““"TRGOVSKI LIST““ Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za /i leta 00 Din, za ‘/j leta 45 Din, mesečno 15 Din; za lno- ne vračamo. — Račun prt eemstvo: 210 Din. — Pia- 'L m m *_ m ■ ■ ■ w _ P°st- hranilnici v Ljubljani ča in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industrijo. obrt m denarništvo 6t. 11.953. — Tel. St. 25-52. Uredništvo in upravniStvt Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov Izhaja Ljubljana, sobota 19. septembra 1936 Cena 1*50 In naša gospodarska centrala ? Kakor je izjavil češkoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža začne dne 1. oktobra na Češkoslovaškem delovali »Centre eco-nomique«, gospodarska centrala, ki jo bodo ustanovile vse češkoslovaške industrije in podjetja, ki nameravajo bodisi s kapitalom bodisi s svojilni proizvodi delovati v Jugoslaviji in Romuniji. Nastanek te gospodarske centrale je naravna posledica sistematičnega prodiranja Nemčije na balkanski trg in zato uveljavljanja nemške industrije na tein trgu na škodo češkoslovaške. Toda češkoslovaška industrija je kvalitativno na prav tako visoki stopnji ko nemška, more pa tudi nuditi enako ugodne pogoje in zaostajala je za njo le v slabši organiziranosti. Z ustanovitvijo gospodarske centrale naj bo tudi ta napaka odpravljena. Češkoslovaška industrija je neprimerno bolje organizirana ko naša in vendar čuti češkoslovaška industrija potrebo, da se posebej organizira za prodiranje na naš in romunski trg. Ali pa iz tega ne sledi tudi z vso jasnostjo dolžnost, da tudi mi svoje gospodarstvo organiziramo, ali ne nastaja iz tega zgovoren dokaz, da moramo tudi mi imeti svojo gospodarsko centralo? Ta je nam tem bolj potrebna, ker so doslej izkušnje še vsako leto dokazale, da izgubljamo deset in desetmilijonske vrednosti, ker je naš izvoz popolnoma neorganiziran. In danes, ko se hvalimo, da imamo rekordno dobro žetev, je tem bolj potrebno, da je naš izvoz organiziran, da ne bomo zopet doživeli velikanskih izgub, ker bomo nekatere trge preobremenili s svojim blagom, na druge pa nič poslali. Češkoslovaška gospodarska centrala ima namen poglobiti gospodarske stike med državami Male antante. Tudi mi imamo interes, da se ti stiki poglobe, in sicer na način, ki bo za oba dela ugoden, tako za nas ko za Čehoslova-ke. To pa je zopet dosegljivo le na ta način, da imamo tudi mi centralo, ki bo vso našo zunanjo Itrgovino dirigirala in ki bo skrbela, da se bosta uvoz ko izvoz igibala v pravili mejah. Takoj rno-|ra nastati neenako razmerje, če (deluje samo na eni strani gospodarska centrala in če se bo druga Istran pri tem odrezala slabše. In to se bo nam zgodilo, če nimamo tudi mi gospodarske centrale, a ito le po naši lastni krivdi. Seveda pa nam more biti v korist le pravilno organizirana go-jspodarska centrala. Prvi nauk, kako mora biti ta centrala organizirana, so nam Čehoslovaki tudi že pokazali. Centrala mora biti absolutno nebirokratična, tvoriti jo morajo le interesirana podjetja, ne pa birokrati. Naš stari recept, da tvorijo vse komisije, vse odbore le odposlanci ministrstev, torej v tem oziru ne drži in je čisto neuporaben. Gospodarsko centralo morajo tvoriti le praktični gospodarski ljudje, ki tudi nosijo ves riziko zunanje trgovine. V direktni zvezi s to osnovno zahtevo pa je druga enako temeljna zahteva, da mora biti gospodarska centrala absolutno prosta našega običajnega centralizma. V naši zunanji trgovini mo- rajo sodelovati vse pokrajine v državi, zato tudi ne gre, da Beograd razdeljuje vse kontingente, temveč jih mora razdeljevati v resnici vsedržavna gospodarska centrala, sestavljena od gospodarskih ljudi iz vse države. To zahtevo moramo tem bolj odločno poudariti, ker so bile dose-daj v gospodarskem svetu M .d e antante nekatere pokrajine silno malo zastopane ali pa sploh niso bile. Tako neenako zastopanje po- meni silno zapostavljanje nekaterih pokrajin, ki ga ni mogoče več trpeti, še manj prenašati. Pa tudi praktični razlogi zahtevajo, da so v gospodarski centrali vse pokrajine enakomerno zastopane, ker samo v lem primeru bomo imeli res jasen pregled vsega tega, kar moremo izvažati in kar moremo uvažati, ne da bi lastni proizvodnji škodovali. Gospodarska centrala je za nas pogoj uspešne zunanje trgovine in zato jo moramo ustanoviti, a tudi s ciljem, da postane jedro našega bodočega gospodarskega sveta, ki ga potrebujemo vsak dan bolj, čim bolj z njim odlašamo. Ko vsi narodi izpopolnjujejo svojo organiziranost, ne smemo mi trpeti še naprej svoje desorgani-ziranosti, razen če sploh nočemo priti do blagostanja. To pa vendar ne more biti naša namera in zato se naj gospodarska centrala ustanovi tudi pri nas! Ali naj tudi trgov Potreben opomin na vse strani V zadnjem času se opaža okrepljena borba delavcev in nameščencev za zboljšanje svojih pogojev življenja. Zahtevajo višje mezde in plače, boljše delovne pogoje, skrajšanje delovnega časa, zboljšanje socialnega zavarovanja, ustanavljanje pokojninskih fondov tudi na prisilen način itd. če ne morejo teh svojih zahtev doseči s pogajanji, se poslužijo stavk, brez ozira na posledice, ki nastanejo s tem za druge. V Zagrebu so celo stavkali cestni pometači ter s tem pokazali vsemu Zagrebu, da niso smeti, temveč ljudje iz krvi in mesa, ki tudi imajo svoje potrebe in da so tudi oni družbi potrebni. V resnici pa je postalo zunanje lice Zagreba zaradi njih stavke tako umazano, povsod se je širil duh gnilobe, da je imela njih stavka tudi uspeh. Vsi zahtevajo svoje pravice! Kaj pa vidimo pri trgovcih? Nič, in še enkrat nič. S prekrižanimi rokami stoje in se ne ganejo. Sklicujejo sicer sestanke, toda na te prihaja mesto na stotine, le nekaj trgovcev. Na teh shodih se sprejemajo resolucije, ki pa tudi nimajo nobenega pravega uspeha, temveč navadno obleže v mlznicah. Pri tem pa se stanje trgovca vsak dan bolj slabša. Skoraj smo prišli že tako daleč, da bo bolje za trgovca, če trgovino zapre in izroči ključe občini, banovini ali davčnim uradom, pa da ti vodijo nadalje trgovino, kakor pa da se še sam z njo muči brez uspeha. Pa naj ti tudi prevzamejo odgovornost do nameščencev, do državne, občinske in banovinske blagajne, do dobaviteljev blaga ter sploh vse obveznosti, ki jih ima trgovec. V resnici je danes položaj že takšen, da se samo z dobro voljo ne more nič doseči ter je zato čas, da tudi trgovci začno misliti o tem, kako bi svoje zahteve uveljavili. Seveda pa ne mislimo tu na prav nobena nasilna dejanja. Niti od daleč! Saj za takšne metode tudi noben trgovec ni! A to tudi treba ni, ker so še drugi načini in druga pota, da more trgovec pred javnostjo in odgovornimi čini-telji vsaj manifestirati svoj protest proti zanemarjanju trgovine in omalovaževanju trgovskih zahtev. če bi n. pr. trgovci zaprli svoje lokale, potem bi to imelo silen učinek na vse gospodarstvo in hitro bi se pokazalo, kako je do danes naše gospodarstvo reševala iz vseh polomov v prvi vrsti trgovina. To je jasen do- kaz, da je naša trgovina v svojem jedru zdrava. Da pa se trgovini v resnici pomaga, ni treba državi niti dosti storiti za trgovino. Zadostuje, če že enkrat začne upoštevati in uresničevati zahteve trgovine in da se že enkrat začne voditi v državi prava gospodarska politika, ne pa, da ozir do volilnih kroglic potisne vsa gospodarska načela v ozadje. Samo interesi našega gospodarstva naj se začno upoštevati, pa si bo takoj trgovina opomogla in vse blagostanje naroda se bo začelo dvigati. Tu pa je treba takoj pripomniti, da z obljubami ni nikomur pomagano. Obljub je bilo že več ko dosti, danes so potrebna dejanja, ki bodo dejansko izboljšala položaj trgovine. Tudi nobenih konferenc in anket, da bi se trgovske zahteve šele proučevale ni treba, ker je tudi teh anket in konferenc bilo že več ko zadosti. če pa seveda te uvidevnosti na odločujočih mestih ne bo, če se bodo še naprej omalovaževale in prezirale zahteve trgovstva, potem mora na vse zadnje tudi trgovec postaviti vprašanje, če naj tudi on začne stavkati. Ali pa se vsi odgovorni čini-telji tudi zavedajo, kaj bi stavka trgovcev pomenila? Kako težke posledica bi imela? Kaj že samo to pomeni, da morajo trgovci danes o tem premišljevati, da začno tudi oni stavkati? Je že skrajni dokaz obupnega stanja trgovine da se sploh govori o možnosti stavke trgovcev. Je to že skrajni opomin! Vsaj tega naj bi odgovorni či-nitelji ne prezrli! Industrija in velesejmi Proti nepotrebnemu beograjskemu velesejmu ! V »Jugoslavenskem Gvoždja-ru« je objavil neki industrialec članek proti nameravanemu beograjskemu velesejmu, v katerem v silno mirnem tonu, zato pa s tem silnej širni argumenti dokazuje vso nepotrebnost in škodljivost nameravanega beograjskega velesejma. Iz njegovih izvajanj posnemamo; Predvsem je treba omeniti, da bi novi velesejem pomenil novo in znatno obremenitev gospodarstva. Bil bi naravnost luksuz, da bi se mi dovolili kar tri velesejme. Celo trgovsko in industrijsko mnogo močnejše države imajo samo en ali največ dva velesejma, mi pa naj bi jih imeli kar tri. Res je, da imamo v naši državi kapitalno močne in velike industrije, ki pa so večinoma tuje. Toda kaj naj velika podjetja bakra, železa, cementa, boksita itd. delajo na velesejmih? Ta podjetja so vezana na velika tuja podjetja, katerim dobavljajo svoje blago, če bi razstavila na velesejmu, potem bi to storila le iz domačega patriotizma ali pa lokalnih ozirov. Ta industrija pa je že dosedaj imela dovolj velike stroške, če se je udeležila katerega velesejma. Treba je plačati prevoz blaga, razstavne prostore, nameščence itd. Za nekatere industrije pomeni to razstavljanje izdatke, ki so šli v desettisoče! Te industrije so razstavljale eno leto v Ljubljani, drugo v Zagrebu, sedaj pa naj bi razstavljale še v Beogradu, in kar vsako leto. še nekako bi šlo, če bi moglo podjetje razstavljati vsako leto le na enem samem sejmu. Toda če razstavlja v enem mestu, je zamera v drugem in tako bi moralo razstavljati kar v vseh treh mestih. Zagreb in Ljubljana sta v središču industrijskega kraja. Mizarski mojster v št. Vidu more pripeljati svoje pohištvo na ljubljanski velesejem tudi s konjem, da so njegovi prevozni stroški minimalni. Isto velja za Zagreb. Kdo pa bi plačal industriji prevozne stroške, če bi morala enkrat razstavljati v Beogradu, nato v Ljubljani ali Zagrebu. Nastaja pa tudi vprašanje, ali ima sploh Beograd tako močno industrijsko ozadje, da bi mogel privabiti kupce. Kolikor je meni znano, razen rudarske industrije ni v tem zaledju nobene industrije,- ki bi mogla popolnoma pokriti vsaj domače potrebe. Kaj pa ji je potem treba iskati novih kupcev. čisto napačno je mnenje, kakor da bi mogel biti beograjski velesejem neka izhodna vrata za Balkan. Bolgarska ima dva svoja velesejma, v Plovdivu in Varni, Grčija ima svoj velesejem v Solunu. Niti grški niti bolgarski razstavljalci pa tudi nimajo posebnega interesa, da bi razstavljali na beograjskem velesejmu, ker večinoma itak nimajo blaga, ki ga tudi mi ne bi izdelovali in navadno še v boljši kakovosti. Dosedanje izkušnje so doka- Zveza trgovskih združenj Dravske banovine II. seja predsedstva Zveze trgovskih združenj Dravske banovine v Ljubljani se bo vršila v mali dvorani Trgovskega doma, Ljubljana, Gregorčičeva ul. 27 dne 22. septembra 1936 ob 10. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva 2. razprava o volitvah v Zbor-) nico za TOI v Ljubljani, 3. slučajnosti. Zveza trgovskih združenj Dravske banovine v Ljubljani. Predsednik: Josip J. Kavčič 1. r. Tajnik: M. A. Gornik 1. r. zale, da nam je beograjski velesejem nepotreben in da bi se izpremenil v navaden sejem, ki ne bi mogel reprezentirati našega domačega gospodarstva. Industrija pa bi bila prisiljena, da sploh neha z razstavljanjem na velesejmih, ker na treh sejmih ne bi mogla razstavljati, zameram pa bi se mogla izogniti samo na ta način, da ne razstavlja na nobenem velesejmu, Izkušnja je nadalje pokazala, da imajo pri nas uspeh samo velesejmi s posebnimi razstava-vami. To sta dokazala tako zagrebški ko ljubljanski velesejem. Posebna tekstilna razstava, posebna lesna razstava, posebne razstave domače živine itd., te so imele uspeh. Takšne razstave pa se morejo prirejati samo v središčih, kjer je doma tekstilna, lesna in druge industrije. V okolici Beograda pa teh industrij ni. Rečeno je bilo, da se bodo naše industrije prisilile, da zgra-de na beograjskem velesejmu svoje paviljone in da tam stalno razstavljajo, če bi se to res zgodilo, potem bi to pomenilo, da sc hoče nasilno likvidirati oba sedanja in vseskozi uspešna velesejma v Ljubljani in Zagrebu. O tem pa bodo imeli končno besedo tudi odločujoči faktorji in potem bomo vsi videli, če jim gre res samo za splošne nacionalne interese ali pa je njih namera, da se uničijo vse vrednote, ki obstoje v prečanskih kra-i jih! Trgovinska pogajanja z Anglijo Oktobra meseca se bodo začela trgovinska pogajanja z Anglijo, ki se bodo najbrže vodila v Londonu. Naša delegacija ne bo delala na to, da se zmanjša naš uvoz iz Anglije, temveč da se poveča naš izvoz v Anglijo. V ta namen bo predlagala, da nam Anglija poviša kontingente, kakor je storila za časa sankcij. Angleži pa se zlasti zanimajo za vprašanje naročil naših uvoznikov pred uvedbo naše uvozne kontrole. Ta naročila naj bi se izvršila, denar od tega uvoza pa naj bi se uporabil za povečanje jugoslovanskega izvoza v Anglijo. Nadalje bodo skušali doseči Angleži povečanje angleškega izvoza prediva v Jugoslavijo. Širite »Trgovski list«! Donesek k našim zastopnikom na kongresih x Na Dunaju je bil te dni III. ve-lliki mednarodni kongres raziskovalcev ledene dobe. Akademijo znanosti v Beogradu je zastopal iprof. Milankovič, našo državo pa prof. Laskarov. Udeležila pa sta se kongresa tudi slovenska znanstvenika profesor Brodar iz Celja in decent dr. Rakovec. Od Jugoslovanov je na kongresu predaval edinole prof. Brodar, ki se je že proslavil v znanstvenem svetu s svojimi odkritji v Potočki zijalki. Njegovo predavanje je bilo tako odlično, da je sledila predavanju velika debata in da so mu čestitali znanstveniki z največjim priznanjem. Nekateri so celo izjavili, da je bilo njegovo predavanje najlepše, kar jih je bilo na kongresu. In sedaj črta ter zaključno vprašanje: Zakaj pa potem ni bil prof. Brodar zastopnik naše države? — Zakaj se je moral on kot najbolj poklicani udeležiti kongresa le kot zasebni udeleženec? Z neresnicami proti podjetjem Tvrdka »Slograd« ije objavila naslednje poročilo: »Poročilo stavbinskega delavstva z Jesenic z dne 14. t. m. o delavskih mezdah pri gradbenem podjetju Slograd, d. d. je neresnično. Podjetje se je v juniju 1. 1. udeležilo pogajanj ter s svojim nastopom ugodno vplivalo na njih potek, ki so tudi privedla do pozitivnega zaključka. Ta sporazum je podjetje Slograd podpisalo kot prvo. Že vso dobo depresije delavskih mezd je podjetje Slograd skoro vse delavstvo na Jesenicah plačevalo z mezdami, katere je ostalo stavbinsko delavstvo doseglo šele ob sporazumu. Po sporazumu pa je podjetje Slograd znaten del svojega delavstva plačevalo z višjimi mezdami kakor pa to določa pogodba. Podjetje je izpolnjevalo in izpolnjuje vse obveznosti po tozadevnem sporazumu, pač pa ije delavstvo brez vsakega vzroka stopilo v stavko, hoteč izsiliti še višje mezde. Ker smatra podjetje pogodbo za obvezno, tako za delavstvo kot tudi za stavbna podjetja, ni moglo pristati na izpremembo iste, ki je veljavna do 1. januarja 1937.« Podobno izjavo je objavilo tudi podjetje inž. Dedeka. Razumljivo je, če si skuša delavstvo priboriti boljše mezde, toda v tem boju mora tudi delavstvo spoštovati sklenjene pogodbe, predvsem pa se ne sme boriti proti podjetjem z neresnicami, ker bo v tem primeru izgubilo vse simpatije javnosti, kar za uspeh boja ni tako postranskega pomena. Ne samo kat zdravilna vada tudi za mešanje z vinom in sadnimi soki je Rogaška slatina izvrstna. Tudi tako pomešana pospešuje prav prijetno delovanje prebavnih in odvajalnih organov in spravi [človeka v dobro razpoloženje ! [Statistika tekstilnih podjetij Po statistiki Saveza tekstilne industrije v Beogradu je bilo v Jugoslaviji leta 1935. skupno 341 tekstilnih podjetij, ki so se razdelila na posamezna področja zbornic takole: področje zbor. podjetij v % v Ljubljani 90 28'39 v Zagrebu 89 26*10 v Novein Sadu (17 19*65 v Beogradu 63 18'48 v Sarajevu 26 7'62 v Splitu 6 176 Po podatkih delavskega zavarovanja je bilo v vsej tekstilni industriji zaposlenih 49.218 delavcev in delavk. Ples ali vrt Pod tem naslovom je objavil Francesco Nitti naslednji resnega preudarka vredni članek: Tajnik ameriške državne blagajne Henry Morgentau je nedavno izjavil, da je dosegel v lanskem proračunskem letu, ki se je nehal dne 30. junija, deficit Združenih držav Sev. Amerike višino 6 milijard dolarjev, dočim je prejšnje leto znašala »samo« 3.375 milijonov dolarjev. To povečanje deficita je posledica izglasovanja bonov bivšim bojevnikom in nekaterih izprememb, ki so nastopile v Rooseveltovi obnovi severnoameriškega narodnega gospodarstva. Javni dolgovi so se na ta način povzpeli na 35.793 milijonov dolarjev. To je ogromen dolg. če pa se upoštevajo bogastvo, gospodarska moč in sredstva Združenih držav Sev. Amerike, potem je njih dolg mnogo manjši ko dolg večine evropskih .držav, f ,<> ? Zaenkrat požirajo države povsod na svetu naj večji del prihrankov. Vsakega dne se more opaziti stalno zmanjševanje kapitala, ki je namenjen proizvodnji. Najbolj nevarni gospodarski pojav sedanje dobe pa je, da se je potrošnja industrije zmanjšala za 10%, dočim so se zmanjšala trajna dobra, namenjena ustvarjanju novih kapitelov za 34%. Vse, kar povečuje bogastvo, nove zgradbe, nove tvomice, stroji, kmetijske ustanove, vse to je v nazadovanju, mesto da bi bilo v razmahu. Čuti se pomanjkanje zaupanja. Za kratkoročna posojila se more dobiti denar tudi proti nizkim obrestim, silno težko pa je dobiti denar za dolgoročna posojila. Država požira ogromne količine bogastva. Carinski protekcionizem, gospodarske avtarkije, negotovost in oboroževanje, vse to vedno bolj zaostruje položaj in povečuje malokrvnost svetovnega gospodarstva. Da bi se jasno videlo, kako ogromen je ta razdiralni pojav, moramo navesti nekatere številke. šef ameriške statistike O. P. Osten je po zelo natančnih pro-učavanjih izjavil, da so znašali javni dolgovi na svetu I. 1900. 31.301 milijon dolarjev. Danes imajo Združene države Sev. Amerike 34.783 milijonov dolarjev dolga, torej več kakor ves svet 1. 1990. V biltenu za statistiko francoskega finančnega ministrstva za 1. 1898. je statistika javnih dolgov Evrope v 1. 1897. Vsi javni dolgovi Evrope so takrat znašali 122.257 milijonov. Meseca februarja letošnjega leta je predložil francoski finančni minister finančnemu odboru poročilo, po katerem je znašal javni dolg Francije 333 milijard frankov. K temu dolgu je treba prišteti posojila, ki so bila sklenjena po tem datumu v Franciji in v Angliji, tako posojila za železnice, da o drugih lokalnih posojilih niti ne govorimo. Sama Francija ima danes trikrat toliko dolgov, kakor vsa Evropa pred 40 leti. V okroglih številkah je Francija zmanjšala vrednost svojega denarja za štiri petine, Združene države Sev. Amerike pa za dve petini. Kljub temu pa je povečanje dolgov ogromno in bilo bi ogromno tudi če bi prišlo do novega zmanjšanja vrednosti denarja. Zmanjšati vrednost denarja pa pomeni deloma odpovedati plačilo. Ni pa to niti najboljša oblika ustavljen j a plačil. Vojna je pobila blizu 10 mili- nad b m m jonov ljudi, delavna sposobnost pa je bila zmanjšana 30 milijonom ljudem. Svetovno klanje je veljalo človeštvo 20 milijard v zlatu, ki so večinoma čisto propadle. Po vojni so bili potrebni veliki prihranki in potrebno bi bilo, da bi se obnovila svoboda gibanja, tako za ljudi ko za blago, da bi se s tem obnovilo mednarodno zaupanje. Toda razpaljene strasti, nove oblike etatizma, povzročene po vojni, dvig nacionalizma, vse to je ustvarilo carinski protekcionizem, diktature, nezaupanje ter obenem tudi uvedlo največjo razsipnost. Vsi državni proračuni, izračunani v zlatu so se povečali za 100, 200 in tudi za 400 odstotkov, dočim se je istočasno carinski protekcionizem povečal v do sedaj nepoznanem obsegu. Ni, res, da so^se.jjo^ečali samo izdatki ža' vojsko 'in’obbirožefa-nje. Povečali so se tudi vsi drugi izdatki, in sicer v isti meri, p$. tudi v večji. Vse. se zahteva od države. Denarne težave, negotovost kapitala, zmanjševanje trajnih dobrin, vse je odvisno od istega vzroka, od razsipnosti države in pomanjkanja varnosti. To, kar mi imenujemo krizo, je samo zastoj, ki ni nastal iz gospodarskih vzrokov, temveč iz političnih, ki povzročajo motnje v proizvodnji in v denarnem prometu. Vse diktature zahtevajo velike izdatke ter vodijo prej ali kasneje k propasti, že Platon je pisal v svoji »Državi«, da začenja tiran z vojno, kadar čuti, da je izgubljen. Danes je v Evropi mnogo preveč diktatur, ki se pripravljajo na vojno'in pehajo druge v vojno. Združene države Sev. Amerike razpolagajo z ogromnim bogastvom. Na drugi strani je Francija najbogatejša dežela na evropskem kontinentu. Toda kakšen je položaj drugih evropskih držav, katerih sredstva so omejena in katerih javni dolgovi so danes štiri do petkrat večji ko pred vojno? Kljub temu pa te države še nadalje nerazmerno Ali /e Proti trgovcem se je v zadnjem času zopet- začelo kričati, da ne rečemo hujskati, da so popolnoma nepotrebni kot posredovalci med potrošniki in proizvodniki. Ni treba nič drugega za dokaz nepotrebnosti trgovcev, kakor da se vs> potrošniki združijo v nabav-ljalne in konzumne zadruge, proizvodniki pa v produktivne zadruge in trgovci da bodo popolnoma nepotrebni. NabavljaLne zadruge pa morejo kupovati blago ne samo doma, temveč tudi od tujih tvornic in ga uvažati v državo, da bodo trgovci tudi kot uvozniki nepotrebni. Prav tako pa bodo nepotrebni trgovci tudi kot izvozniki naših proizvodov, ker se bodo za izvoz ustanovile posebne zadruge ali pa bo izvoz vzela v svoje roke država. Toda ti nasprotniki trgovcev naj pomislijo tudi naslednje: Zadruge ne plačujejo državi davkov, ne banovinam in občinam doklad in ta davčna prostost je tudi največja privlačnost zadrug in navadno edin vzrok njih rentabilnosti. Ko torej trgovcev ne bo in bodo na mesto nijih same zadruge, se bo dosegel ideal države, v kateri se od blagovnega prometa ne bodo plačevali nobeni davki in ne doklade, temveč jih bodo plačevali le proizvodniki in potrošniki. Ker veliko trošijo, se brezobzirno oboružujejo ter se zatekajo k vedno dražjim in vedno bolj težkim posojilom. Dolgovi! Dolgovi! Vedno novi papirji in vedno novi davki! Maxim Du Canne nam je opisal zgodbo nekega usnjarja v Dijonu, ki je bil v dobi Napoleona III. postavljen pred sodišče, ker da je govoril proti državi. Takrat je državni proračun Francije znašal dve milijardi frankov. Usnjar pa je dejal svojim prijateljem ne brez ironije, da bi državni bankovci, položeni eden na drugega dosegli višino stolpa dijonske cerkve. Tiranija Napoleona III. je bila dobrohotna in človeška v primeri z diktaturami današnje dobe. Takrat so bili v Franciji tudi pametni sodniki. In tako je sodišče ugotovilo, da doseže 1000 frankov, položenih eden na drugega višino 10 centimetrov, da bi torej bile dve milijarde v bankovcih visoke 200 metrov, dočim je bil stolp dijonske cerkve visok samo 92 metrov. Usnjar je bil zato oproščen, ker ni okle-vetal državo. S čim pa bi se danes mogli primerjati državni proračuni? Z Eiffelovim stolpom? Z njujorškimi nebotičniki? Vse to bi bilo mnogo prenizko. Morali bi se že primerjati z gorami. Za državne dolgove pa bi komaj Himalaja bila dovolj visoka. Marksisti trde, da je današnje krize kriv kapitalistični sistem. Nacionalisti se razvnemajo proti socialistom in njim pripisujejo krivdo za vse nadloge. Toda današnji gospodarski sistem je obstojal že pred vojno in bil je takrat popolnoma zdrav. Nacionalisti ' pripisuje j 6 vse zlo socializmu, ki je prav tako obstojal tudi že pred vojno, in ni takrat povzročal prevelikih težav. Danes ves svet zahteva ogromne izdatke, socialisti zaradi svojih socialističnih ciljev, nacionalisti pa zaradi dosege svojih ciljev moči. Vedno pa je konec isti. Bodočnost bo zato ostala mračna, dokler ne zagledamo konca diktatur in konca avtarkij, torej zmanjšanja javnih izdatkov. 5 Srgoves 'eten ? država pač ne bo mogla biti brez davkov, zadruge pa teh ne bodo plačevale, boJo pač morali potrošniki in proizvodniki skrbeti za dohodke državne blagajne. Naj-brže bodo do takrat gospodarsko tudi že tako okrepljeni, da bodo z lahkoto plačevali vse izdatke države. Mesto trgovcev in njihovih pomočnikov pa bodo prišli zadružni ravnatelji in njih pomočniki, da opravljajo promet med državljani in s tujino, ki so ga dosedaj opravljali trgovci. Ali pa se pri tem v resnici kaj izpremeni? Dosti na vsak način ne! Kajti blagovni promet se bo zopet moral obremenjevati s plačami ravnateljev in njihovih pomočnikov. Vsa iz-prememba bo morda samo v tem, da bodo imeli ravnatelji in pomočniki stalne plače, dočim opravljajo dostikrat trgovci vse življenje svoj posel in nimajo na konec niti toliko, da bi bili za starost preskrbljeni. Pa še nekaj drugega je treba omeniti! Nikdar se ne bodo zadružni ravnatelji tako posvetili svojim poslom, kakor se posveti trgovec. In zato bo trgovec vse te zadružne ravnatelje vedno prekašal po svoji iniciativnosti in to ije tista slika, ki ga bo vedno ohranila. Poleg njegove iniciativ- nosti pa bo trgovca tudi vedno obdržala njegova delavnost. Delovna doba trgovca ne pozna mej in trgovec dela le z ozirom na zahteve posla. Pri tem pa je tudi hiter v sklepu in če treba se odloči tudi za najbolj tvegane posle in nosi tudi riziko za te posle sam. To pa so one velike prednosti trgovca, ki so vedno in v vseh časih dale eksistenčno možnost trgovcu. V spomin Martinu Vrablu Po kratki mučni bolezni je umrl v ponedeljek dne 14. t. m. ob 13. uri Vrabl Martin, trgovec z manufakturnim blagom v Ptuju. Kot sin ugledne kmečke rodbine se je rodil pokojnik dne 11. oktobra 1889 v Mestnem vrhu pri Ptuju. Po dokončani šoli je stopil 1. 1905. v uk v takratno prvo slovensko trgovino z manufakturnim blagom Lončarec & Havelka, kjer je tudi služboval kot pomočnik, nato pa pri tvrdki Brenčič Alojz. Leta 1920. se je osamosvojil ter popolnoma posvetil svojemu poklicu. S svojo poštenostjo, dobrodušnostjo in ljubeznivostjo si je pridobil naklonjenost, pa tudi spoštovanje ne samo pri strankah, ki jim je odlično postregel, temveč tudi pri vsem drugem prebivalstvu. Združenje trgovcev bo težko žalovalo za pokojnikom, saj je z njegovo smrtjo izgubilo idealnega sodelavca kot blagajnika združenja. Ohranimo ga trajno v spominu kot marljivega, pa tudi poštenega sodelavca. S potrtim srcem izražamo njegovi težko prizadeti družini svoje izkreno sožalje in globoko sočutje. Naj mu bo zemlja lahka! Kdaj se bo nehala svetovna gospoaarsRa ’ kriza* Londonski list »Ekonomist« objavlja obsežno študijo o sedanjih gospodarskih razmerah v Angliji in v vsem svetu. Končno razpravlja tudi o verjetnem nadaljnjem razvoju gospodarskih razmer na svetu ter prihaja do naslednjih z:ključkov: 1. Ni pričakovati, da s-5 bo brezposelnost v Angliji še nadalje zmanjševala, Nasprotno se more v nekaterih gospodarskih pano- h pričakovati celo povečanje brezposelnosti, zlasti v gradbeni stroki. 2. Ce pa bo nastopilo padanje zaposlenosti, to ne bo nastopilo hitro, temveč se bo pojavljalo le postopoma. 3. Zelo polagoma se prenašajo delovne silo iz panoge, ki je bila zadeta od krize v druge panoge. 4. Še nadalje je pričakovati povečanje izvoza in zato tudi večjo zaposlitev industrije, ki dela za izvoz. 5. Z gotovostjo se more pričakovati svetovni skok cen. Ves bodoči gospodarski razvoj se more deliti lia tri dobe. Sedaj smo v prvi, ki ijo označujejo dogodki zadnjih let. Sedanje stanje bo trajalo še 12 do 18 mesecev. Verjetno se bo začela v 1. 1938. druga doba, ki bo v znaku konflikta med skokom cen in zmanjšanjem zaposlenosti. Brezposelnost se bo povečala, toda ne v katastrofalni obliki. Nato bo sledila tretja doba, ki bo v znaku dviga cen in večje zaposlenosti. Po mnenju strokovnjakov »Ekonomista« bodo tedaj ugodno reSe-na tudi številna socialna, gospodarska in politična vprašanja. v barva, plasira tfl Zb v 21 urahkeD,ifM •-*11 L C 1 « Ul Ull obleke> Uoblk« Itd. Skrobl la ivetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. snSi. monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-fl. Selenburgora ni. 8. Telefon li 22 72. Trgovinski register Vpisala se je naslednja tvrdka: Pharmaeevtika, družba z o. z. v Ljubljani. Obratni predmet; proizvajanje strupov, zdravil in zdravilnih specialitet, tvarin in preparatov za zdravila, trgovanje z zdravili, specialitetami, drogami itd,, nabava potrebnih surovin in strojev itd. Osnovna glavnica v višini 200.000 din je vplačana v celoti. Poslovodje: Zinka Jankole, roj. Danev, Miro Jankole in Mr. ph. Robert Murmayer, vsi v Ljubljani. Družbo zastopata po dva poslovodji kolektivno, od katerih pa mora biti eden vedno Mr. ph. Robert Murmayer. Vpisale so se naslednje izpremem-bc in dodatki: Združene papirnice Verče, Goričane in Medvode v Ljubljani. Spremenila so se z odobritvijo banske uprave pravila družbe v §§ 2., 8., 10., 20., 23'. in 26. § 2. lit. b) se glasi odslej: »Ustanavljanje, pridobivanje, nakup in obratovanje drugih bodisi že obstoječih, bodisi novih podjetij papirne in sorodnih industrij ali naprav, ki so za taka podjetja potrebna ter udeležba pri takih podjetjih.« Upravni svet sestoji iz najmanj 7 in največ 15 članov, ki jih za dobo treh let izvoli izmed delničarjev občni zbor. — Izbriše se član upravnega sveta Viktor Reich. Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru. Izbrišeta se člana upravnega sveta Franc Fischer in Rupert Ingolič, vpišeta pa novoizvoljena člana Vinko Vrankar, tajnik sa-veza metalnih radnika in Adolf Krušeč, uslužbenec strojnih tovarn in livarn v Ljubljani. A. IMatzer, trgovina s papirjem v Mariboru. Izbriše se dosedanji imetnik Andreas Platzer, vpiše pa sedanja imetnica Friderika Platzer, trgovka v Mariboru. Besedilo firme odslej: A. Platzer, ‘rgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami. Jos. Tichy in drug, električno podjetje v Mariboru. Izstopil je družbenik Viljem Kolinstein, vstopila pa nova družabnica Zofija Tichy, soproga elektrotehnika v Mariboru. Žaga in železarna Artur Perger, Mislinje. Vpiše se zbog smrti dosedanjega imetnika kot edini imetnik dr. Perger Artur, veleposestnik in industrialec v Mislinju. Izbriše se nemško besedilo tvrdke. Johann Regrat, Pilštanj: Ge-mischtwarenhandlung und Handel mit Landesprodukten in Peilen-stein. Besedilo tvrdke odslej: Ivan Regvat, Trgovina mešanega blaga, deželnih pridelkov in vsega v prometu dovoljenega blaga v Pilštanju. Banovinsko zdravilišče Rogaška Slatina, trgovina s kislo vodo, upravljano po banu dravske banovine. Pravico zastopstva ima upravnik zdravilišča Ivan Grač-nar. Temu nasprotujoči vpis pravice zastopanja tvrdke se izbriše. >Indus«, tovarna usnja in usnjenih izdelkov, družba z o. z. v Ljubljani. — Izbriše se poslovodja Pavel Dereani, vpiše pa se poslovodja dr. Stanislav Žitko, odvetnik v Ljubljani. Jugo-Lutz, družba z o. z. v Ljubljani. Po sklepu občnega zbora se je izpremenila družbena pogodba z dostavkom, ki določa tudi zastopstvo družbe po prokuristih. Družbo zastopajo samostojno tudi postavljeni prokuristi. Vpiše se prokurist Franc Belič, tehnični uradnik v Rožni dolini, ki podpisuje družbo na enak način kakor poslovodje. Ljudevit Marx, tovarna lakov, d. d. v Ljubljani. Vpiše se član upravnega sveta dr. Adolf Bacho-fen, industrialec, Maffersdorf pri Reichenbergu, Češkoslovaška. »Staklo«, B. Tober, Ljubljana. Zaradi preselitve obrata sedež odslej: št. Vid 67 nad Ljubljana Trgovec izpolni dolžnost, ie na- roti prvič in po- maga plasirati SPeliban terpentinovo milo za namakanje perila pa ftadosf peric Izbrisale so se naslednje tvrdke: F. Cotič, Dolnji Logatec — ker ne obratuje več in je bivališče lastnika nepoznano. Turnšek Anton, Nazarje, trgovina z meš. blagom — zaradi opustitve obrata in smrti imetnika. »Krim«, lesna industrijska družba, Preserje — zaradi končane likvidacije. Rd. Suppanz, Pristava, uvozna in izvozna veletrgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki, Pristava — zaradi smrti imetnika. Albert Stigcr, tovarna bučnega olja in lomljenje čresla v Slovenski Bistrici — zaradi prestanka obrata. Avtomobilno društvo Rakek— Prezid, družba z o. z. v Starem trgu pri Ložu — zaradi opusta obrata brez predhodne likvidacije. Ivan Pušnik, trgovina z živino in lesom, elektrarna, paromlin in žaga Šmartno pri Slovenjem Gradcu — zaradi prestanka obratovanja. Filip Jakomin, Vnanje gorice — zaradi opusta obrata. Luka Grilc, Zgoša — zaradi opusta obrata. Uvajali pa bodo z izdatno reklama Dolničar lRichter LJUBLJANA Novi napadi blagostanja" na stanovske organizaciie trgovstva Urednik »Narodnega blagostanja«, g. dr. Bajkič je objavil v svojem listu nov dolg članek o obveznih združenjih, ki jih določa obrtni zakon. Silno so mu na poti ta združenja in z vsemi mogočimi sredstvi skuša dokazati njih škodljivost za celoto. V ta svoj cilj se j j tako zagrizel, da je izgubil vsako objektivnost in da je zašel v modrovanja, ki mu jemljejo vsako resnost. Če kljub temu odgovarjamo na njegove čisto samovoljne trditve, storimo to le zategadelj, ker vemo, da morejo celo ta neresna izvajanja imeti v Beogradu svoj vpliv in škodovati trgovstvu. V svojem članku ve povedati g. dr. Bajkič vse mogoče in nemogoče stvari. Zlasti pa piše, kako da je bila v sedanji obrtni zakon določba o obveznih združenjih prav za prav vtihotapljena in z njo tudi boj za stanovsko ureditev države. Kako brez podlage »o vse te trditve g. Bajkiča, bi ta takoj sam uvidel, če bi le količkaj poznal zgodovino slovenskega trgovstva. Toda kot pravi Srbijanec se odlikuje tudi dr. Bajkič v tem, da slovenskih stvari niti najmanj ne pozna in tako tudi ne bojev in prizadevanj slovenskega trgovstva. Ko še ni bilo o sedanjem obrtnem zakonu ne duha ne sluha, so se slovenski trgovci in obrtniki že borili za obvezno članstvo vseh trgovcev in obrtnikov pri njih poklicnih združenjih. Za to obvezno članstvo so se borili že v časih, ko se v Evropi še ni govorilo o stanovskih državah. Ta njih zahteva po obveznem članstvu je bila le naravna posledica njihovega dela za napredek njih organizacij, ker je bilo nemoralno in stvarno napačno, da so samo oni delali in žrtvovali za stanovske organizacije, dobiček pa so imeli od njih vsi, tudi takšni, ki se za te organizacije niso niti zmenili. In slovenski trgovci so si tudi že davno ustanovili svoja stanovska združenja v vseh večjih krajih Slovenije in že davr, pred sedanjim obrtnim zakonom so oi ustanovili tudi svojo Zvezo trgovskih združenj. Ko je izšel sedanji obrtni zakon, o katerem pravi g. dr. Bajkič, da je šele omogočil zveze trg. združenj, je takšna zveza v Sloveniji že davno obstojala. In ne samo obstojala, temveč tudi plodonosno delovala in se uveljavila tudi v javnosti. Baš uspeh, ki so ga dosegli slovenski trgovci s svojimi organizacijami, je bil tudi vzrok, da so se tudi trgovci v drugih pokrajinah Jugoslavije začeli zanimati za te organizacije in da je postala slovenska organizacija trgovstva — vzor za vse trgovstvo Jugoslavije. Obrtni zakon ni dejansko storil nič drugega, ko da je v Sloveniji že veljavno stanje razširil na vso državo ter ga podkrepil še s tem, da je vpeljal obveznost članstva za vse pripadnike gospodarskih stanov pri njih poklicnih združenjih. Prav nobenega vtihotaplje-nja ni bilo treba, ker so se vsi ti cilji javno razpravljali in samo tisti, ki se za gibanje trgovstva in obrtništva niso niti brigali, so mogli biti tako neiformirani, da o vsem tem niso nič vedeli. Če je med zadnjimi tudi »Narodno blagostanje«, pa je krivda »Narodnega blagostanja«, ne pa trgovstva. Po kaj pa v vso to jasno zadevo meša dr. Bajkič cehovstvo, razne dozdevne politične aspiracije trgovstva in druge stvari, je baš ono, kar dokazuje vse njegovo ne-poznanje stvari in kar jemlje njegovim izvajanjem resnost. G. dr. Bajkič piše tudi o boju za skupne iu ločene zbornice. In zopet na način, ki kaže njegovo velikansko neinformiranost in ne-poznanje stvari v Sloveniji. Kajti boj zaradi ločenih in skupnih zbornic se je začel čisto neodvisno od gibanja trgovstva za utrditev njih stanovskih organizacij. Ta boj je bil v druge pokrajine zanešen iz Beograda, kjer so hoteli tudi zbornice centralizirati. Slovenski gospodarski krogi, ki so to tendenco takoj uvideli, so se ji tudi nic. Da mu to ni po volji, razumemo le predobro, saj vemo, kako so nastopile zbornice v vprašanju »Bafa«, veleblagovnic in drugih vprašanj, ki se tičejo interesov trgovstva, obrtništva in tudi industrije. Baš zato, ker so delovale zbornice v soglasju s temi stanovi in tudi njih organizacijami, ker ni bilo nikdar nobenega koi.flikta med zbornicami in združenji, pa čeprav so zbornice vestno opravljale svojo nadzorno oblast nad združenji, je tudi nastala kritika g. dr. Bajkiča. Zato pa na njo tudi ni treba še nadalje reagirati, ker se obsoja sama. Na vseh občnih zborih slovenskih združenj bi mogel g. dr. Bajkič slišati, kaj so trgovstvu njegova združenja, kaj mu je Zveza trgovskih združenj, kaj Zbornica in kaj pričakuje od gospodarskega sveta. Vseh teli stvari pa g. dr. Bajkič očividno ne ve in zato mu je tudi tako kolosalno spodletelo, ko je začel svoj boj proti trgovstvu. Edini uspeh vsega tega njegovega boja je samo ta, da je pokazal vse svoje nerazpoloženje proti trgovstvu, da pa tega neraz-položenja ni mogel objektivno niti najmanj utemeljiti, da danes vse jugoslovansko trgovstvo natančno ve, kako je z vso to stvarjo. Čisto z vso silo uprli in tudi dosegli, da v drugem smislu, kakor pa je mi-je ostala ljubljanska zbornica I slil, je tako g. dr. Bajkič res raz- skupua. Za skupno zbornico pa so bili slovenski trgovci tudi zato, ker so bili vedno za solidarnost! reagirati, vseh gospodarskih stanov, ker so G. dr. Bajkič vedno stremeli za tem, da se doseže med gospodarskimi stanovi harmonija in sodelovanje. Baš nasprotno je torej res, kar pa trdi g. dr. Bajkič. Poglavje za sebe je tudi, kar trdi g. dr. Bajkič o delovanju zbor- čistil vso stvar. Trgovstvo bo tudi na to razčiščenje znalo pravilno je morda velik strokovnjak v vprašanjih politične ekonomije, toda v stanovskih zadevah trgovstva in njegovih organizacijah se spozna tako slabo, da vsa ta njegova izvajanja ni mogoče klasificirati drugače ko z velikim nezadostnim. Stališie ljubljanskega I mmtrgovstoim——m I iz poročila predsednika Karla Sossa Včeraj, v petek zvečer je bila I ki so se pojavili pri gibanju tek-va seifl načelstva liuhlinnskean I stilnega delavstva. prva seja načelstva ljubljanskega združenja ter je podal predsednik združenja Karl Soss zato tudi daljše poročilo o vseh važnejših javnih, gospodarskih in stanovskih vprašanjih, ki se tičejo trgovstva. Uvodoma se je spominjal umrlih članov Janka Česnika, Jerneja Ložarja, Ante Groma ter gospe Souvanovc ter je uprava njih spomin primerno počastila. Iz njegovega nadaljnjega poročila posnemamo: Poslovno življenje še vedno trpi zaradi neustaljenih razmer, ki so se v zadnjem času zaradi številnih stavk še poostrile. Pri tem je predsednik Sdss obširneje poročal o številnih nerazveseljivih pojavih, Nato se je v svojem poročilu dotaknil kampanje, ki jo vodi z neverjetno trdovratnostjo proti trgovstvu beograjska revija »Narodno blagostanje« in njegov urednik dr. Bajkič, ki je tudi član upravnega sveta d. d. »Bafa«. Te napade zavrača trgovstvo z največjo odločnostjo, ker niso samo za trgovstvo skrajno krivični, temveč tudi škodljivi za naše gospodarstvo. Kajti naše gospodarstvo ne more napredovati brez solidarnosti gospodarskih stanov, baš to. pa skuša uničiti »Nar. blagostanje«. CIKO0I1A Naš pravi domači izdelek! Kljub vsem težavam iu raznim nevšečnostim, ki jih tu ne moremo vseh navesti, gre trgovstvo naprej po svoji začrtani poti, ki vodi k stanovski zavesti, okrepitvi svojih organizacij in delu za napredek vsega gospodarstva. Pri tem se je solidarnost slovenskega trgovstva ponovno izpričala, tako zlasti na kongresu v Beogradu in na občnem zboru Zveze v Brežicah. Zaradi neupoštevanja zahtev trgovstva in tudi drugih gospodarskih stanov mora trgovstvo vztrajati pri svojem dosedanjem delu. Napoveduje se davčna reforma. Že sedaj mora trgovstvo izjaviti, da ne pričakuje od te reforme prav nobenega zboljšanja, če ne bodo pri njej aktivno sodelovale organizacije gospodarskih krogov. Pri tej priliki pa mora trgovstvo znova poudariti, da je davčna obremenitev Slovenije že prevelika, da pa je bila sedaj s prevalitvijo stroškov za vzdrževanje ljudskih šol na banovine, zopet zvišana. Odločno pa mora protestirati trgovstvo tudi proti nameri, da se ne obnovi uredba o prepovedi ustanavljanja veleblagovnic, kar bi pomenilo dovolitev veleblagovnice »Ta-Ta«. Upa, da bo energična akcija Centralnega predstavništva privedla v tem vprašanju do pozitivnega uspeha. Za soboto je sklicana nujna seja Centralnega predstavništva v Beogradu, na kateri se bodo obravnavala vsa aktualna vprašanja ter se sklenili tudi potrebni ukrepi za skupno vsedržavno akcijo tr- /Offiifte •zlato- naše Ucohc govccv in obrtnikov, ki je bila pred kratkim sklenjena. Ljubljansko trgovstvo se bo tej akciji v celoti pridružilo. Nato se je zahvalil predsednik So3s članom davčnega odbora gg.: Verbiču, Fabianiju, Vidmarju, Bahovcu, Ogrinu in Lauterju ter članu reklamacijskega odbora gosp. Smrkolju za njih požrtvovalno ln vestno delo v teh odborih. Vsem tudi izrečena topla zahvala ljubljanskega trgovstva. Končno je podal predsednik Soss še naslednja predsedstvena poročila. Ustanovila se je sekcija prodajalcev bencina na drobno, ki je v kratkem pod vodstvom g. Laznika dosegla lepe uspehe. Tudi sekcija trgovcev s kurivom je zopet začela živahneje delovati. — Za predsednika sekcije je bil izvoljen g. ISlovša, za podpredsednico pa vedno agilna ga. Iva Šumijrva. S tem je bilo poročilo predsednika Sossa, ki je bilo sprejeto z odobravanjem, končano ter je seja prešla na ostale točke dnevnega reda. Med drugim se je razpravljalo o novi uredbi o odpiranju in zapiranju trgovin, o akciji radi sončnih zaslonov, o delu davčnega odbora, o volitvah v Zbornico zal T01 ter o šolskem vprašanju. Kislo zelje, repo ln p»>•»»*<»• p® b««l.o»l.»- I HHmMnmMHBZ rentni ceni viako množino dobavljam. ____________________HOMU. LIUBIIAIA. Sv. Pelra c. 81. lel. 35-5» ;-.f Politične vesti Ministrski predsednik dr. Stoja-dinovič se je iz Bratislave odpeljal v Prago, nato pa v Ustje in Plzen j, kjer si je ogledal tudi škodove zavode. Nato se je vrnil v Beograd. Po konferenci Male antante javljajo tudi iz Rima o večji živahnosti rimskega bloka. V razgovorih avstrijskega zunanjega ministra z italijanskim zun. ministrom se je govorilo o utrditvi rimskega bloka, a tudi o gospodarskem zbli-žanje z državami Male antante, r kar naj bi se zgodilo s sklenitvijo bilateralnih pogodb, kakor je bila sklenjena med češkoslovaško in Avstrijo. Poljska vlada se bo preosnovala in bo ministrski predsednik Slad-kowski zaradi bolezni na ledvicah odstopil. Predsedstvo vlade bo I prevzel sedanji guverner Narodne t banke polkovnik Koc, ki velja za intimnega prijatelja Rydz-Smigly-ja, Beck pa bo ostal zunanji mi-i nister. Blum je imel po radiu velik govor o smernicah francoske politi-i< ke. Demokracija je osnova te politike, kar pa Francije ne ovira, da je v najboljših odnošajih z državami, ki imajo drugačen režim. Glavno pa je, da se ohrani mir. Francija je pripravljena, kakor i, poroča »Morning-Post« žrtvovati tudi pakt z Rusijo, če potem doseže sporazum z Nemčijo. Kongres francoske radikalno-socialistične stranke je sprejel z veliko večino resolucijo, v kateri se izreka zaupnica sedanji francoski vladi. Hitler je predložil angleškemu < veleposlaniku nov načrt za pomir-i jenje Evrope. Načrt vsebuje naslednje tri točke: Francosko-ruski pakt naj se prekliče. Nemčiji se morajo dati kolonije. Razorožitev naj se začne postopoma izvajati. Etiopska delegacija je odpotovala t v Ženevo in se bo udeležila skupščine Zveze narodov. Delegacija pravi, da je bila imenovana od njeguša, da je skupščina Zveze na-• rodov že na spomladanskem zasedanju priznala njeno legitimnost, da se ni od takrat nič izprememlo in da zato tudi ni nobenega vzroka, da se ne bi priznala. Svet Zveze narodov se je sestal v petek. Po vsej verjetnosti etiopska delegacija ne bo pripuscena k ženevskim razpravam. Delegat portugalske vlade bo baje zahteval na seji Zveze narodov, da se prizna kot španska legitimna vlada vlada upornikov v Burgosu. Nasprotno pa bo zahteval delegat Španije, da se Zveza izjavi proti ■ tej vladi. Šef nacionalistov v Burgosu je slovesno sprejel posebnega dopisnika nemškega dopisnega urada ter mu izjavil, da Španija nikdar ne bo pozabila, da se je Nemčija v sedanji težki borbi Španije proti komunizmu in anarhizmu odkrito postavila na stran španskih nacionalistov. Kakor je Nemčija na vzhodu Evrope straža proti komunizmu, tako je Španija na zapadu. Nacionalisti iz Španije javljajo, da začno v kratkem koncentričen i napad proti Madridu. Alcazar je zletel v zrak in poli kopal v svojih razvalinah junaške t branilce, ki so se 7 tednov upirali r rdečim. Ti niso dovolili odhoda niti ženam in otrokom. Pri Talaveri so doživele vladne c čete velik poraz. Nacionalisti pro-. dirajo prot Madridu. Pod predsedstvom Molotova Je t bila konferenca sovjetskih ministrov, na kateri se je razpravljalo 0 o kongresu v Niirnbergu ter o so-\ vjetskem odgovoru na tam izre-r čene grožnje. Verjetno je, da bo; , odgovorila Rusija z gospodarskimi r represalijami. V narodno socialističnih krogih s se govori, da bo nemški parlament 1 razpuščen in da bo mesto njega i imenovan svet voditeljev, ki bo j imel večje kompetence ko sedanji (: parlament. Hitler pa se o tem v vprašanju še ni odločil. f V istem času, ko je napovedal, I Hitler križarsko vojno proti boljše- I \ vikom, so se začela trgovinska po- j g gajanja med Rusijo in Nemčijo, t Nemci utemeljujejo ta pogajanja' t z nujno potrebo nemške vojske po j .s surovinah i” ki jih najlaže dobe iz, S Sovjetske Rusije. I Protiangleške demonstracije so t bile v Raveni zaradi preganjanja ' j italijanskega jezika na Malti. | Arabcem se je posrečilo, da so r na več mestih poškodovali petro- , 1 lejske vode, ki vodijo iz Iraka k r morju. Japonski vojni minister je izde-1 lal triletni načrt za oboroževanje, ki bi veljal Japonsko tri milijarde i Jen- Pomanjkanje živil je v Nemčiji ■> zelo močno ter bo od sedanjih za-I log odkazanih za civilno prebival-1 stvo samo 66%. Govore, da bodo vpeljali karte za meso In mast. Zahteve Vojvodinc razdolžitve Dolžniki nai se razdeie v tri kategoriie Te dni je obiskala nad sto oseb močna deputacija Vojvodincev ministre Stankoviča, Vrbaniča, Subotiča, Letico, Kožulja, Djordjeviča in dr. Kreka ter jim izročila spomenico vojvodinskih dolžnikov. — Deputaeijo je vodil Vojislav Matkovič, ki je ministrom tudi podrobno razložil stališče vojvodinskih dolžnikov. Ti zahtevajo, da se vsi dolžniki razdeie v tri kategorije. V I. kategoriji naj bi bili vsi kmetovalci, ki imajo manj ko 75 ha zemlje. Tem naj bi se odpisala polovica dolga, drugo polovico pa naj bi konvertirala država z izdajo bonov ali pa s plačilom v denarju. Te bone bi odplačali kmetovalci v 25 letih s Odstotnimi anuitetami. V tej kategoriji naj bi se zaščitili tudi obrtniki, trgovci in uradniki, katerih glavni dohodek izvira iz kmetijstva (kar pa mimogrede omenjeno, ni ravno posebno jasno). V drugi kategorij bi bili kmetovalci, ki imajo nad 75 ha zemlje, ki so torej že veleposestniki. Tem naj bi se dovolila enaka zaščita, kakor jo danes uživajo banke. V tretji kategoriji pa naj bi bili kmetovalci s kratkoročnimi dolgovi. Ti njih dolgovi naj bi se izpre-menili v srednje ali dolgoročne, ki bi se obrestovali po 5 odstotkov. Izjave ministrov Ministri so se s člani deputacije pogovarjali nad eno uro ter jim v razgovoru tudi pojasnili stališče vlade. Kakor poroča dopisnik »Novosti« so ministri označili načela, po katerih bo izdelana nova uredba o kmetski zaščiti, takole: Kmetovalcem, ki imajo manj ko 75 ha zemlje, se bo dolg odpisal na polovico. Od te polovice bi padla polovica na banke, oz. na denarne zavode, polovica pa na državo, da bi torej ta prevzela četrtino dolgov. Polovico dolga pa bi morali plačati kmetovalci sami v roku 25 let ter proti 2 do 3odstot-nim obrestim. Pri prezadolženih kmetovalcih bi bil ta odpis tudi večji, ker je glavno načelo ureditve kmetskih dolgov to, da po odpisu kmetskih dolgov ne sme znašati dolg kmetovalca več ko polovico vrednosti njegovega posestva. Dolžniki drugih poklicev bodo deležni zaščite le, če dokažejo, da izvira njih obdačeni dohodek v večji meri od kmetijstva ko od drugih poklicev. Pri kmetovalcih, ki imajo več ko 75 ha zemlje, bo nezaščiten ves oni del posestva, ki je večji od 75 ha. Posebne ugodnosti pa bodo dovoljene za rodbine, ki imajo več ko tri otroke. Tu se more zaščita raztegniti tudi do 2000 ha. Kar se tiče nekmetovalcev, so izjavili ministri, da v tem pogledu še ni padla končna odločitev, da pa ni izključeno, da bodo deležni zaščite vsaj glede odplačevanja glavnice in da jim bodo znižane obresti. Tudi minister Jankovič je govoril o rešitvi kmetskih dolgov, in sicer na nekem volilnem shodu v Bosni. Med drugim je dejal: »V kratkem boste odtali, da je vprašanje kmetskih dolgov odstavljeno z dnevnega reda. Naj vam govore razni agitatorji, kar hočejo, vprašanje bo rešeno tako, da bodo kmetske menice izginile iz blagajn bank in bančic, ter prešle v državni denarni zavod. Kmetovalcem bo odpisana polovi- ca dolgov, drugo polovico pa bo plačal postopno v dolgi vrsti let, da se mu plačevanje dolgov ne bo preveč poznalo.« , Čim več vesli je objavljenih o nameravani novi uredbi o kmetski zaščiti, tem večja se zdi nevarnost, da ne bo mogoče premagati težke dedščine, ki je ostala od prejšnjih zaščit. Takrat je bila postavljena vsa zaščita in vse razdol-žilveno vprašanje na napačno podlago in te se menda ne bomo mogli oprostiti. Bilo bi menda vendarle bolje, če bi se to nad vse komplicirano vprašanje reševalo tudi s sodelovanjm javnosti, zlasti še ko bo nova uredba nalagala državi in torej vsemu prebivalstvu velika bremena. Bojimo se le, da so vse pripombe že prepozne in da je načelna odločitev že padla. Zveza narodov o gospodarskem položaju Generalni tajnik Zveze narodov Avenol je pripravil za' septembrsko skupščino zveze narodov poročilo o svetovnem gospodarskem položaju. Je to prvič, da generalni tajnik Zveze narodov govori tudi o gospodarskih vprašanjih, iz česar sklepajo, da bo v bodoče Zveza narodov posvečala gospodarskim vprašanjem večjo pažnjo. V poročilu se poudarja, da gospodarska depresija, ki je dosegla 1. 1932. svoj višek, polagoma po narodna trgovina ne more oživeti, dokler niso odpravljene omejitve, ki so jih uvedle države zaradi omejitve tujega uvoza. Veliko gibanje zlata dokazuje, da se vrši repatriacija kapitala, ki je bil investiran v tujini. Be ganje kratkoročnega denarja iz ene države v drugo pa dokazuje, da lastniki .ega kapitala bolj iščejo varnost, ko pa zaslužek. To beganje zlata tudi dokazuje, da ni ravnovesja v mednarodnih cenah in da ije gospodarsko oživljenje v je j je. Plima zboljšanja se opaža, v:°li državah razJično. povsod in ni skoraj države, ki ne | Svoje poročilo ije zaključil Ave bi mofla pokazati znakov zboljšanja. V nekaterih industrijskih državah pa je celo proizvodnja večja kaMr je bila kdaj koli. Izjema velja le za Združene države Sev. Amerike, Fr učijo, Kanado, Nizozemsko, Belgijo, Češkoslovaško in Švico. Od 'm Vega junija pa do letošnjega se je brezposelnost na svetu znižala za eno četrtino. Nikakor pa ni to znižanje brezposelnosti samo posledica večjega oboroževanja. Oživljenje gospodarstva je v mnogih državah nastopilo preje, kakor pa se je začelo oboroževanje. Povsod se opažajo ugodne tendence za zboljšanje gospodarstva, manjkajo pa prizadevanja, da se rešijo razna mednarodna gospodarska vprašanja. Brez tega pa si ni mogoče misliti, da bi s- doseglo resnično blagostanje. Obnova mednarodne trgovine je v ozki zvezi z valutnimi in drugimi vprašanji, zlasti pa s spremembo trgovinske politike v nekaterih državah. Med- no! takole: ? Veliko zmanjšanje kratkoročnih dolgov je pomemben zi. ’ za lažje reševanje mednarodnih težkoč. Tečaji valut so bili v zadnjih 15 mesecih stabilni. Ta dejanska stabilizacija papirnatih valut, likvidacija velikega dela kratkoročnih dolgov, zaustavitev padanja cen, oživljenje poslov in vse večje zaupanje v obnovitvene sile — kljub vsem političnim obla’ -.i — vse to olajšuje reševanje mednarodnih gospodarskih vprašanj.« Zunanja trgovina za parket, štauferovih mazalic ter vijakov z maticami. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 25. septembra ponudbe za dobavo rezervnih delov za pisalne stroje, raznega sukanca, usnja za kape; do dne 10. oktobra za dobavo bakrenih cevi, spiralnih svedrov ter raznih fre-, zalic. Licitacije: Dne 21. septembra bo v inženjer-skem oddelku štaba Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za napravo električne inštalacije v V. objektu, dne 22. septembra v IV. objektu in dne 23. septembra v II. objektu kasarne »Vojvode Mišiča« v Ljubljani. Dne 26. septembra bo pri Ekonomskem odelenju Generalne direkcije drž. železnic v Beogradu ofertna licitacija za dobavo raznega stekla; dne 14. oktobra za dobavo pregrejevalnih elementov in dne 16. oktobra za dobavo materiala za mazanje, pogon in razsvetljavo, vse domačega proizvoda. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na. vpogled.) Doma in po svetu Senator Ivan Hribar je praznoval v soboto 85 letnico. Vse njegovo življenje je bilo en sam delovni dan, polno naporov, zmag, požrtvovalnosti pa tudi težkih razočaranj. Za slovenski narod si je pridobil nevenljivih zaslug. Da bi nam bil ohranjen še mnogo let. , Ob priliki smrti Svetozarja Pri-bičeviča je bila seja vodstva bivše Kmetsko-demokratske koalicije in Samostojne demokratske stranke, katerih predsednik je bil Pribiče-vič. Na seji je bilo sklenjeno, da izdasta vodstvi skupno osmrtnico in določeni so bili člani bivših vodstev, ki se udeleže pogreba v Pragi. Za dr. Mačka se udeleži pogreba dr. Pernar. Truplo Svetozarja Pribičeviča zaenkrat ne bo prepeljano v domovino, temveč bo pokopano v kripti pravoslavne cerkve v Pragi. — Vsi jugoslovanski listi so objavili dolge nekrologe o pokojnem Prebičeviču, v katerih so poudarjali njegove zasluge za ustanovitev Jugoslavije, njegovo poznejše ekstremno stališče, a tudi njegovo osebno poštenost. Zaradi smrti Svetozarja Pribičeviča je vodstvo HSS odpovedalo vse prireditve, ki so bile napovedane za nedeljo. Dr. Maček je že tako ozdravil, da je mogel zapustiti sanatorij in da se bo zdravil doma. Medparlamentarna trgovin, konferenca se je začela v Bukarešti. Slovenci so na konferenci zastopani po gen. tajniku Ivanu Mohoriču, senatorju dr. Ploju in dr. Kocetu. Manjšinjski kongres se je začel v sredo v Ženevi. Za predsednika je bil izvoljen dr. Vilfan, za podpredsednika pa češkoslovaški Nemec arh. Ruth, ki je intimni prijatelj Henleina. Njegova izvolitev je vzbudila precejšnjo pozornost, ker je na kongresu še več drugih nemških zastopnikov iz češkoslovaške. Mnogo komentarjev je vzbudil govor zastopnika jugoslovanskih Madjarov, ki je dejal, da Izvoz suhih češpelj se bo pri nas začel dne 25. septembra kakor je se moremanjšinsko jprasanje bilo sklenjeno od centralne komi Pozor, trgovci in gostilniiaiji! Porcelan, steklo, jedilno orodje. Vse vrste Neverjetno nizke cene! Zahtevajte ponudbe! petrolejk in njih sestavnih delov LJUBLJANA Miklošičeva 36 sije v trgovinskem ministrstvu. Na domače trge pa se bo začel dovoz suhih češpelj dne 21. septembra. Trgovinska pogajanja z Norveško se bodo v kratkem začela. Naš izvoz v Norveško je bil v stalnem padanju, dočim je norveški uvoz v Jugoslavijo rastel. Trgovinske zveze z Norveško bi se mogle zboljšati, zlasti še, ker ne pozna Norveška nobenih uvoznih omejitev, razen za čisto majhno število predmetov, in ker tudi ni posebnih deviznih težkoc pri trgovini z Norveško. Francoska vlada je baje pripravljena da dovoli za naš izvoz v šiti le v demokratičnih državah, ne pa v psevdodemokratičnih ali v državah z avtoritarnim režimom. Dobro bi bilo, da bi to povedal Budapešti. Poštno ministrstvo je razveljavilo dovoljenje, da se smejo po uradnih telefonih voditi zasebni medkrajevni pogovori. Na kongresu mest v Cetinjah se bo zahtevalo, da se uvede za mestne občine tajna volilna pravica. JNS je začela izdajati v Beogradu svoje glasilo, tednik »Jugoslo-venski glas«. Titulescu je nevarno obolel. Ima zastrupljenje krvi. Predsednik Turčije Kemal Ata- Pr^nčlio velikecarinske olajšave tiirk je odstopil svojo plačo Dolma Mm ^ tU zvišala uvSeI Bakdle v Carigradu za umetnostni kontingente, zlasti za sveže in suhe češplje, koruzo, pšenico, jabolka in ovce. Madjarska vlada je uvedla izvozne premije za grozdje. Za vsakih 100 kil izvoženega grozdja bo plačevala izvoznikom po 1,5 penga. Izvozne cene ruskega lesa so znova porasle, že šestič v letošnjem letu. Od januarja se je dvignila cena ruskega lesa od 37 na 47 šilingov za standard. Dobave • licitacije Generalna direkcija drž. železnic v Beogradu sprejema do 22. septembra ponudbe za dobavo 150 m’ razne borovine. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 24. septembra ponudbe za dobavo azbestnih in drugih ambalaž, 70.000 kg opeke, olja za pod, masti za parkete, laka, žice 250.000 din škode. muzej. Zaradi pomanjkanja papirja Je nacionalistična vlada v Burgosu zaukazala, da morajo vsi listi skrčiti svoj obseg na polovico. 40urni tednik bo uveden v francoski rudarski industriji. Tvornica vagonov v Brodu Je začela delati zopet s polno paro, ker je dobila večja naročila. Tako izdeluje za Beograd več tramvajskih voz, nadalje je naročilo železniško ministrstvo pri tvomlci 10 modernih potniških vagonov, dočim jih je 17 naročilo v Nemčiji. Zakaj ne vseh v Brodu, je vprašanje, ki se samo postavlja. V Tesličevih tvornicah v Sisaku je nastal v oddelku za polnjenje steklenic velik požar, ki je uničil vse stroje, škoda znaša okoli 3 milijone din. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen. — V Šibeniku pa je pogorel dom veslaškega kluba »Krka«. Požar je nastal zaradi kratkega stika in je napravil okoli Denarstvo Francoski finančni minister o vladni finančni politiki Francoski finančni minister Au-riol je sprejel novinarje ter jim dal daljšo izjavo o finančni politiki francoske vlade. Načelo vladne politike ije, da morata biti finančno ministrstvo in finančni trg solidarna. Treba je imeti malo potrpežljivosti in počakati, da bodo izdani okrepi pokazali prve uspehe. Povečanje kupne moči delavstva in povišanje cen za pšenico je spravilo v promet polagoma 4 do 5 milijard frankov. Prav tako ugodno je deloval tudi denar, naložen v investicije. Sedanje cene bodo sicer še nekoliko narasle, toda istočasno se povečuje tudi zaslužek naroda. S svojimi ukrepi, s poenostavljenjem fiskalnih metod ter s svojo kreditno politiko skuša vlada to razvoj še pospešiti. Rezerviranost borze se zato ne more prav razumeti. Oni, ki širijo vesti, kakor da hoče vlada izdati zakon o r^kviziciji terjatev v tujini in podobno, so ali tepci ali pa zlobneži. Nikdar ni vlada mislila na kakšno rekvizioijo ne v industriji, ne kje drugod. »Bol-ševizaciija kapitala« ni bila nikdar namera vlade. To ponavljam, je zaključil finančni minister svojo izjavo, v polnem soglasju z ministrskim predsednikom HI umom in z vsemi člani vlade. Vedno smo govorili v par’amen tu in v drugih političnih telesih, da bomo delovali v okviru sedanjega socialnega reda, to je v okviru kapitalističnega sistema. Velik dotok deviz od turističnega prometa in izvoza Dotok svobodnih deviz od turističnega prometa je vedno močnejši, kar se nazorno vidi iz tedenskih izkazov Narodne banke. Samo v prvem tednu tega meseca je izdala Narodna baiika za 44*5 milij. din bankovcev za nakup deviz. — Sedaj se je vsota deviz pri Narodni banki, ki ne spadajo v podlogo, zopet povečala ter je dosegla že znesek 539 milijonov dinarjev. — Od začetka leta so se devize, ki ne spadajo v podlogo povečale za ‘201 milijon din. Od januarja lanskega leia pa so se te devize povečale celo za 431 milijonov dinarjev. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 15. septembra navaja te izpremembe (vse številke v milijonih din): Skupna kovinska in devizna podloga se je povečala za 1*13 na 1.548-4. Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se znova močno povečale, in sicer za 27*08 na 566-2. Vsota kovanega denarja v niklju in srebru se je povečala za 4'7 na 350*2. Skupno zlato in devizno kritje se je znižalo na 29'52 odstotka, samo zlato pa na 28*10 odstotka. Angleške banke v avgustu Dve veliki banki, National Pro-vincial in Westminster, sta zmanjšali svoje predujme v avgustu v primeru z julijem, in skupni predujmi klirinških bank so bili (enako kakor 1935) 8,000.000 manjši v avgustu kakor v juliju. Skupni j predujmi klirinških bank so zdaj ■ za 90.000.000 večji kakor pred letom. Banke so povečale svoje rezerve gotovega denarja, in odnos Posojila so se zvišala za 4 na 1.645*7. Vrednosti rezervnega fonda so se zmanjšale za 1*1 na 133. Razna aktiva pa so se povečala za 7*2 na 653*8. Obtok bankovcev se je znižal za 28*3 na 5.144*9. Obveze na pokaz pa so se povišale za 69-3 na 1.594-9. Obveze z rokom so ostale neizpre-menjene in znašajo 50. Razna pasiva so se povečala za 1*2 na 282*1. TEDEN POSEBNO POROČILO „ TRGOVSKEGA LISTA* do depozitov, ki se skoraj niso spremenili, je sedaj 10-4”/« proti točno 10% preteklega meseca. Dejanski prirastek denarja izenačuje zmanjšanje predujmov, druge aktivne postavke so ostale precej enake, kakor julija. * Finančni minister je podpisal uredbo, s katero se oproščajo denarni zavodi, ki so na dražbi kupili nepremičnine od plačila prenosne takse. Ni še znano, če velja ta uredba tudi za nazaj, da Zadružni gospodarski banki ne bi bilo treba plačati prenosne takse za nakup Kendovih posestev. SLO VEH S A - TRANSPORT Devizno tržišče Tendenca čvrsta; promet din 3,165.289*45 Kupčijska živahnost je na tukajšnjem deviznem tržišču v zadnjem borznem tednu nekoliko popustila, zbog česar so bili zaključki v po-edinih devizah znatno manjši nego v preteklem tednu, ki je zaključil s skupnim deviznim prometom nad 4 in pol milijona dinarjev. Razliko skoro poldrugega milijona din je povzročilo predvsem- občutno zmanjšanje potreb po angleških funtih, kajti padec prometa samo v tej devizi znaša skoro 1 in četrt milij. dinarjev, kot je razvidno iz spodnje primerjeval-ne tabele. — Prometni podatki so izraženi v tisočih dinarjev. Devize: minuli tekoči teden Amsterdam 145 34 Berlin 840 834 priv. klir. Bruselj 3 1 Curih 43 216 Din. deviza 350 433 avstr. pr. ki. Dunaj 501 694 avstr. pr. ki. London 2023 771 priv. klir. New York 521 01 Pariz 60 76 Trst 1 — Varšava 1 — Solun — 45 boni Stockholm 22 — London 14. IX. 220*62 222*67 18. IX. 220*80 222*85 New York 14. IX. 4335*01 4371*32 18. IX. 4335*01 4371-32 Pariz 14. IX. 287*75 289*18 18. IX. 287*78 ‘289*22 Praga 14. IX. 180*47 181*58 18. IX. 180*55 181*66 ■ VELETRGOVINA A. ŠARABON V LJUBLJANI priporoč^kpecetJJ^ho^ blago, več vrst žganja, .mok^te^eželn^orfrtelr ke, kakor tudi razno-vrstno rudninsko vodo ptažama za kav^in mlini za dišave z električnim obratom 1 el e / o m Stev. 2 6 6 6 Ceniki na razpolago! Poleg Londona je nazadoval še devizni promet v Amsterdamu za nad din 100.000*—. Narodna banka tudi tokrat ni intervenirala v Londonu. Sicer je na torkovem borznem sestanku zvišala denarno notico za din 0*50, a kljub temu ni prišlo do zaključka na tej bazi, kajti privatna ponudba je zahtevala nekoliko višji tečaj. Narodna banka je nalik prejšnjim tednom še nadalje posredovala v Amsterdamu, Parizu in Cu-rihu za skupni znesek 160.000 din. V privatnem kliringu je beležil samo angl. funt, avstrijski šiling in- nemška marka. Notice so bile naslednje: angleški funt: . 14. IX. din 234*— den. 15. IX. din 234*50 den. 10. IX. din 234'— den. 17. IX. din 234*— den. 18. IX. din 234*— den. avstrijski šiling: 14. IX. din 8*51—8*01 15. IX. din 8*50—8*60 16. IX. din 8*51—8*61 17. IX. din 8-51—8*01 18. IX. din 8*52-8-02 nemška marka: 14. IX. din 13*31—13*51 15. IX. din 13*30-13*50 10. IX,. din 13*32—13*52 17. IX. din 13-33-13-53 18. IX. din 13*32—13*52 r Od ponedeljka na petek je po- rastel tečaj Amsterdama za + 1*14 poena, Berlina za +.1*08, Londona za + 0-18, Prage za + 0*08 in Pariza za + 0*03 poena. Bruselj in New York sta na petkovem borznem sestanku beležila na bazi tečajev od 14. t. m., medtem ko je bil Curih trgovan dosledno po dosedanjem nespremenjenem* tečaju. ‘ * S- primo Narodne banke Devize Povpr. Pon. din din Amsterdam 14. IX. 2960*29 2980*89 18. IX. 2967*43 2982*03 Berlin 14. IX. 1754-91 1768-78 18. IX. 1755*99 1769*86 Bruselj 14. IX. 737*75 742*81 18. IX. 737*75 742-81 Curih 14. IX. 1424-22 1431*29 18. IX. 1424*22 1431*29 Efektno tržišče Tendenca za državne papirje stalna Na tukajšnjem efektnem tržišču vlada sloj ko prej veliko mrtvilo. Zaključkov ni bilo niti v državnih niti v privatnih vrednostnih papirjih. Prav tako ni omeniti nobenih notic bančnih ali industrijskih delnic, ker so na vseh borznih sestankih tega tedna beležili zgolj državni efekti, in sicer din 7% inv. pos. 14. IX. 83-— 85*— 18. IX. 83*25 85*25 8% Blair 14. IX. 84*- 85*- 18. IX. 82*75 83*75 7% Blair 14. IX. 73-50 74*50 18. IX. 73'— 74*- 7% Seligin. 14. IX. 85-— 87*— 18. IX. 80*25 87*25 4% agr. obv. 14. IX. 47*— 48*— 18. IX. 47*50 48*— 6% begluške 14. IX. 68"— 09'— 18. IX. 68*— 70*— 2*5% voj. škoda 14. IX. 365*— 366-— 18. IX. 305'— 367*— Stanje T. transe 5% državnih srednjeročnih obveznic za financiranje javnih del je bilo po zadnjem žrebanju din 82,000.000*— nominalne vrednosti, tobač. srečk iz leta 1888. pa din 6,880.000*— po žrebanju v mesecu sept. 1936. Žitno tržišče Od ponedeljka dalje notira na tukajšnji borzi nova umetno sušena koruza za dobavo v t. m. za din 1*— višje pri 100 kg nego za dobave v oktobru in novembru. Izpadla pa je notica stare prekmurske koruze. Cene so ostale nespremenjene pri žitu, dočim se je moka vseh vrst podražila za din 5*— pri 100 kg. Na petkovem borznem sestanku, dne 18. t. m. so bile dosežene te cene: Žito: telefoni: 27-18, 37-18, 87-19 carinska pisarna 24-19 po uradnih urah, Mednarodni transporti Prevzem transportov v inozemstvo in iz inozemstva — Rcekspedicije na vseh postajali — Zastopstva v vseh tu- in inozemskih trgovskih in industrijskih centrih — Informacije brezplačno Koruza: zdrava, suha, rešetana, letine 1935, s kvalitetno garancijo, Iranko vagon bačka in banatska postaja .činkvantin sremski, zdrav, suh, -rešetan, lco. vagon naklad. postaja ............... umetno sušena koruzi, dobava koncem t septembra, plačljivo ppbti duplikatu . . umetno sušena koru?, za, dobava oktober, november, plačljivo * pboti duplikatu . . * Oves: zdrk v, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačlji-■ vo proti diiklikatu , Ajda: -♦ • zdrava, rešetana, siva, pariteta Ljubljana . Rž: nova, 72 kg, 2%, franke vagon baranjeka postaja . din 92*- din 93*- 117-— 118*- 81*— 83-— 80-— 82*- 100*- 105*- 130*— 135*— 115*— 117*50 Mlerski izdelki: din din Moka: pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 215*— 220*— din din pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo vo proti duplikatu . 215*— 220*— pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 195'— 200*— pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 175*— 180*— Otrobi: pšenični, debeli,vegal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . 105'— 110*— pšenični, drobni,vegal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . 85'— 88*— Lesno tržišče Tendenca nespremenjeno mlačna V Rimu so se te dni pričela trgovinska pogajanja, ki po zadnjih vesteh potekajo še dokaj po-voljno. Tako našim, kakor italijanskim trgovskim krogom je pač veliko ležeče na tem, da se to pre-vaŽno vprašanje vendarle uredi. Iz dosedanjih žalostnih izkušenj vemo, da more imeti trgovina — dirigirana iz višje političnih vidikov, naravnost uničujoče gospodarske posledice. Zloglasne sankcije namreč niso prizadejale veliko škode le Italiji — proti kateri so bile naperjene, — pač pa tudi nam, ker smo jih izvajali vse preveč strogo. Rezultat te politike na gospodarskem polju pa je le velikanska izguba na narodnem premoženju v čast zvestobe do velikih držav. Vsaka debata o kompenzaciji za zvestobo je za gospodarstvenika vsekakor odveč in — smešna Nasprotno pa so imele države, ki niso striktno izvajale sankcijskih naredb, znatne gospodar, koristi. Že stoletna kupčija in geografska lega Slovenije, pa tudi kakovost ter izdelava lesa usmerja našo trgovinsko dejavnost predvsem na sosedne države, a ne na tržišča naših oddaljenih političnih prijateljev. Ko je pred par leti Italija zvišala carino na uvoz lesa, Avstriji na ljubo pa dovolila znatne olajša-, vo in preference za avstrijski les, se je pokazalo, da naš izvoz lesa v Italijo ni nazadoval, ampak v nekaterih,vrstah colo narastek To priča dokaj zgovorno, da pri mednarodni. kupčiji • ne igra 1 glavno vlogo politična simpatija, temveč zgolj trgovska konvenijenra. Vse te momente je treba upoštevati in naš izvoz kolikor mogoče oprostiti raznih formalnih težkoč, ker le svobodna trgovina se more ugodno razvijati. Vsak drug način trgovanja je namreč po dosedanjih izkušnjah nezdrav in za naše gospodarstvo le kvaren. Les: Smreka, jelka: din din Hlodi I., II., monte . 75*— 90-— Brzojavni drogovi . . 130*— 150*— Ilordonat i merkantilni 100*— 130-— Filerji do 576’ . . . 110*— 130*— Trami ostalih dimenzij 110'— 125*— Skorete, konične, od 16 cm'naprej . . 250*— >»70*— Škorete, paralelne, od 16 cm naprej . . . 270'— 310* Skorete, podinerne, do 15 cm....................190*— 210*— Deske-plohi, kon., od 16 cm naprej . . . 200*— 220*— Deske-plohi, par., od 10 cm naprej . . . 230*— 250*- din din Kratice, za 100 kg . . 20*— 25*— Bukev: Deske-plohi, naravni, neobrobljeni, monte 210*- 230'— Deske-plohi, naravni, ostrorobi, I., II. . . 305*— 320*— Deske-plohi; parjeni, 230*— 260*— neobrobljeni, monte Deske-plohi, parjeni, ostrorobi, I., II. . . 460*— 530*— Hrast: Hlodi I., 11 Bordonali 160*— 210*— 710-— 810*— Deske-plohi, neobrob- ljeni boules . . . 800*— ce 0 r Deske-plohi, neobrob- ljeni, I., II. . . . Deske-plohi, oetrorobi 650*— 750'— (podnice) . . . . 750*— 810’— Frizi I., širine 5, 6 in 7 centimetrov Frizi I., širine od 8 cm 580*- 650'— naprej . . . . 690-- 770’— Oreh: Plohi, neparjeni I., 11. Plohi, parjeni I., II. 810*— 900*— 860*— 950*— Parketi: hrastovi, za m* . . . 42*— 52 — bukovi, za m2 . . . 28 — 32- Želez, pragovi: 2*60 ni, 14X 24 hrastovi, za 1 komad. 32*- 34*— bukovi, za 1 komad . 20*— 22*— Drva: bukova, za 100 kg . . 8*- 9*- hrastova, za 100 kg . 7*- 8*- Oglje: bukovo, za 100 kg . . 34*- 38-— »canella«, za 100 kg , 38-- 42*— 1’ovprašovanja. Javorjevi hlodi od 1-40 do 2'40 m cilindrični, ravni. I/IIa jesenovina. od 20 cm naprej, 50—100 m/m. 2—5 m. Večja količina bukovih hlodov la, 25—35 cm, 60—300 mm. Ia bukovi neparjeni stebriči (Sevro-11 i) v raznih merah. Neparjeni, bukovi, paralelno, ostro-, robo rezani plohi 30—100 mm debeline, od 2 m dalje z nekaj od 1 do 1-90 m dolžine. Ponudbo. Smrekove-jelkove deske 18/24/28 nun. Neobrobljeni lipovi plohi v kvaliteti monte. Bukova drva. Pogajanja v tekstilni stroki sb se po izpraznitvi tvornic začela v četrtek pod predsedstvom inšpektorja dela inž. Barage. Za delodajalce so se udeležili pogajanj predsednik Zveze tekstilnih podjetij Josip Kavčič, Erlich, Mitrovič, inž. Burger z& Maribor, dir. Horwitz za Kranj in tajnik dr. Golia, za delavstvo pa zastopniki Delavske zbornice gg. Gol-uiajer iu Uratnik, zastopniki strokovnih organizacij ter posamezni delavski zaupniki. Čeprav so se pri pogajanjih pokazale marsikatere težave, vendar je upati, da bodo pogajanja vendarle uspešna. Znižanje in zvišanje delniške glavnice •- Trgovinski minister, .je dovolil Zadružni gospodarski banki v Ljubljani na- podlagi sklepov njfv nega izrednega občnega, zbora, da Šfe njena ‘&elni§ksi glavnica v višini 12 .milijonov din. zniža na 1*2 milijona din, torej za 90 odstotkov tčr se 3tara delnica namesto na dosedanjih. 100 din npminale glpsi le na 10 din. Istočasno ;'e dovolil trgovinski minister, da se nato glavnica zopet zviša na 18,800.000 din z izdajo 188.800 prioritetnih delnic po 100 din s prvenstveno 4o3stotno dividendo. Trgovinski minister je dovolil Družbi grofa Thurnskega, jeklarna Guštnnj-Ravue, d. d. znižanje delniškega kapitala od 14 na 12 milijonov din, in sicer z uničenjem 20.000 delnic. Povpraševanje po našem b$a®M v tisimi Les in lesni izdelki: 971 — Altville (Rheingau, Nemčija): doge za sode; 972 — Tel-Aviv: zastopnik za lesne izdelke (obešalniki za obleko, pritrjevalke za perilo, ležalni stoli, kopita za čevlje, lesene pete); 973 — Pariz: vezane plošče; 974 — Sfax (Tunis): razne vrste lesa (madrieri, deske vseh velikosti, neparjena in parjena hra-stovina, jesenov les za kolesa, les za sode in jamski les. Deželni pridelki: 975 — Pariz: konoplja, bolhač; 965 — Philadelphia: razna živila; 977 — Dunaj: repica, seme za živalsko hrano, razni deželni pridelki; 978 — Karlsruhe na Baden-skem (Nemčija): seme detelje; 979 — Tel-Aviv: zastopnik za fi/x>l in povrtnino; 980 — Dunaj: gobe; 981 — Berlin (za izvoz v Kanado): semena, češenj, povrtnina; 982 — Tel-Aviv: zastopnik za konzervne povrtnine, stročnice in podobno; 983 — Hamburg: oljčno olje; 984 — Pirej (Grčija); žitarice, zlasti pšenica; 985 — Sfax: koruza, ječmen, suha povrtnina (fižol, grah, bob, gobe), povrtnina v konzervah (fižol, grah, beluši, paradižnik), koruzna slama za metle in česana konoplja. L.M.Eckertinova 0 Splošno kleparstvo 0 leso-cementne strehe 0 strelovodne naprave 0 vodovodne inštalacije Slomškova ulica 4 TELEFON 29.33 Proizvodi sadjarstva: 986 — Philadelphia: orehi; 987 — Tel-Aviv: zastopnik za konzerve sadja, češpelj in orehov; 988 — Embourg-Lez-Liege (Belgija): konzervirano sadje v naravnem stanju, brez sladkorja in brez kemičnih proizvodov, prepovedanih od sanitetnih oblasti, češplje brez kosti, v zabojih po 1, 2 in 5 kilogramov, mirabele in višnje. 989 — Berlin (za izvoz v Kanado): sadje; 990 — Tel-Aviv: nudi se zastopnik za sadne konzerve; 991 — Sfax (Tunis): suho sadje (orehi, lešniki, suhe češplje). Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva: 992 — Hamburg: kosti, mezdro-vina, odpadki od rogov, kože; 993 — Pariz: konjska žima, svinjske ščetine, ovčji sir; 994 — Tel-Aviv: zastopnik za mesne in ribje konzerve; 995 — Krakov: soljene sardine; 996 — Bruselj: polži; 997 — Berlin (za izvoz v Kanado): ribe, meso, sir; 998 — Tel-Aviv: nudi se zastopnik za mesne konzerve; 999 — Sfax (Tunis): mesne konzerve, surovo maslo, sir, gnjat, slanina v škatlah, klobase, svinjski jeziki.' Industrijski proizvodi: 1000 — Bruselj: celofan; 1001 — Tel-Aviv: zastopnik za stekleno blago; 1002 — Bruselj: žepni noži, žepna zrcala, igrače, novosti; 1003 — Casablanca: razno pisarniško orodje (kaveljčki, pivniki, koši za papir, vosek, leseni in stekleni tintniki, bel klej, črni svinčniki ter barvani in kopirni svinčniki, tinta, gumi, peresa, peresniki, ravnila, perforatorji, pismeni papir, beležnice in servietete iz papirja. Razno: 1004 — Budapešta: odpadki od bele pločevine (od tvornice za pločevinasto ambalažo; STAVBNI MATERIAL izolacije vseh vrst, heraklit, keramika, samot, mavec, cevi, beli cement itd. se kupi najceneje pri MATERIAL L ) U R L J A Ul A Tyrševa c. št. 56 c Telefon štev. 27 16 1005 — Berlin: star baker, stara medenina, star bron; 1006 — Berlin (za izvoz v Kanado): umetno cvetje, ročna dela, ščetkarsko blago, preproge, par-femsko blago, lončena posoda, emajlirano blago, galanterijsko blago, igrače, orodje, razni proizvodi domačega obrta, tekstilni proizvodi (obleke), rokavice, ovratnice, svila za ovratnice, trikotaža; 1007 — Harbin (Mandžukuo): išče se zveza z našimi izvozniki, ki bi se zanimali za tamošnji trg. Opombe: Št. 1.: Berlin — neka tvrdka išče zvezo z našimi izvozniki raznih kovin, bakra, svinca, cinka in kositra; Št. 2.: S’fax (Tunis) — neka tvrdka želi uvažati v Jugoslavijo maslo iz oljčnega olja, gobe, da-telje, limone, pomaranče, super-fosfate in naravne fosfate ter išče v ta namen zvezo z našimi interesenti. * Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance, 4. količino razpoložljivega blaga, 5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči. Tržna poročila Ljubljanski živinski trg Zadnji ljubljanski živinski trg v sredo je bil slabo obiskan in tudi dogon je bil majhen. Cene se niso izpremenile, kupčija je bila slaba. Na trg je bilo postavljenih (v oklepajih število prodane živine) 101 vol (35), 33 krav (13), 22 telet (16), 23 prešičev (7), 156 pujskov (52) in 72 konj (prodanih pa je bilo samo 38). Cene so bile te: voli I. vrste 4.75—5.25, II. 4-4.50, III. 3.25-3.75, krave za rejo 3—4.50, teleta 6—7, prešiči 5—7 Din za kg žive teže. Konji po 400—3500 Din za žival. Zagrebški tedenski sejem Dogon zlasti goveje živine je bil na zadnjem zagrebškem tedenskem sejmu zelo velik. Mnogo živine je bilo prodane za Španijo. V splošnem so ostale cene neiz-premenjene, le cene prešičem so se povišale za 50 par. Dogon: 64 bikov, 940 krav, 194 junic, 264 volov, 62 juncev, 203 telet, 252 konj in žrebet, 740 prešičev in 465 pujskov. Cene (za kg žive teže): biki po 3 do 4, krave za klanje po 3‘25 do 4-50, krave klobasarice po 2*25 do 3, junice po 4 do 4'50, teleta za rejo po 800 do 900 din za žival, voli I. vrste po 4-50 do 5, II. po 4 do 4*50, bosanski po 2'75 do 3‘50, junci po 3 do 4, živa teleta po 7 do 8, sremski Špeharji po 8 do 9, zaklani po 12'50, pujski do 1 leta po 11, lahki konji po 4 do 5, srednji po 5 do 6 in težki po 7'5 do 8 tisoč din za par, lahka žrebeta po 1000 do 1800, težka po 1500 do 2000 din za žival, konji za klanje po 1 do 2 din za kilogram. Detelja po 50 do 60, seno po 35 do 45, otava po 50 do 65, slama za krmo po 30 do 35 din za 100 kg. Buče po 0'50 do 1 din za glavo, krompir po 60 do 75 par, zelje po 65 do 80 par in repa po 70 do 90 par. KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE reg. zadr. z o. zav. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 Nudi po izredno nizkih cenah: Salda-konte, Strace, journale, šolske zvezke, mape, odjemalne knji-žice. risalne bloke itd. Nakup naših izdelkov z znamko EF-KO Vam jamči za stalen porast Vašega prometa MODNE PLETENINE INTERL0K-*PERILO F. KOS LJUBLJANA, Zidovska ul. 5 KUSE! E vseh vrši- p folog rafij afu ali risbah iivrl najsoiidnejše ki & rncB ST*DEU LlUB LIANA DALMATINOVA« Trgovci! Naročajte »Trgovski list"! 1 ladio Ljubljana Nedelja, dne 20. sept. 8.00: Vesel jutranji pozdrav (plošče) — 8.15: Preos iz franc, cerkve — 8.45: Verski govor (p. dr. Rant) —9.00: Čas, poročila — 9.15: Venček na- rodnih (plošče) — 9.30: Prenos prireditve Rdečega križa iz Beograda — 10.30: Slovanska glasba (Radijski orkester) — 11.30: Promenadni koncert vojaške godbe — 13.00: čas, obvestila — 13.20: Plošče po željah naročnikov — 17.00: Kmet. ura: Odbira plemenjakov (Jože Okorn) — 17.20: Ura lahke glasbe: Notranjski trio — 18.10: Koncert Akad. pevskega kvinteta — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Pester spored izvaja radijski orkester — 21.00: Prenos svetovnega koncerta iz Amerike — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.20: Koncert radijskega orkestra. Ponedeljek, dne 21. septembra. 12.00: Ameriški plesni orkestri (plošče) — 12.45: Poročila, vreme — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Operne fantazije (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Pisani zvoki (igra radijski orkester) — 19.00: Čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Harmonisti pojo (plošče) —20.10: Zdravstvena ura: Jesenske nevarnosti (dr. I. Pirc) — 20.30: Koncert klasične komorne glasbe izvaja Ljubljanski kvartet (gg. Leon Pfeifer, Franjo Stanič, Vinko Šušteršič, G. Miiller, J. Gregorc) — 21.30: Koncert radijskega'orkestra — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.20: Radijski jazz. Torek, dne 22. sept. 12.00: Re-produc. koncert na wurlišltih orglah — 12.45: Poročila, vreme — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Zabaven opoldanski spored (radijski orkester) — 18.00: Koncert radijskega orkestra — 19.00: Čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Reproduc. koncert na dveh harmonikah — 20.10: Prevrednotenje premoga (prof. Fr. Pengov) —20.30: Večer lahke glasbe in veselih pesmic — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.20: Radijski jazz. „TRIQEAV" INDUSTRIJA PERILA IN OBLEKE ). OtUP, LJUBLJANA STARI TRG 2 POD TRANČO 1 KOLODVORSKA UL. 8 priporoča svoje izdelke po naj nižji h cenah in najnovejših krojih Trgovci znaten popust ! Volna, svila, bombaž, nogavice, pletenine itd. itd. stalno v bogati izbiri in po najnižjih cenah v trgovini Kotvi Prelog, £jubljana 0 Židovska ulica 4 0 Stari trg 12 .KUVERTA* D. Z O. Z. LJUBLJANA Tyrl«va cesta št. 67 TVORNIOA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA STRGULEC PAVEL IZDELOVANJE ŽlONIH POSTELJNIH VLOG IN ZELEZN1H POSTELJ SPREJEMAJO SE TUDI POPRAVILA LJUBLJANA, Gosposvetska c. 13, Kolizej T E L E F O N 38-97___________ NA MALU IN VELIKO! Lastni izdelki! Prvovrstna izdelava! Srajce za gospode v veliki izbiri v vseh številkah n. pr.: modne poplin in cefir z dvema ali z enim šport ovratnikom, trpežne turing, bele šifon, panama, svilene, oksford, spalne srajce, spodnje hlače barvaste in bele, triko majce, delavne plašče, kakor tudi vse modne potrebščine priporoča po konkurenčnih cenah tvrdka MJjoričarJ^ Moško perilo se izdeluje tudi po naročilu T^^ir.p Hrt.. «j.|w p«Ja»miir d». Im Plesa. Tednik Aleksander Železnikar, (Jaka tiskarna »Merkur«, d.