VfAJriD
f~yuMicQ"«
Ameriška Domovi ima
AMERICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAG6 ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 12, 1963
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
ŠTEV. LXI — VOL. LXI
Rdeti v M. Vietnamu so še vedno v napadu
Vladne čete se večinoma le branijo, vojna z gverilci poteka bolj po željah in načrtih teh kot vladnih čet. Vlada se n'e more odločiti za prepotrebne reforme.
SAIGON, J. Viet. — Poznavalci vojaškega položaja trdijo, da od vsakih 10 spopadov med vladnimi četami in rdečimi gverilci jih. sprožijo zadnji povprečno osem. Vladne čete so večinoma le v oibramibi in se spustijo v boj največkrat le, kadar so napadene. Pomanjkljiva podjetnost in udarnost vladnih čet je vzbudila v vrstah ameriških vojaških svetovalcev veliko ne-volje in dosti kritike. Vse to položaja ni prav nič spremenilo.
Nejevolja se je pojavila delno tudi v Kongresu, kjer nekateri kongresniki in senatorji govore jasno, da vojna v Južnem Vietnamu ni “naša” vojna in moramo gledati, da ne bo “na-ša“ postala. Če se nočejo Vietnamci sami boriti za svojo svobodo, so vsi naši napori zastonj, igrali bomo vlogo, kot so jo Francozi, predno so se iz Indo-kine umaknili.
Včeraj je bil znova sestreljen ameriški helikopter, s čimer je število Amerikancev padlih v Južnem Vietnamu naraslo že na 65.
Vojaški in politični presojevalci položaja v Južnem Vietnamu trdijo, da je uspeh v boju s komunističnimi gverilci možen le, če izvede vlada gospodarske in socialne reforme, ki bodo pridobile za njeno stran prebivalstvo. Predsednik Diern za vse to ni prav nič navdušen, prav tako tudi ne njegova okolica. Vsak poskus ameriškega pritiska zavračajo z ljubosumnim čuvanjem “suverenosti”.
Now grobovi
Matt Tusin
Zadet od srčne kapi je preminul Matt Tusin, star 76 let, stanujoč na 381 E. 160 St. Bil je vdovec, soproga Dora mu je umrla leta 1948. Sin Matt je umrl leta 1941. Tukaj zapušča hčer Mary Stefančič, vnuka Williama in druge sorodnike. Rojen je bil v Samoboru na Hrvatskem, kjer zapušča brata Gregorja. Tukaj je bival 56 let. Zaposlen je bil pri New York Central železnici 43 let. Upokojen je bil 11 let. Bil je član Pod. št. 6 SMZ, faran sv. Pavla na E. 40 St. nad 50 let. Pogreb bo v četrtek zjutraj iz Jos Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. čas še ni določen.
Castro jezen na Ruse Washington zanika tabo
strupov v M. ¥iefnainu
J, FagašrJk Imenovan za pm škofa v Hj-aiiijasM
CLEVELAND, O. — Po včeraj sem došli vesti je bil imenovan generalni vikar ljubljanske nadškofije dr. Joža Pogačnik za pomožnega škofa ljubljanske nadškofije.
Vprašanje nasledstva bolnega in opešanega nadškofa Antona Vovka s tem še ni rešeno, dr. J. Pogačnik je bil imenovan le za škofa, med tem ko je Ljubljana nadškofija, in bo še nadalje o-pravljal posle generalnega vikarja nadškofije.
Sihanuk hvali kitajske komuniste, pa preganja domače
PHNOM PENH, Kambodža. Princ Sihanuk se je vrnil s svojeiga 20-dnevnega obiska v Peipingu ves navdušen za kitaj-ske komuniste in trdi, da so to njegovi edini veliki prijatelji. To ga seveda ni oviralo, da je zaprl vse komunistične študen-te> ki so v času njegove odsotnosti vprizarjali demonstracije 'kroti njegovi vladi.
Nekateri člani njegove vlade niso bili zadovoljni z njegovo domačo politiko in so grozili, da ^do odstopili. Sihanuk jim je °dgovoril, da bo v tem slučaju Razpustil parlament in dal vo-i^eem priliko, da se s plebisci-l°m izjavijo, kaj hočejo, ali običajno demokratsko vlado ali socijalistično ljudsko republiko”.
Sedanja vlada je nato skleni-a, da se bo o volitvah pogovarjala po 20. marcu. Takrat pride namreč v Kambodžo laoški ralj na kratek obisk in se ne spodobi, da bi videl deželo v vo-Lvni agitaciji.
Pssledbe novih Moil o poslovnih stroških
WASHINGTON, D.C. — Zveza restavracij je pregledala položaj po uvedibi novih, strožjih predpisov o upravičenih poslovnih stroških vodnikov podjetij in družb. Trdi, da je dognala, da je posel padel za okoli 33 odstotkov, da bodo imele restavracije, zabavišča in klubi letno okoli 666 milijonov dolarjev manj dohodkov ter da bedo zato odpustili kakih 80,000 uslužbencev v restavracijah in okoli 60,000 v hotelih, motelih in privatnih klubih.
Manjši bodo tudi zaslužki preostalega uslužbenstva. Bogate napitnine so postale redkost
Po sodbi predstavnikov omenjene 'zveze so poslovni stroški za zabavo kupcev in ljudi, ki imajo poslovne zveze z družbami in podjetji v vsej deželi, prinašali restavracijam, zabaviščem, hotelom in privatnim klubom okoli dva milijona do-:arjev na leto.
««.©UOY
Vremenski
prerok
pravi:
Televizija vzgaja ameriške otroke!
NEW YORK, N.Y. — “Starši ne morejo več nadzirati moral no vzgojo svojih otrok, od kar sta bila v domova prinesena radio in televizija”, je, nedavno izjavila Margaret Mead, znana antropologinja.
Televizija je postala glavni moralni vzgojitelj otrok in odraščajoče mladine. Zato je nuj no. da družba prevzame odgovornost za to, da bo ta tudi dajala otrokom potrebne etične osnove in vodila.
Rad bi dobil iz Sovjetske zvez'e več gospodarske pomoči in hitrejše. V Moskvi imajo svoje lastne težave.
HAVANA, Kuba. — Fidel Castro in njegovi ožji sodelavci se zadnjem času precej hudo drže na Sovjetsko zvezo in Hru-ščeva, čeprav ju javno hvalijo. Pričakovali so večjo in hitrejšo gospodarsko pomoč, ki naj bi nadomestila izgube od prekinit-gespodarskih odnosov z Združenimi državami. Spoznali so, da je Sovjetija pripravljena naglo poslati orožje in tudi vojaške svetovalce, da pa je gospodarsko pomoč težje dobiti.
Kuba je dobivala večji del svojih deviz od prodaje sladkorja in tobaka, obojega je šlo velike količine v Združene države. Z izkupičkom za ta dva produkta je lahko kupila, kar je potrebovala. Sedaj je pridelek sladkorja močno padel. Trdijo, da letos nemara ne bo dosegel dosti več kot tri milijone ton, kar je komaj polovico normalnega pridelka v dobi pred nastopom Castra.
Sovjetska zveza in njeni sateliti imajo sami vrsto gospodars-skih težav, posebno na področju poljedelstva in živinoreje, zato je pred časom omejila gospodarsko pomoč tatko rdeči Kitajski, Sev. Koreji, Sev. Vietnamu, pa tudi z Moskvo držečim nevtralcem.
WASHINGTON, D.C. — O-brambno tajništvo je izjavilo, da Združene države niso nikdar uporabljale strupov v Južnem Vietnamu in da so zadevne komunistične trditve brez vsake osnove.
Vesti iz vojaških virov govore med tem o neki kemikaliji, s katero posipajo iz letal drevje in drugo rast vzdolž cest in prekopov, da tem odpade listje in
DE GAULLE SE BORI Z
DOMAČIMI TEŽAVAMI
------;
Predsednik francoske republike De Gaulle je te dni zapleten v reševanje' štrajka rudarjev v AIzaciji-Loreni, pa tudi vedelo svojih političnih nasprotnikov organiziranih v “Narodnem svetu odpora”. — George Bidault je dobil politično zatočišče na Bavarskem.
so poročali dejansko že sredi lanskega leta.
“Krasnaja zvezda”, uradno glasilo sovjetske armade, je obdolžilo koncem tedna Združene države, da uporabljajo kemične strupe v vojni proti gverilcem v Južnem Vietnamu in da je zaradi njih izgubilo življenje “na tisoče ljudi”. Podobne očitke sta že prej širila Peiping in Hanoi.
-------O'-------
Predstavniški tol zace! debato o važnih zabrni?
WASHINGTON, D.C.—Predstavniški dom ni in, el do sedaj še pravega dela, aki ravno Kongres zaseda že tretji mesec. Šele sedaj je dobil od pristojnih odborov dva važna zakona: zakon o podaljšanju obvezne vojaške službe in zakon o pooblastilih za vojaške nabave.
Zakon o podaljšanju obvezne vojaške službe je Nel gladko tri skozi plenum. Debata o njem se je začela v ponedeljek. Včeraj je predstavniški dom začel debato o pooblastilih za narodno je obrambo, da nabavi za $15 bili-objavila, da so bili pretekli če-|vsem raket. letaI, podmornic in trtek ustreljeni trije glavni i vCjnih ladij. V zakonu je pred-vodniki Iraške Komunistične jvideno tudi nekaj več denarja partije, potem ko jih je vojno(za sPorni bombnik RS-70, ki ga
administracija ne mara. Zakon
Iz Clevelanda in okolice
Žalostno sporočilo—
Ga. Dragica Koritnik je dobila iz Lahovč v Sloveniji sporočilo, da ji je tam 26. februarja letos umrl 86 let stari očje Jože Kro-par.
Seja—
Skupne podružnice SŽZ imajo jutri ob enih pop. sejo v navadnih prostorih.
Podr. št. 15 SŽZ ima jutri, v ostrejšo obliko. Ko se je letos De Gaulle lotil graditve fran- sredo, ob 7.30 sejo v SND na
PARIZ, Fr. — Od končanja vojne v Alžiriji lani je Francija kljub poskusom Tajne armadne organizacije umo-nimajo gverilci nonene mozno-jriti !Qe Qaulla na splošno uživala potranji mir; gospodar-sti skrivanja. O tej kemikaliji j nezadovoljstvo, ki se je Vu in Jam pojavilo, ni prešlo v
Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima sejo v navadnih
coske moči in vpliva v mednarodni; politiki, se je nenadno E. 80 St. znašel pred štrajkom četrt milijona rudarjev v AIzaciji-Loreni, francoski pokrajini ob nemški meji, ^ki daje velik! jutri ob 7.30 del vsega premoga v Franciji. Rudarji zahtevajo skrajša-1 prostorih, nje delovnega tedna od 47 na 40 ur in 11 odstotkov višje j Društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ plače. Vlada je voljna dati komaj del tega in štrajk se kljub ; ima sejo v četrtek ob 7.30 zve-grožnji vlade, da bo rudarje poklicala v vojaško službo, na- 'čer v navadnih prostorih.
V Iraku so ustreliii glavne komunistične vodje
BAGDAD, Irak. — Vlada
sodišče obsodilo na smrt zaradi ščuvanja k uporu in pobijanja civilistov ter vojakov.
Ustreljeni so bili Hasan Rad-hawi, glavni tajnik Iraške Komunistične partije, Mohamed1 Husejin Abdel Eis, član central
predvideva dalje tudi 8 novih atomskih podmornic, dočim jih je administracija predložila samo 6.
Tudi ta zakon ne bo razburil
kongresnik politikov. Kar je nega'' "komi teta, ~in ’ Hasan Awai- razburjenj a radi bombnika neh, glavni zastopnik za zveze.!RS-70’ Se Je ze davn0 P016®10'
Zaprtih je še vedno večje šte-	------o----—
vilo komunistov, ki so skušali ^ — Eno tretjino ameriških o-preprečiti zmago zadnjega pre- trak se vazi vsak dan v šolo v vrata.	avtobusih.
ICaj Ja rcarsbe v Muki v očeh sen. Ellenderja
WASHINGTON, D. C. — Se- manj kot polovico sedanjih a-
nator Allen J. Ellender, demo-
meriških zastopnikov tam.
krat iz Louisiane, je objavil pretekli petek 802 strani obsegajoče poročilo o položaju v Afriki, kjer .takole ocenjuje-ha v poljedelstvu... Izvajamo tamkajšnje razmere in delo A-1 načrte, ki so bili slabo svetova-
Libija: Veliko število Amerikancev v tej deželi še ni pokazalo nobenega vidnega uspe-
ni.
merdkancev.
Somalija: Tam g r a d i m o (ZDA) trenutno globokovodno pristanišče, preko katerega naj bi Somalija izvažala doma od-j dvomim, da se morejo ti s čim višne deželne pridelke. Med i zaposliti.
tem sedaj v Somalijo odvisnih Mali: Naša knjižnica je za-
Kamerun; Ne vidim razloga, čemu naj bi imelo Državno tajništvo tam 20 ljudi. Resno
deželnih pridelkov sploh ni. Kongo: Nekoč cvetoče me-
prta, časopisje noče sprejemati naših poročil, vendar imamo v
m
fSr
Večinoma oblačno, verjetnost Nalivov. — Najvišja temperatu-ra 53>-
Rebe iz komunističnih dežel ne marajo
FOUTAIN VALLEY, Calif.— Mestna uprava je izdala odlok, da mora vsak trgovec, ki hoče prodajati -robo iz komunističnih dežel, dobiti za to posebno dovoljenje, ki stane $1,000 in dati na trgovino 6 palcev visok napis, da prodaja blago uvoženo iz komunističnih dežel.
Mesto ima le 2,500 prebivalcev, pa pričakuje naglega pora-
sta-	,ii	<
^ I i-^.1	1 Im.);
sto Leopoldville je sedaj mesto’Maliju dva Amerikanca, da vr-duhov. Človeku se zdi, kot bi sita naloge Informacijskega u-hodil po pokopališču.	jrada Združenih držav.
J. Afrika in portugalske ko-1 Abesinija: Porabili smo mi-lonije bodo prišle v položaj - lij one dolarjev za gradnjo agro-Konga, če bodo prevzeli oblast nomske visoke šole in za druge “domači agitatorji”. Združene načrte, ki so veliko na previso-države naj bi stale odločno na ki strokovni ravni, da bi mogli strani Portugalske in Južne i biti koristni preprostim domači-Afrike.	| nom ...
Liberija: Ta država, ki je
dobila 131.5 milijonov ameriške pomoči, uporablja izposojeni de-
Sen. A. Ellender je znan konservativec. Na svoji poti p0
nar za gradnjo veličastnih jav-'Afriki lani je govoril precej cd-nih poslopij in bivališč vodni- krito, zameril se je vrsti vlad kov države. .	novih	afriških držav, ko je iz-
Tunizija; Veliko boljše bi lavd, da te niso zrele za neod-bilo lahko delo opravljeno z visno lin. samostojno življenje.
daljuje.
rreasednik vlade Pompidou je preko rama m televizije pozval rudarje, naj se vrnejo na aelo, ker bo imela sicer škodo vsa aežela. Poziv ni zalegel nič, štrajkujoče rudarje so podprli s kratkimi štrajki tudi delavci v plinski industriji in še nekaterih drugih gospodarskih panogah. Francija si je v zadnjih letih gospodarsko izredno opomogla in zgradila veliko zlato in devizno rezervo. Frank je postal trdna valuta in Francozi so dobili zopet vanj zaupanje. Sedaj so se pokazale v gospodarstvu nekatere težave. Velik prebitek v zunanji trgovini se je v zadnjih mesecih spremenil v primanjkljaj in pojavila se je v mili obliki znova nevarnost inflacije, ki je morila Francijo vsa povojna leta do nastopa De Gaulla.
Na te težave je opozoril Pompidou svoje rojake, ko je govoril o nevarnih posledicah štrajka za celotno narodno gospodarstvo.
Včeraj je prišlo do malega spopada med policijo in štrajkujočimi rudarji v Merlebachu, ko so ti ustavili avtobus, v katerem so se vozili uradniki iz nekega rudnika v bližini. Policija je naglo napravila red in odprla avtobusu pot.
Bidault dobil politično zatočišče
BONN, Zah. Nem. — Pretekli teden je bilo precej razburjenja v Veliki Britaniji in Franciji zaradi prikaza razgovora z G. Bi-daultom na britanski televiziji.
Tekom tega razgovora, ki naj bi bil posnet že v januarju, je G.
Bidault, nekdanji predsednik francoske vlade in njen večkratni zunanji minister ter sedanji vodnik “Narodnega sveta odpora” in njegovega vojaškega dela Tajne armadne organizacije, napovedal, da bo njegova organizacija vrgla De Gaulla, ker da ima za to dovolj podpore med Francozi.
Bidaultov nastop je poslabšal odnose med Londonom in Parizom, ki že tako> niso bili posebno dobri, od kar je De Gaulle zaloputnil vrata Skupnega trga Angležem pred nosom.
Preteklo soboto so Bidaulta, ^5 d,a '. Int,er,natl0nal ki je ppbegnil zaradi svojega po litičnega delovanja že lani iz Francije, odkrili na Bavarskem.
Takoj je zaprosil za policijsko svojo zaščito in politično zavetje. V narode. Večina gospodarsko osebnem pismu se je obrnil na zaostalih narodov trpi namreč kanclerja Adenauerja. Ta je pi- na pomanjkanju proteina, smo neodprto vrnil, ker politic-1 Angleška proizvodnja bo nega zatočišča ne more po pred- lahko zboljšala prehrano v piših dati zvezna vlada, ampak teh državah, samo posamezne nemške dežele. I Dosed a j so za te vrste pro-Bavarska je Bidaultu dala poli- tein pokazale največ zanima-tično zatočišče pod pogojem, da n ja Nigerija, Brazilija in --se odreče vsej nadaljnji politični naša dežela. Pri nas ga tovar-dejavnosti. On je baje ta pogoj jne rabijo kot primes k raznim sprejel
Zadnje vesti
WASHINGTON, D. C. — Tornado je divjal skozi države Alabama, Tennessee in Mississippi. Prizadetih je 15 naselij. Štiri osebe so mrtve, nekaj pa ranjenih, velika je gospodarska škoda.
BOSTON, Mass. — Takozvani “bostonski davilec” je včeraj nastopil znova. V njenem stanovanju so dobili s svileno nogavico okoli vratu zadavljeno 62 let staro bolniško strežnico Mrs. I. Goldberg. To je od lanskega junija že deveti podobni umor v Bostonu.
WASHINGTON, D. C. — Obrambni tajnik McNamara je dejal, da ni izključeno, da so v jamah Kube obrambne rakete ruskega izdelka, prepričan pa je, da tam ni velikih ofenzivnih raket in bombnikov.
DAMASK, Sir. — Podpredsednik iraške vlade je izjavil tu. da se bodo Irak, Sirija in Egipt povezali v posebno unijo ali pa celo v federacijo.
MOSKVA, ZSSR. — Uradno glasilo sovjetske vlade Izvestia je objavilo, da sta se Sovjetija in rdeča Kitajska sporazumeli, da bosta skušali svoja nesoglasja poravnati v medsebojnih razgovorih. Nič ni omenjeno v sporočilu, kdaj in kje sc bodo ti razgovori vršili in kdo se jih bo udeležil. Razgovori
Iz bolnišnice—
Ga. Justina Pieman z 1250 E. 169 .SL se je vrnila iz bolnišnice, kjer je bila operirana, in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave.
V bolnišnici—
Ga. Antonija Dolinar z 8805 Vineyard Ave. se je vrnila iz bolnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave, posebno članicam Podr. št. 47 SŽZ. Zdravje se ji je že precej popravilo.
Ga. Karolina Basa z 9202 Plymouth Ave. se je vrnila iz St. Alexis bolnišnice, kjer je prestala operacijo, in se zahvaljuje za obisks, darila in pozdrave.
Ga. Mary Novak s 3582 E. 81 St. je'v St. Alexis bolnišnici, soba št. 256. Obiski so dovoljeni. Seje ta mesec ne bo—
Tajnica Društva Collinwood-ske Slovenke št. 22 SDZ sporoča, da ta mesec ne bo redne mesečne seje, pač pa bo prihodnjega.
Zadušnica—
Jutri ob 6.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Margareto Marolt ob 1. obletnici smrti.
Miami Beach bi rada privabila konvenciji leta 1964
WASHINGTON, D.C. — Mestna uprava Miami Beach je ponudila tako republikancem kot demokratom po $600,000 p r i s pevka k stroš-
sam*v”a^	.^!ta^s^0 kom za organizacijo partijske
popuščanje, kajti Peiping je prvotno zahteval sestanek za-stophikov vseh komunističnih
konvencije. Politični opazovalci mislijo, da stranki ne
bosta zagrabili za ponudbo in partij, kot pogoj za razgovore da mesto Miami Beach tudi
z Moskvo pa prekinitev prija- ne bi imelo toliko koristi od
teljskih odnosov med Beogra- !konvencij> da bi pokrilo ^
dom in Moskvo.	Ispevka v skupnem znesku
WASHINGTON, D. C. — Držav- !Q1 9nn nnn
ni tajnik Rusk je dejal sena-
torjem, da trenutno ni izgle-dov na sklenitev dogovora o končanju preskušanja atomskega orožja, da pa obstoji u-panje na zaustavitev tekme v oboroževanju.
Mestna uprava seveda tudi ne računa s tem. Njej je v glavnem za to, da pokaže ameriškim 1 e t o v i ščarjem, da se dajo počitnice preživeti v Floridi ttudi tekom poletja in ne samo tekom zime. Mestno
Anglija začela produci- upravo V Miami Beach bodo rati cenen protein morala posnemati tudi druga PLYMOUTH, Ang,— Tvor- mesta, ako bodo hotela priva-
Protein biti konvencije v svojo sredo. Products Ltd. je začela pro- Stranki se bosta pa odločili ducirati po izredno nizki cenijza kraj konvencije verjetno protein. Zainteresirala je za |sele proti koncu leta.
produkcijo Združene j	------°
Naser končal bojkot Arabske lige KAIRO, Egipt.—Vlada Združene arabske republike je objavila, da ne bo več bojkotirala Arabske lige, v kateri je povezanih 13 arabskih držav Srednjega vzhoda in severne Afrike.
— Osebni arvtoanabili odvzamejo nekako 40 odstotkov vseh izdelkom za dnevno prehrano, radijskih sprejemnikov v ZDA.
Ameriška Bmmum

» ■ /«( j\ v^- .i i
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628
iši^žB5BBSw b Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA,
ga Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES,
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
strani pred nobeno nevarnostjo, da bi jo kdo mogel napadati.
Gospodarska moč nove osi je seveda ogromna. Francija in Nemčija sta udeleženi z 65% pri zunanji trgovini Gospodarske skupnosti, njuna zunanja trgovina je za 150% večja od angleške, njune zlate rezerve so za 120% večje od angleških. Industrijska proizvodnja nove osi raste trikrat hitrejše od angleške ali ameriške,
Z vsemi temi dejstvi naj se naša zunanja politika čim preje sprijazni in skuša iz njih izvleči čim več koristi. Indirektno bo s tem pomagala tudi Angliji, ki sedaj hodi zanjo po kostanj v žerjavico.
1
Lasallski glasovi in odmevi
(Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”)

No. 50 Tues., March 12, 1963
Francosko-nemška pogodba o “prijateljstvu in sodelovanju”
Pravno podlago za najnovejšo politično os v Evropi —
Pariz-Bonn — daje francosko-nemška pogodba o prijateljstvu in sodelovanju. Sklenjena je bila 22. januarja in ji manjka do veljavnosti samo še ratifikacija nemškega in francoskega parlamenta. V Bonnu je gornji dom nemškega parlamenta že dal pristanek, dala ga bo v kratkem času tudi poslanska zbornica. Ratifikacija od strani francoskega parlamenta tudi ne bo naletela na noben resen odpor.
Pogodba je svojevrstna. Precizira delokrog in metode sodelovanja in na splošno opiše tudi program pogodbe.
Ima tri dele; prvi del govori o organizaciji, drugi o programu, zadnji vsebuje splošne pripombe.
Organizacija predvideva sestanke med voditelji obeh držav, ministrskimi predsedniki, zunanjimi ministri in delegacijami. Predvideva medsebojno posvetovanje diplomatskih in konzularnih misij in delegacij v mednarodnih ustanovah. Skoraj vsako ministrstvo je vpreženo v sodelovanje. Da ne bo prišlo do zmešnjave, bosta obe vladi imenovali vsaka svojo koordinacijsko komisijo, ki kontrolira izvrševanje programa.
Program sodelovanja je naravnost ogromen. Obsega zunanjo, obrambno in kulturno politiko. Posebno je podčrtana obveza sodelovanja v evropski politiki, politiki skupnih evropskih ustanov in zavodov, v reguliranju odnosov med vzhodom in zahodom. Program predvideva sodelovanje v ZN, Evropskem svetu, Evropski gospodarski skupnosti in v vseh agencijah teh ustanov. Celo gospodarska in politična pomoč gospodarsko zaostalim državam spada v skupno politiko.
Skupni bodo tudi taki instrumenti narodne obrambe, kot so oboroževanje, nabava orožja, strateški in taktični načrti, izmenjavanje vojaških strokovnjakov in celo financiranje narodne obrambe. Skupna naj bo tudi prosvetna politika, posebno vzgoja mladine v šolah vseh vrst, organizacija študijev, koordinacija univerz in znanstvenega dela.
Kako je sploh moglo priti do tako obsežne pogodbe?
De Gaulle je že davno hotel napraviti iz Evropske gospodarske skupnosti tudi politično. Naletel je na odpor od vseh strani. Lansko jesen je uvidel, da se ta njegov načrt ne da doseči, zato se je zadovoljil z manjšim; tesno povezavo Francije in Nemčije. Na nemški strani je dr. Adenauer hotel imeti neko jamstvo za nemško varnost, ako bi se razvoj NATO obrnil tako, da ne bi več odgovarjal interesom in ciljem nemške politike. Idejo samo je dalje močno podpiralo zmeraj tesnejše sodelovanje med francoskim in nemškim gospodarstvom. Francoski in nemški kapital sta se pobratila. Število skupnih nemško-francoskih podjetij, konzorcijev, izmenjava udeležb, vse to se vrši dnevno, je postalo vsakdanjost, ki jo vsakdo smatra za prirod-no. Končno je k osi mnogo pripomogla tudi ameriška politika. Na videz je zelo navdušena za vsako konsolidacijo v Evropi, v resnici pa včasih čisto po nepotrebnem vzbuja
nezaupanje pri evropskih zaveznikih. To nazorno pojas- desno, a nobeden ni hotel rodi njuje na primer naša “atomska politika”. Na eni strani 'tj mlade. S tem, kako daleč se stoji Amerika trdovratno na stališču, da mora imeti monopol v atomskem orožju, na drugi strani pa dela izjemo za Anglijo. Nemčija in Francija sta torej do neke mere upravičeni, da se smatrata kot zaveznika druge vrste. Zakaj se torej ne bi vezali in tako izsilili položaj ravnopravnosti v mednarodni politiki?
Z novo osjo ni naravno zadovoljna nobena velika država, od Amerike do Rusije, vendar pa ta nezadovoljnost ne bo spravila osi s sveta. Ako jo bo kaj pokopalo, jo bodo trenja med Parizom in Bonnom, ki bodo še zmeraj obstojala. Nekatera so se že pojavila, predno je pogodba ratificirana. Niso pa take narave, da bi spravljala obstoj pogodbe v nevarnost. Pravo preskušnjo bo nova os prestala šele tedaj, ko bosta odšla z oblasti njena očeta; De Gaulle in dr. Adenauer. Dr. Adenauerju so menda šteti že meseci,
De Gaullova leta pa tudi napovedujejo, da bo ura odhoda prišla tudi zanj. Spremembe v francoski in nemški vladi bodo seveda takoj postavile na dnevni red vprašanje, kaj mislijo o pogodbi novi vodilni ljudje v francoski in nemški zunanji politiki. Od njihovega stališča bo odvisno, ali bo nova podoba res živela ali pa bo samo vegetirala.
Opozorili bi radi še na eno značilnost: v pogodbi ni govora o gospodarskem sodelovanju, ki je bilo namenoma izpuščeno. Kot smo rekli, je De Gaulle želel, da bi vsa zahodna Evropa, kar jo je v Evropski gospodarski skupnosti, bila vključena v to pogodbo. Ta cilj je propadel. Zato je pa De Gaulle samo omejil pogodbo samo na področja izven gospodarskega. Gospodarsko je namreč že vključena v Evropsko gospodarsko skupnost, sporazum o premogu in jeklu, o atomski sili itd. Sploh se nova (pogodba skrbno izogiblje, da bi prišla v spor s katerokoli mednarodno obvezo, ki jo imata Francija ali Nemčija. Pogodba ni torej od te
La Salle, Illinois. — Čez kakih deset ali dvanajst tednov bo 52 let, od kar sem stopil na tla Rock Island postaje tu v La Salle. Po posebnem naklučju sem prišel sem. Namen sem imel, tu po nekih nasvetih, da bo zame najbolj prikladen kraj za najti primerno delo in službo Pittsburgh v Pennsylvani-ji. Pa je naneslo, da sem potoval s skupino par rojakov, ki so potovali v Ameriko. Pri paro-brodnem zastopniku Gorjancu v Ljubljani smo se sestali in spoznali. Še se spomnim ob vsaki priliki, kadar se spomnim, tistega časa, ko sem se pogajal in kupil od zastopnika Gorjanca vozni listek za v Ameriko, ali kakor smo tedaj rekli “šifkarto” za v Ameriko. G. Gorjanca sem pobaral, kod pa se nahajajo kaj naši ljudje po Ameriki?
Mr. Gorjanc, ki je govoril trdo gorenjsko narečje, je odgovoril: “Fant, kjer boš videl kje vrabče, tam boš našel tudi Slovence.”
In povedati moram resnici na ljubo, da se mi je pri mojih potovanjih res njegova napoved uresničevala.
Že družba, s katero sem potoval, je štela nekako sedem Slovencev. Nekaj jih je šlo v državo New York, par v West Virginijo, jaz in pa rojak Jernej Gril iz Vršnih sel pri Ljubnu na Dolenjskem, sva ostala edina na vlaku od New Yorka naprej. Jernej, če se ne motim, da je potem živel dalj časa v Rockdale, Illinois, pri Jolietu. Ko sva se pogovarjala, mi je po-vdarjal, kot star Amerikanec, on je potoval tedaj že drugič v Ameriko. Dejal je, da v Pittsburghu ni kaj posebnega, tako da je čul od drugih, ki so bili tam. Dalje je dejal: “Bolje je, da greš v La Salle, se mi zdi, da boš tam lažje dobil kako primerno delo za te.” Tako je vzbudil v meni misel, da, ima maž prav. Saj v La, Salle sem imel brata, par bratrancev, bo res bolje, da jo mahnem tja. A kako? Vozni listek sem imel plačan le do Pittsburgha. V žepu pa nisem prinesel dosti v A-meriko. Par dolarjev je bilo, ne več kakor osemnajst in obračal sem jih zdaj na levo zdaj na
bom vozil in potoval? In potem? Ali naj se mi dogodi isto, kakor se je dogodilo nekemu Mirnopečanu, ko so otvorili železniško progo med Novim mestom in Ljubljano. Mnogim je morda znano, kaj se mu je dogodilo. Bilo je takole. Ko je prvikrat privozila med dolenjskimi holmi in malimi griči železniška lokomotiva iz Ljubljane v Novo mesto, je bila vsa Dolenjska ob progi na nogah. Neki Mirnopečan je opazoval, kako je vlak privozil po progi doli od Ljubljane in lokomotiva je puhtela iz sebe črni dim in para je glasno udarjala iz nje “puf, puf, puf...” In v Mirni peči se je vlak ustavil za par minut dn videl je, da so nekateri vstopili na vlak, da se popeljejo v Novo mesto. Hitro je povprašal, kdaj pa se pripeljejo nazaj? Pa so mu dejali, čez dobri dve uri bodo že nazaj. Oča, če hočete, greste dahfco z nami, čez dve uri pa nazaj. Oča se je opogumil in vstopil. Vlak zapuha in ajdi, peljali smo se proti Novemu mestu. Tamkaj v Beršlji-nu je izstopil, jo mahnil v Novo
mesto z namenom, da se! ob določenem času vrne nazaj. A oča je imel navado, da kadar se je mudil v Novem mestu, se je vedno ustavil pri “Moravcu”, kateri je vodil gostilno v ulici, ki je vodila iz glavnega, “plača” ali trga gori proti kapitelju. Moravec je točil navadno “črnega dalmatinca”, o katerem so vedele pripovedovati “žejne duše”, da kdor se ga je napil, da je s svojo rdečo temno barvo udaril na, dan celo pod pazduhami, da so imeli pivci pod pazduhami rdeče rokave in srajce. Well, res ali ne, tako so pripovedovale pripovedke. A, prosta vožnja je bila samo tisti dan. Mirnopeški oča pa je zelo ljubil Moravčevega d a 1 m a t i nca — slednji pa menda očeta in tako se je zgodilo, da je oča, pri dobrem okrepčevalnem dalmatinskem vinu pozabil, kdaj je treba iti na postajo, da bi dobil vlak.
“Ti šmentaj ti!” je robantil oča, ko so mu povedali, da je prepozen za vlak. Od same: nevšečnosti in nejevoljnosti je naročil še pol litra dalmatinca. Že prejšnji ga je precej grel, zdaj še ta, ga, je pa kar zazibal, ko ga je popil, v “deveta nebesa”. Moravec ga je poznal že več let, ga je kar lepo pustil za mizo v kotu “počivati” in sanjati o “zlatih gradovih” tam preko Hmeljnika in preko Kačje ride, kjer se je nahajalo mirnopeško kraljestvo. Moravec si je mislil, ga pokličem zjutraj in naj se odpelje domov s prvim jutranjim vlakom, ki je bil napovedan za ob pol 6. uri zjutraj. Do “fruštka” se bo že pripeljal domov, preje ga potreba ni doma, si je mislil gostilničar Moravec. In po teh načrtih, je šlo vse naprej. Mirnopeški oča je lepo spal, kakor da so ga zibali sami nebeški angeljni. Ko se je pa začel delati dan, in so po novomeških kurnicah začeli peti petelini, se je oča prebudil in “zbrihtal”.
“Kje pa sem?” je začel sam sebe vpraševati. “Ej stara, kaj je to naša hiša?” je vpraševal.
Od nekod1 je prišla Moravčeva dekla, ki je ravno vstala, in ga je začela tolažiti in vpraševati. “Kako ste spali kaj, očka?”
“Kje pa sem?” je robantil oča.
Moravčeva dekla mu je vse pojasnila in, dejala: “Zdaj je šele pet ura zjutraj. Gospod Moravec so mi naročili, naj vas zbudim ob petih. Ob pol 6. uri gre vlak v Ljubljano, kar pohitite, da ga vjamete in lepo se boste pripeljali nazaj v Mirno peč..
Oča se ji je zahvalil in pristavil svoj nauk, da naj bo pridna in že jo je mahal proti Bršlji-nu na postajo, da vjame tistega železnega konja, ki puha in hitro vozi. Do tu je šlo vse lepo gladko.
Oča je ravno prav prišel na postajo. Kondukter je že kričeč oglašal odhod. Oča vstopi po par stopnicah v železniški voz, se vsede in oddahne. Lokomotiva je zapuhala, zažvižgala in potegnila.
“Adijo!” je vzkliknil oča, “zdaj gremo!” In res, peljali so se. Pp desetih minutah pride do očeta kondukter in ga opozori, naj mu da vozni listek.
“Kakšen listek?” je dejal oča. “Pripeljali so me v Novo mesto, je vaša dolžnost, da me peljete tudi nazaj.”
Kondukter ga je začel pisano
gledati in meriti s svojimi očmi gori in doli. “Pa se menda ne mislite norca briti iz, mene?”, ga srepo vpraša sprevodnik.
“Kaj se bom norce bril!” odvrne oča. “Včeraj so me povabili, naj se peljem v Novo mesto in da bomo nazaj v dveh urah.” Vi pa zahtevate od mene voznino, kako pa to? Kaj ne govorite vsi eno “špraho”? In včeraj sem, se malo zamudil, se pa danes peljem, na tisto “rajten-go”,” je pojasnjeval oča,
“To je bilo morda včeraj, danes pa vožnja “košta” od Novega mesta do Mirne peči eno “da-jačo in pol”, odgovori precej glasno sprevodnik.
“Pejte, pejte, kaj mi to pripovedujete, jaz nimam nobenega denarja, sem suh kakor poper!”
Med tem je vlak že privozil na mirnopeško postajo in zavore so že1 cvilile ob kolesih, ko je vlak vstavljal. Sprevodnik je mirncpeškega očeta okregal in mu ukazal, naj se pobere ven iz vlaka, ker brez denarja se ne more voziti dalje. Vlak se je u-stavil In oča se je pred sprevodnikom izkopal iz vlaka. Ko je bil na tleh pred postajo, je dejal sprevodniku: “No hvala vseeno, saj dalj, kakor do tu jaz itak nimam namena iti.” In odkorakal je s postaje proti svojemu domu. Tako se je oča le lepo zastonj peljal v Novo mesto in nazaj v svojo Mirno peč.
Daleč po dolgih ovinkih kajne, prihajam nazaj k mojemu potovanju v Ameriko-. Ko sva se s pokojnim rojakom Grilom vozila iz New Yorka na vlaku, me je ta končno prepričal, da je bolje, da naj grem naprej v La Salle. Poslušal sem ga in tako naredil. Ko smo privozili na pittsburško postajo, je pokojni Jernej Gril že preje govoril s sprevodnikom, da želim potovati naprej v La Salle. Kaj bo stalo? Tedaj je bila vožnja po železnicah še poceni. Od Pittsburgha do La Salle sem doplačal nekako nekaj nad $11.00. V Pittsburghu smo presedli, še se spominjam, na pittsburški postaji smo ravno vjeli vlak, ki je vozil naprej proti zapadu. Ko smo pobrali naše kovčke, je vlak, namenjen proti zapadu, že začel voziti. Tekla sva z Jernejem in ravno za las vjela vlak. Potem smo se vozili še cel dan in celo noč. Drugo jutro sva v Chicagu presedla, in nekako ob 11. uri dopoldne sva dospela, v La Salle na Rock Island postajo. S postaje sva, kar koračila po prvi cesti do Kompove gostilne, kakih osem blokov proti vzhodu in tam se ne najina, pot končala, za tedaj. S kakimi šestimi dolarji v žepu sem, se znašel, komaj 16 let star, v novem širnem ameriškem, svetu, če bi bil rekel tedaj, da bi me tudi nazaj peljali Zastonj, kakor so mirno-psškega očeta, verjemite mi, da bi jo bil takoj nazaj mahnil. Pa ni bilo take sreče. V vrtince a-meriškega življenja me je vrgla pot in začeti je bilo treba plavati, kakor sem vedel in znal.
Čez, dober teden sem dobil delo v urarski tovarni za 10c plače na uro. Delovni čas devet ur na dan, v soboto pet ur, na teden skupaj 50 ur. To je bil zaslužek! Povprečno je to bilo nekako $18 do $19 na mesec. Hrana in stanovanje sta stala $15 na mesec. Kdaj bom “milijonar” pri tem zaslužku, sem včasih mislil?
Tako je bilo tiste čase. Rad bi bil dobil kje drugje kako delo, da bi kak groš več zaslužil, a prav v poletnih mesecih se je delo v tej okolici težko dobilo, vsaj takrat. Razlogi so bili naj-brže v tem, iker poleti so pre-mogokopi manj obratovali, ker ni bilo toliko naročil za premog, kakor pozimi. Saj tiste čase so kurili vse le bolj s; premogom in tudi kuhali. Pozimi je šlo premoga več, poleti manj. Zato so v nekaterih premogokopih delali le po dva in tri dni na teden, le tu in tam malo več. Tako so mnogi poleti, ki so pozimi delala v rovih, iskali dela drugje, po farmah ali kjer koli. še
Čudo v športu - 5.19 m ¥ višino s palice
Petmeterski skok v višino ob palici je bil v zadnjem času sen gotovih športnikov. Bil pa. to ni
Zanimiv pri tem uspehu, je komentar Gabriela Korobkova, trenerja ruskih lahkoatletov, ki
samo sen, kajti želja se- je pred pravi: “To je uspeh palice in ne
kratkim uresničila finskemu rekorderju Peniti Nikula, ko je pri nekem tekmovanju v Lahti preskočil višino 5.10 m. Ker je bilo to tekmovanje v zaprtem prostoru, torej v dvorani, ta uspeh ne bo priznan kot svetovni rekord' — le-ti morajo biti doseženi na, prostem — in je zato samo vprašanje časa in primerne priložnosti, ko bo isti atlet tudi zunaj skočil preko 5 m.
Nikula je torej prvikrat v zgodovini moderne lahke atletike preskočil višino 5 m in sicer z glaževinasto palico. Začel je skakati pri višini 4.40 m, nato
4.80	m. in 5 m, katero višino je preskočil pri drugem poskusu. Vendar se s tem ni zadovoljil, temveč je zahteval, da mu dvignejo lato na višino 5.05 m, katero je dvakrat podrl, pri tretjem poskusu je pa splaval čez. Nato so mu dvignili lato na 5.10 m, katero višino je s prvim poskusom preskočil. Še višino 5.15 m je hotel preskočiti, vendar je po dveh neuspelih poskusih opustil nadalnje tekmovanje. Značilno pri tem atletu je to, da je bil pred dvemii leti še p o p olnoma nepoznan. Je
1.80	m visok ter tehta samo 70 kg. Ker je izredno hiter (100 m preteče pod 11 sekundami) in gibčen, poleg tega pa močan (dviga tudi uteži) ter ima izreden občutek za skoke z glaževinasto palico, je postal vodilni: v panogi, ki je bila desetletja domena Amerikancev.
celo nekatere tovarne so poleti začasno odpuščale navadne delavce. Tako sem. se kar držal svojega dela v urarski tovarni, četudi je bila plača taka, da ko sem s plačo hrano in stanovanje plačal, mi je komaj ostalo kaj denarja za kake plave hlače za na delo, za ‘biks” ga pa že ni bilo.
Kaka razlika pred petdesetimi leti in zdaj!
Dopis se je s temi spomini raztegnil in da ne potratim pre več prostora z njim, naj za danes končam. Oprostite! Pa še drugič kaj o tem in drugem. Či-tateljem in naročnikom A.D. pa lep pozdrav!
Matevž
Vafell® k Mariji ¥eisIs-vzšli
Cleveland, O. — PTU fare Marije Vnebovzete vabi članice in goste na. redno sejo 14. marca ob pol osmih zvečer v stari dvorani. Kazali bodo krasen film “Kristusovo življenje”. Nekaj novega za nas bo dražba smeišnJih klobukov.
Vse ste vabljene, da si naredite klobuk, poljubno okrašen, iz kake stare klofedre ali pa kakršnega koli poljubnega mate-rijala; kar pač vaši zamisli najboljše ustreza. Klobuke bodo sodili trije pogumni možje:	gg.
Anthony Grdina, Anthony Godec in Louis Somrak. Izbrani bodo trije najboljši: najbolj lep, najbolj izviren in najbolj smešen. Zgleda, da bo zelo zanimiv večer!
Na dan sv. Jožefa, 19. marca, prireja PTU razstavo najnovej-ših pomladnih krojev, pričesk in ižbrane kožuhovine. To pot sodelujejo Eastgate trgovci Fashion Town, Anton Hair Stylists in Albert Furs. Prireditev bo v šolski dvorani, začetek točno ob pol osmih. Po 'predstavi bo prigrizek. Vstopnice so en dolar in jih dobite pri Mrs. James Major, KE 1-4502 in Mrs. Edward Kocin, GL 1-6792. Povabite tudi sosede in prijateljice, vsi dobrodošli. Morda bo še može zanimalo, kaj vam bodo letos kupili! Čisti dobiček je v korist šole.
Prisrčno vabljeni!
Mrs. George Basilone
človeka. V Rusiji razvijamo mi športnike in ne športno orodje, naši športniki so ljudje in ne stroji.” Pri tem pa ta mož pozablja, da so bili ravno Sovjeti oni, ki so iznašli neke špecijalne čevlje, s katerimi je svoječasno njihov atlet Stepanow postavil nov svetovni rekord v skoku v višino z znamko 2.16 m.
Športni drobiž
— Avstralci imajo pet lahkoatletov, ki skočijo v višino nad 2.00 m. Izreden talent je tudi 17-letni Paul Bowman, ki je pretekel progo 400 m čez zapreke v času 52,6 sekund.
— Wilma Rudolph (USA), črnopolta atletinja in trikratna olimpijska zmagovalka v Rimu, ki se je pred dobrim, letom poročila, da je vložila prošnjo za ločitev zakona, ker ravna njen mož ž njo surovo in nečloveško. Ta najhitrejša žena in ljubljenka športnega občinstva pa je morala pred kratkim v bolnico radi operacije slepiča.
— Ameriški težkoatlet William March je postavil nov svetovni rekord s 161 kg v težnem dvigu v srednjetežki kategoriji. Dosedanji rekord je branil Rus Stepanow s 159.5 kg.
—	2.30'm v višino namerava skočiti v Tokiju (olimpijske igre) ruski atlet Brumel. Tako je namreč sam. izjavil ta rekorder, ki je v preteklem letu dvakrat izboljšal svetovni rekord v višino: 22. julija v dvoboju z USA je skočil 2.26 m; 29. septembra istega leta je pa splaval v Moskvi preko višine 2.27 m.
— Nemci (zapadni in vzhodni) bedo zopet postavili enotno nemško moštvo za olimpijske igre leta, 1964. Tako sta namreč sklenila oba olimpijska odbora na nedavnem sestanku, ki je bil v Ložanu pod vodstvom pred-sed. medn. olimpijskega odbora Avery Brundge.
—	25-letna avstralska olimpijska zmagovalka Dawn Fraser je prva ženska na svetu, ki je preplavala 100 m v kravlu pod eno minuto. Točno se glasi njen uspeh, o katerem je že dolgo sanjal ženski svet, 59,9 sekund.
— Nov svetovni rekord v skoku v daljavo z znamko 6.62 m je postavila ruska, atletinja Tatjana Celkanova. Svoj lastni rekord (6.53 m) je s tem zboljšala za 9 cm.
Ivo Kermavner
Uporaba svinca
Za električne baterije in prevleko električnih kablov gre v Združenih državah nekako polovico vsega svinca.
lai zastopniki izven Ofevelanda
bouts Balant.,
1808 Ecr-t 32nd St., Lorain, Ohio
los. L. Bahoriclh,
5314 Duncan St., Pittsburgh 1, Pa.
SVtrs. Antonia Densa,
2008 W. 21st Place Chicago 8, 111.
John Jeričih,
8519 W. 34th St., Berwyn, 111.
$®*eph Leksaa,
196 W. 22nd St, N. W. Bax'berton, Ohio
Ludvik Perusek,
Baraga Point,
Willard, Wls.
Joseph J. Peshel,
439 Camp St, E.,
Ely, Minn.
Mrs, F. R. Si&ufe,
830 So. 5th St., Milwaukee, Wis.
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Na poti propadanja ...
“Ko opazujem našo deželo, vidim stvari, M me vznemirjajo. Smo sicer velik narod, ki ima lepo tradicijo in moremo dati svetu še mnogo stvari. Prezgo-'
to več pozitivnega dela, ko bi ljudje mislili na vsa štiri pota. Globoka vera, široka kultura, ekonomska mirnost in telesno zdravje.”
To je povedal 90 let stari Abu
daj bi bilo, da bi šla Amerika že, Sabu, ko -ga je obiskal Simon v zaton.	'Preprost. (Novi časi III.)
Gotovo pa je eno: ne bo nam'
dano, da bi še stoletja uživali svoj razkroj. Pred nami je namreč sovražnik, ki je brez usmiljenja, krut in nadut. Ni važno, koliko komunistični voditelji lažejo svojim podložnikom o naših namenih, o naši prosperiteti,
0	naši politiki in ciljih. O eni stvari so pa vendarle prepričani: da mi moralno propadamo in to hitro.
Ko je Nikita Hruščev obiskal Hollywood, so mu pokazali film, kjer je videl divji ples v “Can-Can”. Izrazil se je, da to pomeni propadanje. Prepričan sem, da je v resnici tako mislil. Za komuniste je dogma, da je Amerika Sodoma in Gomora, ki dozoreva v uničenje.
Ali veste, kaj je pri komunistih najbolj strah vzbujajoče? Hi to njihov ekonomski sistem. Hač pa njihova predanost komunističnemu nauku in pripravljenost na samožrtvovanje. Nikar se ne tolažimo, da je njihovo samožrtvovanje posledica pranja možganov in njihove neprestane propagande. Komn nisti so vdani svoji stvari v prepričanju, da nas moralno nad-kriljujejo.”
Gornji stavki niso vzeti iz govora kakega bivšega domobranca. Izrekel jih je v svojem govoru Amerikanec Jenkin Lloyd Jones, izdajatelj Tusla Tribune, Tusla, Okla., ko je govoril o moralnem propadanju Ameri-Hke. Tudi mi smo vključeni v to ameriško moralno propadanje, čeprav smo potomci dobrega in kulturnega naroda in celo včasih zatrjujemo, da imamo narodu še kaj povedati. Ni treba drugega, kot da se vpraša-nao ali je naša pripravljenost i*13 samožrtvovanje za ideale, v katere pravimo, da verujemo, tako velika, kot je komunistična?
Por.
Par društvenih vesti
Hat. Ženska Liga, ki ji pred-seduje ga. Janova, je svoj februarski sestanek posvetila so-‘halnemu nauku Cerkve. Sesta-11 ek je bil v dvorani pri Mariji ^Omagaj. Udeleženke so z zanikanjem poslušale predavanje o Razlagi socialnega nauka in zla-še o okrožnici “Mati in učiteljica”.
Društvo N.I.J. je prvo nedeljo v marcu zbralo može in fante svoj redni mesečni sestanek.
1	° pot jim je na prijeten in - mrnljajoč način govoril g. Herman Šuligoj B.A. o teme-
Ph človeške družbe. Razlagal ie kat. nauk o človeku in o ružbi. Lepo je prikazal pomen mžbe, njene vezi, za čem teži m kdo jo vodi. Samo na sebi su-0Parno tvarino je predavatelj P0dajal v tako lahkem slogu, da s° vsi navzoči z užitkom sledili.
Po predavanju so se vsi udeleženci vsedli k skupnemu kosi-u’ ki ga je pripravila ga. springer jeva. Bil je dober zaključek Prijetnega sestanka.
Por.
Štiri pota
se mi, da bi med nami v mnogo manj trpljenja, duševnega in
bilo
- telesnega, manj renJ, zavisti, opravljanja in na-
Sajmokritika
V zadnjih letih se je med katoličani pojavila težnja po samokritiki. In ta samokritika je že rodila dobre učinke. Pokazala so se področja, kjer stvarna kritika ustvarja zdrava razmerja med katoličani samimi ter med katoličani in nekatoličani. Ta samokritika pa še ni prodrla v vsa področja katoliškega življenja.
Še pred nedavnim se je zgodilo, da so na vsakega, ki si je upal na glas povedati, da ne soglajša z gotovo katoliško misel nostjo ali dejavnostjo, gledali drugi s prezirom. Nekateri ljudje se pač niso zavedali, da je mnogo bolj nevarno zadušiti razna neodobravanja, kot pa odkritosrčno jih vzeti v pretres. Kjer je dobrohotna kritika stalno pritiskana k tlom, se more zgoditi, da bo enkrat izbruhnila na dan in povzročila veliko škodo.
Dober katoličan mora svojo vero jemati resno; prav tako nevarnosti, ki ji grozijo, bodisi da prihajajo od znotraj ali od zunaj. Odgovoren je ne samo za svoje zveličanje, temveč tudi za zveličanje drugih. Nekateri pa so napeljali svoje
misli samo na to, kako bi sebe rešili in pri tem pozabljajo na kričeče potrebe našega časa in na probleme, ki ovirajo napredek božje Cerkve v svetu.
Pri samokritiki ne smemo misliti na tiste ljudi, ki neprestano samo napake iščejo okoli sebe, sami se pa ponašajo, kot bi občevali direktno s samim Bogom. Samokritika bodisi visokih ali nizkih, ki se nanaša na socialne in politične razmere, mora biti splošne narave. In nikdar ne obsega vseh katoličanov in vseh laikov ali vseh duhovnikov ali vseh ustanov. Ker samokritika ne podira, ampak pomaga ustvarjati boljše. Tudi mora vedno imeti pred očmi, da je prva naloga Cerkve — zveličanje dulš.
Cerkev ni politična ustanova; tudi ne kot kaka druga družbena ustanova; enako ni ameriška, ampak je vesoljna. Tukajšnje demokracije in gospodarskega sistema ne sprejema in ga tudi ne sme kot nek člen svoje vere. Toda če hoče opravljati svoje poslanstvo, mora živeti v tej družbi in z ustanovami, ki so lastne tej družbi.
Gornje misli so vzete iz knjige “Politika, vlada, katoličani”, ki jo je napisal dr. Jerome G. Kerwin, vseučiliški profesor v Chicagu. Knjiga ima “imprimatur” newyorske-ga nadškofa, kar pomeni, da ne vsebuje nobenih doktrinal-nih in moralnih zmot.
iriagl gfastai kslml
v dvorani pri Mariji Pomagaj v Torontu
V soboto, 16. marca, ob osmih zvečer dn v nedeljo, 17. marca, ob 4:30 popoldne bo v dvorani pri Mariji Pomagaj v Torontu pod pokroviteljstvom. Slov. šole Marije Pomagaj
DRUGI GLASBENI FESTIVAL s sledečim sporedom:
Prvi del
1.	Travnički so že zeleni; Bežimo, tecimo, cigani gredo (Slovenski narodni). Triglasno poje: Otroški Zbor Slovenske šole Marije Pomagaj pod vodstvom T. Zrneca, C.M.
2.	Progressive Junior (Koračnica). Harmonika solo: Tatjana Blatnik.
3.	Pleničke je prala (Slovenska
narodna). Kitara solo:	Boris
Grmek. Ave Maria (Fr. Schubert). Klavir: B. Grmek; klavir: Marta Jamnik.
4.	Odmevi iz Slovenije. Trio harmonik: Andrej Pahulje, Leo Križman, Fredi Vičič; klavir: Marjetka Križman.
5.	Russian Fantasia No. 1 (Leo Portnoff). Vijolina in klavir. Vijolina: Andrej Habjan; klavir: Božena Naughton.
6.	Faust Wahz (Charles Gounod). Duet harmonik: Rudi Kus in Marjan Kolarič.
7.	Adoration (Felix Borowski) Vijolina in klavir. Vijolina: Marinka Kus; klavir: B. Naughton.
8.	Preludij v Cis-molu (C. V. Rachmaninoff). Klavir solo: Elza išantej.
9.	Polžkova snubitev (Slovenska narodna).Rajajo: gojenci in gojenke Slovenske šole M. Pomagaj. Koreograf: Ciril Soršak.
10.	Venček Slovenskih narodnih. Granada (Augustin Lara). Oči črne (Ruska ciganska pe-
NAJNOVEJŠE
SLOVENSKE GRAMOFONSKE PLOŠČE
iz starega kraja
Zahtevajte katalog v svojem jeziku.
COMET RECORD’S DISTRIBUTOR CO.
555 St. Clair, W. Toronto, Canada
sem). Solo orglice in harmone-ta: Andrej Blumauer, s kitaro spremlja: Tone Božiček.
Drugi del
1.	Orkester harmonik: Harmonikarska šola pod vodstvom K. Foysa; a) Evening Shadows (valček, A. Zordan), za 6 harmonik. Igrajo: 12 harmonik, kitara, bas in boben; b) Whistle Waltz (N. Antonelli), duet harmonik: Matija Lebar in Roman Perdez; c) Moja dekle je še mlada (polka, Frank Jankovič) za 4 harmonike. Igrajo: 12 harmonik; trobenta: Matija Lebar; saksafon: Ivan Jerše; kitara: Martin Lebar; bas: Ciril Muhič; boben: Darko Lebar.
2.	Pevski zbor župnije Marije Pomagaj, pod vodstvom Elze Šantej: a) Potrkan ples (prir. Emil Adamič); b) Oprezno dekle (E. Adamič).
3.	Mali valček (Matija Tomc). Klavir, igrata štiriročno: Ivanka springer in Helenca Kus.
4.	Jalousie (ciganski tango, Jacob Gade). Harmonika solo: Rudi Kus.
5.	Sonaca v D-duru No. 7 (Fr. J. Haydn; prvi del). Klavir: Mili Ponikvar.
6.	Serenade D’Amour (Franz
ven Blon), vijolini in klavir. Prva vijolina:	Marinka Kus;
druga vijolina: Andrej Habjan; klavir: Božena Naughton.
7.	Dizzy Fingers (Zez Confrey) Harmonika solo: Matija Lebar.
8.	Slovanski ples št. 2 v E-mo-lu (Anton Dvoršak, op. 46). Rajajo gojenci in gojenke Slov. šole Marije Pomagaj. Koreograf: Elza šantej.
9.	Vaška polka (Slovenska na-
rodna glasba, kmečki trio. Kamniška polka (Andrej Blumauer). Kranjska harmonika:	Ludvik
Lovšin; klarinet: Tone Božiček; trobenta in kitara: Andrej Blumauer; bas: Martin Zakrajšek.
----—o----—
— Povprečni delovni teden v avtomobilski industriji leta 1954 je bil 40.5 ur, sedaj je izpod 40.
V Winnlpegu delajo...
povdarim, da nam na škofiji ne le ne delajo nobenih težav, ampak nam gredo v vsem kar mogoče na roko. Tudi glede načrtov je bilo tako. V pol ure so bili pregledani in odobreni. Še malo posmejali smo se. Ko sva z arhitektom stala pred škofijskim kanclerjem — mlad človek 37 let —, sem ju predstavil. Naš arhitekt se piše Kanzler, njemu nasproti je pa stal škofijski kancler. Ob tolmačenju imen in njih pomena sta se oba začela smejati, jaz pa tudi.
Vse drugače je bilo pri Metro. Na ogled cerkve so poslali dva inšpektorja, eno uro za njima je prišel še tretji. Povedali so, na kaj moramo pri izdelavi načrtov paziti, če hočemo, da bodo odobreni. Arhitekt je vse to natančno upošteval. A iko je načrte predložil in zaprosil za gradbeno dovoljenje, so prišli v roke drugemu, mlajšemu , inšpektorju, ki je začel osporavati to in ono, češ da ni v skladu z zdravstvenimi predpisi. Pošteno razkačen je prišel arhitekt k nam. “Presneta sodrga! Človek zaradi njih zapravlja ure in ure. Mislijo, da so v uradu za to, da delajo težave. Preveč jih je in ne vedo, kaj naj počno. Človeka naravnost silijo, da laže. Ne bom menjal načrtov, pač pa nekaj imen prostorov. Kaj jih briga, za kaj jaz sobo porabljam.” Še nekaj hujših izrazov je padlo, a nima pomena, da jih ponavljamo.
Medtem pa naši ljudje pridno delajo v cerkvi. Pa ne le v soboto, tudi med tednom. Seveda, največ se naredi v soboto, ko jih pride 20 in še več. Zadnjo soboto je stalo pred cerkvijo kar 13 avtomobilov,’ na vsaki
Winnipeg, Man. — Po dveh dopisih o slovenski skupini v Winnipegu in o pravkar kupljeni cerkvi je prav, da cerkev tudi vidite. Ob zadnjič navedeni kupni ceni si je verjetno ta ali oni mislil: kaj posebnega pa res ne more biti, če je tako poceni, saj dobra hiša toliko stane. Cerkev v sedanjem stanju je zamazana in zapuščena, a velika in trdna. Preuredili jo bomo tako, da bo na zunaj in znotraj odgovarjala našim željam in načrtom. Upam, da bo že letos taka, da nam bo v ponos. Ne strašimo se dela, tudi denarnih žrtev ne.
Pričakujemo pa, da nam bo Bog naklonil nekaj dobrotnikov, ki nas bodo pri tem našem delu podprli.
Za preureditev cerkve so nujni načrti, ki morajo biti odobreni od škofije in Metro. Obrnili smo se na dva arhitekta. Eden je Hrvat, drugi Nemec. Računal sem, da nam bo šel prvi bolj na roko, saj je njegova mati Slovenka. Prišel je, si stavbo na hitro ogeldal, povedal tudi, da je Kolumbov vitez 4. stopnje in da se zaradi tega lahko nanj popolnoma zanesemo. Po njegovih načrtih so zgradili prav v tej provinci že nekaj cerkva. Ko sem ga končno vprašal, koliko bo zahteval za to svoje delo, mi je hladnokrvno odgovoril: “Kakor drugje, 7% od tega, kar bo prenovitev stala.” Zahvalil sem se mu za obisk in sklenil, da ga ne: bom nikdar več nadlegoval.
Čisto drugače je ravnal nemški arhitekt. Že preje se je zanimal za cerkev in se udeležil našega sestanka, n.a katerem smo razpravljali, kaj in kako naj se preuredi v cerkvi. Izražal je svoje mnenje, navajal tudi številke, koliko bi to in ono stalo, a odločitev prepuščal nam. Na vprašanje, koliko bi za načrte in nadzorstvo pri delu zahteval, je pa skromno rekel:
Gospod, tudi jaz sem katoli- staršem Mihaelu in Rozi Lesni-can. Vsako nedeljo res ne gremjka na 1075 Riverside Dr. E. naj-k sv. maši, a za cerkev rad kaj j mlajši sin. Očeta ni videl že 17 Zadovoljen bom z let, z mamo pa sta se videla la-
strani cerkve pa en “truck”, na katerega so metali ruševine. Med ljudmi pa možak — tudi sam bi rad delal, a je na bolniškem dopustu — z zabojem piva pri nogah ali steklenico doma pridelanega “močnega”. Vse odstranjeno, vse lepo izravnano, podpore že zalite, traverze položene. Vse lepše je, kadar gradi. Več navdušenja, več veselja. Daj Bog, da bi hitro napredovalo in brez kakšne nezgode.
Jože Mejač, C.M.
341 Selkirk Ave.
Winnipeg 4, Canada
“Fofkorna skupina” ima nov odbor
TORONTO, Ont. — Folklorna skupina Slovenskega mla dinskega kluba je izbrala nedavno nov delovni odbor. Izvoljeni so bili: direktor Rev. Andrej Prebil C.M., inštruktor Ciril šoršak, preds. Martin Vuk-šinič, podpreds. gdč. Marjetka Šuligoj, taj. gdč. Marica Kavčič blag. Jože Kodrič.
Skupina bo ostala še dalje okviru Slov. mlad. kluba, za svoje ime si je izbrala “Nagelj” in se sedaj imenuje “Slovenska folklorna skupina Nagelj”.
C. S.
------o-----
Za stalno k staršem
WINDSOR, Ont. — V februarju letos je prišel k svojim
naredim.
$250. Segla sva si v roko, verjetno oba pošteno zadovoljna. V treh dnevih so bili načrti izdelani in naslednji dan že predloženi škofiji v odobrenje.
Zdi se mi primerno, da tukaj
ni, ko je bila na obisku v domovini.
Novodošlemu želimo vso srečo v novi deželi, staršem pa čestitamo, da se jim je izpolnila dolgoletna želja!	AD
MRAZ ZAHTEVA VELIKO KURIVA — Letošnjo zimo je bila nenavadno mrzla ne samo pri nas v Ameriki, ampak tudi v Evropi. Marsikdo je prezebal, ko ni imel dovolj kuriva in je moral .z njim varčevati. Velike gomile piemoga z bregov reke Seine v Parizu so skoraj .izginile. Na sliki vidimo moža, ki nalaga premog .na $>zegwuSeme, v ozadju je Eiffelov stolp.
Šolstvo v Ontarljii
Po uradnih statistikah je bilo meseca septembra 1957 v Ontariju 747,236 učencev v t. zv. javnih ljudskih šolah in 223,881 učencev v separatnih t. j. katoliških šolah.
Pet let pozneje, septembra 1962, je bilo v javnih ljudskih šolah 880,198 učencev, dočim jih je bilo v katoliških 316,-831. V razdobju petih let se je torej število učencev v javnih šolah pomnožilo za 17.8%, v katoliških pa za 41.5%. Te številke povedo, kako hitro narašča v provinci katoliški živelj.
Leta 1962 so imeli katoličani na razpolago 1,419 šol za ljudskošolsko v z g o j o otrok. Poučevalo pa je v teh šolah 9,705 učnih moči.
Zaradi boljšega razumevanja je treba povdariti, da imamo v Ontariju dvojno javno-osnovno šolstvo, ali bolje rečeno dve veji javnega šolstva: Splošno-javno šolstvo in sepa-ratno-javno šolstvo. Zadnje je katoliško šolstvo. Oboje šolstvo vzdržujejo v glavnem davkoplačevalci. Razlika je v tem, da vsi davki, ki jih plačujejo trgovske in industrijske družbe, gredo v korist sploš-nemu-javnemu šolstvu, četudi so delničarji teh družb katoličani. Zato je razumljivo, da so lani dobile katoliške šol?, iz teh javnih fondov samo $200 na posameznega učenca, dočim so splošne javne šole dobile $308. Pričujoči številki jasno govorita, da so katoliški otroci in starši in učitelji prikrajšani pri nakazilih iz javnih fondov. Da se ta krivica popravi, so katoliški škofje v Ontariju pred časom napravili posebno vlogo na provincialno vlado in parlament. Tc vlogo so potem podprle tudi druge kat. organizacije s posebnimi dodatnimi vlogami, ki so jih poslale in jih še pošiljajo na isti naslov.
Gornje podatke je navedla v svoji vlogi Zveza kat. staršev in učiteljev, ki šteje blizu 40,000 članov. Zveza ima včlanjenih 427 društev. Njen namen je pospeševati sodelovanje med učiteljstvom in
'starši v korist otrok, ki so jim zaupani. Na ta način dobijo starši boljši vpogled v sistem šolstva, obenem pa posredujejo učiteljstvu bolj razumevajoči odnos do njihovih otrok.
Katoličan, ki hoče dobim izšolati in vzgojiti svojega otroka, se ne more zanašati samo na šolo, ali samo na Cerkev ali celo samo na samega sebe. Vse tri ustanove morajo tesno in prijateljsko sodelovati za dosego tega cilja: dom — starši, šola in Cerkev.
Por.
CLEVELAND, O. Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Delo dobi ženska za malo gospodinjstvo in pomoč v trgovini. Dobi hrano in stanovanje in plačo po dogovoru. Lahko stanuje tudi zunaj. Vprašajte na 4735 Payne, zgoraj.	—(62)
MALI OGLASI
Naprodaj
Grocerija in mesnica, licenca za pivo in vino. Se proda zaradi bolezni v družini. Dajte ponudbo. KE 1-0375 po 6. uri popoldne.
(x)
Za vestno in hitro barvanje in papiranje hiš se obrnite na slo vensko podjetje
TONY KR! STAV NIK
PAINTING & DECORATING HE 1-0965 ali UT 1-4234
Naprodaj
Velika, 9-sobna, enodružinska hiša na Grovewood Ave. Moderna kuhinja in kopalnica. Se lahko prenaredi v dvodružinsko. $15,100. KE 1-8784.	(51)
V najem se odda
stanovanje, zgoraj, štiri velike sobe, kopalnica, posebna kurjava, kuhinja, vse pritikline. Kličite EX 1-5767.
(53)
Izvršujem vsakovrstna hišna popravila. Cene zmerne. Delo zajamčeno Kličite LI
1-4337 od 6. ure zv.
— (51)
V najem
Pet sob se odda zgoraj furnez na plin 1095 E. 67 St. UT 1-3772.	—(50)
Sobe v najem
Oddamo 5 sob zgoraj. Odrasli imajo prednost. Na 18608 Neff Rd.	(53)
ZULICH
INSURANCE AGENCY
i 18115 Neff Rd. IV 1-4221' Cleveland 19, Ohio
V najem
Oddamo 5 sob zgoraj, odraslim, plinski furnez, n a novo dekorirano, klet za perilo. 1369 E. 52 St. EN 1-5943.
— (12,19,26 feb. 5,12mar)
Prof. Wm. J. Kennick, advokat
je odprl svoj urad za
INCOME TAX 567 E. 185 St.
(Nasproti Fisher Foods)
Ure: 10 do 12 in 3 do 8
isški dobijo dsfo
Moški za vzdrževanje naprav in popravil, pršilci in delavci za splošna del dobe zaposlitev pri začasni likvidaciji zaloge. Javite se pri straži ob vratih ob devetih dop.
Enamei Prodasis Go*
341 Eddy Rd. at Taft Ave.
Cleveland, O.
GL 1-1313
(52)
JULIUS ZEYER:
ANDREJ ČERNISEV

Andrej je glasno zatarnal. Prinesli so* vodo in ona si je pomočila leskeči senci. Odleglo ji
je.
“Dosti moči imam, da povem vse”, je rekla, “in več ni treba. Slišite, kak ropot je?”
Vrata so se odprla in med njimi se je. pokazal Mirovič. Prišel je vseeno iz mesta o pravem času in ko ni našel svojega maške-radnega kostuma niti jetnika, je slutil nevarnost. S par besedami so ga poučili, kaj se je pripetilo.
Agrafena je zopet sedla na stojalo, z eno roko je prijela Andrejevo roko, drugo je podala Miroviču.
“Glejte Andrej”, mu je rekla, “priredila sem sijajno praznovanje in ples zato, da bi se lahko brez skrbi posvetovali, medtem ko se naši gostje zabavajo. Poglejte okrog sebe, koliko prijateljev sem si že pridobila.” Zopet jo je zgrabila manjhna omedlevica po teh besedah, toda kmalu jo je premagala.
“Andrej”, je šepetala, “na vas
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
WOMAN FOR GENERAL HOUSEWORK.
4 Days a week. 9 AM to 4:30 PM Must furnish own transportation. References. Crete, III. Phone OR 2-8819.	(50)
HELP WANTED—FEMALE
We need immediately 2 ILL. STATE LICENSED PRACTICAL NURSES PLEASANT ENVIRONfMENT, GOOD SALARY, STEADY POSITION Apply in person only.
BOHEMIAN HOME FOR THE AGED
5061 N. PULASKI RD.
(50)
Excellent opportunity for
REGISTERED NURSES
New 83 bed hospital. For all services and all shifts. Good starting salary $350.- per month, plus differential for evening and night duties. Liberal personnel policies. — Wire, call or write to
Director of Nurses
LA PUENTE VALLEY COMMUNITY HOSPITAL 18195 E. Maine St.,
LA PUENTA, CAL.
(50)
in na Miroviča se najbolj zanesem. Gotovo, da mi ni treba od vaju še nove obljube, ne?”
Ni bilo treba nobenega odgovora, brala jima je prisego v očeh. Potem je zopet prijela oba za roko in je začela govoriti s sigurnim glasom.
“Prijatelji” — je rekla — “ pam, da moja rana ni smrtna, toda vendar smatram za svojo dolžnost, povedati vam sedaj vse, kar mi je oče Jefrem zaupal na smrtni postelji; izvedeli boste tudi obenem, zakaj sem si naložila za nalogo svojega življenja to, kar ste vi vsi obljubili izvršiti z menoj, to je osvoboditi nesrečnega mladeniča, našega pravega carja, Ivana VI., katerega skriva Elizabeta kot jetnika v temni schluesselburški trdnjavi. Poslušajte torej, kaj mi je pravil oče Jefrem, ko sem bila sama v njegovi koči, medtem ko je moj prijatelj Andrej Černišev naju varoval pred vsakim motenjem.”
Zarotniki so sedli v kolo, Agrafena se je napila sveže vode in zdelo se je, da je popolnoma zdrava; tolažili so se med seboj, da njena rana ni tako nevarna, kakor so se bali. Agrafena je po malem odmoru začela pripovedovati.
“Ko sem ostala po odhodu Andreja Černiševa sama z očetom Jefremom v gozdni koči, se je ta slavnostno prekrižal, globoko je vzdihnil in rekel: Glej, hči moja, ta samostanska obleka, v katero sem se po dolgih letih zopet ob' lekel, ni nobena preobleka; vedi, da sem res to, kar se ti sedaj zdim, namreč menih in ne čebelar. Potrebno je, da te seznanim s čudnimi doživljaji svojega življenja.
Gotovo je prišla tudi na tvoje uho slava samostana Valaamo, ki je sezidan sredi divjih valov Ladoškega jezera. Narodil sem na enem izmed mnogoštevilnih otokov, ki so raztreseni okrog Valaama kakor peščica dragocenih smaragdov, ki so padli iz zlate skrinje kake kraljice. Moji starši so tja pribežali, ne vem, zakaj in odkod, in oče je kmalu umrl. Moja mati je bila sveta žena, nikdar še nisem videl obraza, ki bi imel bolj očitne znake verskega navdušenja kakor njeno bledo, od višje blaženosti sveteče se lice. Celo najino življenje je bilo le sama molitev, kot otrok nisem poznal drugega sveta mimo naših otokov, mimo šuma ladoškega jezera, ki se mi je zdel najslajša godba, mimo šuma Ladoškega jezera, ki se bili raj, mimo samostana Valaamo in bližnjega Konjovca, ki sta se mi zdela kakor odsev bož-
jega mesta. Vsako leto sem klečal z drugimi romarji, ki so prišli iz daljnih krajev, v glavni kapeli pred srebrnim, kipom sv. Arzenija in vsako leto sem prosil Boga iz globočine svoje duše, da bi mi dovolil postati menih ih doseči tako popolnost, kakor ta svetnik. Nekoč je opazil eden izmed bratov moje, k nebu obrnjene oči in navdušen izraz mojega obličja, in ko sem mu na njegovo vprašanje povedal vsebino svoje molitve, je naprosil mojo mater, da bi me dala na vzgojo k menihom, in obljubil je, da me sčasoma sprejmejo v monastir za brata. Materine oči so zagorele od veselja in ginjenosti, jokaje se je ločila od mene in se je napotila na dolgo božjo pot na goro Sinajsko, kjer je vsled utrudljive poti vsa srečna umrla. Poslednja vez, ki me je vezala na svet, je bila s tem pretrgana in ko je prišel čas, ko so me sprejeli v samostanu Valaamo kot sobrata, mi je bilo zelo lahko odpovedati se svetu, popolnoma neznanemu. Dolga vrsta let mi je mirno potekla v tihi molitvi in pri delu v samostanskem vrtu, kjer sem gojil ne le drevesa in cvetlice, ampak se tudi pridno zanimal za čebele in hranil cele zaklade medu in snežnobelega voska. Da se zunaj samostanskega zidovja razprostira svet, da razen mojih častitih bratov, ki so se zavijali v dolge črne halje, živijo še drugi ljudje, mi ni prišlo skoro nikdar niti na misel. —- Mogočne skale, ki so gledale iz vode in bile ovenčane s temnim bodičjem in posebno v temnih nočeh podobne ogromnim ladjam, okrog samostana usidranm, na katerih so stala drevesa kot angeli — krmarji, so zadostile mojemu hrepenenju po ostalem svetu; ko pa je prišla luna, velika, slavna, tekoča po neizmernem prostoru temnega neba, in ko so se tresoči valovi jezera zasvetili v srebrnem siju njene sanjave svetlobe, se mi je vedno zdelo, da je ta kotiček zemlje, v katerem živim, najkrasnejši na celem svetu, in hvalil sem gospoda, da mi je prisodil tu roditi se in tu umreti...
Nekega dne je prišel v naš monastir redek gost, sorodnik našega opata, ki je bil zelo plemenitega rodu. Ravno sem pokrival po cerkvenem običaju svete
ostanke s svežim cvetjem cvet-
lic, ko je vstopil tujec v družbi opata v kapelo. Takoj prvi pogled na njegovo obličje me je čudno ganil in razburil — bral sem na njem vkljub svoji neiz kušenosti sledove duševnih bojev, sledove onega burnega sveta, pred katerim sem v tem tre-notku občutil nekako negotovo grozo. Kaka razlika v izrazu obličja v primeri s tihim obrazom čuhonskih ribičev in dobrosrčnih mužikov, ki so vsakega avgusta prihajali na veliko božjo pot v naš samostan!
Komaj sem bil v kapeli zopet sam, sem se vrgel spokorno pred svetnikovo sliko na kolena; očital sem si velik greh, zakaj nisem si mogel več tajiti, da se je v meni cb pogledu na tujca naglo vzbudila nekaka vroča radovednost, poznati “svet”!
Tujec je ostal pri nas precej časa. Bilo je poletje, oni prijazni čas, ko sonce skoro ne zahaja in ko večerna zarja ne obledi pred prihodom jutranje zore. Tujec je bil prijatelj te sladke, srebrne polsvetlobe brez senc sanjave severne noči in je večkrat sedel z
opatom dolge ure pod stebri te-

F blag spomin
OB PETI OBLETNICI, ODKAR JE UMRL USTANOVITELJ NAŠE POTNIŠKE PISARNE
August Kollander
Preminul je dne 12. marca 1958.
V hvaležnosti, spoštovanju in , ljubezni se spominjamo preblagega pokojnika.
Večni mir in pokoj njegovi duši. Večna luč naj mu sveti!
Žaluojči:
MR. & MRS. AUGUST KOLLANDER
Cleveland, Ohio. 12. marca 1963.
rase, odkoder se je videlo v širno daljavo na valovečo vodo in na dremajoči gozd, kjer ni bilo v globoki tišini slišati nič drugega kot daljno šepetanje valov in kvečjemu grulenje kakega izmed stotin sivih golobov, ki so sedeli na okrajih in na prizidkih samostanskega poslopja in ki so bili potopljeni v mirno spanje. Nekoč, ko sem zadremal v temnem kotu galerije, me je zdramil iz spanja strasten glas tujca.
“In to malomarnost napram celemu svetu, to grešno sebičnost imenujete sveti mir?” je vzkliknil tujec. “Seveda, kaj je vam za krivice, ki se utihotap-Ijajo, kaj vam je za pravice, v prah pohojene! Prvi dan molite za srečo carja Ivana, drugi dan po ukazu za srečo carice Elizabete, za čigavo srečo boste molili tretji dan? Najbrže za srečo onega, kateremu se bo posrečilo izvršiti ravno tako črno izdajstvo nad Elizabeto, kakor jo je izvršila ona nad onim nesrečnim, v plenicah kronanim detetom!”
“Ne spodobi se, da bi mi odločevali o nasledstvu naših carjev”, je odgovoril opat mirno.
“Toda priznati resnico in pravico se vam spodobi kakor vsakemu drugemu!” je rekel tujec. Pri teh besedah je vzel iz nedrij velik, zlat denar.
“Poglejte, oče, ta denar”, je nadaljeval, “kaj vidite na njem?
| Poglejte to postavo, ki se dviga i k nebu: to je cesarica Ana, blagega spomina, in ta druga, klečeča postava tu je Ana Keklen-burška, vnukinja Ivana V.; v rokah drži majhno dete, svojega sina, kateremu daje Ana, odhajajoča iz tega življenja, na mlado glavico rusko krono. Gorje, ta krona je postala za nesrečnega otroka trnjev venec!”
Zakril si je obraz. Jaz pa sem se tresel od ginjenosti, zakaj slišal sem stvari, o katerih sem imel samo nekake meglene pojme, in vzdihi in vzkliki tega moža so mi trgali §rce.
“Grozne stvari se godijo preč tvojim obličjem, o Gospod!” je začel tujec zopet govoriti, “in tvoje usmiljenje je neskončno', sicer bi gotovo pokončal z bliski svoje jeze to grešno pleme! Vendar zaradi nekaj pravičnih imaš usmiljenje nad Gomoro. Hvala, da so še ljudje čistega in neomadeževanega značaja na
svetu, izmed katerih si gotovo, gospod, izvoliš odrešenika nedolžnemu trpinu!”
V tem hipu se je zgodilo nekaj groznega, česar ne morem popisati: nekaj negotovega, kakor senca, nekaj strašnega in ljubeznivega obenem se mi je bližalo; to ni bila luč in tudi tema ni bila ... Lasje so se mi ježili in mraz me je stresal. — Nekak nevidljiv prst se je dotaknil mojega čela, na katerem so stale kapljice mrzlega potu, nato pa je zginilo vse. V tem hi-
pu sem bil kakor Slep in gluh, toda slednjič sem zopet zaslišal tujčev glas, ki je prodrl do mojih ušes.
“Na čelu tri sto grenadirjev” je nadaljeval, “je prišla ponoči hči Petra Velikega v zimski dvorec. Dete-car je mirno spalo v zibki, ko so pridrli v sobo. Eden izmed grenadirjev ga je hotel prebosti, toda dete, ki se je vzdramilo od hrupa, je z nasmehom dvignilo ročice k Elizabeti, ki se je pogosto z njim igrala. tDalje prihodnjič, t
Mullmly Funeral Home
ZRAČEVALNI SISTEM	AMBULANČNA POSLUGA
POGREBI OD §200.00 NAPREJ
365 East 156th Street	KEnmore 1-9411

Oseminšestdeset let
nudi KSKJ Ijubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDN0TA
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki
Premoženje: $14,500,000.00 Število certifikatov: 48,000
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —-
AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti boJezni in onemoglosti.
K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in
mladino od §500.00 do §15,000.00.
K.S.K J. nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00.
Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in. pristopi takoj — bolje danes kot jutri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, III.
i!
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite, potrebno, da nam. pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3. Ohio
REAL ESTATE FOR SALE
BY OWNER — 1% story brick, income property 827 N. Central Park, near Chicago Ave., Modern 4 rooms down and 3 up. Tile baths and kitchens, full basement, auto, oil, hot water heat w/w carpeting. — Telephone: CA 7-6716.	(50)
OAK PARK — 7 large rooms. Low 20’s. 4 bedrooms, liv. rm.. Sep. dining rm. Modern kitchen and baith. Gar., side drive. Near all schools and trans. By owner. — 383-2205.
(51)
CHICAGO, ILL.
2 APARTMENTS AND STORE Vic. 5200 West, 500 North; income $160 plus owners apartment; — $17,900. — Call ESterrook 8-1587.
(50)
GLENVIEW — Vic. Central Rd. & Milwaukee Av. 5 Rm. Ranch. By owner. Gas ht. 2 bdrm. Mod. kit. New w/w cptg. New wshr-dryer, s. s. At. gar. Loop trans, at cor. rear pch. Furniture optional. Extras. .604 Meadow Dr. PA 4-8365,	(51)
BUSINESS OPPORTUNITY
SCHOOL STORE — By Owner Established 40 yrs. on N. W. side. Thriving business. Near 4 s-chools. Lunch counter. AV 3-9193.	(50)
SHOE STORE —- BY OWNER Completely equipped. Fixtures, air cond. Reasonable rent. S. W. side. No inventory to buy. Sunday, RE 1-3814; Weekdays, ED 1-9582.	(50)
DOGS FOR SALE
POMERANIAN MALE — TRICK DOG
$150 -AKC. — Private owner. — Ph. 392-0173, Mount Prospect. (51)
TEMA JE BILO VŠEČ — Ko je zajel Denver ledeni mraz, sta se severna medveda v tamkajšnjem živalskem vrtu počutila prav prijetno. Na sliki vidimo enega, ki se je pravkar pognal v vodo, drugi pa čaka na sporočilo, ali je voda primerno mrzla za prijet-
m kopi aH-lic.	___________
SPOMIN NA STARE ČASE — V Rimu imajo še vedno nekaj kočijažev, da vozijo tuje obiskovalce na ogled mesta. Na sliki vidimo Amerikanko Jeanne Crain ko na-iem^kočijažaja rn e&i, --------------