LETO XXXIII - Št. 10 OKTOBER 1990 Oktobrska jesen Sredi gozda, kjer se cesta neha, se začenja steza, ozka, neznana, rosna. Daleč drži in visoko se vzpenja. Ob njej jesenski svilnati svišč, svečnik mu pravimo; pa mušnice, skrite ob stari, odpadli veji in rdeče, podolgaste jagode češmina. Grmovje je vse odeto v svoja prelepa oblačila — kakšne spretne roke so oblekle vejevje v tako lepoto? In vmes resnobne, vendar zelene smreke. Toda potem — macesni, vsi zlati, se vzpenjajo sredi jas nad uvelo, rumeno in rdeče rjavo travo in se ogledujejo v zrcalu neba, v zrcalu gozdnih jezerc. In že se razprostirajo daljni razgledi daleč daleč v gorenjsko ravnino, čez vse barve gozdov, čez vse sence jelk. Rahel čad leži v dolinah, toda še vedno je to le dih rosne zemlje, ki ji sence izvablja njeno blaženo' vlago, da vstaja in zgineva v ozračju. In potem steza, ki se vzdigne prav pod vršni rob med ognjene postave dreves, proti modrikastim, strmim glavam, ki v globoki senci kažejo svoje prelepe oblike. Zadnji resasti svišči, včasih temno, včasih svetle j e modri, stegujejo svoja lepa stebelca in cvetne glavice proti soncu. Ne konca ne kraja ni lepote. Globoka dolina pod menoj je kakor lončnica. Sence so, kot prej v gozdu, temne in skoraj nepredirne ob sijaju, ki ga siplje sonce na gore. Daljni vrhovi so bledi, a čisti. Vse, kar je bliže, pa žari od te čudežne jeseni. (Marijan Lipovšek) Iz vsebine: • Usmeritve na področju kadrov in organizacije • Srečanje v Umagu • Devet načinov za prenehanje kajenja • Kulturna stran • Upokojenka Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo 1. Pravice in obveznosti organizacije oz. delodajalca in delavcev 1. člen Razvrstitev del Dela so razvrščena v devet temeljnih skupin: I. enostavna dela, II. manj zahtevna dela, III. srednje zahtevna dela, IV. zahtevna dela, V. bolj zahtevna dela, VI. zelo zahtevna dela, VII. visoko zahtevna dela, VIII. najbolj zahtevna dela IX. izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela. 2. ČLEN Posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja Delovne izkušnje se lahko določijo kot poseben pogoj za sklenitev delovnega razmerja, če so glede na zahtevano strokovno izobrazbo, znanje in zmožnosti potrebne zaradi vrste, zahtevnosti in odgovornosti dela. 3. člen Objava delovnega mesta V objavi oz. razpisu delovnega mesta je potrebno navesti: — čas, za katerega se sklepa delovno razmerje, — posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja, — rok za prijavo kandidata, — rok, v katerem mora biti kandidat obveščen o izbiri. Kandidat, ki ni bil izbran, ima v roku, dločenem za ugovor, pravico do vpogleda v podatke, ki so bili z objavo zahtevani kot pogoj in na podlagi katerih je bila opravljena izbira. 4. člen Organi, ki odločajo o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja in opravijo izbiro med kandidati Sklep o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja sprejme poslovodni organ. Izbiro med kandidati opravi poslovni organ ali organ, določen s splošnim aktom organizacije oz. delodajalec. 5. člen Prenos pooblastil Poslovni organ lahko prenese posamično pooblastilo za odloča- nje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v organizacijah z več kot 50 zaposlenimi delavci. Vsa pooblastila za odločanje o vseh pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev, (splošno pooblastilo) o katerih lahko odloča poslovni organ, se lahko prenesejo na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornimi, če ima najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in najmanj dve leti delovnih izkušenj, praviloma s kadrovskega področja. 6. člen Pogodba o zaposlitvi S pogodbo o zaposlitvi delavec in organizacija oz. delodajalec uredita naslednja vprašanja: — sklenitev in trajanje delovnega razmerja, — delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje, — poskusno delo (če se zahteva), — pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom), — kraj opravljanja dela, — delovni čas, odmore, počitke in dopust, — ukrepe za posebno varstvo delavcev, — izobraževanje, — osebni dohodek in nadomestila osebnega dohodka, — način spremembe pogodbe, — druge pravice in obveznosti organizacije oz. delodajalca in delavca. Delavca je potrebno pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb, ki določajo njegove pravice in obveznosti. Podjetje oziroma delovajalec mora te kolektivne pogodbe hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem. Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v’vsebino kolektivnih pogodb, podjetje oziroma delodajalec mu tega ne sme odreči. V primeru, da delavec predlaga pogodbe o zaposlitvi iz 135. člena zakona o delovnih razmerjih ne podpiše v roku 30 dni od dneva prejema predloga (razen, če ni zahteval presoje zakonitosti predloga pogodbe o zaposlitvi), odloči o prenehanju delovnega razmerja delavca organ, ki opravi izbiro med kandidati za sklenitev delovnega razmerja. 7. člen Poskusno delo Organ, ki odloči o sprejemu delavca v delovno razmerje, lahko določi poskusno delo in način spremljanja poskusnega dela. Dolžina poskusnega dela ne sme biti daljša kot je določeno v razpisu. Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec poda pismeno odpoved. Naj večja dolžina poskusnega dela za posamezna dela znaša: — za dela I. do III. skupine največ en mesec, — za dela IV. skupina največ dva meseca, — za dela V. skupine največ tri mesece, — za dela VI., VII., VIII. in IX. skupine največ šest mesecev. 8. člen Pripravništvo Pripravništvo se določi v različni dolžini glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače: — za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev; — za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev; — za dela VII. stopnje strokovne izobrazbe največ 12 mesecev. Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela VII. stopnje najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca. Delavcu-pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa, čas pripravništva po- daljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnje), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ šest mesecev (VII. sopnja). Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor. V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva. Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša. Strokovni izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. 9. člen Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela (23. člen ZDR) Poslovodni organ lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi zbrane tehnične in delovne dokumentacije. Delavčevo delo je potrebno spremljati najmanj 30 dni. Za čas spremljanja se šteje samo prisotnost delavca na delu. Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je razporejen. O začetku postopka je obveščen tudi sindikat. Delavec ima pravico do vpogleda v strokovno dokumentacijo, na podlagi katere je bil pričet postopek. V času poskusnega dela in pripravništva postopka ugotavljanja znanja in zmožnosti ni mogoče voditi. Postopek je javen. Poslovni organ opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o navedbah poslovnega organa. O razgovoru, v katerem se delavec izreče o navedbah poslovodnega organa, se vodi zapisnik. Sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ki nima zahtevanega znanja in zmožnosti za opravljanje del del. mesta, izreče organ določen s statutom oz. splošnim aktom. Organ, določen s statutom oz. splošnim aktom ne sme izreči delavcu sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če mu ni omogočil enakega obsega in možnosti za izobraževanje kot drugim delavcem, ki opravljajo dela na enakih oz. podobnih delovnih mestih. Zoper sklep, s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mčsta in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim oz. s katerimi se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec poda ugovor. O ugovoru delavca, ki je v delovnem razmerju v družbenem podjetju, odloča delavski svet oz. organ, določen s statutom. O ugovoru delavca, ki je v delovnem razmerju v podjetju v zasebni lastnini ali mešani lastnini oz. delniški družbi z omejeno odgovornostjo v družbeni lastnini, odloča komisija, ki jo sestavljata dva predstavnika vlagateljev oz. lastnikov in predstavnik delavcev. V podjetjih z manj kot 50 delavci odloči o ugovoru organ, ki je odločil na prvi stopnji. Določbe 13., 14. in 15. odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za banko, drugo finančno organizacijo, zavarovalnico in zadrugo. 10. člen Razporejanje delavcev Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza njegovi vrsti in stopnji strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, poleg primerov določenih z zakonom, tudi v primeru nenadne odsotnosti drugega delavca in v primeru okvare delovnih naprav in postrojenj. Delavec prejme v vseh primerih prerazporeditev, ko je zaradi izjemnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnosti, enak osebni dohodek, kot ga prejema na svojem delovnem mestu oz. osebnem dohodku, kije zanj ugodnejši. Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih: — če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja, — če pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot štiri ure, matere delavke z otrokom do treh let starosti pa, če pot traja več kot dve uri. Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnosti šolanja otrok (osnovno in srednje šolstvo). 11. člen Delo na domu Medsebojna razmerja, pravice, obveznosti in pogoji opravljanja dela na domu se uredijo med delavcem in organizacijo oz. delodajalcem s pogodbo o zaposlitvi. Delavec, ki dela na domu, ima enake upravljalske pravice kot delavci, ki delajo v organizaciji oz. pri delodajalcu. Organizacija oziroma delodajalec in delavec določita s pogodbo nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini amortizacije. Organizacija oz. delodajalec sta dolžna zagotavljati varne delovne razmere in varno delovno okolje ter nadzorovati varnost pri delu. Nadaljevanje v naslednji številki Konoplana SAVA Z okna sem hiše zrla v Savo in jo vprašala, kam reka hitiš. Zakaj se vsaj malo pri meni ne ustaviš, da kavico spiješ se pogovoriš, kako kaj v tvojih ti krajih živiš. Več rada jaz tebi srce bi razkrila in v tvoje valove bi solze stočila. Bolečine bi svoje v tebi utopila, odnesi jih Sava v odaljeni kraj, da se ne vrnejo k meni nazaj. Ni Sava pri meni kavice pila, za moje se želje ni prav nič zmenila. Je hitro šumeče tekla naprej, kakor popotnik, ki tava brez mej. Zdenka Usmeritve na področju kadrov in organizacije V letu 1990 se je v podjetju Indu-plati znižalo število zaposlenih za več kot 150. Ob uveljavitvi beneficirane delovne dobe, je večina odšla v pokoj s polno ali nepopolno pokojninsko dobo. Odhodov iz podjetja zaradi drugih razlogov praktično ni. Zanimivo pa je vprašanje, kakšno kadrovsko strukturo smo ob tolikšnem odhodu ohranili in kako to občutljivo področje urejati v prihodnje. Pred dobrim mesecem smo tudi zavrnili zaposlitve pripravnikov, naših štipendistov. Smo ravnali prav? Pred letom dni sem pripravil kratko analizo potrebnega števila zaposlenih po posameznih obratih in napovedal, da moramo in lahko znižamo število zaposlenih za okrog 150 ljudi. Do te številke sem prišel z površno analizo zasedenosti delovnih mest in z prosto oceno obremenjenosti delavcev. V preteklem obdobju smo to znižanje tudi dejansko dosegli. Odhajali pa so seveda delavci, ki so izpolnjevali pogoje za upokojitev. Izvedli smo tudi nekaj premestitev (uvedba lastne vratarske službe, premestitve v konfekcijo in kovinske konstrukcije). Ničesar pa nismo dosegli na področju zmanjšanja števila režijskih delavcev v primerjavi s številom proizvodnih delavcev. In prav tu bo v prihodnje težišče kadrovske politike, z organizacijskimi spremembami pa moramo podpreti racionalnejše rešitve. V takratni analizi sem podal trditev, da imamo v Induplati razmerje med režijskimi delavci in proizvodnimi delavci 2:3, kar pomeni, da sta potrebna dva delavca za vsa režijska dela, ki so potrebna, da lahko trije delavci izdelujejo proizvod. Da je to res, si lahko ogledate v tabeli, ki prikazuje odnos med številom režij cev in celotnim številom zaposlenih po sistematizaciji (kar pomeni, da je takšno razmerje uzakonjeno in od vseh nas sprejeto). Ta uzakonjeni odnos je zastrašujoč in pri 1342 sistematiziranih delovnih mestih, (pri tem niso upoštevana sistematizirana del. mesta v maloprodaji in nekdanji gostinski dejavnosti) dopušča 550 režijskih delovnih mest ali 40,9 %. Analiza stanja konec septembra 1989, torej pred letom dni, je kazala še za nijanso slabše stanje — 41,68%. Po stanju konec septembra 1990 pa je stanje nekoliko boljše, zgolj za nijanso — 40,09 %. Glede na velik delež nas, režij-cev, želim pojasniti, kaj smatram za režijo. Izhajam iz dejstva, da so bruto plače strošek, ki bremeni proizvod. Če predpostavimo, da imamo dovolj dela, da izdelujemo kar največjo možno količino proizvodov, bo ta količina tem večja, čim več bo proizvodnih delavcev, saj je za izdelavo vsakega proizvoda potreben točno določen čas. Strošek tega neposrednega dela je nujen in potreben in ga je vedno moč izmeriti (normirati). Vsa ostala dela, ki pa so tudi potrebna (razviti proizvod, ga ponuditi, prodati, kupiti material, ga pripraviti za proizvodnjo, vzdrževati stroje in naprave, voditi naložbe, finance, obračun ...) pa v večji meri predstavljajo konstanten strošek ne glede na rezultate v proizvodnji in vsa ta dela smatram za režijska. Pri 819 zaposlenih (brez maloprodaje, ki pač zahteva posebno obravnavo) je takšnih režijskih delovnih mest, ki so zasedena, 328. Prav gotovo je moč oporekati delitvi, ki sem jo opisal, vendar bistva to ne spremeni. Preprosteje bom povedal z enim stavkom: »Ne poznam uspešne privatne firme ali obrtnika, ki bi imel dva delavca za pripravo in tri za izvedbo dela.« Če potegnemo črto pod dosedanje dogajanje na področju kadrovske politike lahko rečemo, da svoje učinkovitosti nismo še niti najmanj povečali in nas to pravzaprav nemudoma čaka. Kje in kako začeti? V okviru obstoječe sistematizacije kot vidimo to očitno ni mogoče, saj nam prav ona uzakonja takšna razmerja. Sam vidim možnosti edino v takšnih organizacijskih spremembah, ki bodo zagotavljale v naj večji možni meri direktne poti od trga do proizvodnje in nazaj na trg, torej brez obsežnega dela v sektorjih uprave. Tu naj ostaja res samo tisto, kar je še racionalno opravljati za vse skupaj. Smatram in nekatere poenostavljene analize to potrjujejo, da bi podjetje lahko povsem normalno poslovalo z približno 200 režijskimi delovnimi mesti, kar je 128 manj kot jih je danes zasedenih. To znižanje si postavljam za cilj in ga bom dosledneje kot doslej uresničeval, in zahteval od vseh naj-bližnih sodelavcev, da to mora biti tudi njihov delovni cilj na področju kadrovske politike. S tem je tudi odločitev, da ne zaposlujemo pripravnikov utemeljena. Postavlja pa se vprašanje roka za dosego tega cilja. Zaenkrat še zagovarjam načelo, da zaradi odhoda iz tovarne nihče ne sme ostati socialno nepreskrbljen in to v veliki meri omejuje ukrepanje. Kljub temu je dokaj realen cilj za leto 1991, da znižamo število režij-cev za 50. Pri tem se bomo posluževali vseh zakonskih možnosti, ki omogočajo konkretnemu posamezniku socialno varnost in normalno življenje v prihodnje. Zakaj sem načel to vprašanje in ga javno razgrnil? Pospešeno se moramo prilagoditi učinkovitosti podjetij, naših konkurentov na zahodnih trgih in to v vseh pogledih: — razvojno — marketinštvo — proizvodno in — produktivnostno. Tudi domače tržišče se s prostim uvozom spreminja v trg evropskega tipa in pogoji se z zahodnimi zelo hitro izenačujejo. Preživimo lahko samo s prodajo na zahodnih trgih. Proizvodnja in prodaja vojaških artiklov, kamor je bilo moč zaradi monopolnega položaja vkalkulirati določene neracionalnosti, hitro padata in sta predvsem zelo negotovi. V Induplati pa je prav ta proizvodnja še leta 1988 predstavljala več kot 65 % prihodka, v letu 1989 okrog 50 % in letos bo predvidoma pod 40 %. Perspektiva za leto 1991 pa je zelo nejasna in glede na možne politične spremembe popolnoma negotova. Medtem pa smo vendarle vsaj na področju šotorov in prigrad uspeli skleniti pogodbe, ki bodo zagotovile zasedenost kapacitet v konfekciji do julija 1991 po cenah, ki zagotavljajo preživetje. Trenutno si prizadevamo doseči tudi polno za- sedenost v tkalnici in tudi tu je edino realno tržišče na zahodu. Izvoz je za Induplati torej edina realna perspektiva, je ekonomska in ne politična nuja, saj smo z več kot 800 zaposlenimi za evropske razmere velika tekstilna tovarna, po prometu na zaposlenega pa smo še daleč od Evrope. V naši panogi dosegajo v Evropi od 150.000 do 200.000 DM prometa na zaposlenega, mi dosegamo dobrih 50.000 na zaposlenega. Zato nam je pot v prihodnost jasna: večanje prihodka, nižanje števila zaposlenih. Dušan Leb Razmerje med režijskimi in proizvodnimi delavci v podjetju Induplati po sistematizaciji september 1989 september 1990 režija % zaposleni režija % zaposleni režija % zaposleni Predilnica s sukalnico 19 13,9 136 16 15,6 102 13 16 81 Pripravljalnica 39 41,9 93 16 31,3 51 11 31,4 35 Tkalnica 102 37,5 272 68 35,6 191 45 33 136 Oplemenitilnica 21 19 110 15 19,2 78 9 15,5 58 Vzdrževanje 81 100 81 73 100 73 56 100 56 Konfekcija 8 100 8 6 100 6 5 100 5 412 12 17,9 67 10 16,6 60 10 17,5 57 414 2 4,1 48 1 5,8 17 1 5 20 415 7 31,8 22 4 33,3 12 4 30,7 13 416 2 5,7 35 1 3,8 26 1 3,3 30 418 3 7,8 38 2 6,4 31 2 6,8 29 420 7 7,9 88 7 8,9 78 7 9,2 76 430 5 13,1 38 3 13 23 3 13 23 440 7 9,8 71 6 17,6 34 6 13,6 44 Uprava 235 100 235 168 100 168 155 100 155 550 40,9 1342 396 41,7 950 328 40,09 818 SESTAVLJANKA VODORAVNO: 1 — bosenski pesnik in dramatik, Skender 1910-1978 (1, 8, 6) ' 2 — ime in priimek Dickensovega literarnega junaka (5, 1, 15) 3 — zrcalo (8, 4, 2) 4 — z mesom polnjene testenine (1, 3, 5) 5 — znano srbsko vino (2, 5, 8) 6 — dan v tednu (2, 5, 4) 7 — znana Verdijeva opera (5, 2, 1) 8 — policist (5, 1, 7) ČE ČRKE, KI SO NAVEDENE V OKLEPAJIH, PRENESETE V OZNAČENE KOLONE, DOBITE, BRANO NAVPIČNO, ZNAN SLOVENSKI PREGOVOR. Danica Bleje NAZORNI POUK Učitelj: »Človek umrje, žival pogine ali crkne. Tako se navadno izražamo.« Oton: »Jaz! — Pri naši hiši še ni nobeden umrl, crknila sta pa že dva: pes in televizor!« Srečanje v Umagu Leto je naokrog in v sredini septembra so se spet srečali upokojenci in upokojenke Induplati. Letošnje srečanje je tokrat potekalo v Umagu. Okoli 370 upokojencev se je 18. septembra ob 7. uri zjutraj zbralo pred našim podjetjem, od tu smo se odpeljali z avtobusi v Umag. Fred odhodom so sledili prisrčni pozdravi s stiski rok, objemi, na sploh je bilo živahno, saj so se srečali dolgoletni sodelavci, prijatelji... Dana Pavlin — Opis izleta v Umagu Že povabilo samo, ki smo ga prejeli v začetku septembra iz uprave Induplati: »Za naše vsakoletno srečanje upokojencev, vam letos pripravljamo izlet v Umagu,« je bilo zelo vabljivo, obujalo nam je spomine na nekdanje dni in vsekakor zagotavljalo, da se bomo ta dan lepo imeli. Zato smo se tudi odločili, da bomo šli. In ni mi žal. Odpeljali smo se ob 7h zjutraj s sedmimi zelo udobnimi avtobusi Kompasa (en avtobus je bil celo v nadstropju) direktno v Umag. Deževalo ni, čeprav je bila vremenska napoved bolj slaba. Tja smo prispeli približno ob 10.30. Posedli smo v jedilnici našega doma in po klopeh ob mizicah, ki so bile postavljene pod platneno streho. Pozdravljali smo se med seboj in se spraševali po novicah, ki so se zgodile v preteklem letu. Mnogi se namreč vidimo samo enkrat na leto — in to ob srečanju. Naši pridni gostinci pa so medtem že pripravljali kosilo. Vsi smo ga z veseljem pospravili, čeprav smo prejeli tudi obilno malico v avtobusih. Po kosilu je vsak dobil svojo kavico, vino, brezalkoholno pijačo — vsega je bilo dovolj. Ne smem pozabiti, da nam je medtem vseskozi igral zabavni trio in da smo imeli celo tekmovanje harmonikarjev. Popoldne si je skoraj vsak ogledal okolico našega doma, ki je se- Trio v katerem igra naš šofer Franc Erbežnik daj precej drugačna, kot je bila pred leti. Iz majhnega mostu je zrasel pravcati most. Pogled na morje je enkraten in te navdaja z lepoto in skoraj vedno osreči. Iz bajerja ob mostu je sedaj nastal prijeten zalivček za kopanje, tja so navozili poseben pesek — ob robu so gostinski lokali in trgovine, tenis igrišča, arena za gledalce pa taka, da samo gledaš in občuduješ. Mislim, da se sedaj tudi naši obmorski kraji lahko kosajo s tistimi v tujini. To je samo del prenovljenega Umaga — dva dni bi potreboval, če bi si hotel ogledati vse kar so novega postavili in sezidali. Za popoldansko malico so nam postregli še z dobrotami na žaru: čevapčiči in ražniči. Razpoloženje je bilo prijetno in pričelo se je pravo rajanje na plesišču. Mislim, da imamo ljudje — sicer upokojenci še vedno veliko energije, se radi poveselimo in kakšno zapojemo, ko pridemo skupaj in obujamo spomine na dni, ko smo bili še aktivni in smo se vsi skupaj trudili za dobrobit tovarne »Induplati«, ki nam je rezala vsakdanji kruh. Prehitro nam je minil prijeten dan in z avtobusi smo se odpeljali nazaj na svoje domove. Ko končujem ta opis našega izleta, se v imenu upokojencev še enkrat zahvaljujem upravi podjetja za tako lep dan, ki so nam ga pripravili. Dobro delajte, da se bomo še srečali! Mi smo z vami! VIKTOR VES iz Sr. Jarš je bil eden izmed zelo zgovornih mož v avtobusu št. 5. Delati je začel leta 1938 v obratu pripravljalnice. Deset let je pripravljal valje, kasneje pa je postal mojster in to ostal vse do upokojitve. Sedaj je že 18 let doma. Dolgčas mu ni, saj se kot upokojenec ukvarja s popravili čevljev. V vsej' svoji delovni karieri, ki jo je preživel v Induplati ni niti eno uro izostal z dela zaradi bolniškega staleža. Viktor pri odhodu v pokoj še ni imel odprte zdravstvene kartoteke. Srečanja upokojencev se je ude- ležil tudi KAMILO MARINC, pred leti glavni direktor. Leta 1948 je prišel v naše podjetje in mu ostal zvest vse do leta 1968. V času njegovega delovanja pri nas so nastale marsikatere spremembe in ena od njih je tudi program za ljudi, ki je vseboval uvodni sprejem delavcev, poslavljanje od delavcev ob odhodu v pokoj ... V tistem obdobju se je začel graditi dom v Umagu, čeprav je bila Marincu bolj pri srcu lokacija v Novem gradu. Dom je bil na začetku zgrajen samo za dvajset ležišč, vendar so ga kasneje povečali še za dvajset. Tudi v Poreču je bil naš dom, vendar so imeli neprestano težave z občino, ki je potrebovala urejena stanovanja in naše jim je nadvse ustrezalo. Po odhodu iz našega podjetja je bil 10 let v Beogradu kot pomočnik ministra za tržišče in cene. Vendar je bil vseskozi v stikih z Induplati. V letu 1970—71 je bilo veliko povpraševanje po takšnih šotorih kot je šotor Koridor in tako sta skupaj s takratnim direktorjem Bergantom začela delati na tem, da se takšen šotor začne izdelovati v Induplati. Sedaj pa se Marinc ubada z lopato in motiko ter obdeluje zemljo in skrbi za sadovnjak na Račnem vrhu, v katerem živi že 12 let. NEŽA DORMIŠ je doma iz Radomelj in je ena od mlajših upokojenk. Svojo in edino zaposlitev je poiskala leta 1953 pri nas in bila sprejeta v pripravljalnico (špulari-jo), kjer je navijala votek in previjala na križnem previjalnem stroju. Na delo je hodila iz Javorščice peš, tako, da je že utrujena prišla na delo. Delala je v treh izmenah, pa tudi v štirih. Kajti v tistih časih te ni nihče vprašal, če lahko prideš, pač pa si moral priti pa čeprav težko. Na začetku njene del. dobe ni bilo organizirane malice, pač so s seboj nosili jabolka in kruh. 29. 6. 1988 je odšla v pokoj in od takrat hodi honorarno pospravljat prostore, prevzema mleko in gospodinji. Z odhodom v pokoj se je rešila tudi enega problema oz. skr- bi in sicer, ni potrebno nenehno paziti in gledati na uro, da ne boš zamudil službe ali kakšne druge obveznosti. Na koncu je Neža še pripomnila, da ji je izlet v Umag všeč in da se rada udeležuje takšnih in podobnih izletov. Upokojenci, ki so se zavrteli v ritmu valčka in polke MARJETA KOROŠEC iz Prese-rij je ena izmed naj starejših udeležencev tega srečanja, kajti rojena je leta 1909. Pri 28 letih si je zaposlitev poiskala v Induplatih in delala 5 let v mokri predilnici, v kateri so bile del. razmere zelo težke. Potem je naredila krajši premor in se ponovno vrnila nazaj. Marjeta se spominja, da včasih niso imeli tako preskrbljene malice kot jo imajo sedaj, pač pa so si jo nosile s seboj, toda včasih je tudi pojesti nisi mogel, saj ni bilo niti 15 minut odmerjenih zanjo. Nekoč so hoteli uvesti 15-minutni odmor za malico, vendar bi morali potem delavnik podaljšati za 15 minut. To pa delavci niso hoteli sprejeti. Dobro se spominja časov, ko so morali delati od 6. zvečer pa vse do 6. zjutraj, ker se kasneje ni smelo hoditi okoli, zaradi policijske ure. Sedaj, ko je že od leta 1969 v pokoju, skrbi za hišo in putke, ki so najmanj zahtevne. V Umagu je bila že 5-krat, vendar se je z veseljem udeležila izleta, saj je redna udeleženka zabav, ki so namenjene upokojencem. CILKA PIRNAT je kot 17-letno dekle prišla leta 1950 v Induplati. Sprejeta je bila kot tkalka in to delovno nalogo opravljala kar 20 let, vse do takrat, ko so začeli menjati stare statve z novejšimi. Tkala je na 4-ih strojih. Cilka je bila zadovoljna v Jaršah, kajti s sodelavkami se je dobro razumela in so si med seboj z veseljem pomagale. Edini problem, ki jo je spremljal kar 9 let, je bil prevoz, kajti iz Ra-folč pa vse do Jarš je morala peša- čiti. Najhuje je bilo pozimi, če je bilo veliko snega, zato je zime preživljala kar pri sestri na Duplici. Petnajst let del. dobe je preživela še v čistilnici blaga kot klaserka, leta 1986 pa odšla v pokoj. Edina stvar, ki jo je motila‘zadnja leta v tovarni so bili mladi delavci, kajti njihov način dela se je zelo razlikoval od dela starih delavcev. Včasih niso imeli toliko odmorov med delom, še malice nekaj časa niso imeli, kaj šele, da bi si privoščili odmor za kavico in podobno. Tudi mojstri niso bili vedno pripravljeni popraviti stroja in je rajši vrgel ključ po tleh, se obrnil in odšel. Izleta se je z veseljem udeležila, vendar je menila, da bi bilo bolje, če bi denar, ki je namenjen za plačilo prevoza razdelili med upokojence, izlet pa pripravili kar doma. ANA HANZLOWSKY je prvo leto na srečanju upokojencev, kajti maja letos je to šele postala. Leta 1964 je prišla v Induplati kot tkalka in tu ostala vse do pokoja. Delala je na tkalskih strojih, zadnjih 5—6 let pa je bila preddelav-ka. Edini slabi trenutki, ki jih je doživela v svoji del. dobi so bili v času, ko ni bilo dela oz. materiala. S sodelavci se je vedno dobro razumela in zato želi vsem delavcem podjetja, da bi imeli dela na pretek, obilo zdravja in lepe plače. Sedaj, ko je upokojena, pazi na vnučke, plete, da pa ji ni dolgčas poskrbi še šoloobvezna hčerka. IVANKA CERAR iz Količevega je delala v mokri predilnici, bivši tiskarni in barvarni. V pokoju je že 7 let in še vedno se rada spominja sodelavcev, zato se rada udeleži izletov, ki so namenjeni upokojencem, vsem delavcem v Mengšu želi veliko uspehov pri delu. Ivanka rada hodi na izlete, ureja vrt in pazi na vnučke. NEŽKA BRULC iz Šmarce je že 8 let v pokoju in je ohranila veselo naravo po kateri jo sodelavci poznajo. Celih 35 let je preživela v tkalnici, nekaj časa kot tkalka, kasneje pa vezalka. Izleta se udeleži vsako leto, saj se na njih ponovno sreča z znanimi ljudmi, s katerimi je toliko let sodelovala pri delu. Njena želja pa je, da bi šlo vse vsaj tako naprej kot je šlo do sedaj. IVAN PIVK je leta 1948 svojo delovno kariero začel v Papirnici Količevo, po dveh letih pa je prišel v Induplati in tu ostal vse do prve polovice letošnjega leta. Začel je kot kurjač, kasneje pa je prišel v tkalnico in popravljal grebene. Na delo je hodil z veseljem, tako da sedaj, ko je doma, pogreša svoje sodelavce. JELKA HRIBOVŠEK rojena leta 1931, je prišla v naše podjetje kot 21-letno dekle in ostala 35 let v tkalnici. Nekaj časa je delala na stroju, kasneje pa je opravljala dela strojne vezalke. Z delom je bila zadovoljna, čeprav ni bilo vedno vse z rožicami postlano. Delala je na dve izmeni, pa tudi nočna izmena ji ni ušla. Najbolj ji je v spominu ostal dogodek, ko so sodelavki, ki bi rada hodila iz popoldanske izmene že ob 21. uri navezale torbico na nekaj metrov dolgo vrvico in privezale za mrežo. Ko je prijela torbo in odvihrala iz garderobe jo je potegnilo nazaj in pristala je na tleh. Od tistega večera naprej je hodila z dela ob 22. uri. In tako so ji dale vedeti, da razlik med delavci ni. Jelka že 3 leta redno hodi na izlete in se zelo razveseli, ko prejme vabilo za srečanje ali izlet. Dneve si zapolnjuje s urejanjem doma, kdaj pa kdaj pa s krajšimi obiski pri znancih in sorodnikih. LOJZKA URŠIČ iz Domžal je ena od zgovornih ženičk, ki je leta 1947 prvič prestopila prag našega podjetja. Njeno delo je potekalo v mokri in suhi predilnici, vse do takrat, ko se je odprla konfekcija. V tistem času so bile razmere težke, kajti ni bilo javnega prevoza in tako je morala 7 let pešačiti iz Štu-de v Jarše. Malica se je prodajala na dvorišču, mleko pa si dobil brezplačno, saj si ga glede na del. razmere v predilnici res zaslužil. V konfekciji je delala 18 let od tega nekaj časa v Jaršah, pretežno pa v Mengšu. Njene delo je vsebovalo nabijanje rink, »cufanje« prtičev in krojenje. Z delom v Mengšu je bila zelo zadovoljna, čeprav je bilo kar preveč strogo. Lojzka se zahvaljuje g. Rainerju in g. Pislaku, kajti bila sta zelo dobra človeka in sta ti pomagala tudi v težkih trenutkih. Ob enem jima želi v pri- (nadaljevanje s 7. strani) hodnje še obilo zdravih in lepih dni. Od leta 1979, ko je odšla v zasluženi pokoj, se redno udeležuje srečanj upokojencev. Lojzka je na koncu večkrat zatrdila, da letošnjega izleta v Umag ne bo nikoli pozabila in tudi lanskoletnega se dobro spominja, ki pa je bil v primerjavi z vsemi drugimi do sedaj naj slabše pripravljen oz. izpeljan. Iz Tomišelja se nam je pismeno oglasila Tilka Kuralt in se nam zahvalila za povabila. Vsem udeležencem pa je zaželela lepo vreme ter veliko prijetnih uric. Lep pozdrav tudi vam in hvala za lepe želje. V uredništvo smo prejeli prisrčno kartico, ki nam jo je poslala Ivanka Urbanija iz Domžal in sicer se je zahvalila organizatorjem in sodelujočim, za izredno prisrčen sprejem v Umagu. Glavni direktor Dušan Leb, gost srečanja v družbi nekdanjih sodelavcev. Da pa je vse potekalo kot po maslu so poskrbeli gosti srečanja, spremljevalci avtobusov, dekleta, ki so skrbela za hitro postrežbo, gostinci, peki, na splošno vsem hvala, ki ste pomagali pri organizaciji in izpeljavi srečanja. Pripravila M. Jenko lllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll MALI OGLASI Prodam tomos avtomatik star 3 leta, modre barve in dirkalno kolo — pet predstav, oboje dobro ohranjeno. Informacije na int. 315. Prodam otroško kolo za 700 din. Informacije na int. 315. Devet načinov za prenehanje kajenja 1. Bodi pravilno motiviran. Imeti moraš dobre razloge, na primer samospoštovanje, skrb za svoje sedanje in prihodnje zdravje, skrb za svojce, ki so prizadeti zaradi tvoje nevarne razvade. 2. Določi si datum in se ga drži. Prenehaj naenkrat. Muke sicer hitro nastopijo, toda tudi hitro minejo. 3. Stori pozitivne korake, da bi prekinil s to navado. Uniči cigarete, ki so ti še ostale in jih prelij z vodo. Operi ali očisti vsa oblačila, ki imajo vonj po tobaku. Začni znova in počutil se boš svežega. 4. Dokler ne boš premagal skuš- njave, se izogibaj zakajenega zraka in druženja s kadilci. Obiskuj kraje, kjer je kajenje prepovedano, na primer muzeje in knjižnice. 5. Prihrani denar, ki bi ga sicer porabil za kajenje in ga na koncu meseca preštej. Kupi zanj nekaj, kar zares potrebuješ ali pa darilo za nekoga, ki ga imaš rad in ki se veseli tvoje zmage. 6. V situacijah, ko si običajno segel po cigareti, zaposli roke. Kadar te muči želja po cigareti, žveči žvečilni gumi ali liži pepermint bonbone. Po obroku raje sezi po zobni ščetki kot po cigareti. Hodi na sprehode, piši pisma, delaj na vrtu, kaj popravljaj, operi avto,... 7. Kadar si živčen ali doživljaš stres, globoko in počasi dihaj. Namesto da bi segel po cigareti, pij veliko vode in sokov. 8. V skladu z možnostmi se po predhodnem posvetu z zdravni- KADIM, RAD BI BIL ODRASEL! BODI BOLJŠI, KOT SO MNOGI ODRASLI - NE KADI! RDEČI KRIŽ SLOVENIJE kom ukvarjaj s športom. Izboljšana telesna kondicija te bo spodbujala. 9. Zmanjšaj svojo potrošnjo alkoholnih pijač. Alkohol in cigarete pogosto hodita »z roko v roki«. Pitje alkoholnih pijač lahko zbudi željo po kajenju. Če imaš takšne težave, se izogibaj različnih poslovnih srečanj in praznovanj. Bodi kritičen do reklamiranja tobačnih izdelkov; preišči kako površinske in lažnive so take reklame. Ne pojdi več na limanice. Vaša zdravnica URNIK DELA OBRATNE AMBULANTE Od 8. 10. 1990 dalje velja nov urnik dela OA Induplati in sicer: — ponedeljek: od 7h—12h — OBRATNA AMBULANTA — torek: od 7h—13h — OBRATNA AMBULANTA — sreda: od 7h—13h — OBRATNA AMBULANTA — četrtek: od 7h—13h — OBRATNA AMBULANTA — petek: od 9h—12h — OBRATNA AMBULANTA — petek: od 13h—19h — v urgentni ambulanti ZD Domžale. Obrtni sejem — Celje 1990 Obisk obrtnega sejma v Celju nudi obiskovalcu pestro ponudbo podjetništva, tako za osebno potrošnjo kot za družbeni sektor. Sam prostor lahko razdelimo na takoimenovani kramarski del, kjer človek najde vse od (oblek, čevljev, kavbojk, igrač ...) neke vrste tržnice kot v Trstu ter razstavne prostore, kjer si lahko obiskovalec ogleda dosežke podjetništva (privatnega in družbenega). Tretji del pa tvorijo zabavne dejavnosti s pestro gostinsko ponudbo. Veseli živ-žav nam pove, da ljudje radi pridejo na take oblike prireditev. Strokovni vtisi z obiska so predvsem v smeri pestre ponudbe vseh razstavljalcev in proizvajalcev različnih oprem in izdelkov. Vse to so množično prikazali zastopniki in uvozniki japonskih avtomobilov. Ti pa so s svojo bogato paleto vozil zasenčili domače proizvajalce avtomobilov tako po kvalitetni izdelavi, kakor tudi cenovno. Tako stane npr. Korejski Hyundai (preko Slovenijalesa) Pony 1.3 skupaj z 89,65 % davki komaj 129.689,00 din. Ni kaj reči - Cr-vena zvezda, je odklenkala. Vse več pa se ponuja prodaja avtomobilov na obročno odplačevanje. Tudi staro za novo pri Toyoti vse bolj cveti. Pri avtomobilih bi omenil še prodajo oziroma prikaz SCOTN-TINTZ folije za zaščito stekel oziroma zatemnitev stekel, ki se uporablja za zaščito pred UV žarki in toploti. Garancija ob montaži je 5 let. Sprehod po sejemskem živ-žavu mi je ponudil še nekaj zanimivih podjetniških ponudb kot so: — Roel Koper predstavlja kompletno opremo za daljinsko odpiranje in zapiranje vrat (garažnih in vhodnih) — Detel večnamenske kombinirane stroje za obdelavo lesa z vsemi fazami operacij — Iskra Semič različne vibracijske dodajalne enote za polizdelke — Ferina Maribor izredno kvalitetne in sposobne odtesalne naprave za vsa delovna mesta od elektronske, lesne, kovinske industrije ... Različne odtesalne roke so mobilne in gibljive na večje dolžine — Kovinotrade različne cisterne za breztlačno shranjevanje tekočin z montažo posameznih rezer- voarjev. To je poljubno dodajanje in s tem večanje shranjevalne tekočine — Pezdirc Črnomelj je izdelal in praktično prikazal stroj za pakiranje s termoskrčljivo folijo — Pavlič Celje različno paleto peči za individualno ogrevanje z garancijo — Iskra Semič elektronski termoregulator za delovne procese. To je polprevodna brezkontaktna tehnologija — Štefan Žuna elektronske alarmne naprave — Elektromehanika Berlič Mengeš električno ogrevalne folije Elpan. Grelni trakovi se poljubno nameščajo in režejo kar s škarjami. Uporaba npr. Klanec pred garažnimi vrati za zimske razmere. — Jakše Črnuče je razvil in tudi izdeluje več kot 200 vrst izredno kvalitetnih in estetsko dovršenih magnetnih ventilov — Iskra avtomat za snemanje izolacij. Avtomat je popoln, pri katerem se odmeri, odreže in posname izolacija. — Spektra 9 Hrastnik različno paleto kvalitetnih in lepih halogenskih reflektorjev za stropne izvedbe. — Klimotehna oljne gorilnike za kurjenje kotlov za centralno ogrevanje — EME Slovenska Bistrica borza vseh obdelovalnih strojev in leasing — Ahlin Franc elektronsko vodena enosmerna vetrna centrala. Moč se regulira s centrifugalnim regulatorjem. Območje do 12 m/s. Generator 110 V/1500 W. Videnšek Anton SIAMSKE MAČKE Soseda, ljubiteljica mačk, je povabila prijateljico domov. Le-ta je bila zelo navdušena nad prijateljičinimi muckami. Ker se na mačke ni nič spoznala, je vprašala prijateljico: »Kakšne pasme pa so tvoje mačke?« »Siamske,« ji odgovori prijateljica. »Siamske? Ja, kdo jih je pa operiral, saj so bile vendar zraščene?« Kulturna stran Letni časi Vsak letni čas ima svoj čar. Nehote pa primerjam letne čase tudi z obdobji življenja, ki bi ga prav tako lahko razdelili na pomlad, poletje, jesen in zimo. Narava pomladi oživi. Trave ozelene, rože se pogumno prebijajo na plan in iščejo sonce. Tudi rojstvo otroka in otroška leta so kot pomlad. Otrok se rodi in išče svoj prostor pod soncem. Sonce zanj pa je ljubezen. Rastlina, ki ni našla dovolj sonca se le stežka obdrži in otrok, ki ni bil zaželen, ki ni našel svojega sonca ljubezni, je kot drobna, otožna cvetica. Kaj mu pomaga hrana, obleka, če pa mu manjka sonce, ki najmanj stane, pa vendar ga je tako težko dobiti. Potem pa pride poletje, čas ko rastline negujemo, jim odstranjujemo plevel in jim damo potrebne opore, če jih potrebujejo, da lahko dosežejo višek svoje lepote in trdnosti. No, pa recite, če ni tudi z otrokom tako. Treba mu je pomagati, da iz drobnega, nežnega bitja postane odrasla oseba, ki mora zaslužiti ime človek. Da pa to lahko postane mu moramo pomagati spoznavati življenje, pomagati, da zna spoštovati resnico, odstraniti plevel, ki se kaže v različnih oblikah. Razumevanje in pomoč sta mu isto, kot je oporna palica za rastlino. LETNI ČASI Spomladi na preprogi trav se noga nam spočije, poleti blaženih vonjav se nos nam naužije. Jesen ponuja barv sto, šelest nas listja mami, a lepe zimske rože so, čeprav nas burja drami. Vsak letni čas ima svoj kras, če ga le znaš dojeti in rože ki jih riše mraz, so lepe kot poleti. Zelene trave na pomlad nam okrase zemljo, preprogo listja na jesen umetniki nam stko. Tako res sleherni nam čas ponuja svoj okras, a če ne znaš ga videti, * ti je vse leto mraz. DANICA ,In če smo tako poskrbeli za rastline vemo, da na jesen lahko pričakujemo, da nam bodo obrodile dobre sadove. In če smo tako poskrbeli za otroka vemo, da smo mu pripravili lepo jesen, da bo znal tudi sam dajati sonce ljubezni, da bo trden in se bo lažje spoprijel s tegobami življenja. Če pa mu vsega tega nismo dali, potem tudi ne pričakujmo od njega nič, kajti le od njega samega je potem odvisno, kako se mu je uspelo prebiti skozi živjenje in ali je bil dovolj močan, da si je znal sam sebi poiskati opornik za življenje. Res je, morda bo kdo rekel, le filozofiraj, jaz sem dal svojemu otroku vse, pa kaj imam zdaj? Vidite, spet je tu podobnost z naravo, kajti tudi najbolj negovana jablana rodi včasih črvive plodove, a vendar so k sreči to le izjeme. Tako, pa smo pri zimi. Pa o njej le to. Žito umre, a pusti za seboj seme, torej mora umreti, da bo lahko spet zaživelo. Človek zapusti za seboj svoja dela, dobra bodo rodila dobro, slaba slabo. Narava počiva, pripravlja se na novo pomlad. Tudi človekova zima naj bi bila čas za počitek in od prejšnjih obdobij je odvisno, kakšen bo. Ali pa je to tudi priprava na novo pomlad? Odgovor na to si mora poiskati vsak sam! Danica DA TE LJUBIM, MISLIJO LJUDJE Da tebi pišem pesmi, mislijo ljudje in da o tebi sanjam vse noči, da zaradi tebe brišem solzne si oči a kar v srcu nosim, tega nihče ne ve. Sem tebi rekla, da te vedno bom ljubila in tudi tebi nekdaj pesmi sem pisala a vse dni za tabo pač ne bom jokala saj novo čašo strupa sem do dna izpila. Zdaj moje srce je ljudem nepoznano, ker za novo skrivnost nihče še ni slišal ne potrebujem nikogar, da solze bi brisal saj vse na tem svetu se zdi mi zlagano. Drugim zdaj svoje pesmi posvečam kot sem še včeraj pisala jih zate zdaj pa v resnici ne mislim več nate a kaj bo tedaj, ko zopet te srečam!? Da tebe ljubim, mislijo ljudje in'misljo, da moja je skrivnost jim znana, za nove nade vem pa le jaz sama naj drugim mar ne bo — kaj čuti mi srce! Katarina Letnar OZDRAVLJENA KRILA Je drobna ptica poletela v svet, vesel, a vendar plah je bil njen let, se skušala je izogniti vsem pastem, a padla v roke zlobnim je ljudem. In zloba njihova ji krila nežna je zlomila, se glavica je mala uklonila, in srčece je drobno v strahu trepetalo, od bolečine v tihi žalosti jokalo. Ko našla ptico sem je trepetala, od nezaupanja je od strahu kljuvala, a vztrajala sem, krila ji povila, počasi, prav počasi so se zacelila. Vsako peresce se posebej spet je utrdilo, zaupanje, ljubezen, moč mu je vrnilo in ptica spet se naučila je leteti, z ozdravljenimi krili k soncu poleteti. DANICA Upokojenka Z veseljem se bo udeleževala izletov za upokojence 24.9.1940 se je rodila MARINKA PLAHUTNIK. Po končani osnovni šoli je šla v Kranj na tekstilno šolo, kjer je naredila srednjo tekstilno šolo — tkalsko smer. Leta 1959 si je prvo zaposlitev poiskala v Suknu Zapuže, kjer je opravljala dela in naloge v kemijskem laboratoriju. Po treh letih je zamenjala službo in prišla v podjetje Induplati. Nekaj mesecev je delala v škrobilnici, potem je tri mesece prekinila zaradi porodniškega dopusta in ko se je vrnila, je bila razporejena na del. mesto tehničnega kalkulatorja, kjer je bil njen šef Jože Klešnik. Leta 1971 se je osnoval računalniški center in tako je prišla v center tudi Marinka. Opraviti je morala veliko tečajev — osnove računalništva, da je sploh vedela za kaj gre in od takrat je neprekinjeno na tem delu, pod vodstvom Branka Novaka. S sodelavci se je dobro razumela, glede na to, da je bilo njeno delo tudi delo z uporabniki, upa, da so bili tudi oni zadovoljni z njenim delom. Marinka misli, da je 19 let dela za računalnikom zadosti oz. že kar preveč, vendar je bila z delom zelo zadovoljna. Odgovornost do dela je odvisna od vsakega posameznika posebej in sicer od človekovega značaja in tudi od vzgoje. Včasih si po nepotrebnem preveč v skrbeh in zato misli, da se delo bolje obne- -se pri nekom, ki ne gleda tako črno na vso zadevo. Zanimivo je bilo tako v času, ko je delala v opleme-nitilnici, kjer je spoznala veliko novih obrazov z različnimi značaji, kot tudi v centru, v času ko so hodili na tečaje, ki so bili na Bledu v Golf hotelu. Čeprav gre s premalo del. let v pokoj (33 let), gre z velikim veseljem, saj se bo tako lahko bolj posvečala družini, posebno hčerki, ki je šele v tretjem razredu osnovne šole. Mogoče si bo našla še kakšno dodatno delo, vendar pa bo pretežni del prostega časa preživela v krogu družine. V kolikor bodo še vedno srečanja upokojencev, se jih bo z veseljem udeleževala, saj je zanimivo videti ljudi, s katerimi si skupaj delal. Glede, da se srečanj s sošolci še sedaj zanesljivo udeležuje, se bo tudi teh. Hišica v Čatežu Nadaljevanje iz zadnje strani RODILI SO SE: 1. Kozamernik Darku iz predilnice, sin DAVID Obvestila iz kadrovske službe VSTOPI: OSEBNI DOHODKI V AVGUSTU 1990 1. Bratun Vojka, 3. 9.1990, šivilj a-pripravnik, konf. Radomlje 2. Jemec Simon, 3. 9. 1990, klju-čavničar-pripravnik, vzdrževanje 3. Uršič Matej ka, 11. 9.1990, šivilj a-pripravnik, konf. Radomlje IZSTOPI: 1. Kramberger Maks, 4. 9.1990, šef gostinske dejavnosti, upokojen 2. Brcar Marija, 16. 9. 1990, šivilja, konf. Radomlje, sporazumno 3. Kovač Zvonka, 16. 9.1990, šivilja, konf. Radomlje, sporazumno 4. Plahutnik Marinka, 26. 9. 1990, samostojni projektant IS, upokojena 5. Novak Branko, 30. 9.1990, šef sektorja za informatiko, sporazumno oz. (opravljanje delegatske funkcije) Nadaljevanje na predzadnji strani NOVOPOROČENCA »Možiček, tu je bil berač; dala sem mu juho in pet dinarjev.« »Je pojedel juho?« »Seveda!« »No, potem je zaslužil pet dinarjev.« Poročilo o osebnih dohodkih vsebuje gibanje OD, dosežene najnižje in najvišje OD, izračun povprečnih OD za dejansko število opravljenih ur med 160 in 200 urami, dejanskem doseganju delovnih rezultatov in dejanski ocenjenosti del in nalog. Prav tako so v poročilu zajeti tudi osebni dohodki pripravnikov in nadomestila OD do 30 dni (metodologija izdelave RAD obr.). Če prikazanemu številu delavcev dodamo še zaposlene z manj kot 160 urami in več kot 200 opravljenimi urami ter zaposlene brez obračuna OD (nadomestila nad 30 dni) dobimo skupno število vseh delavcev, ki so prejeli OD oz. nadomestilo: Razred v din Skupaj DO do 3.000 86 3.000— 3.800 241 3.800— 4.600 218 4.600— 5.400 88 5.400— 6.200 49 6.200— 7.000 29 7.000— 7.800 14 7.800— 8.600 15 8.600— 9.400 9 9.400—10.200 2 10.200—11.000 nad 11.000 2 Zaposleni s 160—200 urami 753 Zaposleni z manj kot 160 urami 41 Zaposleni z več kot 200 urami 30 Zaposleni brez obračuna OD 42 Skupaj število zaposlenih 866 Najnižji OD 1.870,00 Naj višji OD 13.374,10 Povprečni OD 4.279,10 Vrednost točke je v avgustu znašala v brutto vrednosti 0,0270 din. Najnižji OD v višini 1.870,00 din je prejela pripravnica s 70-odstotno vrednostjo sestavljenosti del oziroma nalog in brez gibljivega dela OD, najvišjega pa delavec na mon- Bolniški izostanki v avgustu 1990 Proizvodnja tkanin 367 4,09 0,36 0,60 0,02 3,90 8,97 67528 2760 244 408 16 2632 6060 Maloprodaja 28 0,15 0,60 0,15 0,90 5292 8 32 8 48 Restavracija 23 1,13 1,13 4347 49 49 Konfekcija Mengeš, 218 5,43 0,46 0,16 2,71 8,67 Radomlje, Peče 40112 2178 184 64 1088 3514 Konfekcija Mokronog 76 1,52 0,92 0,11 7,32 9,87 13984 212 128 16 1024 1380 Uprava 154 3,26 0,20 0,08 0,03 3,75 7,32 28336 924 56 24 8 1064 2076 Povprečno za DO 866 3,81 0,19 0,52 0,07 3,64 8,23 159599 6082 300 825 112 5808 13127 Izdaja v 1.550 izvodih DO INDUPLATI Jarše, p.o. Ureja 15 čl niča ter fotografiranje MELITA JENKO. Natisnila tiskarna ščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za inl (MO 06" IX '8- dSTJVT ilVicnONI |— onn 31V',WPG 0C7IP O *m VVbOAHOlOV 31V7WOGTN>te 1VW 2PO “ HO