 1985, r.-i. Sylvester Stallone, Dolph Lund-„ gren, Brigitte Nielsen)
8.05	Aktualno: Scene da un matrimonio
3.35	Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes News
1-20 Striscia la notizia
1.35	Nočni spored
RETE 4_________________
8.00	Buongiorno amica
8.05	Nadaljevanke: Cosi gira il mondo, 8.30 La valle dei pini, 9.15 Valeria,
10.00	Stellina
10.50	Kviz: Čari genitori
11.50	Otroški variete: Ciao Ciao in risanke
13.40	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.45	Nadaljevanke: Sentieri,
14.45	Senora, 15.15 Ven-detta di una donna, 15.45 Cristal, 16.30 General Hospital, 17.05 Febbre d'amore
17.50	TV4 Novice
18.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
18.25	Kviz: Gioco delle coppie
19.00	Nan.: Cristina
19.35	Nad.: Primavera
20.30	Film: Detective Harper, acgua alla gola (krim., ZDA 1975, r. Stuart Ro-senberg, i. Paul New-man, Joanne Woodward)
22.30	Nanizanka: Avvocati a Los Angeles
23.30	Film: Lucy Gallant (kom., ZDA 1955, r. R.R. Parrish, i. Jane Wyman)
1.45	Programi non stop
ITALIA 1______________
6.25	Vreme in Odprti studio
7.00	Otroška oddaja
8.30	Odprti studio
9.05	Nanizanke: SuperVicky,
9.30	Chips, 10.30 Mag-num P.I.
11.30	Odprti studio
11.45	Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari),
13.45	Benny Hill Show
14.15	Film: Cuando calienta el sol... vamos alla playa (kom., It. 1983, r. Mino Guerrini, i. Claudia Veg-liante, M. Carotenuto)
16.30	Nanizanki: Il mio amico Ultraman, 17.00 A-Team
18.00	Variete: Mondo Gabib-bo, nato vreme
18.30	Odprti studio
19.00	Variete: Benny Hill Show
19.30	Nanizanka: I guattro della scuola di polizia
20.30	Film: Mosguito Coast (dram., ZDA 1986, r. Peter Weir, i. Harrison Ford)
22.45	Film: Convoy - Trincea d'asfalto (pust., ZDA 1978, r. Sam Peckinpah, i. Kris Kristofferson)
0.45 Odprti studio in šport
1.15	Nočni spored
ODEON________________
13.00	Risanke
15.30	Film: La moglie e uguale per tutti (kom., It. 1955)
17.00	Film: Due magnifiche canaglie (kom., ZDA, i. Mickey Rooney)
18.30	Znanstveno-informativ-na oddaja: Beyond 2000
19.30	Risanke
20.00	Variete: Fiori di zucca
20.30	Film: Monsignor Quixo-te (dram., 1986, r. Rodney Bennet, i. Alec Guinness)
22.30	Rubrika o zdravju
23.00	Film: Superplatoon (vojni, ZDA 1988, r. Christ Hannah, i. A. Wilton)
TMC____________________
8.30	Dok.: Prijateljska narava
9.00	Nan.: Le spie, I giorni di Brian
11.00	Nad.: Vite rubate
11.45	Nan.: A pranzo con Wil-ma, 12.30 Doris Day Show
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Variete: Ottovolante
14.35	Risanke: Snack
15.00	Film: La fossa dei ser-penti (dram., ZDA 1948, r. Anatole Litvak, i. Olivia De Havilland)
16.50	Rubrika: Ženska TV
18.20	Dok.: Ves Ido
18.35	Kviza: Arriva la banda,
19.45	Telelotto (vodi Raf-faele Pišu)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Vendetta per il Santo (krim., VB 1973, r. James 0'Connolly, i. Ro-ger Moore)
22.25	Variete: Festa di comple-anno (vodita G. Cinguet-ti in Lelio Luttazzi)
23.30	Večerne vesti
23.50	Nogomet: Španija-Češ-ka
1.30	Nan.: Un uomo chiamato Sloane
2.30	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI___________
10.45	Telefriuli non stop
13.30	Nanizanka
15.30	Kpošarka A lige
17.00	Risanke
18.00	Nad.: Lapadroncina
19.00	Dnevnik
19.30	Nanizanki: Barney Miller, 20.00 Adorabih crea-ture
20.30	Film: La competizione (kom., VB 1981)
22.45	Dnevnik
23.15	Rubrika o motorjih
TELE 4	___________
(Se povezuje s sporedi Halla 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
			:: :			
RADIO TRST A
13.00,	19.00 Dnevnik: 8.00, 14.00, Poročila; 7.20 Dobro jutro, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Potpuri; 9.30 Za smeh in dobro voljo; 9.40 Evergreeni;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Humoreska: Dober nasvet (E. Jurič, pripoveduje T. Gogala); 11.40 Priljubljene melodije; 12.00 Zdrava prehrana in gastronomija; 12.15 Lahka glasba; 12.40 Revija ZCPZ: MePZ Sveti Jernej z Opčin; 12.50 Orkestri; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Soft mušic; 15.30 Blues; 16.00 Mi in glasba: Orkester Camerata Laba-censis izvaja Mozartove skladbe; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Jugoslavija po letu 45; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.30 Vesti o prometu; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.15 Obvestila in glasba; 9.20 Dnevnikov odmev; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Do 13.00; 13.20 Obvestila in glasba; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Obvestila in čestitke poslušalcev;
17.00	Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila in glasba; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 Zborovska glasba po želji; 20.35 Naši interpreti; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Odlomki iz opere Hlapec Jernej; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Znane melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija;
10.35	Prenos Vala 202, 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti;
18.35	Glasbene želje po telefonu; 19.30 Prenos Radia Slovenija.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Pozdravljeni; 8.45 Uganka; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Spomin iz Italije; 12.00 Glasba po željah in čestitke; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Iz kulturnega sveta; 17.10 Rock-slovar; 17.35 Promocijske plošče; 17.50 Tematska rubrika; 18.05 Filmska glasba; 18.45 Folk studio; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro z Majdo; 17.30 The story of ...; 21.00 Pogovor z odvetnikom in Drugi Trst.
Scarano je s pismom občinskemu svetu tudi uradno potrdil namen, da odstopi
Župan Scarano je včeraj s pismom uradno obvestil občinski svet o svoji odločitvi, da odstopi. To sporočilo sicer še ni formalni odstop, ki ga župan napoveduje šele po odobritvi proračuna, gre pa za prvo uradno potrditev odločitve, o kateri smo v tisku že obširno poročali v prejšnjih dneh.
Goriški občinski svet se je včeraj zbral na prvem od petih zaporednih zasedanj za razpravo o proračunu. Scarano se ni udeležil seje, zato pa je takoj v začetku podžupan Del Ben prebral njegovo izjavo, ki se glasi: »Občinskemu svetu se oproščam, ker ne bom prisoten na sejah sklicanih za obravnavo in odobritev občinskega proračuna za leto 1992, ki ga je občinski odbor pod mojim vodstvom pripravil s težavo in ne brez vznemirjenja. Prosil sem podžupana Del Bena, naj me nadomesti, ker zaradi svojih že sprejetih odločitev menim, da bi moja prisotnost bila odvečna in neoportuna. Upam vsekakor, da bom še imel priložnost, da obrazložim vsem svetovalcem in občanom razloge za svoj odstop, ki - četudi je dejansko že sklenjen - ga moram pravno še formalizirati. S predložitvijo formalnega odstopa sem počakal samo zato, da ne bi občinskemu svetu odvzel
ene od njegovih temeljnih pristojnosti in zato, da bi preprečil komisarsko upravo, ki bi neizbežno privedla do razpusta občinskega sveta«.
Županovo izjavo so seveda komentirali predstavniki vseh strank. Fiorelli (zeleni) je menil, da je to sporočilo skoraj v posmeh občinskemu svetu in se je vprašal, ali bo Scarano res odstopil ali pa gre zgolj za izsiljevanje. Zu-calli (PSI) je dejal, da je po zavrnitvi financar-kse šole odstop župana potrebno dejanje, ki mu bodo morali slediti še formalni koraki. Bu-solini (DSL) je prav tako menil, da je odstop dolžnostno dejanje, vendar je opozoril tudi na nevarnost, da gre pri tej krizi zgolj za poskus, da bi iz večine izločili vse (izrecno je omenil odbornika Fornasira), ki se zoperstavljajo v ožjem krogu sprejetim odločitvam o bodočnosti mesta. Coana (MSI) je menil, da je Scarano-va reakcija pretirana in da so vzroki krize v delitvah v večini ter znotraj same KD. Boileau (zeleni) in Drufuca (PRI) sta pojasnila, zakaj ju ni bilo na prejšnji seji, predstavnik republikancev pa je tudi menil, da je odstop neupravičen. Esposito (PSDI) je dejal, da je Scarano pokazal velik čut odogovornosti, Graniti (PLI) pa je bila presenečena zaradi pretirane dramatizaci-
je problema financarske šole, ki bi ga bili lahko rešili drugače z dogovorom v večini. Špacapan (SSk) je potrdil nasprotovanje lokaciji financarske. šole na letališču, ker to vprašanje ni bilo sad dogovora v večini, glede odstopa pa je želel, da bi ga Scarano po treznejšem premisleku preklical. Posebej velja opozoriti na poseg načelnika KD Obita, ki je dejal, da bi občino poslej lahko upravljala tudi drugačna, transverzalna večina, ki je zavrnila financarsko šolo na letališču. Župan je po njegovi oceni pokazal velik čut odgovornosti s tem, da je omogočil odobritev proračuna. Ob dolžnos-tnem priznanju za njegovo delo na čelu uprave pa je Obit tudi kritiziral županove metode, »ki niso bile vedno korektne«. Ta namig in dokaj spravljivi ton posega bi utegnila biti znak iskanja ponovne enotnosti v vrstah KD, za kar pa je najbrž res potreben tudi Scaranov odhod.
Po tej razpravi, med katero so mnogi želeli, da bi Scarano vsaj pred končnim glasovanjem o proračunu spregovoril občinskemu svetu, so se spoprijeli s proračunskim maratonom, ki se nadaljuje tudi danes (ob 9. uri). Prva na vrsti sta bila obračun in proračun Mestnega podjetja za storitve, o čemer poročamo posebej.
Pokrajinski svet odobril načrt za sanacijo APT
Pokrajinski svet je sinoči z glasovi strank večine odobril obračun za leto 1990 (tega je podprla tudi DSL) in proračun 1992 avtobusnega podjetja APT. Poleg tega so tudi odobrili sanacijski načrt podjetja, s katerim naj bi do konca leta 1996 izničili izgubo v poslovanju. Lani je ta izguba znašala približno 768 milijonov lir (Pokrajina sicer s 146 milijoni krije posojila na obresti, tako da je čista izguba 622 milijonov), kar je nekaj manj kot leto prej, vendar še vedno preveč glede na strožje norme pri krčenju javnih izdatkov. Sanacijski načrt prevideva zmanjšanje osebja in voženj na rednih progah ter iskanje novih virov dohodkov predvsem v turističnih vožnjah.
Z glasovi večine so tudi odobrili resolucijo, ki obvezuje upravo naj do 13. januarja 1992 »aktivira svoje pristojnosti« za enotno upravljanje vseh javnih avtobusnih zvez na Goriškem, tako da bi v sklopu sanacijskega načrta APT končno prišlo do racionalizacije in poenotenja avtobusnih podjetij.
Deficit Mestnega podjetja za storitve narekoval 50-odstotno podražitev vode
Goriškim občanom se s 1. julijem 1992 obeta 50-odstotna podražitev vode, ki ji bo kmalu sledilo tudi neizbežno krčenje števila voženj mestnih avtobusov. Proračunsko stanje Mestnega podjetja za storitve, ki skrbi za dobavo, vode, elektrike, plina in za mestne avtobusne prevoze, narekuje dokaj drastične in za občane boleče ukrepe. Obračun za leto 1990 in proračun za leto 92 je včeraj s 26 glasovi svetovalcev večine proti 6 (DSL, zeleni, MSI) odobril občinski svet in tako prižgal zeleno luč za podražitve, ki jih mora dokončno potditi še Pokrajinski odbor za cene.
Občinskemu svetu je poročilo o obračunu podjetja podal njegov predsednik Lionello Concetti, ki je povedal, da so lansko poslovanje zaključili z deficitom 274 milijonov lir. Ves primanjkljaj gre na račun avtobusnih prevozov, kjer je izguba znašala kar 538 milijonov lir, medtem ko so pri ostalih storitvah dosegli nekaj pribitka: 116 milijonv lir pri dobavi elektrike, 134 pri prodaji mestnega plina in 14 milijonov lir pri upravljanju vodovoda. Kljub rahlemu pribitku pa izgledi niso rožnati zlasti za dobavo vode.
Med glavnimi problemi je kot že vrsto let velika količina izgub zaradi dotrajanosti vodovodnega omrežja. V letu 1990 so namreč iz vodovodnih cevi odtekli v podzemlje kar 4 ob skupno 9,5 milijonov kubičnih metrov vode. Za obnovo omrežja bi potrebovali vsaj 14 milijard lir, ki pa jih občina ne more zagotovoti z nabavo posojil. Mestno podjetje bo moralo poskrbeti samo, seveda postopno. Zaradi tega so
v proračun za leto 1992 vnesli občutno, približno 50-odstotno podražitev tarif za vodo. Občani bomo plačevali 238 lir (doslej 156) za prvih 9 kub. metrov porabe mesečno, 475 lir (doslej 312) za porabo med 9 in 20 kub. metri mesečno) in 713 lir (doslej 468) za večjo porabo. Kmetje bodo za namakalne potrebe plačevali 570 namesto dosedanjih 375 lir za kub. meter vode. S podražitviami naj bi krili dobavne stroške in finansirali vsaj najnujnejše posege na omrežju. Občutne izgube so lani imeli tudi na električnem omrežju (6 milijonov kilovatnih ur oz. 8,56% vse elektrike) in pri dobavi plina (2,4 kub. metrov oz. 8,72% metana, ki so ga kupili od družbe Snam).
Poglavje zase so avtobusni prevozi, ki so kljub rahlemu povečanju števila uporabnikov (lani so našteli 2 milijona 309 tisoč potnikov, 28 tisoč več kot leto prej) najbolj deficitarna storitev. Število voženj so lahko ohranili le z velikimi žrtvami osebja in poseganjem po nadurnem delu. V prihodnjem letu pa bo najbrž treba delno okrniti število voženj, saj bo že letos predvideni deficit občutno večji od lanskega. Mestno podjetje je sicer že predložilo občinskemu odboru sanacijski načrt, s katerim naj bi v štirih letih - tako kot jih obvezuje zakon - izničili izgube, vendar ga uprava doslej še ni posredovala občinskemu svetu, kar utegne biti povod za nove polemike. Sanacijski načrt, kot smo izvedeli neuradno, določa občutno krčenje mestnih avtobusnih voženj in zmanjšanje že itak okrnjenega števila osebja.
Pridite in verjemite svojim očem.
Do nedelje 17.
Novi Golf no predstavitvi pri:
Golf3.
AUTOSACCHETTI
GORICA
Ul. Lungo Isonzo Argentina 9/11 - Tel. (0481) 533771 Korzo Italia 65 - Tel. (0481) 533627
TRŽIČ Ul. A. Boito 38/A - Tel. (0481) 45949
Seiv&io Servizio Mobilitžt - Brezplačna služba 24 na 24 po Mošami vsem državnem ozemlju. Zelena številka 1678/27088
Volkswogen
Vreden zaupanja.
Izredna množica pospremila Franko Ferletič
Ganljivo slovo v Doberdobu
Prišli so od vsepovsod. Številni znanci, prijatelji, sodelavci, predstavniki društev in organizacij, skavtje in vaščani so včeraj popoldne v Doberdobu pospremili Franko Ferletič na njeni zadnji poti. Na ta način so izpričali Frankino priljubljenost, ki ji je sledila ob vsakem koraku. Verski obred sta opravila župnik Ambrož Kodelja in bivši doberdobski župnik Anton Lazar, vikar goriške nadškofije Oskar Simčič pa je v imenu goriškega nadškofa Bommarca prebral daljše sožalno pismo svojcem. Dolga nema kolona ljudi je nato sledila Franki vse do novega pokopališča, kjer so se njenemu spominu poklonili predsednica SSO Marija Ferletič ter Lucija Lavrenčič v imenu prosvetnega društva Hrast. Pevski zbor Hrast je zapel tako v cerkvi kot tudi na pokopališču. »Franki je bila najbolj pri srcu ohranitev svoje zemlje, njenih ljudi in slovenskih korenin«, je v svojem nagovoru dejal ravnatelj slovenskih oddaj Radia Trst A Filibert Benedetič, ki je pokojno Franko prikazal kot eno izmed najglobljih kulturnih oblikovalk. Ljubke mame, sestre in žene se je spomnil tudi v imenu skavtske organizacije Mauro Leban, poslednje slovo Franki pa je bila Pesem slovesa.
Na sliki (foto Čubej): ganljivim trenutkom včerajšnjega pogreba v Doberdobu je sledila velika množica ljudi.
Predstava festivala AJ nocoj odpade
Srečanje gledališč Alpe-Jadrcd1 se počasi izteka. Prireditelji s° morali odpovedati nocojšnjo predstavo v Verdijevem gledališču, kjer je bil napovedan nastop skupine TAM Teatro mušica Jz Padove z delom MA CA DO. Zdi se, da so politični zapleti na deželni ravni v Venetu botrovali izbij1 tamkajšnjega deželnega odborniš-tva za kulturo, ki je sklenilo, da ne bo krilo stroškov gledališča iz Podove za nastop v Gorici.
Srečanje gledališč bo zato danes počivalo, že jutri pa se bo nadaljevalo z igro Modri kruh v postavitvi Teatra del Buratto iz Milana. Predstava bo ob 20.30 v Verdijevem gledališču v Gorici-Festival se bo zaključil pojutrišnjem v Verdijevem gledališču z nastopom češkega gledališča in slovesno podelitvijo nagrad.
___________prispevki_________________
Ob 7. obletnici smrti dragega moža in očeta Andreja Križmana darujeta Štefka in Dušan Križman z družino 50 tisoč Hr za kulturno-rekreacijski center na Vrhu-
V	počastitev spomina strica Gičkota daruje Nela z družino 50 tisoč lir za me' sani pevski zbor Oton Župančič.
V	počastitev spomina dr. Andreja Budala daruje hčerka Breda 50_tisoč lir za mešani pevski zbor Oton Župančič v Štandrežu.
V	počastitev spomina očeta in mam® darujejo Vojko, Dana in Darinka 100 tisoč lir za mešani pevski zbor Oton Župančič v Štandrežu.
Namesto cvetja na grob Veronike Porini darujeta Mirko Peric in sestra Milka, por. Cijan 50 tisoč lir za sekcijo VZPI Dol-Jamlje in 50 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v Dolu.
Namesto cvetja na grob Marije Žvanut darujeta Anka in Miladin 50 tisoč lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na moža Marčela (Poldota) Devetaka daruje žena Boža 400 tisoč Hr za jamarski klub Kraški krti.
Namesto cvetja na grob Dorici Černič darujeta druž. Marko Devetak in Bruna Štuler 100 tisoč lir za društvo krvodajalcev v Sovodnjah.
V	isti namen daruje druž. Karlo Fajt 30 tisoč lir za društvo krvodajalcev v Sovodnjah.
razna obvestila
V današnji oddaji Na goriškem valu
Radia Trst A bo ob 13.30 prvi del posvečen spominu Franke Ferletič. V drugenn delu bodo posredovali njen zadnji zvočni zapis s predstavitve zbornika o Tinetu Debeljaku, kulturne vesti, zapis o koncertu H. Bergant in S. Vremšaka ter pogovor s predsednikom podgorskega rajonskega sveta E. Maligojem.
Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za martinovanje v soboto, 16. t.m., v Ajdovščini. Prijave samo še danes pri poverjenikih in na sedežu od 10. do 11. ure. Odhod avtobusov ob 16. uri s Travnika (nato gost. Primožič, Podgora in Štan-drež) in iz Gabrij (nato Sovodnje in Štan-drež).
KD Jezero iz Doberdoba vabi v soboto, 16. t.m., ob 20. uri v občinsko telovadnico na martinovanje z večerjo, dekliškim pevskim zborom Jezero, srečelovom in drugimi makakadami. Igra Krucenal band.
kino
Gorica
VITTORIA Danes zaprto. Jutri 20.00-22.00 »Urga«.
CORSO 17.30-22.00 »Johnny Stecchino«-VERDI 17.30-22.00 »Thelma e Louise«.
Tržič
COMUNALE 20.30 Koncertni nastop komornega orkestra iz Padove.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini, Korzo Italia 89, tel. 531443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg republike 26, tel. 410341-DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU Pri jezeru, Vrtna Ulica 2, tel. 78300.
__________pogrebi_____________
Danes ob 9. uri Rino Calligaro iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče, ob 12. uri Zora Rues, vd. Struchelli iz Trsta na glavno pokopališče.
Kulturno društvo Oton Župančič iz Štandreža izreka svojcem pokojne Franke Ferletič občuteno sožalje.

Novosti ZTT na knjižnem sejmu v CD
peseti slovenski knjižni j^jem v Ljubljani (od včeraj tl0 19. novembra) bo postre-9el z informacijami o slo-J^bski knjigi, predstavljene bodo nove edicije in založ-Jdski podvigi, med katere se brez dvoma uvršča tudi je-*ebska bera Založništva Iraškega tiska. ZTT bo imelo ^saj dve odmevni prireditvi: danes bo prevajalec Božan-ske komedije dr. Andrej Capuder podpisoval knjigo (od 11.30 do 12.30), jutri pa bo založba predstavila kar šest dovitet domačih avtorjev.
Miroslav Košuta, Marko ^°sič, Ace Mermolja, Vinko deličič, Danilo Turk-Joco in Sergej Verč so napisali knji-9e z naslovi »Riba kanica«, “Kosa na steklu«, »Legende *n basni«, »Izbrane pesmi«, “Moje stoletje« in »Rolandov steber«. Ob 10. uri bodo o djih spregovorili v Cankar-tevem domu (konferenčna dvorana E 2).
Pred dnevi v galeriji »II Carso«
Plemeniti svet keramike v izdelkih Rada Jagodica
V galeriji »II Carso« na trgu Barbacan je bila na ogled razstava Rada Jagodica z naslovom »Keramos«. Na svoji prvi osebni razstavi je mladi umetnik dokazal, da je že prehodil intenzivno in tehtno pot.
Rojen leta 1971, Ondina Brunetti ga je leta 1984 vpeljala v svet keramike; izpopolnjeval se je na tečajih za tehniko Raku, keramiko in slikarstvo, ki so jih vodili Renzini, Van der Linden, Galassi, Ruiz de Infante in Perizi; trenutno obiskuje ISIA v Urbinu za grafično oblikovanje.
Kulturni dogodki, preko katerih se je Rado izoblikoval, so pripomogli k preobrazu prvotnih, kompaktnih oblik iz začetnih časov v tanka, skoraj eterična krila, ostra kot tomahawk, bojna sekira rdečekožcev in lahkotna kot krila metuljev. Prav tako kot metulji, tudi podolgovate skulpture nakazujejo sklep določenega ciklusa, ki ga kaj kmalu znova načne dinamična sla po raziskovanju in solidna kreativnost.
Krila se spremenijo tako v samostojne in dragocene podlage, s katerimi se sproščajo domišljijski utrinki; sodobne abstraktne simbole izmenjujejo antične indijanske simbologije.
Kot indijanski rezervat se nam kaže plemeniti svet keramike, obkoljen in neprestano ogrožen z neotipljivimi streli elektronike.
Izdelani tehnični postopki na meji z alhimijo se v delih Rada Jagodica spajajo z ezoterično ikonografijo rdečekožcev. Elegantno zaobljene vaze nam ne dopuščajo pogleda v notranjost; z navdušenim začudenjem odkrivamo za številnimi skulpturami te razstave prekrite svetove, ki se medsebojno dopolnjujejo; igre materje in barv, kjer živijo plaho in pridržano, daleč od površinskih in brezobzirnih pogledov.
Razstava nas je v svoji celovitosti obdajala kot pisan amfiteater, v katerem se znajdemo kot gledalci na odru igralcev, občudujemo preko oblik in keramičnih odsevov misli in ustvarjalnost njihovega genialnega avtorja.
ALDO CASTELPIETRA
Obsoško gledališko srečanje je v polnem teku
SGAJ prvič tudi v Trstu
Prizor Iz »Zmagoslavja ljubezni«, otvoritvene predstave letošnjega SGAJ
Ibsenov »Peer Gynt« (mladostno delo znamenite-dramatika) je v tržaškem Kulturnem domu zaži-e' z vso polnostjo, celo bolje od ljubljanske premi-o?e uPrizoritve (bila je 18. oktobra), saj daje tržaški Jfer tisto zračnost, ki omogoča uprizoritvi režiserja l0bodana Vukovskega, da sprosti vso svojo poetič-0 pabojnost. Ansambel Drame SNG iz Ljubljane je
feni Vuluijo dvorano s posebno čarobnim vzduš-
e Trst je tako prvič gostil predstavo v okviru 6. srnCartja gledališč Alpe-Jadran. Resnici na ljubo (no pričakovali precej več našega občinstva, kajti j-Ugodek je bil prvovrstno umetniško in kulturno ae-rv!^e- nasPloh. V prihodnje bodo morali organizatorji 'jPrnisliti, kako animirati festival, da bi bil za publi-0 Cim bolj privlačen. Kajti tudi ponedeljkovo gosto-
vanje Lutkovnega gledališča iz Ljubljane z »Doktorjem Faustom« (ogledali smo si drugo predstavo) je bilo slabo obiskano, čeprav je predstavica zares svojevrstna: šlo je za nekakšno miniaturno gledališče, okence v steni, v katerem je Faustov mit zaživel nesluteno povedno in zanimivo.
Da živi Evropa v kleščah vojne, ki že preveč časa divja na Hrvaškem, nas je opozoril sinočnji večer v Sežani, ki je bil posvečen solidarnosti s hrvaškim narodom. Odpadlo je gostovanje splitskega gledališča, ki ni moglo na noben način na srečanje, v zameno pa so hrvaški igralci priredili občuten »recital«. Če je odpoved sinočnje predstave razumljiva, pa bo treba na vsak način poskrbeti, da gledališča, ki ne delujejo na »vojnem področju«, na vsak način pridejo na obsoško prireditev. Iz Padove so namreč zadnji trenutek odpovedali, s tem pa srečanje izgublja na verodostojnosti.
Starešiničevih 70 lepih gledaliških let
Pred dnevi, natanko 3. t.m., je gledališki igralec Stane Starešinič obhajal svojo 70-letnico. Ena od njegovih dolgoletnih kolegic nas je opozorila nanjo in zdi se mi, da smo mu vsi, ki smo bili deležni njegovega odrskega razdajanja v našem tržaškem gledališču skoraj 35 let, dolžni v zahvalo nekaj besed priznanja in zahvale.
Stane Starešinič ni eden tistih, ki mu je bila gledališka pot začrtana takorekoč z rojstvom, čeprav nikoli ni mogoče izključiti, da ni kal ljubezni za teater začela poganjati v njem že v nežnih letih. Preden je prvič stopil na odrske deske, je bil v rodni Beli krajini ključavničar in železolivar in prej ko je lahko začutil na sebi prvi sij odrskega žarometa, je moral še skozi kalvarijo fašističnih italijanskih taborišč na Rabu in v Gonarsu, pa potem še skozi partizansko epopejo. A ko je slekel vojaško obleko, zaznamovano z rdečim križem bri-gadnega sanitetnega referenta, torej z znamenjem človekoljubja, je tista kal v njem že povsem izrazito vzklila, saj se je že leta 1946 znašel v Drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani kot vodja statistov in igralec obenem. Vpisal se je na Akademijo za igralsko umetnost, na njej leta 1951 diplomiral in še istega leta prišel v Trst k takrat še slovenskemu narodnemu gledališču. Odtlej pa vse do uradne upokojitve junija 1982 je ostal njegov član, v resnici pa še leta naprej kot ho-norarec.
Krepka tri desetletja je bil Stane Starešinič eden od stebrov slovenskega tržaškega teatra. Tisti, ki spremljamo utripanje tega našega svetišča umetnosti, se ga spominjamo kot mladega tridesetletnika, ko so se mu podajale še mladostne vloge, in ga potem spremljali skozi rast, ki mu je odmerjala vedno zahtevnejše like do glavnih in naslovnih, s katerimi se je zapisal v anale našega teatra. Sam v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu je odigral nekaj čez 170 gledaliških vlog iz klasičnega in sodobnega svetovnega, slovenskega in italijanskega repertoarja, če pa prištejemo še njegova pogosta gostovanja v
drugih teatrih od Maribora do Ljubljane, Karlovca in Kranja do Kopra pa še tja do Češke in Slovaške, kjer je bil med drugim v letih 1964/65 na postdip-lomskem študiju kot štipendist češkoslovaške vlade, potem se mu je najrazličnejših vlog od malih do velikih, karakternih, komičnih, dramatičnih, otroških, salonskih in ljudskih nabralo krepko čez 200, dodati pa je treba še njegove kar številne filmske, televizijske in radijske nastope, pa še operetne vloge, saj Stane ni bil samo prefinjeni govorec, marveč prijeten pevec.
Naravno je, da ima vsak igralec rad vse svoje vloge neglede na njihov večji ali manjši odmev pri občinstvu, toda prav tako je tudi naravno, da so mu nekatere bolj pri srcu zato, ker jih je morda nosil v sebi kot sanjo svoje življenjske realizacije, ali pa ker so ostale najbolj odmevne. In če imamo v mislih te poslednje, potem imamo Staneta pred seboj predvsem kot Shakespearovega Hamleta in Romea, za katerega je prejel tudi nagradi Združenja dramskih umetnikov Hrvaške in Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Ko pa se nam začne odvijati film galerije njegovih likov, potem nam stopijo pred oči še Jonsonov Mosca, Čehov-Ijeva Trepljen in Versinin, Wil-liamsov Kowalski, Millerjev Biff, Kishonov Oče Lorenza, Gogoljev Starihov in drugi iz svetovne literature, Linhartov Matiček, Jurčičev Lovre Kvas, Kreftov Pravdač, Cankarjev Jerman, Pregljev Janez Gradnik in drugi iz slovenske, ter Manzarijev Gigi, De Filippov Carlo, Pirandellov Bertolda v Henriku IV., Dardijev Svidrii-gajlov v Zločinu in kazni, Goldonijev Riccardo, Desiderio in Matteo v Grobinjah, Nergaču in Primorskih zdrahah, pa Duhovni oče v Silonejevih Prigodah ubogega kristjana, Roberto Perreti v De Filippovih Dolgonogih lažeh in pa drugi liki, vsi podani s profesionalno zavzetostjo in interpretativno izdelanostjo.
Seveda igralčevo življenje ni samo dar, niso samo luči, ni samo aplavz. V igralčevem življenju so tudi neuresničene sanje in trpki trenutki in Stanetu tudi teh ni manjkalo, kot jih ni drugim njegovim kolegom in kolegicam pri Slovenskem stalnem gledališču, iz leta v leto na prepihu. Če pa je to gledališče vztrajalo, živelo in ustvarjalno rastlo in izpolnjevalo svoje poslanstvo, zadnja leta vedno bolj tudi z novimi močmi, potem je to največja in prva zasluga prav igralcev takšnega kova, kakršnega je Stane Starešinič, pa z njim seveda drugi iz njegove generacije, ki so bili ali so še vpreženi v težak voz boginje Talije.
Zato je Stanetu Starešiniču ob njegovi sedemdesetletnici lahko prijetno pri srcu in duši, mi pa mu želimo, da bi še ustvarjal iz sebe, zase in za druge.
JOŽE KOREN
Skladateljski natečaj za mlade iz prostora AJ
Pod pokroviteljstvom Delovne skupnosti Pe-Jadrana in Občine Trst, razpisuje kul-
turna
t, organizacija Arci NOVA Furlanije-hjske krajine drugi mednarodni natečaj mlade skladatelje dežel Alpe-Jadrana. še ^kmovalnem delu pobuda predvideva zaključni koncert in javno izvajanje nasajenih skladb. Najboljši pa bodo imeli še t °^nost' da se predstavijo občinstvu na ten ^oncertih, ki jih bodo gostile dežele ga območja. Pri uresničitvi sodelujejo še ronZu kulturnih organizacij Slovenije, Ev-Zrl ka hiša iz Budimpešte in milansko n^uzenie Traiettorie sonore. Med poglavit-u 1 uameni pobude Arci NOVA je širjenje etniških del mladih ustvarjalcev, obe-
nem pa želijo organizatorji tudi spodbujati nove glasbenike in jim s prirejanjem raznih pobud in kulturnih izmenjav ponuditi možnosti za uveljavljanje na glasbenem področju.
Natečaja se lahko udeležijo tudi še ne diplomirani glasbeniki in skladatelji, ki še niso dopolnili 30. leta. Vsak kandidat sme predstaviti eno samo skladbo, seveda izvirno in še ne izvajano ali nagrajeno. Skladba lahko traja največ deset minut, napisana pa mora biti za komorno skupino največ štirih izvajalcev (ob posameznih glasbilih modernega orkestra pride v poštev tudi glas). Letos pa so iz natečaja izvzete skladbe za klavir in orgle, glede na posebne že uresniče-
ne pobude, namenjene prav tema dvema glasbiloma. Udeleženci morajo skladbi priložiti krajšo obrazložitev teme, ki je delo navdihnila, in morebitno pesniško besedilo.
Rok za predstavitev skladb zapade 31. decembra 1991, za tujino pa je podaljšan do 31. januarja 1992. Skladbe v štirih izvodih, z osebnim geslom in morebitnim boljšim posnetkom, zgoraj omenjeno spremno besedo k delu in krajši življenjepis skladatelja sprejema tajništvo natečaja s sedežem v Ul. S. Pelagio 6B (tel. in fax 040/350320). V kuverti naj bo priloženo tudi potrdilo o plačilu vpisnine, ki znaša 30.000 lir in jo lahko plačate po tekočem računu (št. 8046/7 naslovljen na Centro Promozione - CRT Ag. 4,
Ul. Ginnastica 11, 34125 Trst) ali po poštni nakaznici (naslovljeni na Concorso Alpe Adria Giovani - Centro Promozione A.N./Settore Musiča, Ul. S. Pelagio 6B, 34128 Trst). Tajništvo bo zahtevano dokumentacijo sprejemalo tudi po pošti, vsekakor pa je na razpolago za morebitne informacije.
Ocenjevalno komisijo bodo sestavljali ugledni predstavniki glasbenega sveta in mednarodno priznani skladatelji, ki bodo izbrali šest najboljših skladb. Izmed teh bodo tri skladbe posebej deležne tudi denarne nagrade, medtem ko bo vseh šest finalistov prejelo plakete in nastopilo na zaključnih koncertih, (dam)
Danes kar 10 srečanj v okviru kvalifikacij za evropsko nogometno prvenstvo
V pričakovanju na novo zimsko sezono
Sacchi prvič na klopi »azzurrov«
Francija
ČSFR
Španija
Islandija
Albanija
SKUPINA 1			
LESTVICA			
7 7	0	0	17:5
7 5	0	2	11:7
6 2	0	4	15:1 F
7 2	0	5	6:7
7 1	0	6	2:21
OSTALI SPORED
DANES: Španija - Češkoslovaška; 20.11. Francija - Islandija; 18.12. Albanija- Španija.
Francija je že kvalificirana.
SKUPINA 2
LESTVICA
Švica	7	4	2	1	19:6	10
Škotska	7	3	3	1	10:7	9
Bolgarija	7	3	2	2	14:7	8
Romunija	6	3	1	2	11:6	7
San Marino	7	0	0	7	1:29	0
OSTALI SPORED
DANES: Škotska - San Marino; Romunija - Švica; 20.11. Bolgarija - Romunija.
SKUPINA 3
Novi trener italijanske nogometne reprezentance Arrigo Sacchi v pogovoru z Gianluco Viallijem med treningom v Covercianu (AP)
LESTVICA
SZ	7	4	3	0	10:2	11
Norveška	7	3	2	2	8:4	8
Madžarska	8	2	4	2	10:9	8
Italija	6	2	3	1	9:4	7
Ciper	6	0	0	6	2:20	0
OSTALI SPORED
DANES: Italija - Norveška; Ciper -Sovjetska zveza; 21.12. Italija - Ciper.
SKUPINA 4
LESTVICA
Jugoslavija	7	6	0	1	22:4	12
Danska	7	5	1	1	16:6	11
Sev. Irska	7	2	3	2	10:9	7
Avstrija	7	1	1	5	6:12	3
Ferski otoki	8	1	1	6	3:26	3
OSTALI SPORED
DANES: Danska - Severna Irska;
Avstrija	- Jugoslavija.				
	SKUPINA 5				
	LESTVICA				
Wales	5	3 1	1	7:6	7
Nemčija	4	3 0	1	8:4	6
Belgija	5	2 1	2	7:5	5
Luksemburg 4		0 0	4	2:9	0
	OSTALI SPORED				
DANES: Wales - Luksemburg; 20.11. Belgija - Nemčija; 17.12. Nemčija - Luksemburg.
Sacchi bo danes v okviru kvalifikacij za evropsko nogometno prvenstvo opravil svoj prvi nastop na klopi italijanske nogometne reprezentance, in sicer proti Norveški. S to tekmo, ki pa Italiji ne more pomagati, saj si je uvrstitev zapravila že pred časom, naj bi se začel nov ciklus »azzurrov« in zanjo seveda vlada izjemno zanimanje. Zato je tudi razumljivo, da je novi selektor pod izrednim pritiskom javnega mnenja in je v bistvu že naredil »avtogol« z intervjujem, ki ga je dal rimskemu dnevniku Messaggero. V intervjuju je pojasnil, zakaj ni sklical nekaterih igralcev (Schillacija, Mancinija, Borto-lazzija, Ruotola), zakaj so nekateri »izdelali« (Baggio, Donadoni, Zenga, Mannini, Bianchi, Peruzzi, itd.) in kdo ima zagotovljeno mesto. Včeraj je Sacchi priznal, da je naredil napako in se je na tiskovni konferenci oprostil. Po pravilniku FIG C so namreč natančno predvideni urniki za tiskovne konference in niso dopuščeni osebni stiki, celo TV ne sme snemati tiskovnih konferenc v Covercianu.
Postava, ki se bo drevi ob 19.15 (sodil bo Nemec Assenmagher) pomerila z Norveško, pa je naslednja: Pagliuca, Costacurta, Maldini, Berti, Ferri, Bare-si, Baiano, Ancelotti, Vialli, Zola, Era-nio. Imen rezerv Sacchi ni povedal, verjetno pa so naslednja: Marchegiani, Ferarra, De Napoli, Lentini, Rizzitelli.
Poleg tekme Italija - Norveška pa bo danes še devet srečanj v okviru kvalifikacij za evropsko prvenstvo. Štiri bi znale odločiti, kdo se bo pridružil Francozom Jki so že kvalificirani), in domačinu Švedski na zaključni fazi.
Švici (sk. 1) zadostuje neodločen izid v Romuniji, razen če Škotska ne premagaga San Marina z 10 zadetki razlike. Sovjetski zvezi (sk. 3, v kateri igra Italija) zadostuje točka na Cipru. Isto velja za Jugoslavijo (ali bolje ekipo, ki je ostala od nekdanje Jugoslavije, saj ne bodo igrali Boban, Prosineč-ki, Šuker, JOvičevič, Jarni...) v srečanju z Avstrijo. V tej 4. skupini Danska ima trenutno točko manj, vendar precej slabšo razliko v golih. Zmago potrebuje Anglija (sk. 7) proti Poljski, a tudi slednja ni še odpisana, vendar mora obenem upati na uspeh Irske proti Turčiji.
Danes tudi Italija under 21
AVELLINO — V okviru kvalifikacij za evropsko prvenstvo bo danes zaposlena tudi italijanska mladinska reprezentanca (sk. 3), in sicer proti Norveški. »Azzurri« imajo isto število točk (7) kot današnji nasprotnik in Sovjetska zveza, z zmago pa bi zasedli končno prvo mesto v skupini.
V Planici smeli načrti
PLANICA — Zibelka smučarskih skokov in poletov pripravljena pričakuje novo zimsko sezono, med katero bo gostila več domačih in mednarodnih tekmovanj v smučarskih skokih, vrhunec pa bo finale svetovnega pokala zadnji marčevski vikend 1992. Ob zaključku obsežnih obnovitvenih del na 90 in 120-metrski napravi je Organizacijski komite Planica pred dnevi povabil pod Ponče športne novinarje in jih seznanil z načrti za prihodnje.
Čez dobri dve leti, torej pozimi leta 1994, bo v Planici spet svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, zato bodo planiški organizatorji tudi trženje že zdaj zastavili v povezavi s tem velikim dogodkom, načrtujejo pa tudi obnovo letalnice, predvsem njenega zaletišča, kar bo seveda terjalo veliko denarja. V obnovo srednje naprave (90 m), ki je letos dobila povsem novo zaletno konstrukcijo, ter hrbta in zaletišča stare dobre Bloudkove velikanke (120 m), so samo letos vložili okoli 150.000 DEM. Manjšo napravo, ki jo bodo takoj, ko bodo temperature dovolj padle, zasnežili s snežnimi topovi, da se bodo na njej lahko pripravljali najboljši slovenski in tuji skakalci, je obnovilo radovljiško podjetje Planum, največje slovensko gradbeno podjetje, Ijubljan-
Priznanje za M. Šušteršiča
Vodstvo OK Planice se je na tiskovni konferenci simbolično zahvalilo za plodno sodelovanje športnim novinarjem, ki že dlje časa spremljajo planiške športne dogodke. Med tistimi, ki so zvesti slovenskemu športnemu prazniku že vrsto let, je tudi Tržačan Mario Šušteršič, ki se je tako kot še nekateri drugi kolegi lahko veselil planiške značke s tremi zlatimi čapljami.
ski SCT, pa je v pičlih treh tednih s svojimi odličnimi ekipami prekrilo hrbet stare velikanke, okrepilo nosilno konstrukcijo ter obnovilo zaletišče. Zares pravi podvig, pri čemer je seveda treba omeniti, da so tudi sami financirali dela, ker OK Planica ta čas ne bi zmogla tako velikega zalogaja.
Dve prihodnji zimi bo torej Planica zaključevala svetovni pokal v smučarskih skokih, kar je že njena tradicionalna vloga, nato pa bodo spet na vrsti smučarski poleti - SP 1994. Planica tudi resno razmišlja o kandidaturi za organizacijo svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju, najbrž že leta 1997, kar bi bila od-
mevna poteza tudi v strategiji za Pf^0, bitev organizacije zimskih olimpij5^' iger treh sosednjih dežel - FJK, Korošk in Slovenije leta 2002.
Zaradi bistveno spremenjenih razffl® pa je najbolj žgoče vprašanje vendad vzdrževanje skakalne infrastrukture Poncami, ki je vredna nekaj milijone DEM. OK Planica se ne boji prirejanj3 velikih tekmovanj, saj ima na voljo ofl' lično tehnično ekipo, pa tudi s trženje® uspevajo pokriti vse večje stroške. K® zadeva vzdrževanje naprav pa bo PraV gotovo nujen dogovor z vlado, da bi za' gotovila stabilne vire za financiranje vZ' drževanja velikega bogastva, ki je vgta' jeno v strmine ob vznožju Ponc, Seveda pa bo treba Planico tudi uspešneje pr°' dajati, ne le tri ali štiri dni v letu, ko 50 tam prireditve, temveč vse leto. Načrtujejo zato popolno prenovo Doma v Pia®; ci, ki naj bi postal kakovosten šport® hotel, ob katerem naj bi zgradili tud1 večnamensko telovadnico, ki bi lahko med prireditvami služila tudi za tiskovno središče. (O. G.)
kratke vesti
Damiani odpotoval v ZDA
GALLARATE (Varese) — Italijanski boksar težke kategorije Francesco Dar®' ani je včeraj odpotoval v ZDA, kjer se bo 23. t.m. pomeril s svetovnim prvako® Evanderjem Holyfieldom. Srečanje bo v Atlanti, Damianiju pa so za dvoboj zagO' tovili 700 milijonov lir.
»Jordanov zakon«
CHICAGO — »Jordanov zakon«, to je naslov knjige o košarkarskem asu ekip6 Chicago Bulls, v kateri opisujejo njegov6 »diktatorske« metode. Nekoč na prim® niso njegovi soigralci na njegov ukaz niti enkrat med vso tekmo podali žog6 pivotu Billiju Cartwrightu.
Ukinili svetovno prvenstvo za avtomobile »šport«
PARIZ — Prihodnje leto ne bo več svetovnega prvenstva za avtomobil6 »šport«. To so sporočili po sestanku med predsednikom FISA Mosleyem in predstavniki najpomembnejših avtomobilskih hiš. Pri FISA so se zaradi zadržanja Mercedesa in Jaguarja očitno zbali, da bi bila konkurenca preskromna. Vsekakor morajo odločitev potrditi na sestanku mednarodne športne zveze, ki bo decembra v Parizu.
SKUPINA 6
LESTVICA
Nizozemska	7	5	1	1	15:2	11
Portugalska	7	4	1	2	10:4	9
Grčija	5	3	1	1	10:5	7
Finska	8	1	4	3	5:8	6
Malta	7	0	1	6	1:22	1
OSTALI SPORED
20.11. Portugalska - Grčija; 4.12.
Grčija -Grčija.	Nizozemska; 22.12. SKUPINA 7 LESTVICA	Malta
Anglija	5	3	2	0	6:2
Irska	5	14	0	10:5
Poljska	5	2	2	1	7:5
Turčija	5	0	0	5 OSTALI SPORED	0:11
DANES: Turčija - Irska; Poljska -Anglija.
STRELCI
Pančev (Jug.) 10 zadetkov; Papin (Fr.) 9; Van Basten (Niz.) 8; Knup (Švi.), B. Christensen (Dan.) 6; Butra-gueno (Šp.), Clarke (S. Irska), Kiprich (Madž.) 5; Carlos (Šp.) 4.
Avtomobilski rally po Španiji
Kankkunen (lancia) začel z napadom
LLORET DE MAR (Španija) — Ob koncu 3. etape avtomobilskega rallyja po Španiji, predzadnji preizkušnji za svetovno prvenstvo, je še vedno v vodstvu Nemec Schvvarz (toyota celica). Z napadom pa je odločno začel Kann-kunen (lancia), ki ima ugodno priložnost, da osvoji dragocene točke za lestvico pilotov, potem ko je vodilni Sainz zaradi težav na avtomobilumoral odstopiti.
Vrstni red pred današnjo zadnjo etapo (164 km, od tega 93 km posebnih voženj): 1. Schwarz-Hertz (toyota) v 5.23T6"; 2. Delecour-Gra-taloup (ford sierra) po 2'59"; 3. Kank-kunen-Piironen (lancia) 3'24"; 4. Trelles-Ivetich (lancia) 5'05".
V okviru priprav na kvalifikacije za OI v Španiji
Italijanski košarkarji v Parizu
PARIZ — S pravo pripravo na olimpijske igre bo italijanska košarkarska reprezentanca pričela šele maja, njen trener Sandro Gamba pa hoče dotlej imeti dodobra izdelan program, ki ga bo le po potrebi malenkostno dopolnil. Pri izdelavi tega programa naj bi mu služile tudi bližnje tekme s Francijo (dve) in AH Star Game v Rimu. Prvo srečanje s Francijo bo jutri, v Rimu bodo igrali v soboto, s Francozi pa se bodo ponovno pomerili v torek, v Montecatiniju. Zatem se bo reprezentanca spet zbrala februarja (nasprotnika niso še določili), maja pa bo šlo zares, saj bodo na vrsti kvalifikacije za olimpijske igre (od 23. junija do 5. julija v Španiji).
Gamba je v Pariz odpeljal v bistvu eksperimentalno reprezentanco, ki je še bolj eksperimentalna po zadnjih poškodbah. Gamba sicer ne izključuje možnosti, da kasneje še koga vpokliče, saj ima pred sabo še šest mesecev prvenstva, »vendar ne neznanih ljudi,« je pribil. Verjetno je pri tem mislil na trenutno odličnega Morandottija (Knorr).
Nekateri pri tem upajo, da bo lahko za reprezentanco igral tudi Vinnie Del Negro. Včeraj je namreč tujec Benettona
dobil italijansko državljanstvo in se bo odslej klical Vincenzo (njegov ded je bil doma iz kraja Atera Luca, blizu Salerna). Po sedanjem mednarodnem pravilniku pa del Negro ne bo mogel še tri leta igrati kot Italijan ne za Benetton ne za italijansko reprezentanco.
Dossena v Perugio Urban v Avellino
RIM — Perugia je včeraj dosegla sporazum s Sampdorio glede nakupa veznega igralca Giuseppa Dossene. Pogodba je dveletna, Dossena pa bi za novo ekipo, ki nastopa v C-l ligi (skupina B) lahko nastopil že v nedeljo. Dossena, ki je 38-krat oblekel tudi dres državne reprezentance, je igral, predno je prišel k Sampdorii, tudi za Udinese, Torino, Bologno, Ceseno in Pistoiese.
Pri Triestini so včeraj sporočili, da je ekipo zapustil Alberto Urban, ki bo odslej igral za Avellino. Vrste Triestine pa je okrepil vezni igralec, 22-letni Diego Ficarra, medtem ko je prvi trening v Trstu opravil napadalec Cristian Polidori, ki prihaja iz Piše.
Medtem ko so Krasova dekleta v namiznoteniški B ligi prvič izgubila
Krasovim fantom gre po načrtih
V	nedeljo so krasovke v Latini doživele prvi poraz. Tekma, ki se je končala z izidom 3:5, je bila dolga in napeta. Več partij se je zaključilo šele v tretjem setu in mlada Krasova ekipa je bila vse do konca enakovredna nasprotnicam.
V	prvem srečanju sta si stali nasproti Simonetova in lozzijeva. Simonetova jo je v dveh setih brez večjih težav premagala. Nato je stopila za mizo Monika Radovič in dokaj gladko odpravila Deboro Conte. V trteji tekmi se je najmlajša predstavnika Krasa, Katja Milič, srečala z nasprotnikovo najboljšo igralko, drugo-kategornico Bosijevo. Slednja je iz Arez-za in je letos prestopila k Latini. Za svojo ekipo je v tekmi proti Krasu osvojila tri točke. Četrto srečanje se je v treh setih končalo z zmago Radovičeve nad lozzije-vo. Tudi naslednji dve partiji sta se končali po treh setih, in sicer prvo med Si-monetovo in Bosijevo, drugo med Miličevo in Contejevo. Obe sta se zaključili v prid nasprotnic. Bosijeva je nato dosegla zmago še proti Radovičevi. V zadnjem srečanju sta se pomerili Miličeva in lozzijeva. Katja je pokazala, da sicer ni nič slabša od nasprotnice, vendar ji je v tretjem setu klonila.
Kljub porazu se Krasova dekleta z zagrizenostjo pripravljajo na naslednje kolo, ki bo v soboto v Ori, kjer igrajo Wieserjeva ter sestri Mattivi.
LATINA - KRAS CORIUM	5:3
lozzi - Simoneta 0:2 (10:21, 17:21), Conte - M. Radovič 0:2 (16:21, 15:21), Bosi - K. Milič 2:0 (21:12, 21:18), lozzi - M. Radovič 1:2 (18:21, 21:18, 13:21), Bosi - Simoneta 2:1 (18:21, 21:16, 21:14), Conte - K. Milič 2:1 (21:16, 15:21, 21:16), Bosi - M. Radovič 2:0 (21:12, 21:16), lozzi - K. Milič 2:1 (21:18, 17:21, 21:13). (Bis)
Ostala izida 5. kola (skupina B); Adriatica Libertas S. Elpidio - Azzurra Gorica 3:5; Karneid Bočen - S.S. Giovanni XXIII 3:5. Ora je počivala, ker bi se morala srečati z ekipo Campomaggiore A iz Terni-ja, ki je prejšnje kolo izstopila iz prvenstva.
Lestvica: S.S. Giovanni XXIII Temi, Kras Corium Zgonik 6, Latina, Karneid Bočen in Azzurra Gorica 4, Adriatica Libertas, S. Elpidio in Auer Ora Platter Bočen 2 (Libertas in Karneid sta odigrala vsa kola, Latina in Terni imata po dve
neodigrani koli, vse ostale ekipe po eno neodigrano kolo).
MOŠKA B-1 LIGA
Po dveh porazih je moška ekipa Krasa povsem zasluženo premagala Canottieri Lecco (5:0). Izid vsekakor ne priča o kakovosti nasprotnikove postave, ki je bila domačinom enakovredna v vseh posameznih srečanjih, le da so se Krasovi fantje krasno odrezali pred lastno publiko. Zlasti je navdušil Marjan Milič, ki je premagal najboljšega nasprotnikovega igralca Captinija in s tem osvojil svojo prvo zmago v prvenstvu. Naj povemo, da se je Captini na zadnjem kvalifikacijskem turnirju tretjekategornikov v Fos-sanu (naši so istočasno nastopali v Vastu) uvrstil v polfinale. Triumf tretjega moža Krasa je bil zato tem večji. Tudi Braccio-ni ni bil prav prijeten gost v Zgoniku (v Fossanu se je uvrstil med osmerico najboljših), vendar sta ga krasovca Igor Milič v prvi tekmi in Mersi v zadnjem srečanju spravila na kolena. Slednja sta k »čisti« zmagi Krasa prispevala po dve točki.
Dve koli pred koncem prvega dela prvenstva zaseda Kras odlično tretje mesto, saj ostaja cilj novinca v ligi obstanek v tem visokem prvenstvu, kar krasovim fantom odlično uspeva. V naslednjem kolu bi se morali krasovci spoprijeti z Esedra Collegno, vendar bo potrebna še prej potrditev, kajti tekma 5. kola med Esedro in Varesejem ni bila odigrana iz nam še neznanih vzrokov.
KRAS - CANOTTIERI LECCO 5:0
I. Milič - Braccioni 2:0 (21:10, 21:12), M. Milič - Captini 2:1 (17:21, 21:17, 21:17), Mersi - Martini 2:0 (21:17, 21:19), I. Milič -Captini 2:0 (21:13, 21:12), Mersi - Braccioni 2:1 (21:15, 19:21, 21:5)
Ostala izida 5. kola (skupina A); POng. Basso Piave S. Dona - Gallarate 5:1; PTK Marling/Raiffeisen - Milano 0:5.
Lestvica; IT Milano, Pong. Basso Piave S. Dona 10, Kras Zgonik 6, Esedra Collegno in Marling/Raiffeisen 4, Robur et Fides Varese in Canottieri Lecco 2, Gallarate brez točk.
ŽENSKA C LIGA
Mladi Krasovi igralki Erika Radovič in Vanja Milič (12 in 10 let) sta slavili zma-
go nad ekipo Giovanni Massi iz Casalec-chia (Bologna), ki jo sestavljajo same se-niorke (Norca, Zannoni in Nepotti). Mo)0 Kraševe postave v tej ligi je nabiranj6 izkušenj mlajših igralk. Čeprav Šercerje' vi varovanki nimata le-teh ali zelo mal0' pa sta povsem zaustavili nasprotnici, še zlasti v igri dvojic, kjer sta se izkazali kot zelo uigran par.
Z novim parom točk je mlada Krasova ekipa sedaj na drugem mestu začasne lestvice. V 4. kolu bo Kras gostoval prl Cassa Rurale Villazzano, ki je doslej p°' žel le eno zmago.
KRAS - POLISP. G. MASSI	5:0
V Milič - Norca 2:0 (21:16, 21:10), E-Radovič - Zannoni 2:0 (21:16, 21:15), dvoji' ce 2:0 (21:3, 2r:7), V. Milič - Zannoni 2:1 (21:16, 17:21, 21:19), E. Radovič - Norca 2:0 (21:16, 21:17).
Ostala izida 3. kola (skupina B); Chi-adino Trst - Cassa Rurale Villazzano 3:2: Libertas Treviso - Recoaro-Agostini Bočen 0:5.
Lestvica: Recoaro-Agostini Bočen 0, Kras Zgonik in Chiadino Trst 4, Cassa Rurale Villazzano in G. Massi CasaleC' chio 2, Libertas Treviso brez točk.
ŽENSKA PROMOCIJSKA LIGA
Kljub visokemu porazu Krasove mlad6 ekipe proti nasprotnicam iz Vidma (0:5)' pa je Nataši Grom in Ivani Stubelj manjkalo le sproščenosti, da bi prišli do zmage v deželni ligi. Izkušenosti in taktič; nesti Gambinijeve seveda ne bi moS'1 preseči, z nekaj manj strahu pa bi obe krasovki zmogli premagati drugo na' sprotnico, Fiorittovo. Začetek je za p05?' mezne igralke zmeraj težak, v slogi Pa Je moč in tako sta Nataša in Ivana v dvoji' cah slavili »majhno« zmago - osvojili sta set, tretji jima je ušel le za las.
KRAS - RANGERS VIDEM	0:5
Grom - Gambini 0:2 (7:21, 14:21), Stubelj - Fioritto 0:2 (16:21, 12:21), dvojice 1:2 (16:21, 21:7, 20:22), Stubelj - Gambini 0:2 (12:21, 12:21), Grom - Fioritto 0:2 (13:21-12:21).
Ostali izid 2. kola (skupina B); CMM
Trst - S. Giovanni Pordenon 5:0.
Lestvica: CMM Trst 4, Rangers S. R°6' co Videm in S. Giovanni Pordenon 2, Kras Zgonik brez točk. (jj)
Uspešni Borovi atleti
Letos mnogo dobrih znamk
Borovi naraščajniki so prejšnjo nede-Zakr	tekmi leta na najboljšinačin
“ključih izredno uspešno atletsko
no. v
nedeljo zjutraj so po izredno nape-
. ‘»cueiju
m dvoboju z vrstniki ACT osvojili dru-8° mesto v štafeti 4x400 m in obenem dosegli dober čas 3'50"09. Tekmova-Je je bilo na atletskem štadionu na Ko-°nji, ki je bil končno po večmesečnem “Prtju spet predan atletskim društvom. Borovi atleti so se tudi dobro izkazali zadnjih tekmovanjih, ki so se odvijali glavnem na atletskem štadionu na Roj-“n v Gorici. Postavili so mnogo novih sebnih rekordov. Naj jih naštejemo. An-®tej Gelfi je pretekel 200 m v 24' 04 in Benem skočil v daljino 5,62 m. Njegov fat Federico Gelfi je preskočil letvico p'' cm v skoku v višino. Obenem sta “no Pillan in Marko Sestan pretekla ZUO m v 25..05 oz 25..02 Nezanimivejši ekorti je p0Stavil prav Marko Sestan na .0 m, kjer je zasedel 1. mesto z odličnim Casom 54"05.
^si ti rezultati dokazujejo, da je atlet-ka sekcija Bora ubrala pravilno pot in BBenem lahko gleda s precejšnjim opti-“"zrnom na bodoči razvoj naše zamejske
atletike.
obvestila * v
jadralnki klub čupa
vabi člane in prijatelje na predavanje ?°vinarja JOŽETA MUŠIČA na temo BAM Z JADRNICO PREKO VSEH oceanov SVETA. Predavanje bo v sobo-lo' 16. t.m., ob 20. uri na društevenem Sedežu v Sesljanu. Vabljeni!
SK DEVIN - ŠD SOKOL Prireja 16., 17. in 18. t.m. v dvorani L gruden v Nabrežini 89 (v neposredni Nžini Trga sv. Roka) tradicionalni se-nove in rabljene smučarske opre-
KOTALKARSKA SEKCIJA ŠD POLET obvešča, da se nadaljujejo vpisova-B)® za kotalkarski tečaj. Interesenti naj s® javijo na kotalkališču ŠD Polet vsak “an od 17.00 do 20.00 (tel. 211758).
naše košarkarske ekipe v mladinskih prvenstvih
DEŽELNI MLADINCI
KONTOVEL- SGTBULL
95:71 (48:34)
KONTOVEL: Budin 9 (1:1), Rebula 14 (2:2), Gulič 2, Milič 9 (1:1), Ban 2, Vodopivec 6, Turk 15 (1:2), Pavlica 7 (1:1), Gregori 2, Hmeljak 8, Daneu 21 (1:1).
Na dan svetega Martina so se Kontovelovi košarkarji spoprijeli s starimi znanci Ginnastice Triesti-ne in prepričljivo zmagali. Začetek sicer ni bil najbolj uspešen. Po vsej verjetnosti so Mednovi varovanci že mislili na vaško šagro, tako da jim je nasprotnik zlahka uhajal na koš.
Proti koncu prvega polčasa pa so naši vendarle izboljšali obrambo ter se z nekaterimi protinapadi odločno odlepili od nasprotnika, kateremu ni večuspelo nadoknaditi zamujenega. Razlika je v drugem polčasu vrtoglavo naraščala ter se večkrat približala 30 točkam. Vsi so se lahko vpisali med strelce in to je storil tudi Gregori, ki je po daljšem obdobju ponovno stopil na igrišče. (Andrej Pavlica)
DOM - ARTE	75:70 (32:37)
DOM: Primožič 3, Mauro 2, Am-brosi 19, Silič 9, Zavadlav 14, Pe-čanac 18, Covi, Spacal 11.
PON: Pečanac (40). ON: Dom 14, Arte 29. 3 TOČKE: Spacal 1.
Domovi mladinci so po nerodnem spodrsljaju v prejšnjem kolu v Tržiču tokrat zasluženo odpravili na domačih tleh močno peterko Arteja. Belo-rdeči so solidno zaigrali tako v obrambi, kjer so lepo zapirali obrambni prostor, kot tudi v napadu, kjer sta bila zlasti Am-brosi in Pečanac nerešljiva uganka za nemočne nasprotnike. To je bila že tretja zmaga v letošjem prvenstvu, saj so naši fantje okusili grenkobo poraza le enkrat, (mar)
BOR RADENSKA A -
RICREATORI 66:73 (35:44)
BOR RADENSKA A: Debeljuh 28 (5:11), Bajc 20 (1:4), Barini 9 (1:4), Starc 6 (0:2), Rudež 2 (0:1), Umer 1 (1:2), Schiulaz.
3 TOČKE: Debeljuh 1, Bajc 1.
Tudi po 3. kolu so belo-zeleni ostali praznih rok. Borova okrnjena postava - Simonič, Doles in Pressel poškodovani, Pregare pa služi vojaški rok -, je še kar dobro začela, kljub temu, da jo je trener Sancin vodil od zapisnikarske mize, ker pač ni bilo prisotnih zapisnikarjev ali pa drugih usposobljenih ljudi. Nato so gostje s trojkami prešli v vodstvo na polovici prvega polčasa in ob odmoru imeli 9 točk prednosti.
V drugem delu srečanja so gostje povečali prednost do 19 točk (54:35). Našim se je uspelo nevarno približati nasprotnikom le v končnici, toda preveliko zgrešenil metov je bilo za naše usodno, vseskozi pa so zgrešili preveč prostih metov.	(u A.)
NARAŠČAJNIKI
STELLA AZZURRA - SOKOL
26:127 (16:64)
SOKOL: Šuligoj 8, Klabjan 10, Švara 2, Pro 6, Gobbo 20, Cah 4, Kocjančič 2, Pintarelli 10, Franco 4, Koren 15, Taučer 30, Malalan 16.
Sokolove! so spet visoko zmagali, saj so imeli za nasprotnike mlade in neizkušene igralce Stelle Azzurre. Kljub visoki zmagi pa so naši pokazali še vedno običajne napake, to je pomanjkanje volje do zmage in delovne navade.
Že v soboto bo Sokol igral doma proti Don Boscu, ki sodi v ožji krog favoritov za končno zmago. Doslej so imeli sokolovci »lahke« nasprotnike in v soboto bomo imeli realno sliko o moči naših fantov. (A. Vremec)
S šahovskega prvenstva
V soboto so v Trstu odigrali prva tri kola 9. zamejskega šahovskega prvenstva ZSŠDi veljavnega za 5. memorial Zlatka Jelinčiča (foto Mario Magajna). Trenutno vodi mojster Filipovič, prvenstvo pa se bo nadaljevalo to soboto
Na balinarskem turnirju pri Briščkih
Gaja prijetno presenetila
Prejšnji konec tedna je bil v Domu pristaniških delavcev balinarski turnir ob 10-letnici zgraditve večnamenskega športnega objekta pri Briščkih. Zgoniš-kemu Krasu Elio je kar organizator sam onemogočil nastop. Balinarski odsek Portualeja si je prizadeval, da bi s pomočjo slovenskega predstavnika, ki je bil obenem ob tej priliki celo vključen v organizacijski odbor, vse potekalo v čim lepšem redu. Sobotni dogodek, o katerem bo v naših balinarskih krogih še veliko govora, pa je popolnoma skvaril tekmovanje in sprožil val ogorčenj. Ker so bili vsi štirje predstavniki Krasa včlanjeni v balinarski zvezi pri tujih društvih, je njen predsednik dva tedna pred pričetkom tekmovanja predlagal organizatorju, da bi bilo edino nastopajoče društvo zgoniške občine, na kateri je balinišče, to je Kras, izjema. O tem vprašanju se do dneva Krasovega nastopa, to se pravi v soboto, ni več podrobno razpravljalo, iz česar smo lahko sklepali, da je
organizator Krasov predlog sprejel. Ko pa se je Krasova četverka pripravljala za nastop, je iz ust domačinov, ki so se znašli v isti tekmovalni skupini kot kra-sovci, kot strela z jasnega prišla novica, da krasovci ne smejo nastopiti z več kot teden prej najavljeno postavo, ki je že neštetokrat branila društvene barve na raznih turnirjih na obeh straneh meje.
Organizator se je na nespodoben način znesel le nad krasovce, čeprav smo med nastopajočimi zasledili celo primer do potankosti enak Kraševemu, ekipe, ki se je celo uvrstila med prvo četverico. O omenjeni kršitvi pravilnika pa ni bilo izrečene niti besedice. Kar se tiče tekmovalnega dela pa je za največje presenečenje poskrbela Gaja (Ivan Kalc, Ladi Milkovič, Darjo Kalc in Nino Nesich), ki je v kvalifikacijah gladko izločila enega izmed favoritov, San Giovanni, in je na koncu pristala na odličnem 3. mestu.
(Z. S.)
naši nogometaši v mladinskih ligah - naši nogometaši v mladinskih ligah - naši nogometaši v mladinskih ligah \
UNDER 18
IZIDI: Olimpia - SM Sistiana 2;2; Edile Ad. - Fincantieri 3:2; Pie-^'s - Chiarbola 3:0; Muggesana -Staranzano 1:0; S. Andrea - Pri-{Borje 1:0; Domio - Breg 2:2; Mon-tebello - Opicina 1:4.
LESTVICA: Staranzano, Pieris 9; "lontebello, Fincantieri 8; Domio, Muggesana, BREG, Olimpia, Opi-ciha, Edile 7; Chiarbola, S. Andrea 4: PRIMORJE 3; SM Sistiana 1.
NARAŠČAJNIKI
2AULE - PRIMORJE 2:1 (2:0)
STRELEC: Husu
PRIMORJE: Emili, Čok, Pacor, Lidštin, Gherbassi, Digovich, Pastili, Zangari, Zampolli, Husu, Os-Ifouška, Chiacchi, Ferfoglia, Mer-cUrio.
Nesrečna tekma naših. Že po Pstih minutah so gostitelji prešli v ''°dstvo po nesrečni podaji Gher-Passija vraterju. Naši so se zmedli ln le drog jih je rešil. Po tem do-9°dku so »rdeče-rumeni« le reagirali in igra je postala izenačena, Prež večjih priložnosti. Vendar so K 30. min. domačini srečno podvo-Pli s pomočjo vetra.
V drugem delu z burjo za hrb-tem so naši igrali stalno v polovici Potnačinov, saj so slednji le dvakrat prišli do strela, vendar vsaki Bapad naših se je zaključil nesreč-a°. Vratar gostiteljev je rešil vse aiogoče. Ne prosti strel Digovicha ne spretni zaključek Husuja ga ni Premagal. Dve minuti pred izte-k°m so naši le prišli do gola z Hu-?ujem, ki je zadel z lepim strelom. Pohvalo zaslužita še posebno Di-SJovich ter požrtvovlani Pacor.
(Maxi)
°LIMPIA - ZARJA	6:1
ZARJA: Liuzzi, Ražem, Kralj, ^r9ič, Vremec, Cocevari, Passani-C, Dilicai Gregori, denich, Moreu. (Bellafontana, Kozman).
Se pri izidu 0:0 so zarjani zadeli Pr°g. nato pa so prav na koncu Prvega dela igre prejeli dva gola.
0 Jih je demoraliziralo, saj so jih ^^četku drugega polčasa takoj °bili še tri, in tekme je bilo seve-a konec. Čeprav je bila zmaga °mačinov zaslužena, je bila vsee-0 kazen preostra za domačine. IZIDI: Don Bosco - Domio 0:4; L,°rtitudo - CGS 0:4; S. Giovanni -ampanelle 7:0; Servola - Monte-eHo 4:3; Portuale - S. Andrea 2:1;
Zaule - Primorje 2:1; Olimpia -Zarja 2:1. Počitek: Opicina.
LESTVICA: CGS 14; Portuale 13; Olimpia 10; Fortitudo 9; Domio, ZARJA 8; San Giovanni 7; Opicina, Zaule 6; Don Bosco, San-t’Andrea 4; Servola, Campanelle 3; PRIMORJE 2; Montebello 1.
NAJMLAJŠI
PRIMORJE - SAN CANZIAN
2:3 (2:1)
STRELCA: Balbi in Emili.
PRIMORJE: Husu' Milič, Lovrečič, Ražman, Braini, Sardoč, Emili, Švara, Balbi, Kuk, Lukša, Kafol, Turk, Velikonja.
Takoj na začetku so gostje imeli lepo priložnost, a so v protinapadu naši prešli v vodstvo po zaslugi Balbija, ki je z volejem presenetil vratarja. Vendar je že v 5. min. sodnik storil prvo krivico. Dosodil je namreč neverjetno 11-m po lepem posegu Husuja, ki je prestregel podajo napadalca. Ob koncu polčasa terenska premoč naših je bila poplačana. Emili je spretno realiziral.
Drugi del se je začel z remijem gostov. Tri minute pred koncem je prišlo do druge krivice. Švara je preusmeril žogo proti lastni mreži, vendar je žogo Husu spretno prestregel. Sodnik je neverjetno dosodil zadetek. (Maxi)
IZIDI: Gradese - S. Marco 0:3; Turriaco - Staranzano 1:3; Primorje - S. Canzian 2:3; S. Sergio -Ronchi 0:1; S. Polo - Isonzo 2:4; Pieris - S. Michele 6:2.
LESTVICA: Staranzano 13; S. Canzian, Ronchi 12; S. Sergio, Real Isonzo 10; S. Marco 9; Pieris 8; PRIMORJE 7; S. Michele 7; Gradese 3; S. Polo 2; Turriaco 1.
ZAČETNIKI
PORTUALE -
ZARJA ADRIAIMPEX 0:2 (0:0)
STRELCA ZA ZARJO: Jan Gregori, Sancin.
ZARJA ADRIAIMPEK: Damjan Gregori, Jan Gregori, Martini, lozza, Lorenzi, Tence, Zornada, Kariš, Bajc (Sancin), Križmančič (D. Gregori), Čurman, Sossi, Ris-mondo, Sik.
Lep podvig Zarje Adriaimpex na Proseku! Tako bi lahko ocenili nedeljsko tekmo proti favoriziranemu Portualeju. Naši so bili v vseh elementih igre za razred boljši nasprotnik, tako fizično kot tehnično. Trener Žeželj je tako
razporedil igralce, da niso grešili ničesar. Obramba je bila solidna, tako da ni vratar niti enkrat posredoval. Sredina igrišča je prevladovala nad nasprotniki, tako da so bili napadalci razigrani. Ustvarili so si vrsto stoodstotnih priložnosti za gol, sodnik pa jim je proti koncu polčasa spregledal očitno 11-metrovko. Nato so za-streljali 11-metrovko ter zabili dva lepa gola.
Naši so se takoj otresli začetne treme in prevzeli pobudo v svoje roke. Najprej jim je sodnik, kot rečeno, spregledal 11-metrovko, v nadaljevanju pa jim jo je dosodil. Karišev strel je vratar lepo ubranil. Naši niso obupali in za presenečenje je poskrbel Jan Gregori, ki je lepo preigral dva branilca in izven kazenskega prostora močno streljal v vrata in premagal domačega vratarja. To je domače potrlo. Reakcije skoraj ni bilo ter proti koncu tekme je Sancin po hitri kombinaciji podvojil in tekme je bilo konec. S to zmago so se zarjani povzpeli visoko na lestvici, kar nikakor ni naključno, (d.gr.)
FULGOR - PRIMORJE 0:2 (0:2)
STRELEC: Šemec (2)
PRIMORJE: Bergagna, Blažina (Lukša), Gruden (Budin), Bukavec, Miliani, Ostrouška, Pertot, Šušteršič, Šemec, M. Marjan, Škrlj.
V nedeljski tekmi, ki so jo naši zmagali z lahkoto, je bila opaziti utrujenost. Sicer so »rdeče-rumeni« začeli poletavno in se izkazali,
ter zaključili tekmo z dvema zadetkoma v prvih desetih minutah. Ža tem je ritem padel in igra je postala nezanimiva. Pohvalo zaslužita, Marjan Milič poleg bom-berja Šemca. (Maxi)
IZIDI: Fortitudo - Montebello 6:0; Ponziana - Costalunga 1:2; Portuale - Zarja 0:2; Fulgor - Primorje 0:2; S.Luigi - Don Bosco 6:0; Triestina B - Muggesana 2:0.
LESTVICA: Fortitudo 10; Triestina B, ZARJA 8; Portuale, PRIMORJE, S.Luigi 7; Ponziana 4; Fulgor, Costalunga 3; Montebello 2; Muggesana 1; Don Bosco 0.
PRIJATELJSKA TEKMA
PRIMORJE -
SLOVAN LJUBLJANA 2:3 (2:1)
Strelec: Šemec (2).
PRIMORJE: Bergagna (Gruden), Blažina (A. Milič), Lovrečič (Spi-nazzola), Miliani, Bukavec,,Braini (Ostrouška), Emili (Budin), Šušteršič, Šemec, M. Milič, Škrlj.
Pester konec tedna za naše mlade predstavnike. V soboto so naši odigrali prijateljsko tekmo s Slovanom iz Ljubljane. Moštvi sta zaigrali na zelo visokem novoju, ki ga ni zaslediti pogosto v tej kategoriji. Za naše oarve sta se odlično odrezala Šušteršič ter bomber Šemec, za katerega je bil ta vikend res uspešen.
CICIBANI
SKUPINA A
MONTEBELLO - PRIMORJE 0:2
STRELEC: Pahor (2).	,
PRIMORJE: Hrovatin, Cernjava, Gabrovec, Batti, Babudri, Pahor,
Košuta, Škabar, Flego, Švara, Guštin, Kapun.
Tekma je bila lepa, Primorje pa je zasluženo zmagalo predsem po zaslugi razigranega napadalca Pahorja. Primorje je hitro povedlo, nato pa se je v glavnem branilo in večkrat sprožilo svoje hitre protinapade. Eden od teh je bil uspešen in gladka zmaga je bila tu.
IZIDI: Roianese - Costalunga 2:0; Montebello - Primorje 0:2; Triestina - Don Bosco 3:0; Altura -CGS 5:2. Počitek: Portuale.
LESTVICA: Roianese, Triestina 8; PRIMORJE 5; Altura, Costalunga 4; Portuale 2; Montebello 1; Don Bosco, CGS 0.
SKUPINA C
OPICINA - BOR FARGO 0:2 (0:1)
BOR FARGO: Jaš Gregori, Berce, Grgič, Longo, Primosi, Tolenti-no, Carli, Umari.
STRELEC ZA BOR: Primosi (2).
"Plavi" so tudi proti Opicini zaigrali borbeno in zmagali. Junak tekme je bil Primosi, ki je dal oba gola in to enega takoj na začetku tekme. Opicina ni skoraj nikoli resno ogrožala vrata solidnega vratarja borovcev, tako da je bila zmaga vsekakor zaslužena. Naši so bili lepo razporejeni na igrišču in skoraj vso tekmo prevladovali, tako da je trenutno drugo mesto na lestvici popolnoma upravičeno.
(d. gr.)
IZIDI: Muggesana - Fani A 2:1; S. Vito - Fortitudo 0:6; Opicina -Bor 0:2; Esperia SG - Fulgor 4:0.
LESTVICA: Esperia SG 8; BOR, Fortitudo, Muggesana 6; Fulgor, Fani A 3; S. Vito, Opicina 0.
MLAJŠI CICIBANI
BOR FARGO - CAMPANELLE 3:4
BOR: Strain, Gurman, Štokelj, Grgič, Martini, Zornada, Križmančič, Tul, Sedmak, Cauter.
Tekma je bila zelo lepa in zanimiva, predvsem pa izenačena. Bor je sicer povedel z dvema goloma razlike, vendar pa jih je naspor-tnik dohitel in nato prehitel.
IZIDI: S.Luigi - Triestina A 0:9; Bor - Campanelle 3:4; Roianese B-S. Giovanni A 2:7.
LESTVICA: Triestina A 8; S. Giovanni A 6; Bor, Campanelle 4; S. Luigi, Roianese B 0.
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v Sloveniji številka 15 SLT dnevna; mesečna naročnina 300 SLT.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za Slovenijo: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
sreda, 13. novembra 1991
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559	_..18
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/77Z*'
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
Čedad - ut. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Za motoriste kmalu strožji cestni predpisi
RIM — Lastnike vseh vrst koles z motorjem čakajo nekoliko hujši časi. Parlament prav te dni razpravlja o novih cestno prometnih predpisih, ki vsebujejo visoke globe za razne prekrške. Denarne kazni bodo kar precej zasoljene, saj bodo nihale od najmanj trideset do največ 200 tisoč lir.
Člen 170 je izrecno namenjen armadi lastnikov oziroma voznikov mopedov in težkih motorjev, ki se bodo morali po novem naučiti pravilne drže na vozilu in pravilnega prevažanja morebitne prtljage. Kršitelji pravil, na primer tisti, ki se gredo akrobate po mestnih ulicah, bodo kaznovani z najvišjo globo. Člen 171 pa navaja vsa pravila v zvezi z varnostno čelado, ki mora biti vselej pravilno pripeta. Druga bistvena novost pravilnika pa se nanaša na kolesa z motorjem, ki bodo morala odslej imeti razpoznavni znak, preko katerega bo mogoče priti do lastnika, poleg tega pa bo lastnik - dolžan pokazati tehnično spričevalo, da je motorno kolo originalno in da odgovarja evropskim pravilom o motorizaciji. Uradne razpoznavne znake bo izdelala država.
Pietro Pacciani, ki je že pet let v zaporu zaradi posilstva, je tudi tokrat molčal
Domnevna »pošast iz Firenc« spet pred sodniki zaradi posesti orožja
FIRENCE — Položaj Pietra Paccianija (na sliki AP), v katerem nekateri vidijo doslej neznano pošast iz Firenc, se vse bolj zapleta. Moški, ki je star 66 let in ima za seboj burno čustveno življenje, je od leta 1987 v zaporu pod obtožbo posilstva lastnih hčerk.
V njegovem bivališču v okolici Firenc so preiskovalci pred časom našli nekaj sicer neuporabnega orožja, med drugim ostanek topovskega izstrelka, v katerem je Pacciani gojil cvetice, zato so ga prijavil1 sodstvu zaradi nedovoljene posesti orožja. V hiši je bilo tudi precej indicov, ki pričajo, da je moški še do pred kratkim hranil in se posluževal lovske puške, 0 kateri pa ni več nobenega sledu. Proces bo danes, že po včerajšnjem preliminarnem zaslišanju pa je tega enigmatičnega človeka pričakala prava množica novinarjev in radovednežev. Pacciani tudi v tem primeru ni hotel odgovarjati na sodnikova vprašanja 111 verjetno se bo tudi danes držal tega pravila. Njegov zagovornik namreč trdi, da mu delajo sodniki zlasti pa tisk veliko krivico s tem, da ga primerjajo s pošastjo, o kateri nihče ničesar ne ve.
Afganistanski mudžahedini pri Pankinu
MOSKVA - Prvič po sovjet-sko-afganistanski vojni je delegacija afganistanskih gverilcev, ki jo je vodil zmerni fundamentalist Burhanudin Rabani, obiskala Moskvo. Afganistance je sprejel sovjetski zunanji minister Pankin, ki pa o obisku ni dal nobene uradne izjave. Zgovornejši so bili gostje, ki so dejali, da so bili pogovori »zanimivi« in da je Pankin obsodil sovjetsko invazijo v Afganistanu. Rabani je prevzel funkcije zunanjega ministra v začasni vladi sedmih sunitskih strank s sedežem v Pakistanu. Afganistanski gverilci zahtevajo odstop predsednika Nadžibulaha in novo vlado.
Egiptovski diplomat Ghali prvi kandidat za De Cuellarjevega naslednika v OZN
NEW YORK V Stekleni palači OZN na East Riverju v New Yorku se še vedno niso odločili, kdo naj bi bil kandidat za De Cuellarjevega naslednika na mestu generalnega sekretarja OZN. Na seznamu je 14 diplomatov, pri OZN pa bi radi določili enega samega kandidata. Zato je varnostni svet, ki po statutu predlaga edinega kandidata generalni skupščini, včeraj že tretjič glasoval o kandidatih. Kot na prejšnjih dveh se tudi tokrat položaj ni bistveno spremenil. Bivši egiptovski zunanji minister Butros Ghali je z 11 glasovi prvi med 8 afriškimi kandidati, med 3 zahodnimi diplomati pa je s 5 glasovi v ospred-
ju Nizozemec Hans van den Broek.
Petnajst članov varnostnega sveta je včeraj ponoči ponovno glasovalo. Tokrat pa so imeli predstavniki petih stalnih čalanic - ZDA, SZ, Francije, Velike Britanije in Kitajske - glasovnice drugačne barve, s katerimi so lahko z negativnim glasom zmanjšali število kandidatov. Da bi lahko enega izmed kandidatov predlagal generalni skupščini v izvolitev, mora biti odločitev v varnostnem svetu soglasna.
Na sliki APO: največ možnosti za De Cuellarjevega naslednika na mestu generalnega tajnika ima za zdaj bivši egiptovski zunanji minister Butros Ghalli.
Haitska vlada proti vrnitvi Aristidea
PORT AU PRINCE — V ponedeljek je v haitsko prestolnico pri" spela delegacija Organizacij6 ameriških držav OAD, da bi se dogovorila za vrnitev Aristidea, ki so ga odstavili po vojaškem udaru-Že na prvem srečanju s haitskin1 premierjem Honoratom pa je naletela na ovire, saj je Honorat dal jasno vedeti, da na Haitiju nasprotujejo vrnitvi bivšega predsednika, ki naj bi večkrat kršil ustavo, kar je po Honoratovih besedah tudi privedlo do vojaškega udara-Na otoku pa se nadaljujejo vojaške akcije proti manifestantom, ki tudi zahtevajo povratek Jean Baptiste Aristidea.
Nasedlim kitom grozi smrt
Več kot 200 kitov je včeraj nasedlo pri Sandy Capeu na zahodni tanzanijski obali. Precej od njih jih je že poginilo, negotova pa je usoda tudi ostalih kitov, saj je kraj kjer so nasedli nedostopen in je zato človeška pomoč nemogoča -	(Telefoto AP)
BTP
BUONI DEL TESORO POLIENNALI S SEDEMLETNO ZAPADLOSTJO
■ BTP so obveznice s koriščenjem 18. septembra 1991 in zapadlostjo 18. septembra 1998.
■ Obveznice dajejo letno šestmesečnih obrokih.
12% bruto obresti izplačljive v dveh posticipiranih
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 13. novembra.
■	Osnovna emisijska cena znaša 94,95% nominalne vrednosti; zato je minimalna cena za sodelovanje na dražbi 95%.
■	Glede na ceno, s katero bodo obveznice prodane, se resnična donosnost spreminja: glede na minimalno vrednost (95%), je maksimalna letna donosnost 13,54% bruto in 11,83% neto.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice BTP se koristijo s 18. septembrom: ob vplačilu (18. novembra) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir.
■	Naknadne informacije nudijo banke.
MAKSIMALNI LETNI NETO DONOS:
11,83 %