sa Velja po pošti: a?
Sa oelo leto naprej .	K 26-—
za pol leta » .	> 13'—
za četrt » » .	» 6-50
sa en meaeo > .	» 2-20
n Nemčijo oeloletno	» 29'—
ca ostalo inozemstvo	» 35'—
as V upravništvu: hs
Za oelo leto upre] . K 22*40 H pol leta » . » 11-20 M četrt > » . » 5-60 sa en meseo » . » 1-90 Za pollljtaje na dom 20 v, na mesec. - Posamezne Stev. 10 t.
i Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm):
■a enkrat......po 15 *
sa dvakrat.....» 13 »
ia trikrat.....» 10 •
■a Teč ko trikrat . . » 9 »
T reklamnih notloah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratneu objavljenja primeren popisi.
Izhaja:
vsak daa, IzvzemSI nedelje la praznike, ob 5. url popoldne.
mm- Urednifitvo Je t Kopitarjevih nlioah itev. 6/IU. Rokopisi se ao vračajo; nefrankirana pisma M a« sb> sprejemajo. — Uredniškega telefona stav. 74. asa		Političen list za slovenski naro	d	■	Upravništvo Je v Kopitarjih nlioah štev. 6. -m = sprejema naročnino, inserate ln reklamacije, «■ ........ Upravniškega teleiona štev. 188. , i
Današnja številka obsega 6 strani.
Memento za krščanske stranke!
22. septembra -1909.
Nemška krščansko-socialna stranka je že na tisti poševni ploščadi, odkoder ni več poti nazaj, ampak le navzdol, daleč stran od tistih vzvišenih idealov, ki so tej stranki v primeroma tako hitrem času zagotovili vodivno mesto v Avstriji.
Lex Axmann bodo nemški krščanski socialci dobro pomnili. Lex Avtnann ne pomeni nič menj kakor izdajstvo krščan-sko-socialnega versko-kulturnega in političnega programa. Z lex Axmann so nemški krščanski socialci javno in radikalno svoja načela zatajili in kar je najbolj usodno, zatajili so z njo vrhovno načelo, v katerem, s katerim in po katerem žive krščanske .stranke — krščanstvo samo. Zivl-jenje svojega življenja so s tem umorili v sebi in to se ne da več popraviti.
Zakaj je tako prišlo? Prvi, .najbolj očividni vzrok je ta, da hočejo krščanski socialci z nemškimi nacionalci 'konkurirati. Zdaj, ko so si osvojili obdonavske alpske dežele, bi radi prišli v Sudete. Tam pa je vstop mogoč le z najhujšim narodnim radikalizmoin. Zato so krščanski socialci krščanski program narodne pravičnosti in sprave zamenjali za pogansko načelo nadmoči nemške rase. Srednjeveški vitezi svetega Orala so postali divji starogermanski Nibelungi.
Oa pa se je ta radikalni preobrat mogel tako hitro izvršiti, za to je pa globok vzrok, ki je tudi za vse krščanske stranke poučen. Veliko krščansko-socialnih volivcev, zlasti iz Dunaja, spada med tako-zvane politične klerikalce, ki niso vzgojeni v duhu načel, katera so svojčas tako vneto propagirali prvoboritelji. Velik del narašča;a ne pozna več zgodovine razvoja krščansko-socialnega političnega življenja. verski temelj je marsikomu ie površno v srce vkopan. Kričati, frazanti in upiti proti Judom, liberalcem, Mažarom, socialnim demokratom; mahati okoli sebe z goljufi, sleparji itd., itd., to zna vsak hitro — ampak poglabljati se v vprašanja modernega življenja, vzgajati se v socialnem duhu, predvsem pa poglabljati svoje versko življenje, to je marsikdo zamudil. To je za vse jasen in glasen memento!
Krščanske stranke, če lročete napredovati, nikoli ne pozabite fundamcnta, na katerega ste postavljene in ta fundament ni nihče drugi nego Jezus Kristus! Zgled
najmočnejše avstrijske strauke, v katero so svojčas kakor v rešiteljico bile obrnjene vse oči Avstrije, ki je pa danes padla na nivo svobodomiselnih nemških šovinističnih strank, je glasno svarilo!
»Vaterland« poživlja v uvodnem čianku 21. septembra krščanske socialce, naj se vrnejo iz svoje poti v pogubo. »Vaterland« se pri tem poslužuje »Slovenče-vega« argumenta: Krščanski socialci! Ali ni žalostno, da vas je mora! socialni demokrat Seitz opominjati, da ste katoličani in da kot katoličani nc morete lex Axmann predlagati in zagovarjati! »Vaterland« opominja krščanske socialce na nemški centrum in kardinala Koppa, ki se e nedavno na vratislavskem katoliškem shodu proti vladi zavzel za pravice poljskega jezika.
Mi od svoje strani iskreno želimo, da se nemška krščansko-socialna stranka v zadnjem hipu premisli. Toda kot trezni opazovalci razmer moramo reči, da je že predaleč 'zašla. Ce noče izgubiti svoje pozicije, bo morala še precej časa rjuti dalje z nemško-nacionalnimi volkovi. Medtem pa je razdor v lastn h vrstah neizogiben. V krščansko-socialnem taboru je še veliko idealnih in pravičnih mož, ki ne bodo šli s stranko skupaj pot v Oehenno. Že danes je razdor, seveda še prikrit. Ce se krščansko-socialna stranka vrne iz radikalnega tabora nazaj v Očetovo hišo, bo oslabljena.
'Slovanski katoličani stojimo pred velikimi nalogami. Krmilo katoliške stvari je že danes v naših rokah!
liberalna agitacija deželi.
Liberalci razširjajo to-le: Zaupno!	Strogo tajno!
Velecenjeni gospod zaupnik!
Bržkone že v kratkem času se bode vršil občni zbor --Kmetijske družbe«. Da nas ne bodo našli nasprotniki nepripravljenih, sklicali smo za dan 22. avgusta zaupni shod, na katerem se jc med drugim sklepalo o pripravah za ta občni zbor. Določili so se po posameznih podružnicah ] možje, do katerih se bodemo pismeno ; obračali. Navzoči kmetski zaupniki dolo-! čili so tudi Vas za zaupnega moža, kate-| remu bodemo dopisovali in dajali navo-! dila.
Prilagamo Vam imenik članov Vaše podružnice »Kmetijske družbe«. Blagovolite:
1.	Naše zanesljive pristaše podčrtati, nasprotnike prečrtati in omahljivce pustiti neizpremenjene.
2.	Naznaniti nam število onih naših somišljenikov, katere bodete mogoče še
. lahko pridobili, da nemudoma vstopijo v i »Kmetijsko družbo«.
•3. Naznaniti število nasprotnikov, ki se bodo šele vpisali.
4.	Koliko naših somišljenikov se bode zanesljivo udeležilo prihodnjega občnega zbora iz Vaše podružnice.
5.	Kolika bo udeležba nasprotnikov iz Vaše podružnice.
6.	Na kak način bi se dalo kolikor mogoče vehko naprednih članov Vaše podružnice pripeljati na občni zbor v Ljubljano.
Na vseh teh 6 vprašanj blagovolite odgovoriti zanesljivo v štirih dneh, da bomo imeli natančen pregled.
V	slučaju, da članov Vaše podružnice glede mišljenja dobro ne poznate, obrnite se na načelnika, če je napreden, oziroma na kakega drugega zanesljivega človeka, ki Vam da lahko v tem oziru potrebna pojasnila.
Predvsem pa Vas prosimo, da agiti-rate pri naših somišljenikih, da se vsi do zadnjega vpišejo v »Kmetijsko družbo« in udeležijo tudi prihodnjega občnega zbora. Nasprotniki bodo namreč napeli vse sile, da spravijo svojega zadnjega pristaša na občni zbor in zadajo s tem »Kmetijski družbi« smrten udarec.
Z odličnim spoštovanjem Izvrševalni odbor narodno - napredne stranke.
V	Ljubljani, dne 3. septembra 1909.
Torej protikmečka politična stranka hoče kmetom iztrgati njihovo stanovsko zastopstvo! To je škandal! Zdaj liberalci vse postopače in škrice vpisujejo v »Kme-tijsko družbo«, samo da bi dobili večino nad kmeti. Temu mora biti konec!
Dolžnost odbora kmetijske družbe je, da natančno presodi vsak priglas in odreče pristop liberalnim postopačem. Kmetje pa naj trumoma pristopajo k »Kmetijski družbi«, da jo iztrgajo liberalcem. Liberalci hočejo, da se udarimo. Dobro, pa udarimo, a udarili bomo krepko!
Mala mladina na straži.
Veliki m adeniški tečaj,
ki ga po zgledu lanskega priredi Zveza 1 Orlov tudi letos, se bo vršil novembra meseca in bo traial dva tedna. Urejen bo 4 tako, da bo prvi teden namenjen novhi-
LISTEK.
Paul Bourget. — A. Kalan.
I.
(Dalje.)
»Vse v redu.« odgovori in s tresočim glasom dostavi: »Obljubi mi, ... čc koga srečaš, na priliko eno izmed deklet v hotelu ... Tedaj se ti odstraniš... Ti bom že pojasnila ... I3og ne daj, da bi...« In tiho dodene: »Tega bi ne prenesla, da bi bila sodeležna pri kakem umoru ... Vsaj je že to tako grozno...«
»Bodi popolnoma mirna,« odgovori lopov z zlovoljnim nasmehom. »Nič se ne boj, da boš kaj prikrajšana pri tej stvari. Vse se bo mirno izvršilo. To mi znamo... Sploh pa če bi morala moj varuh ali jaz kaj sile delati, bi to storila Ie, da se braniva, in rajši si dava odrezati glavo, kakor da bi tebe izdala, kakor tudi ti nas ne izdaš, ako tc primejo. Ti me ne izdaš, kaj nc da ne?«
»Nikdar ne,« reče ona in pogleda ga in v tem pogledu se zrcali ona zvestoba v nevarnosti, ki je edina zadnja častna poteza pri dogovorjenih hudodelcih. Be- , liere se je zdel potolažen, ko je čul to za- > trdilo. Sedaj pa jc mislil, da bi nadaljni |
razgovor vzbudil samo nove in nepotreb- 1 ne pomisleke pri ženski, ki je že sedaj naveličana tega suženjstva, zato se je hipoma poslovil, rekoč:
»Tam na oglu vidim dva sumljiva človeka.. . Kadar pa bo panj ogreben, takrat boš videla... Pa saj si bova pisala in sc razumela ... Sploh pa je to zadnja po-skušnja ... Zdrava, Adela, pogum, srček moj...«
Sel je z njo za cerkev sv. Roka ter jo objel. Ta trenotna ljubeznjivost jc bila mladi ženi zadosti, da je na potu nazaj v ulico Saint Honorč, začutila v svojih žilah strup strasti, ki jo je dve, zanjo smrtonosni leti omamljal kot žrtvo tega elegantnega lopova, ki je nespravljiv, nizkoten, skrivajši sc v opremi poštenjaka, kakor so lopovi iz predmestja s svojimi visokimi kapami, s svojim kratkim telovnikom in svojimi širokimi hlačami.
II.
Adela je komaj vstopila v hotel Beau-site in skoro že ni imela časa odložiti klobuk, ko jc čula zvoniti hišni telegraf, ki jc vezal njeno sobo z gospejnimi sobami.
»Vsaj je šele tričetrt na šest,« si je rekla, hiteč. Saj bi se gospa imela napraviti šele ob pol sedmih. Pa vendar ni spremenila svoje nvsli... Moj Bog!...«
Vsled tega strahu se je z vznemirje- i * nim srcem podala laži-hišina v mali salon, j I kjer jo je čakala gospa, pri kateri jc vsto- I
1 pila v službo samo zato, da jo oropa. In sedaj!... Mrs. Edita Risley je slonela na zofi v tej navadni sobi hotela, ki jo je ona v eni zimi svojega bivanja spremenila v prijazen dom. Vse okrog nje je nosilo znak njene ljubeznive osebnosti; in uprav ta ljubeznivost je bila vzrok, da je sovdelež-nica Belierova toliko časa čakala. Edita je bila izmed onih, ki se je zdelo, da je pridružila svoji finosti ono odločno voljo, katero ohranijo njeni rojaki pri pridobivanju svojega imetja. Njene sobe so bile opremljene s krasnimi preprogami, po mizicah so bile razpostavljene drobne dragocenosti. Dve krasni sliki, ena Maes-ova, ki predstavlja deklico, katera ima mačko poleg sebe in medeni kolač, druga velika Bronzinova; obe sta bili lično postavljeni na dve stojali. Nedavno ju je ta dama kupila na dražbi za drag denar. Knjige angleške, nemške, italijanske in francoske so bile vsevprek razložene v njeni knjižnici, znamenje, kako splošno je bila izobražena ta izredna prikazen, kateri je rahla lepota nekako kopnela ob bujni čustvenosti in inteligenci. Bila jc blondina. svetlo-sivili oči in bledo belega obraza. V onem tre-notku, ko je hišina vstopila, zdela se je gospa v svoji svilnati, s čipkami obrobljeni obleki kakor kaka deklica iz muzeja du Prado. Dasi se jc opravičeno zbilo mnogo i Šal glede vprašanja, kake pradede imajo j Amenkanci, je vendar tudi res, da nc iz- . I virajo od samih demokratov. Edita je bila I
ceni, drugi pa izurjenejšim. Poleg telovadbe, ki se bo temeljito poučevala, so zopet na vrsti predavanja. Poleg temeljev občinske politike in uprave ter fundamen-talnih načel socializma, nadalje socialnega zdravstva in verskonravne vzgoje pridejo na letošnjem kurzu za mladeniče na vrsto prevažna predavanja o zgodovini razvoja katoliškega gibanja med Slovenci in temeljnih idejah krščanske in d e m o k r a t i š k e s t r u j e.
Ta predavanja imajo namen naš naraščaj seznaniti z onimi velikimi načeli, ki so vžgala v Slovencih plamen navdušenja za versko in socialno povzdigo ljudstva. Tako hočemo ohraniti v naši mladini, ki te zgodovine ni sama preživela, živ ogenj in neugasljivo navdušenost za ideale ka-toličanstva in za neizprosno odločnost v boju zoper sovražnike Kristusovega imena, naj so odkriti ali pa prikriti, kakor razni pisatelji v »Naših Zapiskih«, »Omla-dini« in drugod, kjer nekateri z nekim nadstrankarstvom in »objektivnostjo« skušajo ustvariti med mladino razpoloženje za krščanstvu nasprotne ideje. Naša mladina bo tudi nasproti takim ljudem stala na straži!
negotovost.
Nemška nestrpnost.
22. t. m. se -je zbral češki deželni odbor. Češki deželni odborniki so protestirali proti temu, da je vlada češkemu deželnemu zboru predložila postavo o kraj-nih načelstvih, ne da bi preje stopila glede tega v dotiko z deželnim odborom; Nova vladna predloga je dalekosežnega pomična, ker ustvarja nove c. kr. urade z veliko avtonomijo; zato 'bi bilo nujno potrebno, da bi se bila vlada preje z deželnim odborom posvetovala. Naposled se ie sprejel predlog, da mora vlada deželnemu odboru predložiti ves material, na podlagi katerega se je zakon o krajnih načelstvih izdelal. Cehi torej niso z vladnimi načrti zadovoljni, zadovoljni pa seveda tudi niso Nemci. Nemci so zlasti zoper to, da hoče vlada najprej volivno reformo in šele potem deželni red in pre-ustrojbo deželnega odbora ter deželnih agehd. Nemci so pač skrajno nestrpen in aroganten element. Radi bi dosegli nacionalno avtonomijo in dalekosežne pravice, še preden se volivna reforma izvede, to pa zato, ker vedo. da bi spričo novega volivnega reda izgubili svoje dosedanje pozicije. Pametni Nemci!
po svoji rodbini rojena van Alotym. Bila je potomka izseljenca, ki se jc ondi iz Nizozemskega naselil v sedemnajstem veku in je bil nezakonski potomec enega izmed zadnjih španskih guvernerjev. Prijatelji Edite, ki so tudi vsi, kakor je to že v navadi pri amerikanskih milijonarjih, imeli cele galerije bolj ali manj pristnih najbolj slovečih del, so jo imenovali Vclasquez. Bila je vkljub bogastvu ali pa radi bogastva ena izmed onih žensk, ki se jih veliko dobi onkraj morja, ki imajo rade. da so tudi vsi drugi ž njimi veseli in zadovoljni; ker imajo zanje toliko resničnega, iskrenega sočutja, ki niti ojstro ne spregovore niti srpo nc zamahnejo, da bi ne motili ljubeznivega ozračja. Ta iskrena ljubeznivost — kaka ironija! — je bila vzrok, da jc Mrs. Risley k sebi vzela ljubimko lopova s ceste. Njena prava hišina, neka Nemka. ki je bila pri njej v službi že deset let, je bila klicana brzojavno k oboleli materi. Mrs. Risley je v naglici začasno dobila drugo, da tem ložje dovoli daljši dopust svoji zvesti strcžnici. Adela se ji je predstavila pod imenom Avrelija Brissand z ukradenimi spričevali. Amerikatika jo jc vsprejela na prvi pogled.
»Pri meni odločuje simpatija ali antipatija. Po tem se jaz'slepo ravnam.«
Dobre tri mesece je bila nova hišina v službi in sc jc zelo prikupila gospej, tako ■ da je sklenila vzeti jo seboj v Ameriko ob I enem z ono, ki jc zdaj pri materi. Neka
Vptel strah.
Prorokovati nočemo: vendar pa nc upamo, da hi šlo delo v češkem deželnem /boru giadko naprej; prejalislej bo počilo. Zato so krščanski socialci zelo v skrbeli in zopet razglašajo po različn.h listih, da bo baron Bienerth ne glede na usodo češkega deželnega zbora sklical državni zbor in če potem »Slovanske Unijo« nc bo mogel poraziti, bo s § 14. vladal.
§ 14 pa ic čisto navadno vladno strašilo. Vse stranke, ki se novih volitev boje, strašijo s § 14. § 14 je otrok domišljije tistih, ki jih ie strah in groza stopiti zopet pred volivce in jih prositi za zaupanje in glasove za novo zbornico.
Krščanski socialci v — prepad!
Več dunajskih krščansko - soc ainili •okrajnih zastopov -jc 22. t. m. sklenilo, da se ne sme nobenemu Čehu na Dunaju več podeliti meščanstva, da se nobenega Čeha ne sme več nastaviti niti Čehom izročiti mestnih del! To so duhovi, ki jih jc poklicala krščansko-socialna stranka sama. Krščansko-socialna stranka je razvnela v svojih pristaših nacionalni furor, ki prehaja, kakor omenjeni sklepi kažejo, v pravo blaznost. Tj elementi bodo krščansko-socialno stranko ugonobili — to ie danes kot bel dan jasno! Krščanski socialci se bodo naših besed še spomnili.
Ogrska kriza.
Notranji položaj poostruje zdaj tudi ogrska kriza. Ogri so srečno izbrali trenotek, ko rabi skupna vlada denar za bosansko aneksijo in za nove dreadnoughtke. Zato hočejo položaj do skrajnosti izrabiti ter zahtevajo samostojno banko, ogrsko armado itd., itd. Ker pa krona ne odjenja, je sedanja ogrska vlada 22. t. m. bila prir rnorana skleniti, da poda demisijo. Cesar bo imenoval novo vlado. Kaj se potem zgodi — kdo vč? Ogri grozijo z obstrukcijo v parlamentu in očitnim bojem zoper krono. Bienerth bo čisto osivel . . .
Naj bi vsak dan bil tako bogat darov 1 za trpeče slovenske brate.
Vsak dan se spominjajte obmejtrh ; Slovencev, ob vsaki veselici in žalostni iirilki!
ZA NAGROBNI SPOMENIK POK. GOSPODU PRELATU J. ROZMANU.
Vč. g. kanonik itd. dr. A. Karlin -'0 K; vč. g. župnik M. Poč 20 K; Katol. društvo za delavke 100 K; bi. gospa Ivana Jeglič 20 K: 'bi. g. G. Kunčič 10 K; bi. g. ! f. Štenta 10 K; bi. g. A. Zore. trgovec, ! 20 K; neimenovani 10 K; gdč. Roz. Gre-| gorili 10 K. — Ivan Bar lc, župni upravitelj.
ZA NARODNO OBRAMBO.
Fr. Šmid, Selce, 20 K. Ivan Lubej, župnik, Jezersko. 20 K. Viktor Skalovec, Ljubljana, 20 K. J. Bulovec. Radovljica. 20 K. Hranilnica in posojilnica Naklo 20 K. .369., ,370., .371., .372., 373.. 374.. .375. Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico jc poslala: sama 160 K; dalje od:
načelnika Ivana Appeta 20' K. načelnikovega namestnika Josip Zurca. župana, 20 K, odbornika Jakob Porenta, župnika iz Stopičev. 20 K. odbornika J. Zakrajšek .župnika iz Va v te vasi, 20 K.
odbornika M. Nemaniča, župnika, Brusnice. 20 K.
odbornika Anton Šmtdovnika, župnika iz Prečne. 20 K, odbornika J. Zmavca, posestnika v Šmibelu. 20 K.
Fra.njo Mervarja, posojilničnega tajnika, 20 K, in
Gašper Porenta. akademičnega sli* karia v Pragi, 20 K.
•Dalje so darovali: Katol. slov. izobraževalno društvo Vič 5 K; Fr. Homan, Radovljica, 2 K; Valentin Rotar, Grablje, 1 K; Ant. Jemec. župnik v St. Jakobu ob Savi, 5 K; Rudolf Raktel-j, župnik, Bizelj-sko, 2 K: zbirka na ženitovanju bratov Kompare v Mengšu, 12 K.
363.
364.
365.
366.
367. 368.,
376.
377.
378.
379.
380.
381.
382.
383. .384.
Nemški listi poročajo: Bivši nadpo-ročnik Pavel Bartmami, ki jc bil žc večkrat v preiskavi zaradi vohunstva, ter je bil dvakrat obsojen na pet let in tri .in pol leta v težko ječo, je sedaj v Ljubljani v zaporu. Njegova sedanja aretacija je tudi v zvezi z vohunstvom, in se je izvršila vsled naročila nekega višjega častnika, ki je opazoval na Bledu, kako je pustil Bart-mann v nekem fotografskem ateljeju razvijati fotografske plošče od nekih utrdb. Bartmami izjavlja, da je nedolžen in zagotavlja, da je fotografiral utrdbe, ker rabi fotografije za neko delo, ki ga bo izdal po naročilu amerikanske vlade. Pri grajenju panamskega prekopa se bodo namreč zidale velikanske utrdbe in zato proučuje moderne trdnjavske stavbe. Če jc ta izpoved resnična, se preiskuje. Vendar se misli, da se je celo vohunstvo vršilo zopet po naročilu kake tuje države. — Bart-manna, ki jc bil dosedaj zaprt pri tukajšnjem deželnem sodišču, so včeraj prepeljali na Dunaj v spremstvu orožnikov, kjer so ga izročili ondotnemu deželnemu sodišču.
Štajgrske novice.
š Na m adeniški shod v Brežice1 dne
26. septembra! Še enkrat opozarjamo na ta, za celo Posavje tako velevažni shod. Ker se je moralo ozirati na dohod in odhod z vlakom, je spored ta-le: Ob pol 12. bo pri sv. Roku v Brežicah tiha sv. maša in pridiga za mladeniče, tako da lahko vsi, domači in zunanji udeleženci, izpolnijo tukaj svojo nedeljsko dolžnost. Kmalu nato se začne v »Narodnem doimi« tia vrtu (ali ob dežju v dvorani) zborovanje, kjer govore razni naši voditelji in narodni delavci, med njimi g. poslanec dr. Benkovič, jur. Vcble, govorniki izmed mladenlčev samih ter drugi. Sklep shoda bo pa za vse tiste, ki jim ne bo treba hiteti na vlak,-pri skupnih večernicah v mestni župnijski; cerkvi. — Udeleženci, ki bodo potrebovali v Brežicah obeda ali okrepčila, naj bodo opozorjeni, da so narodne gostilne: na kolodvoru Zorko in Volčanšek, pred mestom Krnic, v mestu Kiaužar, »Narodni dom« in Grobušek. — Navdušujte povsod mladeniče, naj se udeleže shoda v velikem številu! Zlasti v brežiški in sosednjih župnijah vsi na noge! Agitirajte od hiše do hiše, da bo shod zares veličasten ter bo vnel tem večji pogum za delo, ki čaka mladeniče v naših in prihodnjih časih!
š Ptuj. — Esperantska slavnost. Nekaj; novega nas je poklicalo v Ptuj: veselica esperantistov, in rečemo, da smo se dobro zabavali, vkljub temu, da so gotovi ljudje napravili velikansko protiagitacijo. Storili so ptujski liberalci menda to z ozirom na dejstvo, da so v Ljubljani po pisavi »Sk>-
misel pa je begala zadnjih štirinajst dni j gospo prav hudo vselej, kadar je videla prčd seboj Avrelijo. Kako naj jo namreč vpraša., da je ne razžali. ali bi hotela biti pri njej kot druga hišina, dasi je že več časa poslovala tako dobro kot prva. Nemka ji je naznanila, da se kmalu vrne, in zato Mrs. Risley ni mogla več odlagati tega razgovora z namestnico, ki ji jc tako vdana. Popolno se v tem tudi ni motila. Zlosrečni Julij Beliere je opazoval nekaj tednov, da se jc njegova prijateljica zelo spremenila, in to so je res zgodilo, ker se ni mogla ubraniti veliki hvaležnosti ;do gospe. Adela si je že več tednov izmišljevala razne nove vzroke, da se odloži dogovorjeni rop, in sicer zato, ker ji je vedno bolj dobra in prijazna gospa vzbujala s svojo ljubeznivo skrbjo zanjo vedno hujše očitanje vesti, ki se jc oživljala skromni meščanki, ki je služila bandi tatov kot lovska psica. Ti očitki sicer niso bili še tako močni, da bi bili nadvladali sramotno ljubezen, ki jo jc družila z zlobnežem, ker sc je konečno vendarle odločila vse pripraviti. da se ta večer izvršj. tatvina. Storila je to v zadnjih štiriindvajsetih urah v veliki razburjenosti vsled groženj Beličro-vih. On ji je namreč dejai: »Najamem si sobo v hotelu; to bo najbolj varno.« In pri tem je bil njegov pogled bodeče-ojster. Adela se je zbala. Zato je vso stvar tako vredila, da bi bila gospa vsaj daleč od doma, ko sc tatvina izvrši. Bala sc jc nam-
reč še hujše nevarnosti za gospo. Toda zdaj, ko je. začula zvonec, ie nekako slutila, da se je morda varala pri tem svojem računu. Vsa preplašena je zato vstopila v salon, kjer jo je gospa vsprejela z besedami:
»Adela, nocoj jaz ne grem z doma. Mme. Renaud« — to ie bilo ime stare vzgojiteljice, pri kateri je bila gospa dve leti, tedaj stara štirinajst let — »Mme. Renaud mi je sporočila, da ji ni dobro, pa tudi mene nekaj glava boli. Prav na kratko bom povečerjala v salonu ...«
Za hip Adela ničesar ne odgovori. V duhu pa je videla, kako se v kratkem od-pro vrata v predsobo, kamor vstopi tat, prepričan, da ni nikogar doma. Gospa bo slišaja ropot in bo šla gledat. Iu potem? .... Potem, ako ji bo mogoče koga sklicati, je Bčličre izgubljen, če pa ne ... pa on ubije gospo... In v dveh urah se bo vse to res zgodilo. Tako silno je hišino ta misel zadela v srce, da je obledela in sc vsa tresla. Gospa, ki se jc čudila, da sc nič ne gane in nič ne odgovori, takoj opazi to spremembo na hišini.
»Kaj pa vam je, Avrelija?« jo vpraša. »Zdi se mi, da vam je slabo!...«
Vstala jc s stola in stopila k Adeli, ki pa jo ustavi in reče:
»Nič hudega, gospa; omotica me je prevzela, pa je že dobro.«
(Dalje)
venskega Naroda.; kipele k nebu prisege: vse za narodno stvar. Hoteli so na poseben način proslaviti spomin ljubljanskih žrtev in to so v polni meri storili s tem, da so sramotili in agitirali proti slovenski prireditvi. Res. prav. liberalno. Točke slavnosti so bile zelo dobro izvajane, kakor gledališke, tako pevske, a nad vse krasno tamburaške. Po končanem vzpo-redu se je razvila v spodnjih prostorih prosta zabava.
š Woschnagg vendar odloži mandat. Graški »Tagblatt« poroča iz Celja: »Več listov je te dni poročalo da je poslanec NVoschnagg umaknil izjavo, da odlaga svoj mandat. To poročilo je nastalo vsled nesporazumljenja. Poslanec \Voschnagg je v resnici odložil svoj mandat. Da bi pa pri volitvah v odseke iti odbor ne oškodoval nemško-napredne večine v deželnem zboru, ki razpolaga le z malo večino, je na nujno prošnjo svojih volivcev (?) izjavil, da stopi njegova izjava šele po konstituiranju deželnega zbora y veljavo, da bi bil v slučaju potrebe njegov glas na razpolago. Pri konstituiranju pa je bilo dovolj nemško-naprednih poslancev na razpolago in torej Woschnaggu ni bilo treba izvrševati svojega mandata, kateri je sedaj kOnečno zopet v rokah volivcev.
š Smrt v ognju. V vasi Zg. Pristava pri Ptuju sta spala v soboto ponoči dva popotna kmečka slikarja na seniku nekega kmeta, pri katerem sta delala. Nekoliko pozneje je prišel k njima Spat tudi hlapec. Pozno ponoči pa je izbruhnil na seniku požar. Hlapec se je pravočasno rešil, a slikarja, 79letni A. Plavček iz Št. Lovrenca pri Slovenski Bistrici in 591etni I. Bezjak iz Nove Štifte je dohitela smrt v plamenu. Šele ko je poslopje popolnoma pogorelo, so našli ožgani trupli.
š Samoumor mesarja. V ponedeljek popoldne se je ustrelil v Mariboru mesar in gostilničar Vincenc Zitik zaradi neozdravljive bolezni. Zapušča ženo s hčerama, v starosti 19 in 15 let.
š Poročil se jc v Šmartnem na Paki 20. t. m. gospod Anton Albert, postajni mojster c. kr. drž. žel. z gdč. Franico Stc-blovnikovo. Mlademu paru želimo veliko sreče ter iskreno čestitamo!
— V Gotovljah -je bila občinska volitev. Liberalci so hoteli dobiti vse glasove zase, da bi potem trobili v svet, glejte, v Gotovljah rastejo same liberalne korenine. Mi pa hočemo v naslednjem pokazati politično moralo teh čudnih libe-ralčkov. V III. razredu je bila v volivni imenik vpisana, in ima tudi volivno pravico, posestnica Marija Zagoričnik v Zalogu. Ker so se liberalčki bali, da bi mož Marije Zagoričnik ne volil duHovskih sovražnikov, namreč liberalcev, ji niso ue izkaznice ne volivnega listka dostavili, temveč so takole napravili; Napisali so pooblastilo na Golčer Gregorija, podpisali so na njem Marijo Zagoričnik, kakor da bi ona pooblastilo dala, %i vso to volivno ■mahinacijo sta s svojimi podpisi potrdila gostilničar Franc Malgaj in občinski sluga Gregor Vipotnik. S tem, tako goljufno skovanim pooblastilom je stopil Gregor Golčer na volišče lin volil »pristne goto-veljskc korenine«. Mož Marije Zagoričnik pa je skrajno ogorčen, da so ga spravili gotoveljski liberalci ob volivno pravico, katero izvršuje za svojo ženo postavno ie on. Da pa vso krivdo od sebe odvalijo, in •zasluženi kazni ubežijo, so dali modri naprednjaki v lastni tovarni izdelano pooblastilo od neke mladoletne šempeterske šivilje, ki se slučajno tudi Marija Zagoričnik •piše, in ima v gotoveljski občini toliko vo-•livne pravice kakor Boltatov Pepe, pod-,križati. To se je zgodilo na angelsko nedeljo, občinske volitve pa so že bile davno poprej.
Deželni zbor kranjski.
Ljubljana, 23. sept. 1909.
Ko vstopimo danes v deže.lnozborsko dvorano, opazimo, da ima zbornica lič-nc-jše lice. kakor prej, ko so motile pogled tiste žice, na katerih je viselo nekaj kresnic. Zdaj visi vojvodini Kranjski dostojen ie.steuec v zbornici, ki ga je z umetniškim zanosom izdelal pasarski mojster, zbornični svetnik Kregar. Lestenec je izdelan iz brona in ves pozlačen. Njegov rene-zančni slog popolnoma soglaša z notranjo opravo in ornamentiko zbornice. Dolg je 6 m, v preinerju meri 2-85 m. Vrh lestenca je velika rozeta, okrašena z akantusi, pred katero so razni okraski. Sledi impozantna krona, iz katere gre šest opor navzdol. Pred krono je pritrjenih šest svetilk, kar daje kroni šc veličastnejši izgled. Med oporami so razni bogati okraski. Gornje opore se strnejo s spodnjimi, ki nosijo velik dvameterski bogato okrašeni obroč, na katerem je pritrjenih 12 kandelabrov. Vsak kandelaber nosi štiri luči. Medtem ko so vse luči obrnjene navzdol, se dviga pri vsakem kandelabru proti vrhu okrogla kroglja, na kateri je na vsaki užgan kranjski grb. Pod obročom proti izhodu je velik predrti okrasek, podoben veliki košari, ki ima na vrhu priprosto, a !e krasno Va-
lerijo. Proti izhodu je zopet pritrjenih šest svetilk. Velika rozeta, s hruški podobnim delom, zaključuje izhod lestenca. Luči na lestencu je šestdeset, vsaka luč ima .38 normalnih sveč, skupaj zračunano sveti lestenec za 2280 normalnih sveč. Delo hvali mojstra. Ponosni smo na Kre-garia. ki je izdelal tako umetno delo, kar dokazuje, da nam ni iskati umetnosti zgolj v tujini, ker imamo izborne mojstre tudi v domovini.
ZAČETEK SEJE.
'Deželno vlado zastopa deželni predsednik baron Sclnvarz. Vsi poslanci so navzočni, tudi prevzv. knezoškof.
IDeželni glavar otvori sejo ter pravi: Njega veličanstvo je izvolilo sklicati deželni zbor v nadaljevanje začetega dela. Pozdravi poslance, ki so se polnoStevilno udeležili. Pozdravlja dež. predsednika barona Scinvarza. (Dr. Tavčar: Ni treba pri zborovanju dež. zbora žandarjev.) Deželni glavar izraža upanje; da bo deželni predsednik podpiral.delo dež. zbora. (Dr. Tavčar mrmra: Z žandarji.) Že pogled na današnji dnevni red, ki broji 92 točk, dokazuje, da je deželni odbor mnogo pripravil za delo. Loti se me bojazen, če bo mogoče rešiti gradivo, ki leži pred nami. V prvi vrsti opozarja na predloge glede na notranjo organizacijo. Pametno je ravnal deželni zbor, da preskrbi nov poslovnik. S pragmatiko iz leta 1863. ni bilo več mogoče izhajati. Dež. odbor »je ustvaril nekaj novega, modernega. Večina predlog ie finančnega značaja. Finance kranjske dežele so, kakor tudi drugih dežel, neugodne. Računski sklep iz leta 1908. je »ugoden, a varujte se prenagljene sodbe. Proračunjen je bil deficit, imeli nismo primanjkljaja, dosegli smo prebitek. 9343 K •čistega prebitka nami ostane. Za več kakor 300.000 kron že dovoljenih kreditov smo zapostavili. Letošnji. proračun kaže deficite. Potrebščina in deficit se še zvišata. Čakajo nas neizogibni izdatki: šolstvo, dobrodelne naprave; bolnica in blaz-nica, ki je v protislovju z načeli humani-tete. (Jarc: Tako je!) Kar se tiče cest, rabimo 6 milijonov. Tudi na lokalne in transverzalne železnice moramo misliti. •Čakajo nas velike naloge. Treba gledati •na povzdigo našega gospodarstva. Bančni štatut je izdelal deželni odbor. Dal bo nove impulze dež. gospodarstvu. 'Nadalje se mora odločiti dež. zbor, če se odpove dokladi na osebno dohodnino proti državni odškodnini. Predloga o cestnem zakonu hoče izboljšati ceste po raznih okrajih. Lovski zakon kmalu dobite. Varoval ■bo korist kmečkega stanu, zanemariti ne smemo panogo gospodarstva. Glede na šolstvo omenja realcni, ljudsko-šolski in zakon o šolskem nadzorstvu.
Predloga glede na deželno zavarovanje se predloži. Poročilo dobite tudi o projektu deželne električne centrale.
/Deželni zbor čaka mnogo dela.
Deželni glavar pozdravi nato nemško deželne poslance. (Dr. Oražen: Saj smo v slovenski deželi!)
Končno še enkrat iskreno pozdravi poslance in jih poziva na delo.
Deželni glavar preide nato na dnevni red.
Preide se na dnevni red. Zapisnikar prečita zapisnik VIII. deželnozborske seje dnč 16. januarja 1909. Ker ni ugovora, se zapisnik potrdi.
Naznanila deželnozborskega predsedstva,
Deželni glavar pl. Šuklje naznani, da je izjavilo sožalje povodom kalabrijskega potresa. Došla je topla zahvala.
Zahteva za izročitev nekaterih poslancev sodišču se je umaknila; sodišče zahteva izročitev poslanca Supančiča.
Trgovska in obrtna zbornica naznanja, da je izrekla seja trgovske in obrtne zbornice ogorčenje poslancem. (Klici: Ali sta Novak in Supančič še vedno -poslanca trgovske in obrtne zbornice? — Dr. Pegan: Ta je dobra!) Proti poročilu ni ugovora.
Obljuba dveh novoizvoljenih poslancev.
Obljubo zvestobe napravita Perhavc (Zivio!) in poslanec Višnikar.
Volitev v disciplinarni, verifikacijskf, upravni, v šobki in v odsek za deželno gospodarstvo.
Glavar prečita določita disciplinarnega reda. (Dr. Tavčar: Izjemno stanje se naznani z bobnom!) Ko čita glavar besedilo .o izključenju, pravi dr. Oražen: »Škoda, da nas ne zapirate!« Voliti se mora en član v disciplinarni odsek mesto bivšega poslanca Plantana. Ko čita glavar, da ne dobe izključeni poslanci nobenih dijet, zakliče poslanec dr. Tavčar: »Grozno!« Poberejo sc glasovnice. Skru-tinatorja sta poslanca Mandelj in grof Margheri. V disciplinarni odsek se izvoli poslanec dr. Novak, v verifikacijski poslanec dr. Triller, v upravni odsek mesto poslanca Supančiča se izvoli poslanec dr. Iv. Tavčar, v šolski odsek se izvoli mesto odstopivšega poslanca dr. Lampe ta poslanec Pcrhavcc. Liberalci so oddali
s
prazne glasovnice. V odsek za deželno gospodarstvo se izvoli mesto poslanca dr. Kreka poslanec dr. Lampe s 40 glasovi.
Poročila deželnega odbora se odstopijo odsekom.
Volivne zadeve.
Dr. Tavčar predlaga, naj veritikacij-ski odsek poroča o novih splošnih volitvah, o dopolnilnih volitvah, o volitvi deželnega poslanca za kmečko občino Vi-pava-Idrija in za dolenjska mesta v 48 urah. Predlog soglasno obvelja.
V	odsek za letno poročilo se izvolijo: Veleposestvo: Galle 9 glasov, mestna ku-rija: Višnikar 11 glasov, kmečka kurija: Perhavec 12 glasov, splošna kurija: Kobi 9 glasov, cela zbornica poslanci: Drob-nič, Mandelj, dr. Žitnik, Demšar, dr. Vilfan, Rechbach, 42 glasov.
IZPREMEMBA OPRAVILNEGA REDA DEŽELNEGA ZBORA.
Dr. Ivan Šusteršič in tovariši so nujno predlagali: Deželni zbor skleni: Opravilni red deželnega zbora se izpremeni.
O UČNEM JEZIKU.
Nujni predlog deželnega odbornika E. Harca.
Dež. odboru se naroča, da čimpreje dež. zboru predloži načrt zakona o učnem 'jeziku na javnih ljudskih in meščanskih šolah na Kranjskem.
DRŽAVNE PODPORE ZA VODOVODE.
Nujni predlog deželnega glavarja pl. Šukljeja.
Deželni zbor vojvodine Kranjske ugovarja najodločnejše interpretaciji, izraženi v dopisih c. kr. poljedelskega ministrstva iz dne 23. in 28. julija 1909, št. 17.881 in 17.963, glasom katerih se je odbila prošnja za podelitev prispevka iz državnega melijoracijskega zaklada za pospeševanje načrtov v svrho preskrbovanja vode temeljem uravnave po deželni zakonodaji, to pa zlasti z ozirom na. dosedanjo, več nego 15-letno prakso, in z ozirom na ne-dogledne, skrajno kvarne posledice take razlage. Zajedno nujno poziva visoko c. kr. vlado, da razširi državno pomožno akcijo, kakor se jo izvaja že za Dalmacijo in Primorsko, tudi na kranjske kraške pokrajine.
NAKUP VODNIH SIL.
Dr. Lampe in tovariši nujno predlagajo:
Deželni odbor se pooblasti, da zgradi deželno elektriško centralo na Gorenjskem in v ta namen nakuoi potrebne vodne sile.
TARIFI JUŽNE ŽELEZNICE. Nujni predlog poslanca Povšeta in tovarišev
v zadevi nameravanega zvišanja tarifov na južni železnici.
Visoki deželni zbor!
Kakor se sliši, namerava južna železnica zvišati tarije za prevozno blago na svojih železniških progah, in sicer naj bodo ti tarifi še sedem odstotkov višji od onih, kateri se imajo z novim letom uveljaviti na državnih železnicah. Temu baje hoče vlada pritrditi, zato predlagamo:
■Visoki deželni zbor skleni:
Dež. zbor kranjski najodločneje ugovarja temu povišanju tarifov na južni železnici in poživlja vlado, da temu nameravanemu zvišanju tarifov nikakor ne pritrdi.
V	formalnem oziru predlagam, da predsedstvo deželnega zbora ta ugovor deželnega zbora kranjskega takoj brzojavnim potom prijavi c. kr. državni vladi.
Dr. Šusteršič
utemeljuje nujnost predloga o izpremenibi poslovnika,, ki je zastarel. Oipravilnik je bil sklenjen leta 1863 in 1868. Razmere so se izpremenile.. Zbornica šteje 50 članov, centralna vlada ne daje rada deželnim zborom veliko časa na razpolago kljub njihovi velikanski važnosti. Sedanji opra-•vilnik otežuje delovanje v marsikaterem oziru. Nepotrebno je, da se čita zapisnik dalje časa. Do'bro je, da se pospeši delo deželnega zbora in odpravijo določbe, ki ovirajo delovanje deželnega zbora. Mi nismo krivi, da imajo deželni zbori tako malo časa na razpolago, kakor tudi, da centralizem ne upošteva deželnih zborov. Odstraniti moramo, kar zavira delovanje, •brezkvarno govorniški svobodi in temeljitosti razprave.
Dr. Tavčar sodi, da pri taki važni stvari ne more stranka pritrditi nujnosti. Predlaga^ odsek 10 članov.
Dr. Šusteršič pripomni dr. Tavčarju, da je nujnost utemeljena, ker imamo malo časa na razpolago. Predlagatelj se zavzame za odsek šestorice. Predlogu se prizna nujnost in se odkaže odseku. Sklene se, da obstoji odsek iz šestorice članov. Za nujnost so glasovali poslanci S. L. S. in poslanca nemškega veleposestva, za dr. Tavčarjev predlog, naj ima odsek deset članov, poslanci narodno-napredne stranke in coslanci nemškega veleposestva. V • odsek so izvoljeni poslanci: grof Barbo, !
Višnikar, dr. Krek, dr. Pegan, Pogačnik, Lavrenčič.
Deželni glavar pl. Šuklje
utemeljuje svoj nujni predlog o državni podpori za vodovode. Predseduje deželnega glavarja namestnik.
Deželni glavar pl. Šuklje: Deželni odbor se je obrnil na poljedelsko ministrstvo za podporo prepotrebnih vodovodov. Deželni odbor je dobil odgovor, ki se najbolj izraža v tem, da se državna podpora za vodovode ne dovoli. (Dr. Šusteršič: Nečuveno! Škandal!)
Dr. Šusteršič: Braf je podpisal, Bilinski je pa naredil. — Pl. Šuklje: Pri vseh vodovodih je vlada prispevala. Po petnajstih letih se to vzame. — Jarc: Abzug Bilinski! — Dr. Tavčar: Kdaj pa baron Schvvarz? — Pegan: Seveda, tistih 900 tisoč kron! — Glavar: Zavedali smo sc, da nas čaka glede na vodovode največja naloga po Kočevskem, na Krasu in drugod. Mi smo sklenili že letos melioračno posojilo. — Medklic: Še ni sankcionirano! — Dr. Šusteršič: Že zopet Bilinski sedi! A bo kmalu šel! Vztrajni boj proti ministrstvu! (Tako je! Ploskanje.) Nisem mogel razumeti utemeljevanja vladnega odloka. Primerjajte besedilo novega zakona in iz leta 1884. Besedilo je isto. Melioracijski zaklad ima 8-krat več sredstev, kakor takrat. Kako se more zdaj kako ministrstvo sklicevati na ta zakon, na to se navadna pamet razumeti ne more. — Jarc: Uradna pamet! — Dr. Tavčar: Naj baron Schwarz pojasni! — Dr. Lampe: Suho Krajino je baron Sclnvarz priporočal.
V	seji leta 1893 sem utemeljeval svoj sa-mostalni predlog za vodovode. — Dr. Tavčar godrnja. — Dr. Lampe: Dajta se potem pomeniti! (Smeh.)
Govornik navaja svoje uspešne nastope za državne podpore za vodovode.
V	dunajskem ministrstvu sta šla s poslancem Povšetom v poljedelsko ministrstvo, kjer se je odljubila dobrohotna podpora. V finančnem ministrstvu se je stvar potem napravila. Pred 16 leti se je po finančnem in poljedelskem ministrstvu dovoljevala podpora iz melioracijskega zaklada. Zdaj so na krmilu drugi baroni, ki egiptovskega Jožefa ne poznajo. (Vese-■lost.)
Država bi morala podpirati ne zgolj zgradbo vodovodov, marveč tudi zgradbo cest.
Deželni predsednik baron Schvvarz prečita daljšo izjavo v zadevi, o kateri še poročamo.
Med čitanjem kliče dr. Šusteršič: To je nečuven škandal, da centralna vlada kaj takega doli pošlje. Bomo že obračunali ž njo. Odklanjamo tako vladno žalovanje. — Dr. Žitnik: Ni res, da bi se kaj takega o prepovedi podpore vodovodom sklepalo! — Dr. Šusteršič: Tako se dela avstrijska vlada iz nas norce! Bomo že pokazali! — Dr. Šusteršič: Gospod baron! Saj to ni Vaše mnenje. Kar čitajte naprej! — Dr. Žitnik: Tako se plačuje avstrijsko rodoliubje! Baron Sclnvarz je bistveno sledeče izjavil.
Po obstoječih postavah ne spadajo vodovodi v okvir melioracijskega zakona. Opozoriti hoče na izredni položaj in potrebo v deželi za vodovode.
Baron Sclnvegel govori o predlogu med pritrjevanjem večine poslancev ter se izjavi, da bodo Nemci glasovali za nujni predlog glavarjev. — Dr. Tavčar izjavi, da je stvar utemeljena. Všeč -mu niso izrazi naših poslancev z ozirom na Bilinskega. — Dr. Šusteršič: iPredgovornik je nekaj govoril o Bilinskem. Žaljiva 'beseda o Bilinskem ni padla, ampak omenilo se je samo. da je on kriv neuspehov in je glavni steber protislovanske vlade. Meni se vidi, da leži na trebuhu pred Bilinskem, odkar je zakrivil hudodelstvo na 100.000 bosanskih kmetih. Ne zagovarjajte moža, ker je odpisal tistih 900.000 kron. Tista brezmejna občutljivost, če mi samo omenimo ime Bilinskega ali centralne vlade, s katero je stranka dr. Tavčarja tako tesno koalirana. Bilinski je glavna opora sedanjega nemškega sistema. Vladna izjava ,ni vredna pipe tobaka. Sklicuje se dopis jia neko sejo proračunskega odseka iz leta 1908. Pravi, da se je v tej seji ugovarjalo proti interpretaciji. Ugovarjal je en sam član. Zastopnik vlade je zagovarjal stališče. En član proračunskega odseka je ugovarjal, odsek ni ničesar sklenil, a če hi kaj sklenil,, bi bilo brez pomena. Naravnost nečuveno je kaj takega. Še neču-venejše jc, da kaj takega piše vlada, ki .se ni ozirala na soglasen sklep zbornice. Stavi v meritornem oziru: Naj se sklep itakoj brzojavno naznani Bienerthu in Brafu. — Dr. Tavčar se zopet zavzema za Bilinskega. Hud jc na deželnega odbornika Jarca, ker je rekel: škoda, da ni Hribarja tukaj! Pove, da pod popolno Šu-steršičevo komando ne gre. — Dr. Šusteršič: Bog me obvaruj! To nočem. — Po Tavčarju govori predlagatelj pl. Šuklje. Glavar Šuklje priporoča dr. Tavčarju. naj bi bil propagator finega parlamentarnega tona. Za glavarjev predlog gla-
suje cela zbornica, kakor tudi za predlog dr. Susteršičev. naj se sklep naznani brzojavno Bienerthu in Brafu. > Konec seje ob tri četrt na dve. Nadaljuje sc ob 4. uri popoldne.
Dnevne novice.
+ C. kr. vladni Ploj. Dr. Ploj je, kakor danes z nepopisno radostjo poročajo vsi vladni iu slovanožrski listi, na nekem volivneni shodu v Središču izjavil, da je odločen nasprotnik smešne in neutemeljene obstrukcije slovenskih klerikalcev. — Mi se zaradi teh klečeplaznih besed ne bomo niti najmanj razburjali. Hofrat Ploj je pač od same najudanejše in najpokor-nejše c. kr. vladnosti postal čisto slep. Danes, ko stojijo vsi Slovani v tako odločnem nasprotstvu zoper vlado, da so vsi pošteni Slovenci brez razlike stranke ene misli in enih želja, si upa malenkostni človek glodati skalo slovanske solidarnosti z razlogi, pobranimi v Bienerthovi sprejemni sobi! Smešna sta Ploj in Hribar in celo Nemci se jima danes rogajo, ker Nemcem pač ne moreta imponirati politika, ki skušata v tako usodnih trenutkih pasti lastnim bratom v hrbet. Slovenski volivci bodo v danem trenotku na tako politiko dali edino pravi odgovor.
+ Nasilnost liberalcev. Ljubljanski 20. september se je začel skoro redno ponavljati na Viču. Ceste imamo navadno zastražene, posebno zvečer. Ne stražijo pa stražniki in orožniki, tudi vojaštva nimamo na razpolago, pač pa delajo kordone naši sokoli in sokoliči. Pa zakaj straža, zakaj kordoni? Nemcev nimamo. Da — Nemcev nimamo — imamo pa Orle in ti napravljajo Sokolom največje skrbi. Zadnji dve javni prireditvi našega Orla. Ljudski tabor in izvrstno uspela telovadba številnega naraščaja jih je tako razburila, da ponoči kar spati ne morejo, marveč lazijo okrog, izzivajo in napadajo mirne ljudi. Pa tej napredni sokolski oliki se pač ni treba čuditi. Načelnik sam je izzival v nedeljo med telovadbo naraščaja pa tudi pozneje, njegovi učenci pa ga posnemajo, da celo prekašajo. Samo nekaj cvetk te sokolske olike zadnjih dni naj omenimo. V torek, 21. t. m., je petero nadebudnih, seveda nahujskanih sokoičev pred Tribii-čevo restavracijo planilo na člana orlove-ga naraščaja, ga vrglo na tla, pretepalo in slednjič pahnilo v jarek. Tako so vpošte-vali »Narodov« poziv za napad na naše fante, katerega državno pravdništvo v Ljubljani ni konfisciralo. Pa še lepše stvari smo zvedeli in videli sami. Oboroženi z noži in drugimi stvarmi hodijo okrog in iščejo priložnosti za pretepanje. Zgodilo se je celo v torek. 21. t. m., da bi bil neki »nadebudni sinček«, čegar »izvrstna« vzgoja je dobro znana, s kamnom ubil člana orlovega naraščaja. Očetje in matere, kako dolgo boste še tako nespametni, da boste pošiljali svoje sinove med take ljudi. Vam pa. sokoli in sokoliči, povemo enkrat za vselej, da si štejemo pod svojo čast, da bi se naši fantje po cestah in gostilnah pretepali. Ako hočete nadaljevati s tako izobrazbo. poiščite si zato drugih ljudi. Da bomo pa imeli pri svojih prireditvah, pa tudi na cesti, mir, za to bomo poskrbeli na pristojnem mestu! S takimi podivjanimi razmerami in s stranko, ki take napade v »Narodu« celo priporoča, ie treba res temeljito obračunati! In »Narod« si upa ob takih pojavih liberalne podivjanosti včeraj še pisati o »zverinskem značaju kleri-kaliztna«. Liberalci vpijejo o »preganjanju«. ako se jim ne pusti, da bi povsod izvrševali svoie nasilnosti. Da pa se zlomi liberalna nasilnost in da se ž njo res temeljito kljub »Narodovemu« kričanju obračuna, zato garantiramo.
+ Kako radikaici sami o sebi sodijo. Na zborovanju radikalnega dijaštva v Ljubljani, je dijak Zorman v referatu o »umetniški vzgoji dijaka« dejal, kakor poroča radikalni »Narodni Dnevnik« dobesedno sledeče: »Kletve in surovi izrazi so danes pri nas tako navadni, da se za nje ne zmenimo več. Naš dijak je v čustvenem življenju podivjan. Starejšim kličem, naj se spreobrnejo v zadnji uri.« — Tako sodijo radikaici sami o sebi. če pa mi pribijamo, kako je svobodomiselna mladina podivjana, pa kriče na vse pretege. Če bodo radikaici zopet našim dijakom očitali »pomanjkanje kulture«, jih bomo spomnili na referat tovariša Zormana: Iz-preobrnite se v zadnji uri!
-f- Vsem v vzgled su naši vrli somišljeniki šinihel-stopiške občine. Prečita']te njihove darove narodnoobrainbnemu skladu in posnemajte jih!
+ Protinemška vladna politika na Goriškem. To budalost si je izmislila gra-ška »Tagespost«, ker je vlada premestila ■moško učiteljišče iz laškega Kopra v središče slovenske Goriške. Da pa svet izve, ■kako slavna Bienerthova vlada zatira Nemce na Goriškem, podajeino tu v številkah razmerje, ki vlada med profesorji na goriški gimnaziji, na zavodu, ki ga obiskuje več kot polovica Slovencev (okrog 51%) in ie okrog 6'/c Nemcev. Začetkom
letošnjega šolskega leta Je na tem zavodu
11 slovenskih profesorjev. Med tema so štirje definitivni in 7 suplentov. Lahov je 9. Od teh je 1 ravnatelj, 4 definitivni in 4 suplenti. Nemcev pa je 8, od 'teh 7 de-finitivnili in le 1 suplent, pa šc ta je j ud.
—	Tu se vidi, kako zatira vlada Nemce. Vsak naj presodi sam, če ni to razmerje skrajno krivično in če ni treba proti taki vladi najskrajnejšega boja.
+ Menj domišljavosti! Večina naših slovenskih umetnikov si nad lastno nezmožnostjo skuša s tem pomagati, da v večalimanj originalnem stilu zmerjajo občinstvo. Tako n. pr. si Hinko Smrekar v zadnjih »Zapiskih« spričo znanih šmirarij v Jakopičevem salonu dovoljuje to-le frazo: »Pravega občinstva, ki mu je uživanje umetnosti življenska potreba, bo jako malo. Umetno se umetniški čut ne da nikomur vcepiti. Kdo more zrediti leteče pujske?« itd. — Slovenski umetniki se presneto motijo, ako mislijo, da bodo s tako prazno vzvišenostjo mogli ustvariti prepotrebni kontakt z občinstvom. Naše občinstvo ima splošno veliko finejši umetniški čut, kakor naši umetniki mislijo. Tako n. pr. vč vsak otrok v Ljubljani, da vsi spomeniki, kar so jih napravili v Ljubljani naši moderni, niso zemlje vredni, na kateri stoje. Mnogo naših umetnikov sodi menda umetnost po tem, koliko barv so na platno nametali. o pravem lepotnem čustvu je pa pri malokomu govora. Nekoliko menj domišljavosti, gospodje!
+ Dr. Prijatelj je znan po tem, da ovija mistične definicije v predolge periode in njegovi spisi se bero kakor svete indijske upanišade. Svojčas, ko je hotel vsem dopasti, sc jc vsedel na tisti znani vzvišeni, nadstrankarski, nadverski in nadsvetovni stol, iz katerega govore marsikateri slovenski napolveljaki, da bi se javnosti zdeli modri. Zdaj pa je dr. Prijatelj stopil iz svoje učenjaške rezerve in v »Zapiskih« beremo v njegovi kritiki o Zupančiču z ozirom na »klerikalce« take stavke: »zulukafrsko barbarstvo zgrešenega afrikanskega misijonarja«. Mož bi bil dober za »Narodovo« uredništvo, kakor se vidi. Morebiti bi tu tudi velikobolj para-diral kakor n. pr. na kaki eventualni prihodnji slovenski vseučiliški stolici?
—	Javna ljudska knjižnica »Slovenske dijaške zveze « se ustanovi dne 26. t. m. v Adlešičrh.
—	Slovesne redovne obljube sta napravila včeraj v Opavi ljubljanska križan-ska konventuala, sedanji podzemeljski kaplan gospod Pavlin Bitjiar in klerikbogo-slovec Anzelm Polak. Vsprejemnemu ka-piteljnu je predsedoval ljubljanski veliki komtur grof Orsini-Rosenberg. Slovesno preoblcčenje se je vršilo nato v mestno-proštijski cerkvi opavski.
—	Umrl je v Trstu c. kr. carinski asistent g. Anton Zarli.
—	Fljasko italijanskega protestnega shoda v Trstu. Tržaški protestni shod proti premestitvi slovenskega učiteljišča v Gorico, so socialni demokratje razbili. Tudi demonstracija po mestu se je laškim liberalcem ponesrečila. Slabi časi!
—	Ve ik požar v Belgradu. Ponoči od ponedeljka na torek je nastal ogenj v trgovskih skladiščili ob Savi, ki je kljub takojšnji pomoči trajal do popoldne. Škode .ie nad en milijon dinarjev.
—	Koliko je na Kranjskem čevljarjev? Iz obrtnega katastra je razvidno, da je na Kranjskem 1581 čevljarskih obrti z 2721 delavci. Čevljarski tovarni ste samo dve. Iz tega je razvidno, da ima pri nas ročno delo še trdna tla, in ga ne bo kmalu izpodrinila veleobrt.
—	V Zahvali Zoreč naj se dostavi še zahvala darovalcem krasnih vencev ter mesto Jožefinuma vstavi Lichtenturnov zavod.
—	Iz šolske s užbe. Iz šolske službe je izstopila učiteljica Vera Vencaljz; na njeno mesto pride kot začasna učiteljica v Spodnji Šiški Milena Vencajz. Dozdanja začasna učiteljica v Radomljah Pavla Dežman je v isti lastnosti prestavljena na petrazrednico v Mengšu. Na mesto iz šolske službe izstopivše učiteljice Frančiške Grbec pride na trirazrednico na Su-horju zač. učiteljica Emilija Kamenšek. Učiteljica Sofija Suša — dozdaj na Bledu
—	je imenovana za začasno učiteljico in voditeljico novoustanovljene enorazred-nice pri Sv. Križu nad Jesenicami.
—	Razpis učite jske' službe. Na eno-razredni ljudski šoli v Mekinjah pri Kamniku se razpisuje v stalno nameščenje učno in voditeljsko mesto z zakonitimi prejemki. Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom predlagati okrajnemu šolskemu svetu v Kamniku do 15. oktobra 1909.
—	Za lovce. — Priznanje, Iz Boro->velj se nam piše: Naši domači orožni obrti staroznane tvrdke: Prva iborovska orožno-tovarniška družba Peter Wernig, dr. z. o. z., je došlo zopet zaslužno priznanje. Njegovo Veličanstvo podkralj egiptovski je naročil čctvcrocevko imenovane družbe (patentirane v vseh državah) v lastno uporabo. Ta pojav dokazuje najjasneje posebno porabljivost tega orožja, kojega glas je segel daleč preko
iu&j naše monarhije. Pozornost vseh interesentov se naj torej zopet in zopet obrača ie na to res izvrstno orožje iu s tem tudi na imenovano jako solidno tvrdko.
—	Prodaja konj. Oskrbovalna komisija c. iu kr. trensfke divizije št. .3 v Gradcu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo dne 5. oktobra t. 1., ob 8. uri dopoldne prodala na živinskem sejmišču v Beljaku, Italijanska cesta, po licitaciji okoli 200 odbranih konj 'proti plačilu cenc v gotovini m kolkovne pristojbine.
—	Dosedanji tip »Dreadnought« ima
19.500 in nc 17.000 ton. kakor se je sporočalo. Oborožen jc z 10 topovi kal. 305 mAn. dolžina mu znaša 149-3 m ali 500 angleških čevljev (natančno 499). Za novejši tip z -'4.000 do '5.000 tonami so pro-jektovani še težji topovi kal. 340 m/m. Počim prvi topovi mečejo 358 kg težke projektiie, bodo novi tehtali 567 kg.
—	Svoji k svojim! — Dunajski SIo-,venci. Naša rojakinja iz Novega mesta, Mara Staniša, ima na Dunaju v VIII. okr., Kochgasse 25, trgovino s papirjem. Vsem na Dunaju živečim Slovencem in Slovenkam. posebno pa gg. akademikom, jo priporočamo najtopleje.
—	Okradena cerkev. Župna cerkev v Tomišlju je bila dne .'0. septembra, okradena. Tat je odprl pušico sv. Antona in Matere božje in odnesel kakih 60 K. Najbrže je storil po dnevu, ker je cerkev na samem pri gozdu. Cerkvene posode, ke-■lihe je pustil pri miru.
—	Plemenitaš aretiran. 18. t. tri. se je nastanil v gostilni pri »Jurcetu« na Vrhniki, neki klativitez iz Idrije; izdal sc jc za Josipa pl. Prcmersteina. Dal si je res prav plemenito postreči, ter dal tudi drugim za pijačo. Vpisal se je k Sokolom ter se z istimi pogodil kot strokovnjak za učitelja glasbe na lok. Sokoli so s ponosom pripovedovali o svojem novem plemenitem sokolu. Dalje se pripoveduje, da se je z neko tukajšnjo plemenito gospodično tudi že zaročil. Dne .'1. t. m. popoldne pa pride v omenjeno gostilno mož postave ter pokaže gostilničarki fotografijo rekoč: Vam je li kaj znan ta-le gospod? Gostilni-čarka pravi: »To je Josip pl. Premcrstein. sedanji naš gost.« Mož postave: »Ali morem ž njim govoriti?« Gostilničarka: »V zgornji sobi se je po kosilu nekoliko vle-gel, ni mi ljubo, da ga sedaj motite; prosim. pridite nekoliko pozneje.« Mož postave^ Pcljite me takoj k njemu, gre se za važno stvar.« Ko stopi orožnik v sobo, je bila vloga plemenitaša doigrana. EMcd kot zid je izpovedal orožniku pravo ime, na kar ga je orožnik v imenu postave aretiral. Radi podobnih dejanj je bil že z enoletnim zaporom kaznovan. V gostilni je napravil 60,kron dolga. Gospodična pa sedaj začudeno zdihujp s Prešernom »Moj up ie šel po vodi.« Sokoli pa o plemenita-šu ne marajo več slišati.
lj Iz današnje seje kranjskega deželnega zbora. Nekateri Ljubljančanje so danes ob otvoritveni seji kranjskega deželnega zbora pričakovali škandalov v deželnem zboru. Nasedli so zopet »Slovenskemu Narodu« ki je pisal, da bodo narodno-napredni poslanci napravili obračun na eksemplaričen način, da bodo zvenela okna in da bodo posebno temeljito obračunali z baronom Sclnvarzom. Ni čuda, če so bile že navsezgodaj oddane vse vstopnice, celo Lina Krcuterjcva ie prišla gledat dr. Oražna ter ga z galerije motrila z Očividnim dopadajenjem. Ste menda precej sorodni njujini duši: Lina je pnset prodala Slovencu, Oražen Nemcu. Liberalci na galerijah so bili zelo razočarani. Nastop liberalnih poslancev je spremljalo danes samo Tavčarjevo godrnjanje, kakor spremljcvanjc stare, razglašene harmonike. Dr. Tavčar je godrnjal na žandarje, žandarji pa godrnjajo ua dr. Tavčarja, ker edino hujskajoča »Narodova« pisava rodi žandarje. Kako žc pravi pregovor: »Gora jc rodila miško, dr. Tavčar pa žandarje«. Dr. Oražen sc je tudi oglasil ob nemškem pozdravu deželnega glavarja nemškemu vcleposestvu, je pa podpisal nemško pogodbo, ko jc prodal svojo pivovarno Nemcem. Nemci so se mu ironično smejali. Poleg dr. Oražna je zastopnike nemškega veleposestva najbolj razveselil od »Naroda« toliko zagovarjam bivši muzealni kustos dr. Walter Šmid. ki je o muzeju predložil samonemški »Be-richt fiir das Jnlir 1908«. O tem, kaj je povzročilo, da so liberalni poslanci danes opustili pobijanje oken, s čimur ic i Narod« včeraj grozil, sc je na galerijah različno razpravljalo. Nekdo jc zadevo pojasnjeval s tem, da so poslanci S. L. S. napravili veledržavniško potezo. Zamenjali so z liberalci klubovc prostore in tako liberalce spravili bližje k bufetu. To je na liberalce tako vplivalo, da so nakrat postali mirni. Posebno gospod Josip Turk je baje venomer svojim prijateljem zatrjeval: Klerikalci so res dobri ljudje!« Gospod dr. Ivan Tavčar pa se je takrat, ko je s ponižnimi medklici sc jezil nad > izjemnim stanjem«, tolkel po svojem trebuhu in klical, da bi sc
izjemno stanje moralo naznanjati s takimi »bobni«. Tavčarju jc baje, kakor so zatrjevali njegovi prijatelji na galeriji, pri izpremembi lokalov posebno to ugajalo, da jc tako postal sosed nemškega kluba. Vse to jc vplivalo, da jc bila današnja seja mirna. Samo dr. Novaku in Supančiču se je poznalo, da jima je Kregarjeva nezaupnica v trg. zbornici pokvarila ves apetit. Zanimivo je bilo opazovati dr. Tavčarja, kako je opetovano s plašnimi pogledi, motril Kregarjcv luster in vpraševal soseda, ako ga je Kregar pač tako dobro pritrdil, da nc pade nanj. Galerija se je pa ob takih in sličnili vesteh prav dobro zabavala. Splošno ogorčenje so pa vzbujala danes razkritja o skrbi finančnega ministra Bilinskega za naše mesto. Res lep častni član Ljubljane, ki jc za dva milijona oškodoval deželo.
lj Septemberski dogodki in orožnl-$tvo. Radi septembersk.il dogodkov trpijo gotovo največ orožniki. Ubogi ljudje, ki so nastanjeni v šentpeterski vojašnici in vojaškem oskrbovališču poleg glavne pošte, imajo v resnici neznosne razmere. Preteklo jc žc šest dni, odkar so v Ljubljani .in ves ta čas so v pravem pomenu besede — jetniki. Nikdo izmed njih nc sme cel dan zapustiti poslopja in še celo opoldne in zvečer mora vsak kolikor mogoče hitro zavžiti v gostilni drago plačano hrano ter se precej vrniti v zaduhle in smrdljive prostore. Posebno še trpijo oni, ki so v vojaškem oskrbovališču, ko morajo prenašati cele dnove zaduhli smrad po starem zidovju. Ako hočejo povzročitelji, lanskih izgredov slišati kaj o svoji časti in priljubljenosti, naj se potrudijo k orožnikom, ki se jezijo, in to po vsej pravici, .češ, samo zaradi njih moramo tu trpeti in po nepotrebnem zapravljati težko prislu-ženi denar. Nekaj orožnikov je obolelo.
lj Prednica tukajšnjega uršttlinskega samostana je postala častita M. Kristina Pesdirz, voditeljica notranje šole.
ij Siovenske šolske sestre v Ameriko. ■V torek so odpotovale prve slovenske šolske sestre iz materinskega zavoda v Mariboru v Ameriko. Želimo jim sreče in božjega blagoslova na poti in na novem polju delovanja, zavodu pa mnogo naslednic v njihovem poklicu in delu za čast božjo in blagor milega naroda slovenskega!
Ij Telovadba za starejše gospode se
zopet prične v petek, 34. septembra, ob 8. uri zvečer v telovadnici ljubljanskega •Orla« v »Unionu«.
Ij Poštna zadeva. Na tukajšnjem glavnem poštnem uradu se sprejemajo odslej brzojavke pri dnevni lini v vestibulu do osmih zvečer.
Ij Mestno učiteljstvo ljubljansko jc imelo danes okrajno konferenco. Nadzornik A. Maier se je spominjal 40-letnice državnega šolskega zakona; razložil je ob kratkem njega vrline, ki so označene v besedah: Versko-nravna vzgoja, obvezen pouk. omikano učiteljstvo. Med izbornimi referati omenjamo predavanje mestnega učitelja g. Cepudra: »Kako naj podpira šola delovanje Društva za varstvo otrok.« Pokazal ie nedostatke pri domači vzgoji, dal navodila, kako naj bi sc šola bolj intenzivno poprijela vzgojnega dela. da mladina nc zaide v zlo. Svetovalo se je. naj bi c. kr. mestni šolski svet dal ponatisniti skrbno sestavljeni referat, da bi sc dopo-slal staršem, ki bi se na ta način seznanili z mnogimi nedostatki pri domači vzgoji, ki b: prišli do zavesti, kako nespametno ie voditi otroke na razne zabave, jim dovoljevati večerna izostajanja itd. Spoznali bi starši, kako škodljivo je, če vodijo otroke v gledišče zlasti pa k predstavam po kinematografskih lokalih. — Gdč. Stupca je nasvetovala. naj bi se po zgledu dunajski!! patronaž osnoval tudi v Ljubljani tak zavod za šol. otroke. — G. Simon ie povdarjal. da je treba ob množečih se bremenili. ki se nakladajo učiteljstvu. vendar enkrat žc preskrbeti dostojno plačo; kajti čc mora učitelj izven poklica iskati še postranskih dohodkov, da more izhajati, potem pač ne bo ostalo ne časa, nc veselja, da b1 se mogel popolnoma posvetiti tudi tako potrebnemu vzgojnemu delu.
Ij Nedeljski počitek pri zobozdravnikih. Vsled najnovejše ministerijalne odredbe sc jc odločilo, da. velja zakon glede nedeliskega počitka obrtnikov tudi za uslužbence zobozdravnikov in kotic. zo-botehnikov. Nihče izmed teh torej ne bode smel svojih pomočnikov in učcnccv ob nedeljah \poslovati in sc bodo isti gotovo radovali nedeljske prostosti.
lj »Društveni Dom« izobraževalnega društva na Selu. Iz župnije sv. Petra se nam piše: Pri včerajšnji seji našega izobraževalnega društva na Selu nam jc podaril naš predsednik preč. gosp. Janko Petrič 120 K za ustanovitev »Društvenega Doma«. Iskreno sc mu zahvaljujemo. Bog mu plačai! Mnogo navdušenja nam ic prinesel ta prvi dar in prepričani smo, da pridobi mnogo posnemovalcev, ki bodo vsak po svoji moči darovali in se trudili.
Ij Nezgoda pri kopanju Gruberjevega kanala. Včeraj je padla v Stefanji vasi raz
nasipa lokomotiva, ki prevaža vozove z izkopano zemljo v Gruberjevem kanalu. Kurjač si je nekoliko poškodoval roko. Druge nesreče se ni zgodilo.
I.i Oddelek za odmero pristojbin pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani ima nekega uradnega slugo, ki ne govori, ali noče govoriti slovensko. Včeraj se je zgodil slučaj, da je prišel v pisarno nekega tukajšnjega odvetnika uradnim potom, pa je govoril nemško in na poziv naj govori slovensko, to odklonil iu odšel, ne da bi zadevo, za katero jc prišel, opravil. To je predrznost brez primere in slučaj jc značilen. Kaj takega nc bomo mirno trpeli!
!|j Kavalirski aristokrat. Svoječasno ,smo poročali, da je bil c. kr. dežeinovlad-jii praktikant pl. Foreggcr zaradi svojega popolnoma nekvalifikovanega nastopa napram gimnazijskemu učitelju Ivanu Ste-blovnik kaznovan v globo 10 K. Proti tej prenizki kazni ;e vložil g. Steblovnik priliv in pri včerajšnji obravnavi pred tukajšnjim deželnim sodiščem sc je kazen pl. Foreggerju kot izzivaču zvišala na 40 K. oziroma. 48 ur zapora. Pripomnimo, da je bil senat nemški!
I.i Kinomatografi v Ljubljani. Kinematograf »Pathe« ima od 22. do 24. t. m. naslednji spored: »Buča plesalka.« (Komično.) Več kot uboštvo. (Drama.) Prihod kraljev v Benetke. (Po naravi.) Nevesta Co\vboya. (Drama v barvah.) — Kinematograf »Ideal« pa ima naslednji spored: Tovarna klobukov. (Po naravi.) Nikolaj de Lapi. (Dolga projekcijska zgodovinska drama.) Oropani policijski komisar. (Po naravi.) Poleg teh predstavlja vsako podjetje še par zanimivih slik.
li Prijeta goljufica. Neka brezposelna sobarica je hodila v neko gostilno v Kolodvorski ulici toliko časa na hrano, da jc napravila 108 K 46 v. dolga. Da bi se ji pa verjelo, da bode vse plačano, je ponaredila na ime nekega obrtnika pismo, v katerem se ta obvezuje, da bode vse poplačal in pritisnila na pismo še štampiljo. Ko se je pa dognalo, da je vse skupaj goljufija, jc policija lahkoživko aretovala in izročila deželnemu sodišču.
Ij Stirinogi aretovanec. Danes ponoči je priskakljal od nekod po Mestnem trgu star, divji zajec ter jo zavil naravnost v magistratno hišo, kjer je nastanjena policija. Ko so zaprli vežo. je zajec piahal po dvorišču, potem pa skočil v policijsko stražnico, ter jo je mislil odkuriti pri oknu. Ker jc bilo pa to zaprto, sc jc moral rad ali nerad udati, da so ga prijeli. Dolgouhca so potem zjutraj nešli v vreči na Mirje in ga izpustili, da sc je tam nazajtrkoval. Ad perpetuam memoriam, da bode vzgled za svojo lahkomiselnost svojim tovarišem, so mu privezali na vrat staro pas.io znamko, kar mu bodi za vedni pečat sramote. Lovec. kateri bode dolgouhca počil, bode pač debelo gledal, kajti ustreliti zajca s pasjo znamko, je pač redek slučaj in lovski blagor.
li V službo sprejet bi bil takoj kot pisarniški sluga v neki ljubljanski pisarni glasbe vešč mož.
DEŽELNOZBORSKE VOLITVE V ŠLE-ZIJI.
Huda nesreča je zadela Poljake pri deželnozborskih volitvah v Sleziji. Doslej so imeli v kmečki kuriji Nemci 3 poslance, Čehi 3 in Poljaki 3. Pri sedanjih volitvah jc padel voditelj Poljakov, duhovnik L o u d z i n v bielskem okraju. Socialisti so postavili protikandidata, libcralci pa oddali prazne listke. Tako je zmagal re-negat Každou.
VELEIZDAJA V TRENTINU.
V Trentinu nadaljujejo hišne preiskave in aretacije. V Tridentu samem vlada silno razburjenje. Delavci nameravajo proglasiti generalni štrajk v znak protesta proti političnim preganjeniem.
ZMAGA V ŠKOFJI LOKI.
Škoija Loka, 23. septembra. Danes so se tu začele volitve v mestni občinski svet. 3. razred je volil soglasno kandidate
S. L. S. Izvoljeni so v tretjem razredu gg.: Čarman Gašper, posestnik, Karlovec 39; Debefiak Ivan, posestnik; Grohar Jurij, .posestnik; Hafner Josip, lesni trgovec, Karlovec 40; Dr. Ivan Hubad, okrožni .zdravnik; Šinkovec Avguštin, mestni župnik. Namestniki: Debeljak Valentin, trgovec; Hafner Leopold, gostilničar; Oblak Andrej, trgovec.
OGRSKA KRIZA.
Budimpešta, 23. septembra. Listi poročajo. da Wckerle z Dunaja ni ničesar prinesel seboj.
Budimpešta, .'3. septembra. V ponedeljek ima neodvisna stranka konferenco, da sklepa o svojem nedeljskem stališču.
ŠTEVILNE ARETACIJE.
Palermo, 23. septembra. Tu je bilo aretiranih 127 pristašev laške mafije. Dobili so pri njih mnogo orožja in streliva.
NOV ZRAKOPLOV PARSEVALA.
Bitterfeld, 23. septembra. Torkovi letalni poizkusi vodilnega zrakoplova Par-sevala IV. so se izborno obnesii. Sedaj se jc začelo graditi že peti zrakoplov sistema majorja Parseval.
POVRATEK »ZEPPELINA III.« IZ NEMŠKIH POKRAJIN.
Stuttgart, 23. septembra. »Zeppelin III.« je priplul včeraj ob 10. uri 25 min. nad Darmstadt med zvonenjeni zvonov. V Hcidelbergu so ga zapazili ob 11. uri 25 min., v Stuttgartu pa 10 minut pred 3. uro popoldne. »Zeppelin III.« je bržkone že dospel zvečer ob 6. do pol 7. ure v Fried-richshafen.
BOLGARSKI VSTAJI V MAKEDONIJI,
Solun. 23. septembra. Ze nekaj časa delujejo zopet bolgarske vstaške čete v Makedoniji. Pri Dokubružu so se pojavile dve čete. Pri vasi Kormiscor se je pojavila četa 72 mož. Vodja teh čet je znani .vstaški načelnik Apostol, ki je zopet prišel iz Sofije v Makedonijo. Vstaške čete .so 'bržkone vpadlc v Makedonijo radi tega. da bi delovale proti stranki Sandan-sky;cvi iu mladoturškemu odboru.
NEMČIJA IN REZERVISTI.
Magdeburg, 23. septembra. Vojno nadsodišče je obsodilo rezervista Karola Kornerja in Offenbacha, ker nista prišla .zaradi bolehnosti k neki vojaški vaji, na 45 dni zapora. Javni tožnik je predlagal tri mesece zapora. Vse to radi tega, ker ni ukrenil potrebno, da se oprosti vojaških vaj.
BANKO OGOLJUFAL ZA 27.000 MARK.
Draždane, 23. septembra. Na tukajš-jiji podružnici nemške banke je dvignil 23-,letni trgovski nastavljenec Artur Mitller s ponarejenim čekom 27.000 mark. Goiju-iijo so zapazili šele po osmih tednih. Miil-ler je bržkone ušel v Ameriko.
KOLERA V BEROLINU?
Berolin. 23. septembra. Delavec Sa-.botte in njegova žena sta obolela in so se pojavili pri nji u znaki kolere. Bakteriološke preiskave še ni bilo, vendar trdijo zdravniki, da je popolnoma druga bolezen, ki je nastala vsled prevelikega vži-vanja sadja.
VELIKA POVODENJ.
New Orleans, 23. septembra. Tu in v okolici je velika povodenj. Nad sto oseb je utonilo.
PAROBROD ZGOREL.
London, 23. septcmbfla. Parobrod »Vorata«, ki jc odplul nedavno iz Durbana proti Londonu, je zgorel. 300 oseb, med mirni 200 potnikov, je zgorelo na širokem morju.
leteorologiono poročilo.
Višina n morjem 306 2/«, sred. zračni tlak 736 0 mm.
Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celtiju	Vetrovi	Nebo	rt J3 C rt 1 = 1
9. iveE.	738 4	138	si. jug	jasno	00
7. ijntf 2. pop	38 9 38 5	09 7 21.8	» sl. jvzh.	megla del. jasno	
23
Srednja včerajšnja temp. 151°, norm. 13 9°.
CENE.
Cer.e veljajo za 50 kg. Budimpešta 23. septembra.
Pšenica za oktober . . .	13'94
Pšenica za maj 1910 . . .	14 07
Rž za oktober 1. 1909............19 70
Koruza za september 1909 . . . 7-46
Koruza za maj 1. 1910.....708
Efektiv:---
2657 1-1
Najžalostnejšeoa srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni oče, oziroma stari oče, gospod
Miha Pantar
mizarski mojster In hlSnl posestnik
danes, dne 22. septembra 1909, ob 7. uri zjutraj po zelo kratki, mučni bolezni v 70. letu svoje starosti nenadoma preminul.
Pogreb dragega rajnega bo jutri, v četrtek, dne 23. septembra 1909 ob pol 6. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Svete tnaSe zadušnicc se bodo brale v raznih cerkvah.
Kranj, dne 22. septembra 1909.
Antonija Albrecht roj. Pantar, Marija Baraga roj. Pantar, Pavla Dernič roj. Pantar, hčere. — Ivan Baraga, nadučitelj na Koroški Beli, Ivaii Dernič, stavbeni podjetnik v Radovljici, zeta. — Vsi vnuki in vnukinje.
s
»Gorenjteva" stranka v Kranju odstavila župana Šavnika.
Meščanstvo mesta Kranja je odklonilo povelje, ki je izšlo iz Lampretove tiskarne, da se morajo izobesiti črne zastave „inu-čeniku" Lundru, ki je prijavil nemški jezik kot svoj občevalni jezik. Le nad 22 žalostnih zastav je viselo raz hiš in nad cesarskimi orli sodnije in davkarije dne 20. septembra. Zato je pa prišel ..Gorenjec" v posebni izdaji z gorjačo nad meščane ..petolizce, ki zlezejo pod klop pred vsako kiklo." Mestnega župana Šavnika je pa „Gorenjčeva stranka ne-le pobalinsko napadla in ga obložila z ostudnimi psovkami, ker ni izobesil na svojih hišah nobene zastave, ampak ga je kot staro cokljo naravnost odsta vila. Ponatisnemo „Gorenjčev" članek, ki se glasi:
Včeraj navsezgodaj je nekaj resnično narodnih hišnih posestnikov razobesilo v Kranju črne zastave. To niso ljudje, ki imajo svojo narodnost le na jeziku, kakor n. pr. tehant Koblar ali pa kak njegov podrepnik, temveč storili so edinole iz narodnega prepričanja svojo narodno dolžnost, ki je lastna le značajnemu in odkritemu narodnjaku. Jih je nekaj takih korenjakov. Čast in slava jim!
Naša prokleta dolžnost pa je tudi, da ne hvalimo samo, temveč da tudi grajamo. Zelo veliko je v Kranju hiš, ki se štejejo za narodne in so celo užaljene, če ne dobe včasih skromnega vabilca h kaki narodni slavnosti. Take hiše nimajo danes žalnih zastav. In zakaj ne! Iz enostavnega vzroka, ker so navadno petolizci, ki zlezejo pod klop pred vsako kiklo, nekaj jih je tudi vladnih lakajev, ki čakajo milostno ukaza ali neukaza od .zgoraj". Z imenom, dasi bi zaslužili, jih danes ne bomo navajali.
Kar najbolj v oči bodeče dejstvo pa je, da župan narodnega in naprednega Kranja, cesarski svetnik Šavnik nim a na svojih hišah nobene zastave. Že davno znano je, da ima trdno narodno-napredno mesto Kranj župana, ki ni narodno-napreden, še manj napreden, samo naroden v toliki meri, kolikor dopuščajo slučajno dnevne razmere. Vsa tri ta negativna svojstva so se pokazala včeraj v električni svetlobi. Naši meščanje so svojemu županu šli z izgledom naprej. Zahtevali smo, da se razobesi na občinski hiši črna zastava, a niso je pokazali, zato, ker je župan ni pustil. Tako bi bilo tudi ostalo, da niso občinski odborniki kategorično in energično zahtevali, da se na občinski hiši razobesi črna zastava. Veliko žalost nam prizadeva prepričanje, ki smo ga dobili včeraj in danes. Župan narodno-naprednega mesta se ravna po poveljih, ki jih dobiva iz farovža. Škofa sprejeti ali jokati za kakim župnikom zna, a žalovanja cele Slovenije ne ume. Brat in oče tako odličnih naprednih sorojakov je postal to, kar se javno govori — a težko izreče — coklja narodne naprednosti v Kranju.
Danes zjutraj ste g. župan, rekli milostno obč. uslužbencu; No, če želijo, pa razobesite črno zastavo! Gospod župan, spoštujemo Vas, ker ste star, sivolas, izkušen mož. Župan ste, ki stojite že 36. leto na čelu narodnega in naprednega Kranja. Dobili ste že mnogo in skoro gotovo že najvišjih odlikovanj in priznanj za svoja zaslužna dejanja. Neodpustljivo pa je od Vas, kar uganjate s svojo svojoglavnostjo, konservativnostjo in nazadnjaštvom. To, verujte nam, ne dela Vam špecijalne časti. Povemo pa odkrito, če je to Vam na stara leta vseč ali ne, da to ni prav, ker ste — pomislite — izvoljeni za župana od naprednih volil-cev. Po tem bi imeli vendar urediti svoje postopanje. Bridke besede nam silijo v pero, gospod župan, a ostati hočemo vljudni: Samo prosimo Vas — odložite svojo čast kot župan in pojdite tja, kamor sodite že davno. Sicer pa brez zamere, velecenjeni gospod župan!
Društva.
—	Predstava ljub janskega katoliškega rokodelskega društva na Vrhniki. Ljubljansko katol. društvo rokodelskih pomoč nikov priredi v nedeljo, dne 26. septembra 1909, ob 4. uri popoldne gledališko predstavo v »Društvenem Domu« na Vrhniki. — Spored: 1. Nastop pevskega zbora ljubljanskega katol. društva rokdelskih pomočnikov. 2. Govor. (Govori preč. g. profesor dr. Mihael Opeka.) 3. Nastop tamburaškega zbora vrhniškega katol. društva rokodelskih pomočnikov. 4. Ku plet »Cestni gigerl«. (Poje g. J. Ložar.) 5. »Okrog zemlje v 80 dneh«. Veseloigra v šestih slikali. Po Jul. Verne. Sesterc slike so: I. Stava. II. Žena indijskega raja III. Kitajska gostilna. IV. Na pacifični železnici. V. Vihar na morju. VI. Zopet doma. — Vstopnina: Sedeži I. vrste po 1 K, II. vrste po 60 vin.; stojišča po 40 vin. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
—	»Divji lovec« v Olševku. Kat. slov. izobraževalno društvo v Olševku pri Kranju vabi na veliko ljudsko igro »Divji lovec«, narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. ki se vrši v nedeljo, dne 26. septembra iu 3. oktobra 1909 na prostorih g. Fr.
Juvan, posestnika in gostilničarja v Olševku. Začetek ob pol štirih popoldne. Vstopnina je za sedež 1. vrste 1 K 20 v, II. vrste 60 v, stojišče 30 v. K obilni udeležbi lj Za Rokodelski doni v Ljubljani jc daroval g. Franc Zorcc trgovec v Ljubljani, kot svoj drugi dar 20 K. — Blagemu dobrotniku kličemo iskreni: Bog plačaj! najuljudneje vabi odbor.
— Sokola so ustanovili v Mokronogu.
Angleška bolezen
uniči zdravje Vašega otroka, ako ne vporabite takoj gotovega sredstva.
Scott-ova emulzija
obsega vse potrebne sestavine, da krepi kosti in jih obda s trdimi, zdravimi mišicami. Prednost Scott-ove emulzije, ki jo skrbni stariši popolnoma priznavajo, je ta, da jo mali dojenčki vsled prijetnega in sladkega okusa zelo radi vživajo. Celo ako otroci niti mleka ne prenesejo, prebavijo Scott-ovo emulzijo bre/. vsake težave.
Scoff-ova emulzija
Pristna lc s lo znamko - ribičem - kot garancijskim
znakom SCOTT-ovcga ravnanja I
velja v vseli teli slučajih za neprekosno vzor-emulzijo.	2615
Cena izvirni steklenici 2 K 50 Vin.
Dobiva se v vseh lekarnah.
P. ŠIL1NGER O LEX AXMANN.
Katoliško-narodni poslanec P. Šilin-ger piše v »Hlasu« o lex Axmann, da Čehe jiič ne briga, kar Nemci po svojih deželnih zborih _ sklepajo. Čehe briga samo Bienerth. Če ta potrdi lex Axmann, krši ustavo in »Slovanska Unija« je še tako močna, da tako viado spravi na zatožno klop! Sicer pa bi tudi češka ministra odstopila, kar 'bi povzročilo neznosno stanie za vlado. Bienerth ima dolžnost krščanskim socialcem jasno povedati, da njihove postave nobena vlada v Avstriji nikdar ne more sankciji predložiti. Čc pa bo Bic-iierth molčal, bosta govorila češki in mo-ravski deželni zbor.
2642
Zahvala.
1-1
Za vse dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti naše preljube matere, ozir. tašče, gospe
Marije Mikuž
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo drage pokojuice k večnemu počitku in za darovane vence izrekajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iskreno zahvalo.
Ljubljana, 22. septembra 1909.
Rodbine Mikuž, Kocii in Kostanjcvec.
se takoj sprejme proti dobri 2646 plači. - - H^drotekt Lachnik, 2-l Ljubljana, Beethovenova ulica 4.
Išče sc pripavna in vestna
za mešano trgovino v Ljubljani. Vstop lahko takoj. - Naslov pri upravi „Slovenca". 2617 2—t
licenca
flntoii Zollner, sedlarski mojster Weissbriach-gasse št. 10 v Beljaku, Koroško, želi učenca iz poštene hiše, krepkega in zdravega v starosti od 14 do 15 let. Dobra hrana in druga hišna oskrba. Ponudbe naj se pošiljajo pismeno, pod zgornjim naslovom.	2644 (1)
t
2641 1-1
Rodbina Kremžar naznanja potrtim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, du jc njih iskreno ljubljeni sin, ozir. brat in stric, gospod
Blaž Kremžar
čevljarski pomočnik v Ljubljani ]
po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti zu umirajoče, danes dne 22. septembra 1909 ob 5. uri zjutraj v 34. letu svoje dobe mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb predragega rajnika bo v četrtek ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu.
Blagega rajnika priporočamo v blag spomin in molitev.
Ljubljana, 22. septembra 1909.
»KATOLIŠKA BUKVARNA« V LJUB-LJANI
priporoča sledeče knjige lastne zaloge:
Medved, »Poezije«, II. del. Cena 3 K 50 vin., v elegantni vezavi 5 K 40 vin. —r Ime in veljava A. Medvedova sta tolika, da jc odveč priporočati proizvode njegovega neizčrpnega pesniškega duha; knkor je prva zbirka njegovih pesmi vsakega razveselila po globokomiselnosti in mar-kantnosti oblike, tako povzdigne druga zbirka šc 'bol-j pesnikovo vrednost in velikost.
»Dolina krvi« (Glenanaar). Roman. Napisal sloveči irski pisatelj kanonik Avguštin Sheehan, poslovenil iz angleščine Franc Bregar. Osmi zvezek »Leposlovne knjižnice«. Cena broširanemu izvodu 4 K 20 vin., vezanemu pa 5 K 80 vin. — Ta najboljši roman slovečega irskega pisatelja kanonika Sheehana obsega žalostno zgodovino nesrečnega irskega naroda, nad katerim so Angleži kronali krivico in jej prepustili popolno gospodarstvo. Irska vstrajnost, s katero se je to mučeniško ljudstvo borilo za vsako grudo rodne zemlje in za vsako črko katoliške veroizpovedi, nima para v zgodovini.
Breznik, »Slovanske besede v slovenščini«. Cena 80 vin. Za Slovence sploh in posebno jezikoslovce zelo koristna in važna knjiga o rabi besed in izrazov, ki smo si jih izposodili Slovenci od naših močnejših bratov in izpopolnili ž njimi naš jezik.
za dame.
RaRor hiči za deRlice in ofroRe, najnovejše mode, v največji izBiri priporoča po zelo ugodniR cenaR
modni salon cH zMagdič
JŽjuGfjana, nasproti glavne pošte, JSjuGtjana.
7H33KHSDM

2643 20-1 BZšKsmgBBKTnzss
Jn=ll==il
Marijin trg štev. 1.
Največfa zaloga na|Iinejšlli
za umetnike, od dr. Sdionfelda & Co.
Fino oljnate barve sa Stadije, akvarelne trde ln tekoče, tempera barve v tubah, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate in raznobarvne bronoo. Pristno ln kovinsko zlato, srebro to alumlnium v listih. Štainpilijake barve. Ogijo za risanje. Raznobarvne tinte ln tnšl. Slikarsko platno ln papir. Palete, škatlje za študije. Čopiči za :: umetnike, slikarje in pleskarje. ::
slikarski vzoroi in papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne suhe, kemično, —;— prstene ln rudninske barve. ——
:: Priznano najboljše in najizdatnejše ::
za
pleskarje, stavbne in pohlžtone mizarje ,; in hišne posestnike itd. =====
priporoča
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, Elrnežev, lakov In steklarskega klcja. ===== Prodaja najboljšega mizarskega =
kom. društvo Poloja Tuzla, Bosna.
©
IzvrSnje načrte, statične proračune in stroškovnike ter prevzema vsa v arhitektonsko, stavbinsko, inženirsko in zemljemersko stro-ko spadajoča dela — vse proii primernim cenam in po najnovejših znanstvenih -- in strokovnih načelih. —
m
2560
10-1
EP

Slavnemu p. n občinstvu v Ljubljani in okolici si usojam najvljudneje naznaniti, da sem prevzel na račun dobro znano
Vajenca
za krznarsko obrt išče Anton Krejči, Ljubljana Wolfova ulica 5. Hrana in stanovanje prosto.	-'648 3-1 .
po najnlšl ceni,
rbolin*
samo boljše vrste,
gipsa
alabastra In stakatarnega za podo-2961	barje In zidarje.	1
= Ustanovljeno 1832. = :: Zahtevajte cenike t
kjer bom točil priznano pristna naravna vina ter vedno skrbel za izborna gorka in mrzla jedila.
• ■■■■■•■■■■■■■■■■■■rHiiiiiHiiiam
Pozor kegljavci!
Izborno urejeno
kegljišče
■ ■
H ■
■	n
■	■
toa on
■	n
■	»
n	a
■	■
■	■
■	a
■	■
a	a
a	a
a	a
a	d
■	a
■	n
- je na razpolago, in šo za ne-
: kaj večerov v tednu za oddati. ■
: : aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Za obilni obisk se pri- »j«. Dimnic S £ poroča velespoštovnnjem llUJ. UlllipiUl. ■ j
B ■
aaaaaaaaaaaaBacaaBpaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaa a aaaraaaaaBaaaaaaaaBBaaaaaaaBaaaaaaaaaaBaaaaaS
domača slovensKc plmrna
Telefon &«. 210.
S
, ©sifone ulice fc 12, Lfubljanu
Priporoča stavnemu občinstvu In spoštovanim gostilničarjem svojo izborno
u sodclh in siekliiM


0
EC> ima v zalogi <;
srednje šole v najnovejših izdajah.
EL^r Seznssuke predpisamh učnih fenlig oddala brezplačno.
Bukvama je založila in v lastni tiskarni tiskala sledeče učne knjige:
Brinar Josip, Zgodovina za meščanske šole z 21 slikami, vez. K2'20.
Matek Blaž, Aritmetika in algebra
za srednje in višje gimnazijske razrede. I. del broš. K 2 20.
Matek Blaž, Geometrija za srednje in višje gimnazijske razrede, I. del broš. K 2—.
Mazi Josip, Geometrijski nazorni nauk za prvi razred srednjih šol, vez. K 1'—.
Pajk Milan, Zemljepis I. del, vez. K 1-80.
Pečjak, dr. Gregor, Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol. Druga knjiga: Resnice kat. vere. K 2'80.
Stroj Alojzij, Liturgika. Nauk o bo-gočastnih obredih sv. katoliške cerkve s 40 slikami, vez- K 1'40.
Svetina, dr. Ivan, Katoliški verouk I. knjiga, vez. K 2'80.
Tominšek, dr. Josip, Grška slovnica,
vez. K 3'—.
Tominšek, dr. Josip, Grška vadnica, vez. K 3 50.
ii i a
Breznik Anton, Slovanske besede v slovenščini, broš. K —''80.
Dokler Anton, Slovarček k izbranim Ovidijevim pesmim Sedlmayerjeve izdaje, vez. K l-90.
Grafenauer Ivan, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. 1. del
od Pohlina do Prešerna, broš. K 2-—, vez. K 2 50.
Jeršinovič Anton, Livijev komentar,
broš. K —"60.
Koritnik Anton, Slovarček k I., II. in III. spevu, broš. K —'80.
l££J
eta
i t. hrastovega lesa, nekaj skoro novih, od 200—100, 700, 1200, 3000, 5000 litrov proda po nizki ceni
> t jagg-a Ljubljana, Selen-
burgove ulice 6.
gospodje in tudi dame za razne slike in portrete, proti stalni plači in proviziji. Več se poizve v upravništvu „Slovenca". 2632 2-1

3>

dobe trajno delo pri Petru Rutarju, Osilnica
pri Kočevju.	2622 5—1
Odda se več mesečnih sob od 24 kron naprej.	2531 1
T
allaBltaiBiiailiaij

priporoča svoja izborna dolenjska, štajerska in istrijanska vina, punti-gamsko marčno pivo in vedno topla in mrzla jedila po primernih cenah.;

r3Si fl riSh rSC
mmm isNisi^Ls
[5hG=!]r*i[llRiniSini«lf F»
-.JI

srednje velik istrski brak, imel je nekoliko rjave ušesa ter na hrbtu male rjave lise.
Dalje se je izgubila
svetlo-rjava, vse štiri noge nekoliko bele, po prsih in na čelu bela. Kdor bi ju vjel ali kje videl, naj proti nagradi to naznani Jakobu Dimniku, županu pri D. M. V Polju.	2639 2—1
\?o2ort Resna ?02or/ ženitna ponudba!
Jrflad trgovec solidnega obnašanja j dobro urejeno trgovino mešanega blaga v prijavnem irgu jeli jnanja v svrho jjenitbe 3 mlado,pridno, javedno Slovenko, ima veselje do trgovine in tudi ne^aj tisoč gotovine Le resne ponudbe na upravništvo „Slo-venca" pod šifro „Vsa/$ je svoje Sreče %ovač".	2635
Ojira se /e na pisma s polnim na-/-p ^ i^Sf slovom.
ki žele zastopati znano banko in se baviti s prodajo zakonito dovoljenih srečk, dobe z visoko provzijo
stalen in pošten zaslužek. Z malo kapitala se more zas užiti mesečno 200 do 500 k on. Ponudbe je pošiljati n—« £-»»■■■«'
na naslov: ,•
346 41-0
Steckenpferd-lilijno-mlečno-milo.
Najmilejše milo za kožo kakor proti pegam! Dobiva se povsod!
Proda se
pod ugodnimi pogoji in za nizko ceno	1913 1
na Selu pri Ljubljani, Poljska cesta štev. 20.
Poizvedbe v pisarni dr. Frana Poček, odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev. 30.
Prodaja
najnovejše nhlfilfS Jesenske In narejene UJIssflK zimske, za gospode, dame, dečke in deklice po naj-
m
konfekcijska trgovina A. LOKIC, Pred MU 19.
Razglas.
Dne 10. oktobra 1.1, se bode pri krajnem šolskem svetu v Novi vasi na Blokah oddala
zgradba šolskega poslopja
po zmanjševalni dražbi in sicer:
Zidarsko in kamnoseško delo bode imel zidarski mojster prevzeti ter je cenjeno na..............K 28.23307
Mizarska, tesarska, ključavničarska, barvarska in steklarska
dela bode imel mizarski mojster ter so cenjena na ... „ 16.246*69
Kleparska dela so cenjena na............. 1.66252
Slikarska dela so cenjena na . ............ 11009
Pismene ponudbe se morajo vložiti do
S. oktobra 1.1.
pri krajnem šolskem svetu v Novi vasi pri Rakeku z 10% varščine, katera sme biti tudi v hranilnih knjižicah ter se mora podjetnik jasno izjaviti, da so mu popolnoma znani načrti, troškovnik in pogoji, ter se taistim brezpogojno podvrže.
Krajni šolski svet na Blokah.
Ivan Modic, 1. r.
2638 3—1	predsednik.
SVOJI K SVOJIM!
SVOJI K SVOJIM!
42
tn
B . ea
o
«v>
C®
s
SS
a» >
Cenj. gg. akademikom in vsem na Dunaju živečim Slovencem in Slovenkam priporoča svojo	2636
trgovino s papirjem
z bogato zalogo vsakovrstnih razglednic, zvezkov, svinčnikov, pisarniškega in ovijalnega papirja, risalnega orodja in vseh drugih šolskih potrebščin v najboljši kakovosti
S2
o <
S
c.
a
u
rsi
Mara Staniša, Dunaj VIII, Kodigasse 25. Ig
spnet "eilltc I	kreditna banka v Ljnbljani Stritarjem niice 2
Trst
Delnlfiha glavnica -K 8.G00.C00.
sprejema vloge na knjižice in na te-	|/ O/
koči račun, ter je obrestuje po čistih	/2 /O
par Kinpuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. -^aj
Podružnice
SpUet, Celovec in Trst_-
Rezervni fond & 300.000.