Sfer. Z.
PtMriu pIaf«m t gotovini.
Ljubljana, 9. januarja 1935.
Leto XVII,
KMCT/KI LIJT
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za Ino-|| zemstvo letno 60 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj | se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Rokopisi se ne vračajo. Plača In toži se t Ljubljani Uredništvo in nprava je v Ljubljani * Kolodvorski ul. št. 1. Telefon inter. ŠL 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194.
	
5Va pragu nove dobe
Pretekli četrtek se je nova vlada predstavila Narodni skupščini. Pri tej priliki je govoril predsednik vlade g. Bogoljub Jevtic o namerah in o programu nove vlade sledeče:
»Z ustavo kraljevine Jugoslavije, ki jo je dne 3. septembra 1931 dal naš veliki vladar, blago-pokojni viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj, je dobila jugoslovanska nacionalna misel popoln izraz in potrebno jamstvo za svoje popolno o/.iv-ljenje v organizirani nacionalni celoti. Čuvajte Jugoslavijo! Čuvajte edinstvo naroda in državno celoto! — to je najvišji zakon za vse in za vsakogar, to je neomajna zaobljuba za vse naše po-kolenje in za vso bodočnost. To je sveto poslanstvo kralja-mučenika, ki ga moramo čuvati in samo okrepljeno izročiti bodočim rodovom sedanje, po vojnah in stiskah prizadete generacije. Navdahnjena s tem duhom ima kraljevska vlada, ki stoji pred vami, tako v zunanji kakor v notranji politiki jasno določeno nalogo. l)a bo v polni meri izpolnila to svojo nalogo v zunanji politiki in da bo trajno ohranila na zunaj mir, red in napredek ter moč Jugoslavije, bo kraljevska vlada z neumorno delavnostjo nadaljevala isto zunanjo politiko, ki vam je znana in ki je pod modrim vodstvom pokojnega kralja visoko dvignila ugled naše države na vsem svetu.
^*x»of£ mavc&mšivu.
Pri vodstvu te politike miru in sporazuma se bo kraljevska vlada vedno trudila, da s svojimi sosedi ustvari in ohrani takšne odnošaje, ki bodo najbolje ustrezali interesom miru in napredka mednarodne skupnosti. A po drugi strani bo kraljevska vlada zahtevala od svojih sosedov prav tako neomajno korektnost in lojalnost. Terorizem in zarotniške akcije ne smejo v nobenem primeru biti sredstvo politike v mednarodnih odnošajih. Jugoslavija je zaradi takšnih nedovoljenih akcij prestala najtežje žrtve v interesu miru. Nihče ji ne sme zameriti, če jih v bodoče ne bo hotela več prenašati. Gnusni zločin v Marseju, naperjen proti kraljevini Jugoslaviji, naperjen proti mednarodnemu miru. je zadel naš narod v vzvišeni osebi njegovega najbolj priljubljenega in največjega vladarja. V svesti si svoje mednarodne dolžnosti in v želji, da ohrani mir, je kraljevina Jugoslavija vse storila in se obrnila na Svet Zveze narodov z dokumentirano tožbo, da se dožene odgovornost in dobe sankcije za ta mednarodni zločin. S pomočjo zaveznikov in prijateljev, ki so neomajno stali za njo, in po zaslugi vesti članov Zveze narodov in iz dolžnosti do miru in mednarodne morale, je Jugoslavija dobila od Sveta Zveze narodov sklep in obsodbo, ki je jasna in določna in ne dopušča dvoličnega tolmačenja. Učinkovita in lojalna izvedba tega sklepa je pogoj za ohranitev miru in dobrih odnošajev med narodi. Mar-sejski zločin se mora popolnoma razčistiti, do-gnane odgovornosti morajo dobiti sankcije.
sporazum £22 sodelovanje
Gospodje poslanci! Iz spoštovanja resnice in trezno opaženih dejstev gleda kraljevska vlada brez samoprevarc na stanje naših splošnih razmer in na potrebo notranje konsolidacije države. Prepričana, da slone temelji vsake dobre državne uprave na brezpogojni udanosti blaginji in napredku domovine, uverjena o potrebi neomejene in resnične službe kralju in narodu, bo kraljevska vlada v tem oziru prednjačila, prepričana, da bo deležna razumevanja in podpore vseh svojih sodržavljanov. V tej službi splošnim interesom bo kraljevska vlada sprejela sodelovanje tudi vseh tistih, ki jih bo vodil isti duh, neglede na to, na kateri strani so bili v naših prejšnjih političnih razprtijah.
Ustava kraljevine Jugoslavije daje potrebno možnost za čvrst razvoj nacionalnega in socialnega življenja našega naroda. Lojalno izvajanje in spoštovanje ustave bo omogočilo normalen političen razvoj v državi. Upoštevaje obstoječe zakone in pri najvestnejšem njihovem izvajanju bo kr. vlada posebno stremela po tem, da ne opusti ničesar, kar bi moglo olajšati in pospešiti narodno življenje v vseh njegovih oblikah.
d.cfov& upravo
Ena izmed prvih nalog kr. vlade bo reorganizacija državne uprave, popolna organizacija banovin kot upravnih in samoupravnih edinic z izvedbo popolne dekoncentracije oblasti. Uprava mora biti cenena, enotna in napram narodu neposredna. V veri, da more samo popolna in <vl vseh spoštovana zakonitost biti edino merilo v občevanju med državljani in predstavniki oblasti, bo posvetila kr. vlada največjo pozornost na strogo izvajanje zakonov napram vsem in vsakomur v popolni enakosti vseh državljanov in bo skrbela, da postane zakonitost ena izmed glavnih vrlin naše notranje politike; Kršitve zakonov ne bo trpela v nobenem primeru, pa najsi pride s katerekoli strani.
Shvh za feznele
Največjo pozornost bo posvetila kmetijstvu kot najštevilnejšemu in najvažnejšemu delu prebivalstva. Mi moramo povzdigniti našo vas, pomagati zadružništvu kot gospodarsko socialnim organizacijam in vsem zadružnim oblikam, kar bo eden izmed ciljev gospodarske politike kr. vlade. Upoštevaje, da izhaja gospodarska kriza pri nas v prvi vrsti iz krize kmetijstva, bo kr. vlada priskočila na pomoč predvsem kmetu in njegovemu gospodarstvu. Napredek kmetovalcev je pogoj za ohranitev in razvoj ostalih gospodarskih slojev: industrijccv, delavcev, trgovcev in obrtnikov, ki bo zanje kr. vlada poskrbela rsc,
kar bo moglo izboljšati njihovo gospodarsko stanje.
sEa znižanje davkov
Davčna obremenitev je dosegla svoj višek. Kr. vlada bo to dejstvo upoštevala in se pri tem trudila, da prepreči preveliko davčno obremenjenost s pravično razdelitvijo javnih dajatev in s tem, da spravi davčno obremenitev v sklad z davčnimi možnostmi državljanov. V dosego tega cilja na gospodarsko-finančnem polju bo kr. vlada iskala sodelovanje samih gospodarskih organizacij, zbornic, zvez in zadružnih ustanov, tako, da bodo ukrepi, ki jih bo treba storiti, z vseh strani proučeni in bodo kar najbolje dosegli svoj namen. V tem primeru bo imelo prebivalstvo občutek, da je tisto, kar se,v teh vprašanjih stori, v resnici najboljše in kar moč smotreno.
To izjavo predsednika vlade, ki nam odpira popolnoma nove pogleda v bodočnost, je sprejela zbornica na znanje z ogromnim odobravanjem.«
cIzjava minisiva za &isiefij®fv©
Glasilo glavnega saveza srbskih kmečkih zadrug je pa objavilo nekaj dni pred izjavo predsednika vlade zanimivo poročilo o poslednji seji glavnega odbora. Na seji je govoril tudi novi kmetijski minister dr. Dragutin Jankovič, ki je nied drugim poudaril:
Mi moramo zagotoviti jugoslovanskemu kmetu vlogo, kakršna mu po njegovi moči pripada posebno v današnjih težkih časih. Sprejel sem ministrsko čast z občutki solidarnosti z vami in preko vas z vsem kmečkim narodom. Nobenemu stanu toliko ne dolgujemo kakor kmetu, tudi od nobenega stanu toliko ne zahtevamo kakor od njega.
Sedaj je napočil zgodovinski trenutek. Jugoslavija se je znašla na razpotju, enako tudi naš kmet. Če mu sedaj ne zagotovimo nove demokracije, ne bomo naši državi zagotovili bodočnosti. Danes je napočil trenutek, ko odpiramo vrata veliki kmečki politiki, da pridemo do režima, ki bo vodil zdravo politiko širokih kmečkih množic, ker nam je vsem znano iz preteklih vojn, da je bil kmet vedno najzanesljivejši čuvar države, kakor je v miru vselej največji izvor državne življenske sile.
Prepričan sem, da je imel g. Bogoljub Jevtic, ko je prevzel mandat za sestavo vlade, v mislih visoke cilje velike državne politike, ki naj se danes prične izvajati tako, kakor si jo j« zamislil pokojni vladar. Globoko sem prepričan, da bo narod šel z nami, da bomo državo dovedli do take moči, kakor mu je prav sedaj potrebna.«
Obe izjavi, izjava predsednika vlade Je v* tiča In izjava ministra za kmetijstvo, pričata, da stojimo na pragu nove dobe. Politični temelji
državne uprave se sicer ne bodo izpremenili in bo ostalo edinstvo naroda in države prejkoslej glavna smernica vsega našega političnega dejanja in nehanja, toda smernice naše gospodarske politike se utegnejo v doglednem času popolnoma izpremeniti. To pa je za kmete poglavitno.
Mi smo že večkrat v svojih člankih opozarjali na nasprotstva v naši gospodarski politiki, ki so morala nastati vsled tega, ker so dosedanji odgovorni gospodarski Činitelji vodili v pretežno agrarni (kmetski) državi, kakor je naša, skoro izključno bančno-industrijsko politiko; takrat smo naglašali potrebo, da se mora voditi v agrarni državi agrarna, v industrijskih državah pa industrijska politika, če nočemo zabresti v nepremagljive gospodarske težave. Za ta naša blagohotna opozorila — pa tudi za opozorila drugih — se ni nihče hotel zmeniti, ampak je vse šlo dalje po stari, izvoženi gospodarski poti, dokler nismo »srečno« prišli v zagato, iz katere se bomo izvlekli le z naporom vseh svojih sil.
SVovo gcspodavslvc
Danes uvidevajo tudi nasprotniki ag"rarne in veliki zaščitniki industrijske politike, da so s tem, ker so pustili kmete gospodarsko propadati, sami žagali tisto vejo, na kateri so sami varno sedeli! Kolikor bolj so pametni ljudje — največ kmetje — opozarjali na to, da je n. pr. današnja carinska politika, ki daje samo industriji prekomerne dobičke, za kmete uničujoča, ker pri današnjih cenah kmetskih pridelkov kmet ne more obnavljati niti najbolj potrebnega orodja, ker je zanj predrago, toliko manj uspeha so imeli pri ljudeh, ki so videli vso srečo in moč države samo v mastnih dividendah bank in v visokih dobičkih fabrikantov! Sedaj pa, ko kmet nima več denarja, tujina pa naših industrijskih izdelkov ne potrebuje, so se začele ljudem odpirati oči, komur pa se še niso odprle, temu jih bodo odprle mogoče zgoraj omenjene
i?ed in
Podlaga vsake organizirane družbe, od ro-dovine in občine do države, sta red in zakonitost. Kdo ustvarja in določa red in kdo daje postave — ali vladar, ali parlament, ali diktator — to je postranskega pomena: glavna stvar je, da sta red in zakonitost tu.
Postave pa izvršuje oblast, in kdor ima v rokah oblast ali »vlado«, ta je gospodar v organizaciji (tudi v državi).
Nekdaj so izvrševali razni oblastniki svojo oblast tako, da je bilo dobro le zanje ali za njihovo najbližjo okolico, vse drugo pa se je moralo njihovi volji slepo pokoriti. Moderna država pa takega enostranskega izrabljanja oblasti ne pozna več; v modernih, pravnih državah velja načelo, da smo pred postavo vsi enaki in da mora postava veljati za vse, ne pa samo za maloštevilne izvoljence.
Načelo, da morata tudi v naši državi vladati red in. zakonitost, je krepko podčrtal tudii sedanji predsednik vlade g. Je vtič. Na prvi pogled ee zdi človeku sicer čudno, da predsednik vlade govori o redu in zakonitosti v državi, ker se zdi ta zahteva sama po sebi razumljiva; če pa je smatral predsednik vlade te besede za potrebne, je moral imeti za to posebno tehtne vzrok©.
Mi vemo iz nedavne prošlosti še prav dobro, kdo je pri nas »gospodaril«, ko smo imeli le čisto »parlamentarni« režim. Takrat v resnici ni vladal »parlament«, ampak so vladale tiste stranke, ki so, ali same ali pa združene, imele iv parlamentu večino! Taka večinska stranka (ali pa njih več), ki je dobila vsled svoje večine vso oblast v državi v svoje roke, pa navadno ni »vladala« tako, da bi bilo za vse državljane brez Izjeme dobro in prav, ampak je vladala večinoma le v svojo lastno korist in v korist .svojih pristašev! V deželah, kjer imajo visoko razvit
izjave. Pogoj za novo kmet.-gospodarsko (agrarno) politiko pa je, da bodo kmetje organizirani
kot kmetje. Sedaj prave agrarne organizacije, ki bi obsegala res vse kmete, še nimamo; zaenkrat so najmočnejše kmetske organizacije zadruge, ki jih predsednik vlade v svoji izjavi tudi iz-rečno imenuje. Kakor pa so zadruge res dobre in potrebne, moramo vendarle reči, da so samo zadruge še mnogo premalo! Treba bo iti polagoma še mnogo dalje — kakor so to storili n. pr. Cehi — dokler ne bo vse, kar je res kmetskega, tako organizirano, gospodarsko in politično, da se brez kmetov ali pa celo proti njim sploh ne bo dalo in moglo vladati! Za nas kmete pride boljša doba šele takrat, ko ne bo kmet več suženj kapitala, ampak ko bo kapital služil kmetu: samo trden in premožen kmet bo tudi kapital lahko množil, kolikor bo treba!
Preden pa bomo prišli tako daleč, bo treba zlasti pri nas v Sloveniji še ogromnega prevrata v vsem našem mišljenju — prevrata (ali pre-okreta), ki bo z vso staro šaro in navlako, ki smo jo prinesli še s seboj iz ranjke Avstrije kot nekak »podedovani greh«, temeljito pometel! Predvsem bo treba zavreči enkrat za vselej tisto posebno za kmete kar prebedasto »liberalstvo« in »klerikalstvo«, ki je v dolgih desetletjih že sleherno vasico pri nas razdvojilo v dva nasprotna si tabora, ki se pobijata med seboj na življenje in smrt za prazen nič, namesto da bi kmeta podpiral in mu pomagal v njegovem boju za obstanek! In še marsikaj drugega bo treba zmetati na smetišče, preden bomo popolnoma pripravljeni na novo dobo in na ustvaritev novih življenskih pogojev, kakor nam jih narekujejo in zahtevajo nove razmere v novi državi!
Na kmetih samih pa je, da se nove miselnosti — kmetske miselnosti! — čim tesneje oklenejo in da na ta način tudi sami podpro delo mož, ki so si postavili za svoj cilj, da imej prvo in glavno besedo v agrarni državi — kmet.
zoLhomlcst
čut za parlamentarizem in pa odgovornost parlamenta napram državi kot celoti, vladajo tudi »stranke« tako, da je za celo državo prav; tako je n. pr. v Angliji. Pri nas pa — in tudi v večini evropskih držav — so »stranke«, če so prišle do oblasti, le prerade pozabljale, da morajo gledati na vso državo, ampak so se brigale le za sebe — kakor da je »9tranka« že xlržava«! Iz te zmote se je rodilo ogromno zlo in ta zmota je tudi ves »parlamentarizem« in vso vero v »demokracijo« skoro po vsi Evropi ubila, ker »stranke« niso svoje oblasti in moči le izrabljale, ampak so jo prav pošteno zlorabljale!
»Stranka«, ki je prišla na oblast, je navadno skrbela najprej za svoje pristaše s tem, da jim je delila dobre javne službe. Ne sposobnost, ampak samo strankarska pripadnost je navadno odločevala pri zasedbi važnih in dobro plačanih mest! Prav takega merila so se razni strankarski oblastniki posluževali tudi pri oddaji dobav, pri podeljevanju koncesij itd. Glavna stvar je bila, da so bili zadovoljni »stranka« in strankarji
—	za red in za zakonitost se pa ni nihče zmenil! Trajino preziranje vsake zakonitosti (od vseh strank!) pa je v ljudstvu moralo ubiti vsak pravni čut, ki ga je počasi izpodrival grdi čut za
—	korupcijo!
To spoznanje je po našem mnenju dalo tudi predsedniku vlade povod, da je čuvanje reda in zakonitosti tako odločno naglasil v svoji izjavi. S temi besedami pa je ob enem tudi ostro obsodil vso ostudnost nekdanjih politično-strankar-skih grehov in napak in zlorab, ki morajo prej ali slej iz našega pojmovanja razmerja »strank« do države izginiti, če hočemo res še kedaj doživeti pravi parlamentarizem in pošteno demokracijo. Ta prepoved našega mišljenja bo trajal sicer dolgo, priti pa mora enkrat, če se hočemo prištevati med civilizirane narodel
SVcve reforme pred" sodnika Žtoosevelicz
Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt je v svoji poslanici na parlament napovedal dale-kosežne socialne reforme, ki bodo prav temeljito izpremenile stari gospodarski sistem v Ameriki, kjer doslej niso poznali nobene socialne zakonodaje, ampak je bil vsak človek v sreči in nesreči prepuščen samo samemu sebi. Po končani reformi bo tudi v Zedinjenih državah vsak človek obvarovan vsaj pred najhujšim, ker bo vsak imel zagotovljeno hrano in stanovanje.
Med drugim pravi predsednik Roosevelt v svoji poslanici sledeče:
»Vlada in zvezni kongres sta dobila od ameriškega naroda nalogo, naj odpravita stare neenakosti in odstranita stanje, v katerem so maloštevilni bogatini edini odločevali o zasebnih in javnih zadevah. Mi nočemo nobenega splošnega izenačevanja ali pa razdelitve narodnega premoženja vsem na enake dele. — Tudi mi priznavamo dejstvo, da morejo marsikateri zaradi svojih večjih sposobnosti več zaslužiti kakor drugi. Mi nočemo odrekati nikomur pravice do primernega zaslužka za pošteno delo, toda vsakdo ima pravico do socialne zaščite, in sicer ae samo zase, temveč tudi za svojo družino. Zato se morajo pred vsem bolje izkoriščati zemeljski zakladi za zagotovitev življenskega obstoja, nadalje se mora ustvariti varnost pred udarci usode ter omogočiti vsakomur dostojno stanovanje. Zaradi gospodarske krize prizadetim moramo preskrbeti dela. Nadalje je treba skrbeti za zavarovanje brezposelnih, za starostne rente, za zaščito otrok in mater, za bolnike in za delo nesposobne.
Moja trdna volja je, da mora zvezna vlada končati s podpiranjem 5 milijonov ljudi, ki so v seznamu zveznega socialnega skrbstva, z denarjem in drugimi sredstvi, ker izgubljajo na ta način miloščinarji spoštovanje pred samim seboj ter voljo do dela. Izmed 5 milijonov moramo 1'5 milijona ljudi, ki so jih prej oskrbovale občine, spraviti zopet v vaistvo njihovih občin, v kolikor so za delo nesposobni. Občinam bo zvezna vlada pri tem pomagala v socialni zakonodaji. Za ostalih 3'5 milijona ljudi, ki so izgubili zaradi gospodarske krize svoje službe, mora zvezna vlada preskrbeti delo, in sicer Konstruktivnega značaja, ki bi zaposlilo čim več ročnih delavcev ter bi čim prej tekmovalo s privatnimi podjetji. Odškodnina za to delo mora biti večja, kakor so bile dosedanje miloščine, vendar pa morajo biti mezde manjše kakor v i&-sebnih obratih, da ne bi ljudje opuščali zasebnih služb, kakor so jih v prejšnjem letu samo za_ radi tega, da bi na stroške zvezne vlade dosegli višjo plačo.«
Roosevelt je zagotovil, da ta veliki program ne bo ogrožal kredita Zedinjenih držav.
2*red vojaške dihtaluro v 'Rusiji ?
Angleški časopisi (ki pa večinoma sedanjemu režimu v Rusiji niso posebno naklonjeni, poročajo o vedno novih nemirih v Rusiji, ki so zavzeli baje že tak obseg, da se vlada pripravlja uvesti vojaško diktaturo, ki naj bi upornike s silo ukrotila. Isti časopisi objavljajo tudi imena raznih generalov, ki naj bi prevzeli vrhovno oblast.
'Dvžavni Aclg ^ed. držav
Te dni pričakujejo v Zedinjenih državah novo poslanico predsednika Roosevelta na parlament, v kateri bo pojasnil finančni položaj Zedinjenih držav. Rooseveltove gospodarske reforme so veljale namreč državo ogromne vsote, tako da znaša primanjkljaj za preteklo leto nad poldrugo milijardo dolarjev, ki jih bo treba kriti bržčas z novim posojilom. Celokupni državni dolg Zedinjenih držav pa znaša ogromno: vsoto 28 in pol milijarde dolarjev.
neodvisen kmetski dom
,Kmetska misel pomeni idejo kmetske narodne, kulturne in gospodarske moči. Kmet kot gospodar svojega posestva in doma obdeluje svojo grudo, jo čuva in brani; on je neizprosen borec za narodni jezik, za narodne običaje in pravice svoje zemlje. V kmetskem domu vladajo bratstvo in harmonična skupnost, poštenje in morala; zato je kmetski dom rodbinska in narodna svetinja in osnovna enota narodnega in državnega življenja.
Da pa je mogoč napredek, je predvsem potrebno, da zavlada v naših vaseh v podvojeni meri duh skupnosti in moči in da pride temeljna ideja kmetskega doma — vera v bodočnost in kmetske sloga — spet da popolnega izraza. Kmet-ska misel je socialna, gospodarska in prosvetna misel; ona je ustvarjajoča, napredna in miroljubna. Na domu mora imeti kmet vse pogoje za osebno, rodbinsko, pošteno in svobodno življenje in za družabni, gospodarski in kulturni napredek. V kmetskem domu mora vladati občutek za človeške pravice, delo in poštenje pa sta podlaga za napredek in svobodo. To so osnove neodvisnega kmetskega doma in te temelje mora tudi državna uprava upoštevati, t. j. vse misli in vsi ukrepi državnih in banovinskih odločujočih činiteljev morajo iti za tem, da je kmetu potrebno znosljivo življenje in da mu je dobro. Brez svobodnega (neodvisnega) kmetskega doma ni prave agrarne države in kmetskega pokreta; agrarna država je namreč skupnost svobodnih in urejenih kmetskih domov. In šele
15. novembra preteklega leta je zapadel v plačilo prvi obrok kmetskih dolgov po zakonu o zaščiti kmetov.
Iz nekaterih delov naše države so poročali, da so se dolžniki dobro odrezali. Pri nas pa je bilo s plačevanjem nekoliko težje.
Kakor poroča »Zveza slovenskih zadrug«, je slika približno taka:
»Od skupnega števila dolžnikov se je odzvalo opominom okoli 45% vseh dolžnikov, do-čim je znašal vplačani znesek približno 25% vse dolžne vsote na 6% obrestih. Ta odstotek (25) pa upošteva samo plačila v gotovini, nič kompenzacij s hranilnimi knjižicami.
Nadaljnjih 30% od števila dolžnikov se ne zmeni za plačila; ali zaradi tega, ker je njih položaj brezupen, ali pa čakajo, da bo prišlo nekaj, kar jih bo rešilo vseh gospodarskih skrbi in ne bo treba plačevati dolgov. Ostalih 25% števila dolžnikov pa je sporočilo posojilnicam, da ne morejo plačati, ker nimajo niti za davke, niti za druge nujne življenske potrebe. Tako je vsaj 70% vseh dolžnikov pokazalo dobro voljo, čeprav se je velik del njih opravičil, ker ni zmogel plačil.
Važno je nadalje ugotoviti, da so manjši dolžniki za vsote do 10.000 Din skoro v celoti poravnali svoje obveznosti, večji dolžniki pa so plačali včasih četrtino, včasih polovico itd. na račun svojih obrestnih obveznosti. Vse to kaže, da je kmet v stanju plačati komaj kakšna dva odstotka obresti na leto, pa še to pod pogojem, da se sedanje gospodarske razmere ne bi poslabšale.
Po poročilu »Zadružne zveze« v Ljubljani pa je položaj sledeč:
Poročalo je od 339 kreditnih zadrug 164 ali 48% vseh včlanjenih kreditnih zadrug. Predpis obresti je znašal pri teh zadrugah 10,148.205 dinarjev, torej za glavnico nad 169 milj. Din. Od omenjene vsote nekaj nad 10 milj. Din so plačali dolžniki 4,728.360 Din, torej 46%, dočim je znašal zaostanek 5,419.845 Din ali 54%. Dolžniki so plačali torej komaj polovico svojih obveznosti. Mnoge posojilnice poročajo, da so nekateri dolžniki plačevali s prepisi, odnosno s hranilni-
tedaj, ko je izvedena široka agrarna organizacija in je kmetski dom resničen temelj vsakemu gospodarstvu in kulturnemu in političnemu napredku, je dana zdrava in granitna osnova za obrambo narodne svobode in državne neodvisnosti.
Da pa lahko kmet doseže vse te svoje cilje, se mora organizirati in vstopiti v zadrugo, ki daje edino možnost za vsestranski napredek in razvoj kmetskega doma na podlagi sodobnega zadružnega zakona v skladu z današnjim mišljenjem in potrebami kmetskega rodu. Zato je naš kmetski pokret obenem tudi zadružni, t. j. socialni in gospodarski pokret. Skupna pomoč, varčnost in pravičnost so one osnovne misli, ki morajo vezati vse kmetske domove v borbi za dosego vseh upravičenih zahtev; pri tem pa kmet ne sme pozabiti na ostale sloje, ki so z njim gospodarsko povezani in od njega odvisni; vsi skupaj morajo delati na ozdravitvi in ureditvi gospodarskega in socialnega življenja in eden ne sme drugega izkoriščati, temveč skladnost in požrtvovalnost morala zavladati pri vseh: privatni kapital mora biti v službi naroda in narodnega gospodarstva.
Ce bomo imeli vse to pred očmi, potem so izpolnjene besede zadružnega voditelja, ruskega profesorja To t o m i a n c a , ki pravi: »Zadružništvo je svobodna zveza s spremenljivim sestavom članov in kapitala, ki ne gleda na dobiček, temveč le na zboljšanje gospodarskega stanja.« — J.
mi knjižicami svoje obresti. Zato tudi denarni zavodi niso prejeli v gotovini niti cele vsote. Kajti kmetsko ljudstvo trpi na izrednem pomanjkanju gotovine, tako da si niti vlagatelj niti dolžnik ne moreta kupiti najbolj nujnih, pa tudi majhnih potrebščin. Ne moreta si kupiti obleke niti obutve, nimata nita za sol in petrolej. Oba trpita radi davkov in je veliko vprašanje, kako dobiti ali iztožiti obresti, ko so pa dražbe radi davkov že itak na dnevnem redu. Marsikje se upravam posojilnic ljudje smilijo in ne morejo biti trdosrčni, ko vendar vedo, da v velikem številu primerov ni prav gospodar, če ne more plačati.
Glavni problem našega kmeta so nizke cene njegovih pridelkov, pa še po teh nizkih cenah ne more vnovčiti svojih pridelkov. Les in živina nimata nobene cene. Na drugi strani je pa še vedno vse, kar kmet kupuje, predrago. To nam potrjuje tudi statistika po okrajih: kjer je lesna industrija in trgovina znatno zastopana, tam dosega odstotek plačil majhne zneske, v neki večji dolini n. pr. komaj 10%. Slabša so bila plačila na Notranjskem in Dolenjskem, kjer je poleg živine važen proizvod tudi les. Nekoliko boljše je bilo v drugih predelih Slovenije.
Manjši dolžniki so plačali odstotno več zapadlih obresti kot veliki dolžniki. Vse posojilnice so dostavile pred 15. novembrom zaščitenim dolžnikom opomine za plačilo 6% obresti.«
&6C.CCC javnih uradnikov in upokojencev
Iz pregleda, ki- ga je izdalo finančno ministrstvo o številu državnega in samoupravnega uradništva za 1934/35, je razvidno, da je na podlagi tekočega proračuna število državnega uradništva padlo na 205.119, dočim je 1933/34 znašalo 207.130, 1932/33 pa 197.000. Število uradnikov se je torej zmanjšalo za 2011. Število drž. uradnikov pri banovinah se je povečalo, padlo pa je število banovinskih uslužbencev. Število upokojencev je naraslo od 40.400 na 62.093, osebnih invalidov število je ostalo skoro neiz-
premenjeno: 17.593, dočim je število družinskih invalidov padlo od 58.192 na 51.787.
Novi so podatki o občinskem uradništvu in upokojencih. Teh je bilo v mestih 18.550 (75 mestnih občin), na deželi pa 47.674 uslužbencev in upokojencev (4318 vaških občin).
Osebni izdatki znašajo po državnem proračunu 5142'9 milij., v banovinskih proračunih 195"07 milij. Din. Pri 75 mestnih občinah so znašali prejemki aktivnih in upokojenih uslužbencev 309'8 milij., pri kmetskih občinah 251'5 milij. dinarjev.
Zanimiva je tale razpredelnica: osebni izdatki mestnih občin: Beograd 976 Din na 1 prebivalca, mesta Dravske banovine 248, Savske 156, Donavske 131, Moravske 115, Drinske 111, Primorske 92-50, Vrbaske 84, Zetske 93 in Vardar-ske 68 Din. Preračunjeni na 1 prebivalca pa so znašali osebni izdatki vaških občin v Donavski banovini 37*70, v Savski 23, Vardarski 21-20, Primorski 17-80, Zetski 17-40, Drinski 11-90, Vrbaski 9-50 in Dravski 8"60 Din.
^Pogajanja med IFemrs&ijfD iti J talij c>
Že dolgo napovedovana pogajanja med Francijo in Italijo o sporazumu med obema državama so se pričela takoj po novem letu, ko je prišel v Rim francoski minister za zunanje zadeve Laval. Pogajanja so trajala več dni, dokler se niso domenili o sledečih točkah, o katerih so sestavili posebne pogodbe.
Te so:
1.	Pogodba, ki ugotavlja istovetnost v nazl-ranjih obeh vlad glede najvažnejših problemov splošne politike.
2.	Priporočilo Francije in Italije vsem sosedom Avstrije in nasledstvenim državam bivšo avstroogrske monarhije, to je Nemčiji, Češkoslovaški, Madžarski, Jugoslaviji, Poljski in Rumu-niji, naj sklenejo pogodbo o medsebojnem spoštovanju obstoječih državnih meja in o nevmo-šavanju v notranje zadeve druge države.
3.	Pogodbo med Francijo in Italijo, po kateri se obvezujeta obe državi, da se bosta o vseh dogodkih, ki bi se pojavili in ki bi ogrožali neodvisnost Avstrije, medsebojno posvetovali o skupnih ukrepih.
4.	Pogodbo o ureditvi kolonijalnih vprašanj med Francijo in Italijo.
Pogajanja med Francijo in Italijo pa se ne tičejo samo teli dveh držav, ampak tudi naše države in Male antante. Kakšni bodo ti dogovori, danes še ne moremo poročati, zanašamo pa se lahko mirno na našega ministra za zunanje zadeve g. Jevtiča, da bo s svojo znano odločnostjo branil naše koristi, kjer in če bo treba, z vso energijo.
Pamcfcn aferep
Kakor poročajo iz Novega Sada, so z novim letom likvidirali prejšnji kartel sladkornih tovarn, ostala pa je še »zveza« tovarn za sladkor, ki je sedaj sklenila, da bo cene za sladkor znatno znižala, baje celo na dva in pol dinarja za kilogram, kar se bo prav občutno poznalo v trgovini na drobno.
Sladkor je bil doslej pri nas silno drag zaradi visokega davka in pa zaradi pretirane cene blaga, ki so jo določale tovarne. Posledica pie-visoke cene je bil padec konzuma; tako da je država izgubila precej na trošarini, v fabrikah' pa je ležal sladkor neprodan. Na drugi strani pa se je silno razpaslo tihotapstvo saharina.
Te razmere so postale sčasoma tako nevzdržne, da so fabrike same prišle na to, da morajo blago prodajati ceneje, 6e ga hočejo sp'oh kaj prodati. Posledica bo brez dvoma ta, da se bo potrošnja sladkorja dvignila, kar bo ugodno za ljudi, dobro pa bo tudi za fabrike in za državno blagajno.
l£oliko so femeffe pZ&ccsIi?
Kmeiska
mladina
ftlaše mlado gibanje
Spodnji dopis je poslal uredništvu kmetski fant iz okolice Cerkniškega jezera, član Društva kmetskih fantov in deklet; objavljamo ga v celoti.
Živimo v času razburkanega življenja, ko se večina bremen prevaljuje v najrazličnejših oblikah na nas, na kmeta, ki smo steber vsega življa. Dan za dnem pa čitamo tudi in slišimo o goljufijah, korupcijah, o zapravljanju našega, s krvavimi žulji pridobljenega premoženja. Sprašujemo se, kdaj bo tega krivičnega zla konec.
Ko se vračaš z dela ali od društvenega sestanka, si po bridkem delu in trpljenju zaželiš le malo sreče. Sam tavaš in ne veš, kaj bi. Zamisliš se in razmišljaš.
Ljudje smo in nismo prišli na svet samo zato, da pijemo in jemo, marveč da mislimo tudi o čem bolj vzvišenem, kar nam more dati prave in trajne sreče.
Mnogokrat čitamo o vzornih kmetskih državah kakor n. pr. o Danski, Švici itd. Citamo in slišimo, kako je tam kmetijstvo vzorno, kako je tam kmetski stan organiziran in kako vplivno besedo ima. Pri tem nam prihaja na misel vprašanje, kdaj bo pri nas tako?
Dragi tovariši in tovarišice! Nam kmetski mladini je treba le volje, vztrajnosti in požrtvovalnosti. Mi bomo enkrat dobili v last zemljo svojih očetov, ki je posvečena s krvjo naših pradedov, s solzami in znojem. Kako so naši predniki ljubili svoj dom in svojo grudo! Naj tudi v nas klije ljubezen do rodne grude, do naše domovine. Zavedajmo pa se, da sedaj, ko smo v cvetu svoje mladosti, da se moramo učiti in izobraževati. Mladi kmetski rod mora biti dovolj izobražen in napreden v gospodarstvu, da bo mogel in znal z duhom časa korakati. Treba nam je kmetske zavesti, izobrazbe in strokovnega pouka, zakaj zmotna je misel, da se &metu ni treba učiti. Kakor je treba obrtniku izobrazbe v njegovi stroki, tako je to potrebno tudi kmetskemu stanu. Kmetijske šole nam ni mogoče vsem obiskovati, zato pa ne smemo zametavati prilike, kjer se nam izobrazba nudi v kaki drugi obliki, kot so kmetijski tečaji, predavanja, kmetijske strokovne knjige in sploh samoizobrazba.
Potrebno je torej, da se izobražujemo in učimo. To je v največji meri možno v okviru Društev kmetskih fantov in deklet, v katerih dosezamo te cilje v slogi in tovarištvu. Da, sloga je nam potrebna. Kar so dosegli drugi narodi, so dosegli, ker so bili med seboj složni. Z veseljem delujmo v naših mladinskih 'ga-nizacijah za preporod in povzdigo naših vasi, našega kmetskega stanu!
Odtegnimo se slabim družbam, pojdimo le v kmetske vrste! Fantje, ali hočemo biti res takšni? Ako se hočemo odtrgati vplivu nam kmetom nenaklonjene družbe, tedaj vsi v Društva kmetskih fantov in deklet! Mi hočemo poštenega veselja, dati razmaha svojim duševnim silam. Mi hočemo postati dobri možje, gospodarji, ki si bomo z izobrazbo in utrditvijo kmetske zavesti znali zboljšati našo kmetsko usodo in se v zasebnem in javnem življenju borili za pravico in poštenost.
Posebno pozivam v naše kmetsko-mladin-ske vrste, v Društva kmetskih fantov in deklet in kjer teh še ni, da jih ustanovijo, fante in dekleta na Notranjskem (Planina, Cerknica, Be-
gunje, Babino polje, Bevke, Prezid itd.) in vse ostale po naši banovini. Vzdramite se, korajžno na noge, osnujte in organizirajte Društva kmetskih fantov in deklet!
*
Pododbor žvcze v Celju
Prireditev I. prosvetno-organizatoriČ-nega tečaja
Četudi je bil na razpolago razmeroma kratek čas za priprave, so se nekatera naša društva takoj odzvala in prišlo je lepo število udeležencev na I. prosvetno-organizatorični tečaj, ki se je vršil v dneh 3., 4. in 5. januarja t. 1. na Rudarski šoli v Celju.
Tečaj je otvoril poslevodeči podpredsednik tov. Ivan Koean, ki je pozval udeležence — člane naših Društev kmetskih fantov in deklet, da naj z zanimanjem sledijo vsem predavanjam.
Omeniti moramo imena nekaterih predavateljev, ki so prav lepo znali podajati svoja izvajanja in to prav v smislu idej naših kmetsko-mladinskih organizacij. Tako so imeli svoja predavanja sledeči: France Hajnšek, Ivan Kronov-šek, dr. Fischer (Drž. hig. zavod), ing. Petkov-šek, Dolfe Schauer, dr. Belle, prof. Liška, Jernej Stante, dr, Rosina, Andrej Reya (sresko nač.) in prof. Franjo Baš.
Predavanja so bila predvsem organizacijska, idejna, kmetijska, državno vzgojna, kmetsko zgodovinska itd.
Tečajniki so si ogledali tudi tiskarno in zemljiško knjigo.
Ves tečaj se je vršil v znamenju društvene disciplin?, pravega tovarištva, in sicer pod vodstvom tajnika Pododbora tov. Turnšek Aleksandra, kateri je ob koncu tečajnikom razdelil potrdila o udeležbi in tečaj zaključil.
Celjski Pododbor je tako ponovno poudaril svojo delavnost in napredek pri vzgoji in izobrazbi članov Društev kmetskih fantov in deklet. Tečajniki so se po tridnevnem temeljitem šolanju, kjer so si utrdili in pridobili svojo kmetsko miselnost, zopet vrnili na svoje domove, v svoje vasi, kjer čaka še skoro vsakega še nedovršena naloga!
*
Rogaška Slatina
Občinski odbor Slatina-okolica je odstopil tukajšnjemu pred pol leta ustanovljenemu Društvu kmetskih fantov in deklet častno nalogo, da ono zasadi lipo v spomin na našega blago-pokojnega Viteškega Kralja Aleksandra I. Ze-dinitelja. S kakim globokim veseljem smo prevzeli to častno nalogo! Ekonom tovariš Novak je preskrbel in pripeljal lepo raščeno mlado lipo. Tovariš šol. upravitelj Verk je s preč. gosp. nadžupnikom določil pri cerkvi ob spomeniku v Svetovni vojni padlim vojakom najlepši prostor. S pomočjo šolarjev smo skopali jamo.
Dne 1. decembra po končani svečani maši so obkolili prostor okrog še ležeče lipe: Četa požarne brambe, vsi šolarji Sveto-Kriške in Sla-tinske šole, preč. duhovščina, zastopniki obeh občin in zdravilišča, ter par sto naših starejših in mlajših ljudi.
Ob spomeniku so zapeli pevci žalostinko »Oj Doberdob«. V tem nad vse ginljivem prizoru smo vzdignili in vsadili drevo.
V globoko zasnovanih govorih pa sta tovariša Perkovič in Verk raztolniačila navzočnim pomen sajenja našega staroslovanskega drevesa, opisala življenje in trpljenje, trud in delo preminulega našega kralja. Navdušila sta navzočne, da ne obupamo, temveč se navzlic slabim časom strnemo in složno pomagamo do boljše skupne bodočnosti.
Skoro nobeno oko ni ostalo suho, spomin na to prekrasno spominsko svečanost pa v nas ne bo nikoli pozabljen, temveč bo združil vsa naša srca v eno samo mogočno misel in zavest: »Cuvajmo Jugoslavijo!« In v tej zavesti smo čutili, da smo si bližji drug drugemu, ter se z upom na lepšo bodočnost razšli.
Dobrunje
Društvo kmetskih fantov in deklet v Do-brunjah gostuje z Vombergarjevo igro »Vrnitev« v nedeljo dne 13. t. m. ob 4. uri popoldne v društveni dvorani na Lavrici. Prijatelji kmetske mladine iskreno vabljeni!
Kapela p. Slatina Radenci
Dne 13. januarja t. 1. po drugi maši ob enajsti uri se vrši ustanovni občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet.
Voščila slovenski kmetski mladini
Svaz slovanske agrarni mladeže v Pragi in ftišska jednota republikanskeho dorostu česko-slovenskeho venkova v Pragi (matična organizacija čehoslovaške kmetske mladine) želita potom Zveze kmetskih fantov in deklet v Ljubljani vsej organizirani slovenski kmetski mladini uspeha polno leto 1935!
Šmartno ob Savi
Društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo v četrtek dne 3. januarja zvečer pri tovarišu Ludviku Dolničarju v Hrastju predavanje »O kmetu, s posebnim ozirom na Društva kmetskih fantov in deklet«. Predaval je šolski upravitelj tovariš Ivan Stupica.
Frankolovo
Društvo kmetskih fantov in deklet je vpri-zorilo dne 6. januarja Vombergarjevo dramo »Vrnitev«. Posojilnična dvorana, kjer se je prireditev vršila, je bila dobro zasedena, igralci pa so se tudi zadovoljivo potrudili.
Vuzenica
V	nedeljo dne 9. decembra smo imeli fantje in dekleta Vuzeniškega okoliša ustanovni sestanek, na katerem je kot zastopnik Zveze govoril tov. dr. Rosina o pomenu in ciljih Društva kmetskih fantov in deklet. — Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik: Mravljak Henrik, podpredsednica in tajnica: tov. Peruš Marija, blagajnik: tov. Mravljak Viktor, odborniki: tov. Plemen Lenart, Jeznik Gregor, Pokeršnik Tinka, Ferk Ferdinand, nadzorstvo: Grubelnik Marija in Gracej Anton.
Prosvetno-organizatorični tečaj v Eberhartu pri Bratislavi
V	prosvetno organizatorični tečaj v Eberhartu pri Bratislavi, ki ga prireja od 12. t. m. do 16. februarja »Slobodne učenie sedliacke« v Bratislavi, pošlje Zveza kmetskih fantov in deklet tovariša Aleksandra Turnška iz Št. Lovrenca v Sav. dolini in tovariša Alojzija Miklavca iz Dobrunj pri Ljubljani. Imenovana odpotujeta te dni v Bratislavo.
Pišimo samo razglednice »Janzetov dom«.!
Konzorcij, ki si je nadel nalogo, da zgradi na Kureščku smučarski dom, ki se bo imenoval v počastitev spomina pokojnega tovariša dr. Novaka »Janžetov dom«, je založil v korist akcije za gradnjo doma lične razglednice s sliko osnutka, kakršen bo dom. Poslužujmo se samo teh razglednic. V razprodajo jih bo prejelo vsako društvo in tovariš, ki želi tej akciji koristiti in se javi Zvezi.
KNJIGE KMETIJSKE MATICE so izšle. Ve-čira poverjenikov jih je že dobila, ostali jih prejmejo v nekaj dneh. Ker je nekaj izvodov preostalo, naj si jih oni, ki so z naročilom zakasneli, takoj naročijo. Oceno knjig priobčimo v prihodnji številki. Za danes lahko rečemo samo to, da so knjige odlične in bodo prinesle v v=ako kmetsko hišo pole? zdrave zabave predvsem ki-risten kmetijski pouk. Zato v vsako kmetsko hišo knjige Kmetijske Matice 1
JVo^fce
*
Zahvala dr. Mačka
Dr. Vladko Maček, ki je bil o Božiču pomi-loščen, je poslal kraljevskemu namestniku Nj. Vis. knezu Pavlu brzojavko, kjer se zahvaljuje za pomilostitev ter izraža upanje v srečno rešitev vseh notranjih političnih vprašanj.
Na dosmrtno ječo je obsodilo celjsko sodišč© Mihaela Cvetka, ker je 29. oktobra preteklega leta ubil svojega očeta.
Svinjska kuga v mariborski okolici še ni prenehala; pobrala je doslej že nekaj tisoč živali.
Prijet ponarejevalec denarja. Ljubljanska policija je prijela nekega 22 letnega brezposelnega čevljarskega pomočnika, ker je razpečaval ponarejene 50 dinarske kovance. Za svoje žrtve si je najrajše izbiral kmete iz ljubljanske okolice, ki vozijo v Ljubljano na prodaj trske. Navadno je kupil butaric za 10 Din, plačal pa je s ponarejenim 50 dinarskim kovancem. Neki kmet pa ni šel na lim, ampak je opozoril stražnika na fanta, ki ga je takoj prijel. Na fantovem stanovanju so našli vse mogoče priprave za ponarejanje denarja.
Kap je zadela na praznik v neki gostilni v Studencih pri Mariboru 65 letnega Franca Potiska. Padel je s stola in izdihnil.
Cerkvene pogrebne določbe in pristojbine dobite pri »Indeks« v Ljubljani, Nebotičnik II./201.
Požar v Bistrici pri Podbrezju. Pred praznikom sv. Treh kraljev je pogorela domačija posestnika Antona Terana v Bistrici pri Podbrezju. Škodo cenijo nad 160.000 dinarjev.
Postajališče »Maistrovo«. Na progi med Ponikvo in Poljčanami bodo kmalu otvorili novo postajališče, ki se bo imenovalo po pokojnem generalu Maistru »Maistrovo«.
Nekaj beraških
iz Ljubljane
Zadnja leta, zlasti odkar imamo »bedo« in »brezposelnost«, se je beračenje pri nas silno razpaslo ne samo na deželi, ampak še bolj po mestih. Najbolj zaželen cilj vseh »beračev«, ki pa navadno niso pravi berači in pomoči potrebni reveži, ampak so večinoma delomržni potepuhi, ki radi zastonj žive na stroške usmiljenih src in dobrotnih rok, je Ljubljana.
V Ljubljani je skoro ni hiše, da se ne bi v njej oglasilo po 20 do 30 večinoma mladih, krepkih in za vsako delo sposobnih »brezposelnih«. Konkurenca je torej velika! Ce bi hotel človek vsakemu »brezposelnemu«" podariti le 10 par, bi moral imeti kovanega drobiža na vagone. Konkurenca pa je še hujša vsled tega, ker vedno več hišnih gospodarjev na zahtevo strank tudi podnevi zaklepa vežna vrata; zato pa je naval na odprte hiše toliko hujši.
»Brezposelni reveži« pa ne prosijo navadno za kos kruha ali za kakšno jed — oni hočejo le denar, čeprav ne mnogo. Za kruh namreč ne dobe toliko zaželenega »dalmatinca« ali pa žganja, pač pa za denar, in če vemo, da količkaj spreten »brezposelni« nabere na dan najmanj 3 do 4 »kovače«, si lahko mislimo, zakaj gospodom »brezposelnim« kruh ne diši...
Pri svojem »poslu« pa se poslužujejo »brezposelni« raznih trikov, da vzbude več usmiljenja in da dobe kaj boljšega v roke.
Tako se je zgodilo, da je prišel k neki go-spej »brezposelni« brez srajce. Možakar se je ženski zasmilil, pa mu je dala staro, a še čisto dobro moževo srajco. Ni pa »brezposelni« še dobro zaprl vrat za seboj, je že pozvonil drugi »brezposelni«, in glej! — tudi ta je bil brez
Prijeti pohotneži. Pretekli četrtek sta prišli v Ljubljano dve dekleti z Dolenjskega. Neka znanka je obe dekleti odpeljala na svoje stanovanje, kjer so se pa kmalu znašli tudi trije moški. Nekaj časa so pili, nato pa so se podivjane zverine lotile obeh deklet. Ker se nista udali, so ju začeli strahovito pretepati, eden od moških pa je »svoje« dekle s tako silo treščil ob tla, da se je onesvestila, nato pa ji je vpričo drugih storil silo. — Velika revica je bila tudi neka mariborska šivilja, ki sta jo zalezovala cba v isti delavnici zaposlena krojaška pomočnika. Ker svojega namena nista dosegla z lepa, sta. pohotneža žensko zapirala in jo neusmiljeno pretepala, mojster (lep mojster je moral biti to!) je pa vse to nesramno početje mirno trpel! Sedaj je na prijavo uboge delavke policija napravila temu početju konec in krivce zaprla.
Tatinski cigani so te dni vlomili v Lendavi v dve trgovini in odnesli precej blaga.
Samomor zidarskega mojstra. V Dravljah pri Ljubljani se je te dni obesil 311etni zidarski mojster Edvard Cernič. Moža so ba]e trle težke gospodarske skrbi.
Zverinski sin. V vasi Gaj pri Bosanski Gra-diški se je mladi Ostoje Kneževič spri s svojim očetom in ga v prepiru tako inočno udaril s sekiro po glavi, da so očeta morali prepeljati v bolnišnico.
Tri leta je spal v vasi Ratali blizu Palanke kmet Velimir Jokič. Zaspal je na Miklavžev dan leta 1931. Sedaj se čuti zopet popolnoma zdravega.
Beograjčani v Sloveniji. Za pravoslavne božične praznike se je pripeljalo v razne kraje v Sloveniji okoli 300 Beograjčanov.
Boljše mleko kakor pred leti prodajajo v Mariboru. Tako je ugotovilo tržno nadzorstvo 1. 1932. okoli 40 odstotkov slabega mleka, lani pa samo še 29 odstotkov.
Pametno. Uprava občine Zagorje je kmetom na svojem področju naročila, da morajo drevje pravočasno očistiti, ali pa bodo kaznovani.
srajce! Gospej se je to zdelo čudno; kdor pa pozna načine, kako »brezposelni« delujejo, se ne bo nič čudil: potepuhi so med seboj zmenjeni in dokler eden berači, čaka drugi na rezultat. Če je prvi dobro opravil, gre še drugi svojo srečo poskušat, če pa ne, pa odideta oba! Navadno se pa zgodi, da eden prosi, drugi pa ogleduje, če je v hiši kaj priložnosti za — tatvino! Zato se ljudje tudi vedno bolj zaklepajo.
Kako lepo »delajo« skupaj roko v roki taki »brezposelni« rokovnjači, kaže primer, ki se je nedavno dogodil v Ljubljani. V neko hišo, kjer je stanovala upokojena sodnijska uradnica gdč. K., so prihajali nekaj tednov sami mladi »brezposelni«, a vedno skoraj po dva in dva. Hodili so tako dolgo, da so vse natanko pregledali, kdaj je v hiši najbolj »varno«. Ko so pa to dognali, sta se neko soboto zvečer privlekla dva taka »reveža« v hišo, kjer je eden prosil za »podporo«. Komaj pa je uradnica odprla vrata, da mu da 25 ali 50 par, jo je falot tresknil po glavi, da je reva padla nezavestna na tla, zlikovec pa je odnesel iz omare 2000 dinarjev v gotovini in dve hranilni knjižici. V bližnji gostilni sta si oba lumpa — eden je zunaj oprezoval — delila plen. Seveda se nista dolgo veselila, ker ju je policija kmalu spravila za varen zapah.
Zgodilo pa se je tudi tole: Neka gospa ima sina (duhovnika), ki jo večkrat obišče. Sin je pustil doma pri materi dežnik, da bi imel za vsak slučaj kaj vzeti v roke, če bi ga med obiskom pri materi presenetil dež. Dežnik je prislonil v predsobi v kot za omaro.
Pri tej gospe se je nekoč oglasil »brezposelni« junak in prosil jedi, ki jo je tudi dobil. Ko je gospa nekaj minut kasneje pogledala zopet v predsobo, kjer je »brezposelni« jedel, ga že ni bilo več, krožnik na mizi je bil pa prazen.
Strel iz zasede je tako preplašil posestnico Nežo Granduškovo iz ptujske okolice na poti skozi neki gozd, da so jo morali prepeljati v bolnišnico zaradi hudega živčnega napada.
Tednik »Edinost« je ob novem letu prenehaj izhajati. List je bil glasilo »Jugoslovanske narodne stranke«.
Kmečki magacin, nova manufakturna trgo« vina v Ljubljani, Krekov trg 10 (nasproti Mestnega doma). Ako hočete dobro blago in poceni, potem obiščite nas in prepričajte se. Naše geslo je: Mali dobiček — velik promet.
Glavo si je razstrelil 181etni hlapec Rudolf Viderman, v službi pri posestniku Filipu Kor-dežu v Topli pri Mariboru. Ustrelil se je s puško sredi noči v senca.
Obsojeni ponarejevalci denarja. Te dni je ljubljansko sodišče obsodilo zaradi ponarejanja kovancev 7 oseb, večinoma rokodelcev. Dobili so kazni od 2 let in pol do 4 mesecev.
Kolesar- je povozil na Silvestrovo na cesti Lesce—Bled hčerko železničarja Pogačnika. Kolesar se za ponesrečenko, ki je dobila težke poškodbe, ni zmenil, pač pa je deklico vzel na voz gostilničar g. Hajnrihar iz Koritnega in jo odpeljal domov v Lesce.
Konja s kolesljem vred je odpeljal neki neznanec nekemu posestniku v Mirni peči. Posestnik ima 3500 dinarjev škode.
Od lakote je padla na tla v Mariboru 21 letna brezposelna natakarica Gabrijela Nemčeva. Prepeljali so jo v bolnišnico.
V posteljo se je vlegel in fakal na smrt brezposelni mizarski pomočnik Jože Bogatin. Prišel je v Maribor iskat dela; ker ga pa ni dobil, je najel v neki gostilni sobo, položil oglje v pečico, se vlegel v posteljo in čakal na smrt...
Bukev je podrla preteklo sredo 13 letnega sinčka posestnika Franca Kovačiča iz Podgrada pri Gornji Radgoni. Dečku je drevo prebilo lobanjo, da je po 8 urah umrl.
4000 dinarjev je odnesel na Silvestrovo neznan uzmovič iz zaklenjenega stanovanja g. Josipa Cigliča v Ljubljani.
Nekega dne pa je sina-duhovnika res presenetil dež in pri odhodu je vzel dežnik s seboj. Komaj pa je na ulici dežnik odprl, se je vsula nanj čudna zmes — krompirja in zelja!
Vrnil se je v stanovanje, da se očisti, pri tej priliki pa so ugotovili, da mora biti to tisti krompir z zeljem, ki ga »brezposelni« ni marai, ampak ga je mirno stresel s krožnika v dežnik in odšel...
Še en primer: Neka gospa je zagledala na trgu gospoda v suknji, ki se ji je zdela zaradi vzorca jako znana. Pa je vprašala gospoda čisto vljudno: »Gospod, jaz pa tole suknjo poznam — kje pa ste jo dobili?« Gospod odvrne tudi čisto mirno: »Kupil sem jo pri starinarjuk Gospa: »Zatorej! Veste, gospod, tale suknja je bila mojega moža, jaz sem jo pa dala nekemu dijaku, da reveža ne bi zeblo — o, kakšen je ta svet!«
Nič manj znano ni, da namečejo »brezposelni«, ki se zbirajo v parku pred sodiščem v Ljubljani, po parku vsak dan toliko lepega kruha in mesnih ostankov, da lahko paznik redi svojega prašiča, če ga hoče!
Neka ženska je pa bolj prebrisana; ta hoče imeti samo kruh. Kruh doma posuši in ga zmelje v drobtinice. Drobtinice pa njen mož po hišah prodaja, ker so dražje kakor kruh. »Brezposelne« ženske pa nič ne moti, da pokaže pri govorjenju umetne zobe iz zlata ...
To so resnične slike o »brezposelnosti«.
Zato pa naj gledajo naši »prijatelji ljudstva« in podobni demagogi rajši na to, kako bi se dalo podpreti prave reveže, tisto svojat pa, ki danes ogroža življenje in imetje dobrih ljudi pod hinavsko krinko brezposelnosti, je treba neusmiljeno zatreti!
Samo deset steklenic šampanjca so popili baje letos na Silvestrovo po kavarnah v Mariboru. Tako vedo povedati mariborski natakarji. Nesreča to ravno ni.
Ponarejeni stotaki so se pojavili v Mariboru okoli novega leta.
Obsežno delo mariborske policije. Preteklo leto je zasledovala policija v Mariboru 950 raznih zločincev.
Predrzen roparski napad. Pretekli četrtek je prišel k neki gospej v Mariboru brezposeln človek prosi miloščine. Gospa je dala možu obed in za sekanje drv še 15 Din. Naslednjega dne pa je moža srečala na ulici in ga naprosila, naj ji pomaga nesti košaro domov. Mož je to storil. Ko pa je prišel v stanovanje, je gospo napadel in jo je pričel daviti. Gospa pa je začela kljub grožnjam klicati na pomoč, nakar je zločinec zbežal. Ljudem pa se je le posrečilo moža prijeti. Na policiji so ugotovili, da je napadalec 30 letni Karol Jurkovič iz Dola pri Litiji, ki je bil že 13 krat kaznovan.
Novo postajališče Vrhnika-trg so otvorili v nedeljo 6. januarja. Postajališče je namenjeno samo za potniški promet.
Tujski promet v Mariboru. Preteklo leto je obiskalo Maribor nad 24 tisoč tujcev, ki so plačali 35.000 nočnin. Skupni dohodek od tujskega prometa, cenijo na 2 milijona dinarjev.
Divje svinje so se pojavile v gozdovih v Že-talah pri Ptuju. Živali delajo kmetom veliko škodo.
Samomor na Silvestrov večer. Na Silvestrov večer so našli v Ljubljani ob nekem železniškem prelazu mlado dekle v jarku, vse okrvavljeno. Pri njej niso našli nobenih listin. Kasneje pa so ugotovili, da gre za neko frizersko vajenko, ki jo je pri prehodu preko železniškega tira zagrabil vlak in jo vrgel v jarek. Šlo pa je, kakor so dognali, za samomor vsled »nesrečne ljubezni«.
Iloparski napad na posestnika Ivana Sekir-nika od Sv. Katarine pri Rogaški Slatini, ki je bil izvršen 25. novembra preteklega leta, utegne biti kmalu pojasnjen. V Ljubljani so namreč prijeli preteklo soboto nekega mesarskega pomočnika, ki je osumljen tega zločina in čegar vnanjost se strinja z opisom zločinca.
Zaradi nesrečne ljubezni do nekega 18 letnega fanta si je vzela v Škofji Loki življenje 34 letna vdova Minka G. Fant je vdovo pustil, ker njegovi starši niso bili z njegovim »razmerjem« zadovoljni.
Dleto si je porinil v prsi preteklo sredo komaj 18 letni France Samec, ki se je nahajal v poboljševalnici ljubljanskega sodišča. Usodnega dne je odšel iz mizarske delavnice, kjer je bil zaposlen, na stranišče, a s seboj je vzel tudi ostro dleto. Ko ga dolgo ni bilo nazaj, so ga šli iskat, a našli so ga v mlaki krvi. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Proračun beogradske občine za prihodnje leto znaša nad 314 milijonov. Za javna dela je določenih samo 4 milijone dinarjev.
Kavcije za vojaške ženitve so vpeljali tudi v naši armadi. Poročnik mora položiti kavcijo v znesku 80.000 Din, kapetan II. razreda pa 50.000 Din. Višji čini ne potrebujejo več kavcije.
Prijetno novoletno voščilo. Za novo leto je neki kovač na Gorenjskem tako močno udaril svojo ženo po nosu, da so jo morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico.
Nad 50 kokoši so pokradli neki ljudje okoli praznikov po ptujski okolici, zlasti po občini Grajena. Sedaj so prijeli tri osumljence.
Velikim sleparijam z lesom so prišli na sled v Škofji Loki na posestvu graščaka gosp. Wolkensperga, iz čegar gozdov so razni ljudje posekali brez lastnikovega znanja na tisoče dreves.
Nove trgovine v Ljubljani. Preteklo leto je bilo prijavljenih v Ljubljani 109 novih trgovin, odjavljenih pa jih je bilo 229.
Občinski proračun za Sarajevo znaša za prihodnje leto 30 in pol milijona dinarjev.
Tihotapska strast je zahtevala preteklo soboto zopet svojo žrtev: v boju z obmejnimi stražniki je padel 19 letni Jožef Pal iz Lipe, občina Odranci. Pal je tihotapil tobak iz Madjarske.
Po nesreči je bil ustreljen blizu Ormoža te dni Ivan Ficko iz Brebrovnika. Obiskal je svojega prijatelja, viničarja Borka. Ko pa se je hotel vrniti Ficko domov, mu je dal Borko v roke star samokres, ki pa se ni hotel prožiti. Ko so pa samokres razstavljali v posamezne dele, se je nenadoma sprožil in strel je zadel Ficka v prsi.
Zaradi tihotapstva saharina je ljubljansko sodišče obsodilo Vinka Javornika na 95.000 dinarjev globe.
Huda nesreča se je primerila te dni v rudniku Trebča, ki ga izkorišča neka angleška družba. Nesreča jo zahtevala 5 smrtnih žrtev.
17 letni junaki noža. V Stražišču pri Kranju so orožniki prijeli dva 17 letna fantalina, ker sta se v raznih pretepih bolj zanašala na nože kakor pa na svojo moč.
Na Martinovo nedeljo, kakor je navada pri Bizeljancih, je povabil Hrastov Drejče svojega soseda Štakorjevega Toneta v gorico pokušat mošt, katerega je Sv. Martin krstil v vino. Začel se je med njima pogovor:
»Kuku si pa kaj Ti Tonek letos nabrao? Mislim da slabo, ku sma vsi.«
»Aaa, na prašaj, sa veš, da sa ja letos malo pa val lo, pa ša tu sa ja osmudlo, nekaj pa za-gnilo vjesan, Jaz na vem, kaj bo: v gurci n.eč, v štali neč, a štibro pa čejo meti plačano. (Medtem mu natoči Drejče čašo vina in ponudi.) Kuku pa tu, da sa Tvoja vino taku lepu čiste? Ka se pa Ti napravo? Moja pa nekak rjavi.«
»Ka uaveš, ka maraš napravte, ča Ti vino rjavi.«
»Kdu mi bo pa povedao?«
»Ka nimaš Ti dobanih cajtung naročanili?«
»Aaa — dobanih nimam!«
»Naroči si Ti »Kmetski list«. Tam najdaš volko takih stvari, ka Ti prida v hasn. Nutra piša, da maraiš v vino, ki rjavi? djati bisulfita, pa na bo vač rjavelo. Ti si tista cajtunga naroči, boš vidao, da Ti na bo žo! Sa na kostajo vač, ku 3 kovača. Ča Ti vino zaarjavi, sa ga na boš liišno rešo, pa boš stukrat vač kvaru.«
»Prav maš, Drečak. Racajo, da boš slabo zešo, ča boš v cajtnaga varjeo. Vidiš, pa tu la ni res!«
Jaaa, pa tu so dirviga cajtunga! Ka pa niša »Kmetski list«, ja pa čisto res, la mani verji.
Nutra ti tiide piše, da mi kmetja samo jam-ramo, da. sa nam slabo godi, pa da sma si tega sami krive. Veš, piša Ti, da be mi kmetja bol v kep držale, da be sa organizirali, da nas nabe gospoda odirala, ku sama če.«
»Jaa, kuku pa be tu napravle.«
»Racma, gledi ku šuštarja vkep držijo. Pujde k Krivce v Bračno ves, al pa k Zagmaj-stre na Ladina, al pa kerami češ, pa Ti na bo dobadu naredo škurjov spud 350 Din. Mi pa na delama taku. Ča bo prešo vinski kepac kma-ni, pa mu bom vino canio po 5 Din, bo šo k drugame, pa mu ga bo dao pa 3 Din, ča na ša bol vredno. I taku Ti bo vsem ceno pokvaro. Ka si po tem takam nisma res sami krive, da sa nam slabo godi.«
»Tu ja že res, da sma si sami krive, da sa nam slabo godi. Racma, ča greš v štacuno, pa maraš vsako reč plačati, kuku ti bo caniv, al pa puste. Pa pujde v kero štacuno češ.«
»Vidiš, vidiš, mi pa delamo glih narobe. Polegi tega pa ša te naši vinski mašetarja, ča mu na boš oglubo najmaj 100 Din pa purmana, ti bo kepca odpalao na Hrvačko, pa mu bo reko, da na Bizeljskam ni vač vina.«
»Tu ja pač res, tu — pa bareoc mu boš mugo tiidi date.«
»Veš ti, pa ti piša, da doka naborna mi vkep
Nov most na cesti Dravograd—Črna so slovesno otvorili na novega leta dan. Most je že-lezo-betonski in bo služil prebivalstvu gornje Mežiške doline.
Najdene človeške kosti. Na posestvu Jožeta Sodnika v Hotemažah pri Kranju so izkopali 29. decembra preteklega leta dva človeška okostnjaka. Okostnjaka sta morala ležati v zemlji že okoli 40 let.
Prebivalstvo mesta Osjeka pada. Mesto Osjek šteje danes okoli 40.000 prebivalcev. V tem mestu je bilo lani 381 porodov, umrlo pa je nad 400 oseb.
Vlom v planinsko kočo. Iz planinske koče na Dobrču nad Begunjami so neznani ljudje odnesli te dni živil in oprave v vrednosti 3200 dinarjev.
Novo poslopje narodne skupščine v Beogradu bodo menda vendar enkrat dogradili. Te dni si je ogledala poslopje posebna komisija, da ugotovi, kaj še manjka. Dela za dovršitev poslopja bodo v kratkem razpisana.
držale, sa nam bo ford slabo godilo.. Ki taku nas gospoda lahko izkorišča. Da bomo pa meli organizacijo, pa burna pradale, kuku borna ca-nile, pa nabo treba radite purmanov za mašetarja.«
»Al kaj češ, ča mi tu naznama.«
»Ja, ča boma pa sa fort taku malo brigale, pa samo jamrale, bomo pa fort siižnike. Vsake be si moga naročite »Kmetski list«, pa malo mislite, pa bo šlu. Druge sa bojo brigale za saba, na za nas.«
»Jaz si bom naročo te cajtnage drugo leto, bom vidav ka tu nutra piša.«
»La si naroče, boš vidao, da ti na bo žo.«
»Zdaj bom pa jaz šo počase proti dume. Drečak, ča sa pradugo zamotu, ja moja stara huda. Ča ti pa začna babnea godrjati, pa veš, kuku ja.«
»Samo ti cajtnga naroče, pa bo baba po nadelah malo brala, pa na bo godrjala.«
»Dobro, dobro, pa sa glase še kaj pr mane, boma sa ša kaj zmenla.«
»Ča na bo pred prilika, bom sa te glaso na Štefaja. Pa babneo doma pozdravi.«
»Aaa, samo ča nabo ona mana pred po-zdravla, ki ja včasi taku sakramesko sama svoja.«
»Bod me zdrav, Drečak. Gledi, da boš držao basedo!«
Kak© vzgo/iie mlade postrvi
Zaradi mile zime dozorevajo že sedaj ikre v banovinskem ribogojnem zavodu v Boh. Bistrici. Osmukanje potočne postrvi je v lepih množinah sijajno uspelo ter je zavod pripravljen in lahko ustreže obširnim naročilom za ikre. Najnovejša izkustva ne priporočajo gojitve zaroda, razen tam, kjer se nameravajo gojiti postrvi do užitne velikosti. Bohinjska ribogojnica se omejuje samo na produkcijo iker. Za vlaganje iker v tekoče vode služi tam, kjer je to 'elo zaradi vodnih ali krajevnih neprilik otežkočeno, aparat domačega izuma. V njem dozorevajo ikre v približno 10 dneh, potem pa zapuste mlade ribice vališča ter se, prilagodene naravni stu-denčini, porazgube po potoku. To je mnogo bolje, nego da so izročene na milost in nemilost vlaganja in temperaturnih razlik. Aparat stane 150 dinarjev in ima prostora za 10.000 iker. V Zvezi ribarskih društev včlanjeni ribarski interesenti naj se prijavijo do 15. t. m. tajništvu pi-smemo ali ustno v poslovnem času, da j:~T izposluje ugodnostno dobavno ceno, ki je v direktnem naročilu ne morejo biti deležni. Ugodnost v ceni velja samo glede iker, ki stanejo 48 Din za 100„ komadov franko Bohinjska strica. Zamudnih naročil tajništvo ne bo moglo upoštevat^
Kaj pravijo Bizeljanci o„Kmetskem listu"?
^omiloslilev
Vlada je izdala te dni sledeči odlok o pomilostitvah:
»V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. po milosti božji in volji naroda kralja Jugoslavije, kraljevski namestniki na predlog ministra pravosodja in na podlagi čl. 30 ustave kraljevine Jugoslavije podeljujejo potom milosti amnestijo in pomilostitev v teli-le mejah:
1.	Podeljujemo splošno amnestijo za tiskovne prestopke in kazniva dejanja, ki se kot taka kaznujejo po zakonu o tisku in ki so bila storjena do 1. januarja 1935 neglede na to, ali je obsodba izrečena a!i ie, ali je izvršna (pravo-močna) ali ne, oziroma ali se je začel kazenski postopek ali ne.
Izvzeti so prestopki, kaznivi po zakonu o zaščiti države, kakor tudi kazniva dejanja iz 12. poglavja kazenskega zakonika.
2.	Podeljujemo splošno amnestijo za kazniva dejanja po zakonu o gozdovih od 21. decembra 1929, ki so storjena do 1. januarja 1935 v istih merah kakor pod 1.
Izvzeta so kazniva dejanja iz §§ 142, 143, 144, 146, 148 in 149 zakona o gozdovih od 21. decembra 1929.
3.	Odpuščamo osebam, obsojenim od civilnih ali vojaških sodišč s kaznijo na prostosti, v kolikor ne traja delj kakor tri mesece, kakor tudi denarno kazen do 2000 Din, oziroma ostanek teh kazni.
Izvzete so žalitve in klevete, ki se preganjajo samo na zasebno tožbo.
4. Odpuščamo osebam, obsojenim od civilnih ali vojaških sodišč na kazen na prostosti od treh do šest mesecev v celoti, oziroma še izvršni osjtanek pod pogojem, da pomiloščene osebe v petih letih od tega ukaza ne zagreše kaznivega dejanja iz koristoljubja, kakor tudi ne kaznivega dejanja po zakonu o zaščiti države ali po poglavju XII. kazenskega zakonika. Izvzete so žalitve in klevete, ki se preganjajo samo na zasebno tožbo.
Prav tako se od amnestije pod 1. in 2. in pomiloščenja pod 3. izvzamejo kazniva dejanja iz §§ 307, 308 in 309 kazenskega zakonika. Od amnestije pod 1. in 2. in pomilostitve pod 3. in 4. tega ukaza se izvzamejo te osebe:
a) Osebe, ki so obsojene po zakonu o zaščiti države ali po pogl. XII. kaz. zak.; b) osebe, ki so kot državni, samoupravni ali drugi javni organi obsojene zaradi sprejema podkupnine; c) osebe, ki so pobegnile v inozemstvo in se do dne razglasitve tega ukaza niso vrnile v državo; č) osebe, ki so obsojene poleg glavnih kazni tudi na stranske kazen izgube častnih pra-"ic ali izgubo službe; d) osebe, ki so že od sodišč pogojno obsojene.
Določbe 3. in 4. tega ukaza veljajo samo za osebe, ki so zagrešile kaznivo dejanje do 1. januarja 1935.
Pri amnestiji pod 1. in 2. in pomilostitvi pod 3. in 4. ostanejo v vsakem primera nedotaknjene pravice države in zasebnikov glede povračila škode.«
Nekaj za gospodinje
Slanik je tudi v naših krajih dobro znana riba, čeprav ne živi v naših vodah. Slanika uvažajo v naše kraje iz severnih dežel, navadno osoljene, pa tudi prekajene. Zaradi svoje nizko cene je slanik v severnih krajih, zlasti v severni Nemčiji prava ljudska hrana, pri nas ga pa radi uživajo ljudje, da si z njim delajo žejo, ali pa, da si z njim zdravijo znanega »mačka«.
Slanike pa lahko pripraviš tudi tako, da si z njim ne vzbujaš nobene žeje, pač pa je dobro pripravljen slanik prav okusen prigrizek, ki tudi ni predrag.
1.	Položi slanika za nekaj ur v hladno vodo, da se da koža lepo odstraniti. Nato poberi iz ribe vse meso, zlasti hrbtno, in položi čisto me-so v primerno globoko posodo (v skledo aii pa v kožico). Potem drobno nareži nekaj kislih kumaric, čebule, peteršilja, prideni nekaj zrn popra, nekaj lovorike, ne prehudega jesiha in precej olja. Vse te začimbe dobro pomešaj in polij z mešanico slanikovo meso.
2.	Več slanikov — po potrebi — pusti ležati cel dan v mešanici »pol mleka — pol vode«. Nato slanike očisti kosti, meso pa drobno sesekljaj. Sesekljano meso polij z oljem (precej!), dodeni nekaj gorčice, nekaj citronovega soka in par zrn popra. To mešanico polagaj na narezane koščke kruha na kupčke, na vsak kupček pa na-tresi nekaj trdo kuhanega in sesekljanega rumenjaka in peteršilja.
Priprosti krompirjevi cmoki. Za 4 osebe zadostuje 6 srednjedebelih krompirjev. Te skuhaj v oblicah, kuhane olupi in zmečkaj (pretlači skozi sito). Dodeni 1 jajce in toliko moke, da postane testo mehko. Testo razvaljaj za prst na debelo.
Istočasno zarumčni nekaj čebule in drobtinic na masti, uamaži testo in ga zvij kakor potico. Potem reži od zvitega testa primerne koščke, jih otisni ob straneh in jih skuhaj. Kuhane cmoke dobro zabeli.
Kmetijski filmi v hvanjslkem spczm
V teku meseca januarja in februarja se bo predaval v kranjskem srezu na več krajih zanimiv in poučen kmetijski film, in sicer dne 12. januarja ob 6. uri zvečer v gasilnem domu v Zabnici, dne 13. januarja ob 7. uri zjutraj v Krekovem domu v Selcih nad Skofjo Loko. isti dan 13. januarja ob 3. uri pop. v Sokolskem domu v Gorenji vasi nad Škofjo Loko. Nadalje 19. januarja ob 6. uri zvečer v narodni šoli v Olševku, 20. januarja ob 7. uri zjutraj v prosvetnem domu v Šenčurju, isti dan 20. januarja ob 3. uri pop. v ljudskem domu v Cerkljah in 18. februarja ob 10.30 dop. v Kranju v kinu Talija'.
Kmetijski film bo izredno poučen, zato se vabijo merodajni činitelji prizadetih okolišev, da pridejo z odraslo šolsko mladino pod nadzorstvom.
Katera je prava ?
Kdor se oženi iz ljubezni, vzame ženo, kdor stori to zaradi denarja, gospodarico, in kdor zaradi družabnega položaja, damo.
Žena te ljubi, gcspodarica spoštuje, dama trpi.
Zeno imaš zase, gospodarico za svojo hišo, damo za družbo in svet
Zena bo s teboj soglašala, gospodarica te bo vladala, dama te bo nadzorovala.
Tvoja žena bo skrbela za tvoje gospodinjstvo, gospodarica za tvojo hišo, dama za tvojo zunanjost
Ce si bolan, ti bo tvoja žena stregla, tvoja gospodarica te bo obiskala in tvoja dama se bo izvestila o tvojem zdravju.
Tvoja žena bo s teboj delila tvojo žaloet, gospodarica tvoj denar2 dama tvoje dolgove.
Skvh z>ol dobre seme
V s lislu pravilnika za uporabo denarnih sredstev banovinskega semenskega fonda je kraljevska banska uprava na osnovi § 27. zakona o banski upravi izdala pravilnik o priznavanju posevkov v Dravski banovini, ki je objavljen v »Službenem listu« od 5. januarja t. 1.
Namen tega pravilnika je, ugotoviti semensko vrednost kmetijskih rastlin zaradi pridobivanja in razpečavanja izboljšanega semena. Priznavanje posevkov se nanaša na vse njivske kulture kmetijskih rastlin in na zelenjadne rastline, ki se vzgajajo v njivski kulturi, z izključitvijo mešanic raznih zvrsti ali vrst, ki jih ni D ogoče sortirati z navadnim i lilnim ft*-"'~ i, al5 pri katerih je nevarnost tuje oplodbe.
Za priznanje pridejo v poštev naslednje štiri skupine: 1. izvirne sorte, ki so proizvod smo-trenega in sistematičnega oplemenjevanja in so bile vzgojene po preizkušenih semenogojskih imetodah, 2. prva razmnožitev priznanih izvirnih sort, za katere se da pismeno dokazati pokole-nje, in ki so rasle v talcih okoliščinah, da je izključeno pomešanje ali križanje z dragimi sortami, 3. druga taka razmnožitev, 4. domače (krajevne) 6orte, ki se že od nekdaj kultivirajo v stalnih okoliših in se odlikujejo po izrazitih gospodarskih lastnostih ter so zaradi tega med do-tičnim prebivalstvom zelo priljubljene in iskane.
Semenski posevki se priznavajo na osnovi ogleda na mestu samem in pregleda semena v laboratoriju. Kmetovalci, kmetijska podjetja in banovinski kmetijski zavodi, pri katerih se je eno in isto seme več let dobro obneslo, odnosno so posejali prvo in drugo razmnožitev izvirnega semena ter želijo prodajati pridelano seme kot izboljšano, morajo predlagati osrednji komisiji za semenogojstvo, da se jim seme prizna. V ta namen se morajo do 1. junija prijaviti pristojnemu sreskemu načelstvu s posebno prijavnico. Za priznanje izvirnosti (originalnosti) sorte je na temelju rodovniških podatkov in drugih dokazil podati točen opis s^rte, vseh lastnosti in znakov ter dokazati značilne odlične lastnosti prijavljene sorte, ki so zabeležene na podlagi večletnih eksaktnih poizkusov. Za priznanje prv* in druge mmnpiitve izvirnih sort mora prijav-
ljenec pismeno dokazati, da je prijavljeni posevek v resnici potomstvo priznane izvirne sorte. Za priznanje domačih sort se upoštevajo le morfološko čiste lokalne sorte, za katere more pri-javljenec dokazati na podlagi večletnih primerjalnih sortnih poskusov, da je prijavljena sorta z gospodarskega stališča boljša od drugih soit, ki se pridelujejo v tem kraju.
Pravilnik vsebuje nadalje določbe glede krajevnega ogleda posevka od krajevnih prizna-valnih komisij, glede pregleda semena od strani državne kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani, in določbe glede potrdila o priznanju, ki ga izda osrednja komisija za semenogojstvo in velja pri izvirnih sortah tri leta, pri prvi in drugi razmnožitvi in pri domačih sortah pa le eno leto. Cene, ki jih bo plačevala kraljevska banska uprava za priznano domače seme, se določijo 10% višje, nego velja najvišja za dotično vrsto pridelka na ljubljanski efektni borzi; cena priznanemu semenu druge razmnožitve je 10% večja nego cena priznanemu domačemu semenu, priznano seme prve razmnožitve za 15%, izvirno seme pa za 25% višje.
Komisija za priznavanje izvirnih sort je sestavljena od dveh odposlancev osrednje komisije za semenogojstvo, od katerih mora-biti vsaj eden nezainteresiran strokovnjak specialist v semenogojstvu. Priznanje prve in druge razmnožitve izvede krajevna priznavalna komisija, ki jo tvorijo odposlanec osrednje komisije, pristojni sreski kmetijski referent in predsednik občine ali njegov zastopnik, ki pa mora biti član občinskega kmetijskega odbora.
Ta pravilnik sta odobrila notranji in kmetijski minister. Kraljevska banska uprava je že imenovala člane osrednje komisije za semenogojstvo, ki jo tvorijo gg. inž. Josip Zidanšek, na-čeinik kmetijskega odseka kraljevske banske uprave; Fran Trampuž, še! kmetijskega odseka; inž. Vinko Sadar, kmetijski svetnik; inž. Ivan Zaplotnik, višji kmetijski pristav pri kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Ljubljani; inž. Fran Mikuž, upravnik banovinske kmetijske šole Rakičan; in inž. Bogdan Ferlinc, ravnat jI j Kmetijske družbe.
Ce umrješ, bo tvoja žena jokala, tvoja gospodarica te obžalovala, tvoj% dama oblekla žalno obleko.
Katero si itbereš?
JPo svetu
Najvišje plače v Franciji imajo po podatkih francoskega finančnega ministra sledeči gospodje: predsednik republike ima 1 milijon in 600 tisoč frankov letno, predsednik vlade in drugi ministri imajo po 180.000 frankov, državni podtajniki imajo po 75.000 frankov, aktivni generali pa 70—80 tisoč, najvišji državni tožilec pa ima 120.000 frankov.. Tajni fondi pa, s katerimi razpolaga vlada, znašajo na leto 65 milijonov frankov.
Cena kruha t Franciji že 135 let ni bila tako nizka kakor je sedaj.
MussolimijeT sin si je te dni pri neki smučarski prireditvi zlomil nogo.
Velika železniška nesreča t Rusiji se je dogodila v ponedeljek 200 kilometrov daleč od Leningrada na progi Leningrad—Moskva. Trčila sta dva brzovlaka, ki sta popolnoma razdejana. Veliko število potnikov je mrtvih.	- .
Letalo za navpični polet izdeluje sedaj neka velika angleška tvornica. Novo letalo se bo 'ilahko dvigalo na vsakem mestu brez zaleta po ravnini v zrak.
Hud potres so čutili te dni v Bolgariji. Potresni sunki so se večkrat ponavljali, vendar pa škode ni napravilo nikjer.
Veliko pomilostitev pripravljajo v Bolgariji za pravoslavni božič.
8 kilograme težko kepo zlata so našli v Al-hovu v Rusiji. Dragoceno kepo bodo izročili muzeju.	*
Velik parnik so je potopil v pristanišču v Newyorku. V ponesrečeni parnik je trčila druga ladja s tako silo, da se je parnik pogreznil v 10 minutah. Utonilo pa je le 5 potnikov.
Za družine z več otroci bo zgradila mestna občina Lipsko v Nemčiji 1000 novih stanovanj, ki jih bo oddajala po nizki ceni 40 mark mesečno v najem.
Se/mz
14.	jdfciuarja: v Sv. Filipu pri Veračah.
15.	januarja: v Ptuju, Dol. Lendavi.
17. januarja: v Kandiji, Kostanjevici, Kotredežu, Železnikih, na Uncu, Brezovici, v Cerkljah, Dobrepolju, Petrovčah, Slov. Bistrici, Kapeli pri Brežicah, Turnišču.
'Radio
od 18. do 20. januarja 1935.
Nedelja, dne 13. januarja: 7.30: Pomen in potreba kmet. knjigovodstva (Jamnik Alojz) — 9.00: Versko predavanje (p. dr. Guido Rant) —
10.00: Javna higiena (Zajc-Boškovičeva) — 10.20: Zunanji politični pregled (dr. Jug) — 21.50; Sramel kvartet »Erika«, vmes klavirska harmonika Pešl in plošče.
Ponedeljek, dne 14. januarja: 18.00: Sporni-ni s poti (Maša Slavčeva).
Torek, dne 15. januarja: 11.00: Šolska ura: Na meji večnega ledu (dr. O. Reya) — 18.20: Nevesta-bodoča gospodinja (ga. Vika Kraigherjeva) — 21-50: Citre solo, g. Mozgolits.
Sreda, dne 16. januarja: 21.30: Fantje na
vasi.
Petek, dne 18. januarja: 18.00: O verstvih (Franc Terseglav) — 20.45: Slovenske narodne z orkestrom, pojo: gdč. Zupanova in gg. Bano-vec in Jug.
Sobota, dne 19. januarja: 20.00: Zunanji politični pregled (dr. Jug).
Valufe
1 ameriški dolar 1 nemška marka 1 švicarski frank 1 angleški funt 1 francoski frank 1 češkoslovaška krona 1 italijanska lira
Din	33'90
Din	1370
Din	1110
Din	167 —
Din	2-25
Din	142
Din	2-92
Tem kurzom, ki veljajo za čas od 15. maja 1934, se mora do nadaljnje odredbe dodati še 28%% na Ime »primat.
Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8'20 dinarjev.
KMETJE!
Ako imate kaj naprodaj, ako hočete kaj kupiti, ali česa iščete, inserirajte to najprej v svojem „Kinetskem lista"! -Cena malim oglasom je samo 1 dinar za besedo.
ZH vseh vrst, za zidavo hiS> iz znanih kar"
1&&MMM.M.lovskih opekarn
ILOVAC
dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah samo
Generalno zastopstvo za Dravsko banovino

EKONOM" LJUBLJANA, KOLODVORSKA 7
L1U B L7ANA ,G R E GORČIČE VA $123
VZt-25-52J^qmm:7rikarncillkrkur.
Denar
naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
Kmetski hranilni
in posojilni don
reg. zadr. z neomejeno zavezo
V LJUBLJANI
Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1
Telefon št. 28-47 // Rac. pošf. hran. št. 14.257 Brzojavi: »Kmetski dom" Žiro račun: Narodna banka
VLOGE na knjižice in tekoči račun sprejema proti najugodnejšemu obrestovaniu — večje stalne vloge po dogovoru. // JAMSTVO ZA VSE VLOGE presega večkratno vrednost vlog. // Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. // Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso brez pre-kinjenja obresfovanja. // POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi vrednostnih papirjev ter kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. // OSKRBUJE: Kavcije, inkase, srečke in vrednostne papirje. PRESKRBUJE: Čeke in nakaznice (nakazila) na druga mesta. // BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—1272 in od 3—472, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12'/» ure.
Podružnici: KAMNIK - MARIBOR
Stanje vlog: Din 35,000.000"-Rezerve: Din 1,300.000"-
Urednik: Janko Vifiič. — Izdaja za konzorcij Ivan Pipan. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik tiskarne: O. Mihalek), Ljubljana.