Večizmensko delo na mostu DRSI: »Razmišljanje o tem v osnovi zgrešeno« O Stran 2 Ptuj, torek, 11. julija 2017 letnik LXX • št. 54 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Politika Kidričevo • Šolski normativi podkurili župana O Stran 9 Štajerski TEDM1 Štajerski Podravje • V Hočah tisoč in ena težava www.tednik.si ■ Stajerskitednik I Stajerskitednik Zakaj Magna ne bi bila v Kidričevem semenarne Avtohtona semena za Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je že novembra lani vladi predlagal, da bi obrat avstrijsko-kanadskega gigan- rhrnk rnt ta Magna Steyr lahko zgradili v občini Kidričevo. Še posebej je pomenljivo dejstvo, da je lastnica lokacije v Kidričevem ^ država. Območje je nerodovitno, zato vzpostavitev industrijske cone ne bi pomenila degradacije najboljših kmetijskih ° Strani 4 in 5 zemljišč. Več na straneh 2 in 3. Politika Središče ob Dravi • Krajinski park -priložnost za razvoj O Stran 9 Kronika Kidričevo • V stanovanju vlaga in O Stran 24 v Šport Nogomet • Za vrh le Maribor, Gorica, Domžale in Olimpija O Stran 11 Športno plezanje • Mina soudeležena pri dvojni slovenski zmagi O Stran 13 Štajerski v digitalni knjižnici: WWW.dlib.9 RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Meja v Zavrču Nevednost stane 400 evrov o Stran 2 Podlehnik Je »najgrši otok v Sloveniji« nevaren? o Strani 4 in 5 Izobraževanje Za katere srednje šole je največ zanimanja o Strani 6 in 7 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado - V SIMONOV ZALIV ZA DVE OSEBI. Š^mfe'TEDNIK 2 Štajerski TEDNIK Izobraževanje torek • 11. julija 2017 Ptuj • Kje so interesenti, ki so „stali v vrsti" za parcelo? Dražba parkirišča na Potrčevi neuspešna Gre za strateško lokacijo, ki (ra)združuje stari in novi del mesta in zanimanje za nakup parcele ob Potrčevi cesti na Ptuju (sedanje gramozirano občini. A realnost je pokazala povsem drugačno sliko; na dražbo, kije potekala minulo sredo, se ni prijavil niti en sam ponudnik. Je razlog cena, Zakaj se občina in Dom upokojencev nista dogovorila Ptujska občinaje skoraj že dosegla dogovor o prodaji zemljišča na Potrčevi cesti (ki so ga zdaj ponujali na dražbi) Domu upokojencev Ptuj. Zakaj do realizacije dogovora ni prišlo, ima vsaka stran svojo razlago. Dejstvo pa je, daje razkorak med ceno, ki jo je želela iztržiti ptujska občina, in zneskom, ki gaje bil pripravljen plačati DU Ptuj, prevelik. Cenitev, ki jo je naročil DU Ptuj, je zemljišče ocenila na nekaj manj kot pol milijona evrov, tista, ki jo je naročila občina, pa je presegla milijon evrov. Kot pojasnjuje Jožica Šemnički, direktorica DU Ptuj, sedaj upe polagajo v gradnjo medgeneracijskega centra v bližini bolnišnice. A tudi tam se zaradi neodzivnosti in različnih interpretacij zakonov različnih državnih inštitucij zatika... Izhodiščna cena, ki jo je za parceli 571/5 in 3984/7 na Potrčevi cesti na podlagi opravljene cenitve postavila Mestna občina Ptuj, je 1.027.110 evrov. Njuna skupna velikost je 14.673 kvadratnih metrov, prodajali pa sta se kot celota. Na tem območju je v kratkem predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta. Mestni svet je februarja letos sprejel usmeritev, da tam ne sme prevladovati trgovska dejavnost, oziroma je lahko zastopana le kot spremljajoča dejavnost v manjšem obsegu. Zanimiva je še ena navedba iz besedila javne dražbe: parceli ležita na območju velike ter zelo velike verjetnosti proženja plazov. A to ni največja težava za morebitnega kupca in izvedbo investicij na tem območju. Večji problem je dejstvo, da sta parceli na območju varstva kulturne dediščine, zavarovane z ustreznim odlokom. „Na območju parcele 571/5 je bilo v letu 1995 odkrito arheološko najdišče z ostanki rimske naselbine, srednjeveškega samostana s križnim hodnikom iz 17. stoletja ter prezidavami za vojaško uporabo v 19. in 20. stoletju," je navedeno pri opisu predmeta prodaje javne dražbe. Prav to, da je v bistvu negotovo, kje vse se bo sploh lahko na tem Podravje • Zakaj Magna Steyr ne bi bila v Kidričevem V Hočah tisoč in ena težava Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je že novembra lani vladi predlagal, da bi obrat avstrijsko-kanadskega giganta Magna Steyr lahko zgradili v občini Kidričevo. Še posebej je pomenljivo dejstvo, da je lastnica lokacije v Kidričevem država. Območje je nerodovitno, zato vzpostavitev industrijske cone ne bi pomenila degradacije najboljših kmetijskih zemljišč. »Območje velikosti 130 hektarjev je v gozdovih občine Kidričevo. Severno od njega je naselje Kungota pri Ptuju, severozahodno gramoznica Ple-terje, južno regionalna cesta Slovenska Bistrica-Ptuj. Območje leži v bližini avtoceste Maribor-Gruškovje, v okviru bodoče obvoznice bi bila možna navezava na industrijsko cono Talum. Ocenjujemo, da je predlog realen in izvedljiv ter da ima vse potencialne možnosti za nadaljnji razvoj,« je v pismu vladi navedel župan Leskovar. A že takrat je bilo jasno, da bo vlada neomajno zagovarjala izbrano lokacijo v občini Hoče-Slivnica. »Na ministrstvu za gospodarski razvoj in teh- k Foto: Črtomir Goznik Zupan Anton Leskouar: »Ponudili smo območje, na katerem so bile leta 1760 njiue. Ker niso bile rodoui-tne, je ulada v času Marije Terezije območje pogozdila. Še danes ljudje to območje imenujejo borouje, boroua -nerodouitna, ničuredna zemlja. Zemljišče, ki smo ga predlagali za industrijo in postauiteu Magninega obrata, je v lasti držaue. 230 hektarjeu v enem kosu! Predlagali smo, da se od tega zemljišča odmeri sto hektarjev. V neposredni bližini je tudi vsa infrastruktura razen letališča: avtocesta, plinovod, elektroenergetsko omrežje ... Po avtocesti je do Maribora sedem minut vožnje. Lokacija z vidika varovanja kmetijskih zemljišč ni sporna, saj zemlja ni rodovitna. Predstavnike države in investitorja še enkrat vabim v občino Kidričevo, da preučijo možnosti umestitve industrijskega objekta v ta prostor. Če nam država omogoči enake pogoje, kot jih je v Hočah, zagotavljam, da lahko Magna čez pol leta začne pri nas graditi.« nologijo (MGRT) smo v fazi iskanja ustrezne lokacije temeljito analizirali možnosti in pri tem prišli do zaključka, da je lokacija na območju občine Hoče-Slivnica z vidika geo-strateškega položaja najprimernejša. Prostor je idealen za vzpostavitev proizvodne cone ter izvajanje dejavnosti večjih domačih ali mednarodnih podjetij. Temeljnega pomena so tudi bližina avtoceste, železnice in letališča,« so pojasnili na gospodarskem ministrstvu in dodali: »Tudi za vzpostavitev te cone (kidričevske, op. avt.) bi bilo treba pristopiti k pripravi sprememb OPN Kidričevo, v katerem bi spremenili namembnost zemljišč, kar bi podaljšalo časovnico za vzpostavitev razvojnega območja. Pri tem ne gre zanemariti dejstva, da bi za vzpostavitev nove cone morali posekati 130 hektarjev gozda v neposredni bližini dveh naselij.« Državni sekretar na MGRT Jernej Tovšak si je lokacijo v Kidričevem ogledal, vendar je ministrstvo vztrajalo pri odločitvi, da projekt Magna ostaja v Hočah. So pa na vladi informacijo o možni vzpostavitvi novega industrijskega območja v Kidričevem vzeli na znanje in bodo zemljišča ponudili preostalim možnim investitorjem. Ustavna presoja, manjka okoljsko dovoljenje Lokacija v občini Hoče-Slivnica je kamen spotike že od začetka. Najprej se je pritoževala kmetijska stroka, saj bodo kmetovalci ob najboljša kmetijska zemljišča. Na ustavno sodišče sta vloženi dve pobudi za presojanje ustavnosti dveh aktov: posebnega zakona, ki ga je vlada sprejela za investicijo Magna, ter občinskega prostorskega načrta občine Hoče-Slivnica. Tega je hoški občinski svet sprejel februarja letos. Za pridobitev gradbenega dovoljenja in zagon naložbe investitor sedaj potrebuje še okoljevarstveno dovoljenje, medtem ko je večino zemljišč za gradnjo že uspel pridobiti. Tovarno bi gradili postopoma. Prva faza pomeni ureditev lakirnice (146 milijonov evrov in 400 delovnih mest), v drugi fazi bi zgradili karoserirnico, tretja predvideva sestavljanje avtomobilov in četrta podvojitev proizvodnje. V desetih letih naj bi na lokaciji zaposlovali do tisoč ljudi, potencial naj bi bil tudi do 6.000 delovnih mest. Preden se je vodstvo avtomobilskega velikana Magna Steyr odločilo za gradnjo tovarne pod Pohorjem, so potencialna zemljišča iskali tudi drugje v regiji, med drugim na Madžarskem in Hrvaškem. Po poročanju Varaždinskih vijesti so se zanimali za zemljišča v poslovni coni Brezje v Varaždi-nu. V Sloveniji jim je bilo ponujenih devet lokacij, izbrali pa so Hoče. Mojca Zemljarič Gradnja Magnine tovarne u Hočah je ocenjena na 146 milijonov evrov. postavili lakirnico in zaposlili 400 sodelavcev. Foto: Magna Steyr V prui fazi bi na osmih hektarjih Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02 ) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02 ) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si, www. tednik.si, www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 11. julija 2017 Aktualno Štajerski1TEDNIK 3 •• «1 • «1 V - prijavil se ni nihče parkirišče) bo gotovo veliko, so zadnje mesece vztrajno trdili na ptujski ki jo je želela iztržiti MO Ptuj, ali drugi zapisani pogoji? območju gradilo, je - poleg previsoke cene - bilo sporno tudi za Dom upokojencev Ptuj, ki je zadnje mesece nastopal kot najverjetnejši potencialni investitor. A je od namere pred časom odstopil. Kakšne pogoje so postavili na občini Izklicna cena, ki jo je želela iztržiti ptujska občina, je 1.027.110 evrov, brez davka; tega prav tako plača kupec. Nepremičnini bi po pogojih dražbe bili prodani dražitelju, ki bi ponudil najvišjo ceno, in sicer po sistemu videno-ku-pljeno: „Kupec bo s sklenitvijo pogodbe izrecno potrdil, da je seznanjen z dejanskim in pravnim stanjem nepremičnin, zato iz tega naslova zoper prodajalko ne bo mogel uveljavljati nobenih zahtevkov." Kupec bi bil dolžan poleg kupnine plačati še stroške izdelave cenilnega poročila, davek na dodano vrednost, stroške notarskih storitev ter stroške vknjižbe lastninske pravice na svoje ime in v svojo korist v zemljiški knjigi. A očitno kombinacija teh pogojev skupaj z visoko ceno za niti enega potencialnega investitorja ni bila sprejemljiva. „Javna dražba za prodajo nepremičnin na Potrčevi ni bila uspešna, saj za nakup ni bilo izkazanega interesa. Še nadalje se bomo trudili realizirati sklep o prodaji navedenega kompleksa nepremičnin, ki ga je sprejel Mestni svet Mestne občine Ptuj," so po dražbi na naše novinarsko vprašanje, ali je bila ta uspešna, odgovorili s ptujske občine. Štiri stanovanja prodali za 70.640 evrov Ob parcelah na Potrčevi cesti ptujska občina na portalu Nepremičnine prodaja še parcele na 13 lokacijah, med drugim dve na Turnišču (eno za 48.500 evrov - 770 m2 in drugo za 60.400 evrov -1020 m2). A kot so odgovorili z občine, tudi za prodajo teh nepremičnin trenutno ni zanimanja. Kar nekaj časa se prodaja 2.293 m2 velika parcela v Oreš-ju (za 89.959 evrov), še vedno je na voljo stavba na Raičevi 2 (kjer je bila nekoč OŠ dr. Ljude-vita Pivka); zanjo je občina postavila izklicno ceno 468.230 evrov. Zanimiva, a očitno predraga je tudi vila, ki jo prodajajo na Potrčevi cesti 49, velika 306 m2, njena izhodiščna cena pa je 165.000 evrov. A medtem ko s prodajo teh stavb in zemljišč občina očitno nima srečne roke (ali pa so enostavno cene postavljene previsoko), so na javni dražbi, ki je potekala 5. julija (minulo sredo), bili uspešni. Kupce so našli za vsa štiri stanovanja iz prvega paketa ponujenih občinskih stanovanj. Na prvih dveh dražbah z njimi niso imeli sreče, tokrat pa so zanje iztržili 70.648 evrov. Gre za dve stanovanji v Cankarjevi 9, ki so ju prodali enega za 9.661 evrov, drugega za 8.379 evrov, za stanovanje v Ulici heroja Lacka 6, za katerega so iztržili 28.900 evrov, in na Vrazovem trgu, kjer so našli kupca za 23.700 evrov. Na vprašanje, kdaj bo naprodaj drugi paket stanovanj, so z občine dogovorili, da prodajo predvidevajo v drugi polovici leta, koliko bo ponujenih, pa še ni znano. Dženana Kmetec Ptuj • O predlogu za večizmensko delo na mostu »Razmišljanje o tem v osnovi zgrešeno« Na Direkciji RS za ceste (DRSI), ki je naročnik obnove 4,5 milijona evrov vredne obnove starega ptujskega mostu čez reko Dravo, so odgovorili na vprašanja, zakaj se delo ne organizira v več izmenah in ali bi lahko bila dinamika izvedbe del hitrejša, s tem pa bi tudi obnovo končali prej. »Zahtevne rekonstrukcije ob uporabi visoko tehnoloških materialov in postopkov ni mogoče primerjati z rutinskimi proizvo- dnjami v tovarnah in rudnikih, zato je razmišljanje o večizmen-skem delu že v osnovi zgrešeno, prav tako bi nočno delo ob Foto: Črtomir Goznik Zanimivo: povsod po svetu delo na gradbiščih poteka v več izmenah, edino na Ptuju je to nemogoče ... prisotnosti mehanizacije motilo mestno prebivalstvo. Pri tako zahtevni obnovi mostu je posegov, ki terjajo določeno časovno komponento, veliko. Povsem razumljivo je, da se na primer beton mora posušiti in da v tem času ni možno na tem mestu nadaljevati del. Gre za izredno zahtevno rekonstrukcijo 60 let starega objekta, ki je del tehniške dediščine Slovenije. Naročnik in izvajalec imata skupni cilj, dela izvesti čim kvalitetneje in v najkrajšem možnem času, zato bodo dela potekala v podaljšanem delovniku od 7. do 17. ure, ob ugodnem vremenu tudi ob sobotah, vendar takrat, ko je to glede na tehnologijo dela mogoče,« so pojasnili na DRSI. MZ Državna meja poteka tu nekje ... Nevednost stane 400 evrov Pot v završko občino je, kaže, treba skrbno načrtovati, vsak korak pa dobro pretehtati. Da bi se izognili plačilu visoke globe, je namreč včasih treba vedeti celo tisto, česar ne vedo ne na Geodetski upravi RS ne na Generalni policijski postaji ... Naj živi Evropa brez meja! Ko sem v naselju Hrastovec za naš časopis fotografirala slovita panelna vrata, ki jih je za zdaj tako na eni kot na drugi strani mogoče preprosto zaobiti (mogoče je celo izbirati med elegantno varianto ob potoku ali nekoliko zahtevnejšo čez kak meter visoko vrtno ograjo), so me ustavili slovenski policisti. Opozorili so me, da sem prečkala mejo med Slovenijo in Hrvaško (kakopak nedovoljeno), čeprav se tabli »Pozor, državna meja« nisem niti na daleč približala, drugih označb meje ali opozoril pa tam ni. Domačini iz slovenskega Hrastovca so mi dejali, da državna meja teče po potoku ob cesti. Tisti iz hrvaške Dubrave Križovljanske so mi zagotovili, da meja teče po sredini ceste, kar bi obenem pomenilo, da panelna vrata z enim delom stojijo na slovenskem, z drugim na hrvaškem ozemlju. Na Ministrstvu za notranje zadeve so sicer zatrdili, da so vrata v celoti postavljena na slovenskem katastrskem ozemlju, kar pa o poteku državne meje pred razsodbo arbitražnega sodišča ni povedalo še ničesar. Povzemimo: državi Slovenija in Hrvaška o poteku meje nista povsem prepričani (v Haagu so sicer povedali svoje, a jih posluša le ena stran), naključni obiskovalec Hrastovca bi pa te pojme vendarle moral imeti razčiščene . Kje natanko državna meja med Hrastovcem in Dubravo Križovljansko poteka, sem (z natanko temi besedami) povprašala še na Ministrstvu za notranje zadeve. »Na žalost ste nam navedli premalo podatkov, da bi lahko na vaše vprašanje podali natančen odgovor. Dodajamo pa, da je sam potek državne meje označen s tablo 'Pozor, državna meja',« so odgovorili. So pa odgovoru prijazno priložili zemljevid omenjenih naselij, ki so ga pridobili na Ministrstvu za okolje in prostor. Težava je le v tem, da je na tem zemljevidu mejna črta širša od ceste in jo v celoti zakriva ... Na Geodetski upravi RS ob tem niso pozabili opozoriti še, da gre le za mejo katastrske občine in ne za državno mejo . Kje slovensko-hrvaška meja v Hrastovcu dejansko poteka, torej še dandanašnji ne vem. IZ države ceneje kot V njo Moja ignorantska nevednost bi me lahko drago stala. Skoraj polovico povprečne mesečne neto plače v Sloveniji. Na Generalni policijski upravi (GPU) so pojasnili, da po Zakonu o nadzoru državne meje za prestop meje šteje vsako človeško gibanje čez državno mejo: »Kdor državno mejo prestopi izven mejnega prehoda ali izven določenega delovnega časa, stori prekršek in se mu izreče globa v višini 400 evrov.« Tujci jo odnesejo še slabše: »Na podlagi Zakona o tujcih se tujca, ki nedovoljeno vstopi v Republiko Slovenijo, kaznuje zaradi storitve prekrška in izreče globa v višini 500 evrov. Odgovornost za prekršek se ugotavlja v prekrškovnem postopku, ki ga določa Zakon o prekrških.« Podžupan Zavrča Janko Lorbek je lepo povzel: »Nevednost te odgovornosti ne reši.« Pa me je vseeno zanimalo še, ali pri ugotavljanju odgovornosti upoštevajo, ali je oseba državno mejo prečkala zavestno ali morda povsem nehote oz. nevede (meja v naravi ni označena), in kdo o tem presoja. Za nadzor državne meje je pristojna policija, se je glasil odgovor GPU. Ker je sam potek meje diskutabilen, postopek ugotavljanja odgovornosti pa ohlapen, je nevedni prekora-čitelj na milost in nemilost prepuščen uniformirani osebi pred seboj. Povedano drugače: ali bo moral seči po denarnici ali ne, bo odvisno predvsem od tega, s katero nogo je policist, ki obravnava njegov primer, to jutro vstal. Nekateri se na tem obmejnem območju Evrope brez meja vendarle lahko svobodno gibljejo. Na GPU so pojasnili, da je Slovenija leta 2001 sprejela Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju: »Sporazum določa razmerja in ureditev prometa oseb med obmejnima območjema. Določena pooblastila sporazum daje Stalni mešani komisiji, ki skrbi za njegovo izvajanje in je sestavljena iz delegacij obeh držav.« V tem zakonu so določili kategorije oseb, ki smejo državno mejo prečkati tudi izven območja mejnih prehodov. Tisti, ki imajo na obmejnem območju stalno prebivališče (in »upravičen interes« za prestopanje meje), lahko pridobijo obmejno prepustnico, ob upoštevanju določenih pogojev lahko izven mejnih prehodov mejo prečkajo tudi gasilci, zdravniki, kmetje, gozdarji, lovci in celo živina ... Navadnih davkoplačevalcev, mezdnih delavcev in drugega proletariata na tem seznamu ni. Obenem manjkajo tisti, ki so državno mejo brez prepustnice, brez slehernih dokumentov (pa nič ne de, saj vemo, da so bili rojeni 1. januarja) in brez oddaje prstnih odtisov vendarle smeli prečkati. Saj je bilo nevede? Eva Milošič Obmo^jt o*w1t| Mrmlovt« v Slov*n4fi In Oubrav* Krliovl|*ml(e m Hrv«ikem Pred potjo v Hrastovec dobro proučite ta zemljevid. Vir: Ministrstvo za okolje in prostor hoto: hM 4 Štajerski TEDNIK Izobraževanje torek • 11. julija 2017 Ptuj • Dan odprtih vrat Semenarne Ljubljana Avtohtona semena za prehransko Semenarna Ljubljana, ki sodi v vrh ponudnikov kakovostnih semen, je minuli konec tedna v selekcijsko-poskusnem centru na ima na področju ohranjanja avtohtonih in udomačenih slovenskih sort veliko vlogo. Ohranjanje lastnih sort je pomembno predvsem vrste zaščito pred vplivom multinacionalk. »Zraven vzdrževalne selekcije na tem centru razvijamo tudi nove sorte in k življenju obujamo stare, že skoraj izumrle sorte semen vrtnin. Se-lekcijsko-poskusni center na Ptuju je najpomembnejši del našega podjetja in ima 111-le-tno tradicijo poslovanja. Z delom v tem centru smo zelo zadovoljni, saj s tem ohranjamo del slovenske kulturne dediščine, kar avtohtona slovenska semena zagotovo so. Ponosno lahko povem, da se je naš program žlahtnjenja v zadnjih letih razširil na večje, pomembnejše segmente, to je segmente poljščin. Leta 1968 je prišla na trg zadnja slovenska sorta pšenice. Z letošnjim letom prihaja na trg nova slovenska sorta pšenice, ki jo je pridelala in jo razvija Semenarna Ljubljana. Na tržišče tako postavljamo slovensko sorto ene najpomembnejših kultur, ki jo gojimo v Sloveniji. Pomeni neke vrste branik pred velikimi multinacionalkami, ki so s semeni poljščin praktično preplavile slovensko in evrop- Židan o nacionalnem "1 m m m gospodarjenju s semeni »Strokovno delo s semeni poteka na več segmentih: v Semenarni Ljubljana, ki deluje kot gospodarska družba, in v okviru strokovnega dela na kmetjsko-gozdarskih zavodih, pri čemer država financira postopke žlahtnjenja semenskega materiala. Kot minister si prizadevam, da se za ta namen v proračunih 2018 in 2019 namenijo dodatna finančna sredstva,« je poudaril Židan. sko tržišče. Sorta pšenice, ki jo razvijamo, je visoko produktivna. Po rezultatih poskusov, ki smo jih izvajali v zadnjih letih, se lahko brez težav postavi ob bok sortam tujih multinacio-nalk. Ne bomo pa ostali samo pri eni sorti, pripravljamo nove, hibridne sorte. Računamo, da bi z njimi prišli na trg čez dve, tri leta,« je ob dnevu odprtih vrat povedal direktor Semenarne Ljubljana Aleš Ša-beder. Vrisk: »Zemlja in podjetja naj bodo v slovenski lasti« Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk je pou- Minister za kmetijstvo Dejan Židan si je z velikim zanimanjem ogledal slovensko sorto pšenice, ki jo razvijajo v Semenarni Ljubljana. Na fotografiji so (z leve) predsednik sindikata kmetov Slovenije Anton Medved, vodja selekcijsko-poskusnega centra Ptuj Darko Vernik, minister za kmetijstvo Dejan Židan in direktor Semenarne Ljubljana Aleš Šabeder. daril, da ni domače hrane brez avtohtonih semen. »Semenarna Ljubljana prav gotovo v slovenskem prostoru najbolj skrbi za to, da imamo domače avtohtone sorte. Kar lepo število jih že imamo registriranih, nekaj jih je v fazi registracije. Veseli nas, da slovenski potrošnik vse bolj prepoznava pomen slovenskega prehranske-ga produkta. Celoten zadružni sistem, od zadrug do banke in vseh, ki v tem segmentu sodelujemo, držimo skupaj. Vzpostavili smo zadružni sistem, ki skrbi za naše podeželje, ohranjamo zemljo in podjetja v slovenski lasti. V globalnem svetu je to izjemnega pomena. Včasih kdo reče, da lastništvo ni pomembno, pa temu ne morem prikimati. Menim, da bi bilo prav, da bi več podjetij ohranili v slovenski lasti, sploh tista, ki dobro delajo. Pohvalil bi zaposlene v selekcijskem centru na Ptuju za strokovno delo in vzorno obdelane njive ter gredice. Vem, da to ni eno- Foto: MZ Gornja Radgona • Pomurski sejem Priprave v polnem teku Prireditelj sejemskih dogodkov na sejmišču v Gornji Radgoni, družba Pomurski sejem, je v zaključni fazi priprav na jubilejni, 55. sejem AGRA, največji in najpomembnejši kme-tijsko-živilski sejem v Srednji Evropi, ki bo v dneh od sobote, 26., do četrtka, 31. avgusta. Podlehnik • Ureditev regionalne ceste Tudi letošnji sejem s sloganom »Tradicionalno svež« bo postregel s številnimi novostmi razstavljavcev na področju kmetijstva in živilstva, z atraktivnimi razstavami kmetijskih živali in z vzorčnimi rastlinskimi nasadi. Organizator najavlja več kot 1700 razstavljavcev iz 30 držav. Osrednja prireditev bo srečanje skupine držav srednje in vzhodne Evrope ter Kitajske 16 + 1. Slovenija bo v času sejma gostiteljica 12. kme-tijsko-trgovinskega foruma med LR Kitajsko in državami srednje in vzhodne Evrope. To bo eden od najpomembnejših dogodkov v letošnjem letu v naši državi, na katerem se pričakujejo politične in gospodarske delegacije iz vseh držav skupine 16 + 1 (gre za mehanizem usklajevanja in sodelovanja na področju kmetijstva in gozdarstva med Kitajsko in državami srednje ter vzhodne Evrope). LR Kitajska bo država partnerica sejma AGRA, ob njej pa se bodo predstavile še AP Vojvodina - Srbija, Madžarska, Hrvaška, Avstrija, Poljska, Litva, Slovaška in Romunija. Posebna pozornost sejma bo namenjena mednarodnemu letu trajnostne-ga turizma za razvoj. AGRA bo predstavljala vodilne svetovne blagovne znamke kmetijske in gozdarske mehanizacije, novosti na področju opreme in sredstev za pridelavo človeku in okolju prijaznih živil ter vrhunske pridelke, prehranske izdelke, jedi, vina in produkte slovenske ži-vilskopredelovalne industrije in dopolnilne dejavnosti kmetij. Na razstavnih prostorih se bodo predstavile najvidnejše državne, zbornične, gospodarske in strokovne institucije. Sejem bodo oživele predstavitve avtohtonih živali, govedi, konjev, prašičev in drobnice v hlevih in maneži, predstavitve čebelarstva, malih živali ter rib. Organizirane bodo zanimive delavnice in vodeni ogledi na osrednjem sejemskem vrtu, AGRO pa bodo tako kot vsa leta doslej spremljali tehtni strokovni posveti, pomembna poslovna druženja, stanovska in družabna srečanja ter tržnice, pokušnje, tekmovanja in zabavni dogodki. NŠ Je »najgrši otok v Sloveniji« Občani Podlehnika so vsakič znova presenečeni nad rešitvami, ki so si jih za bodoči avtocestni odsek med škovje ter za vzporedno regionalno cesto zamislili projektanti. Tokrat duhove buri prometni otok. Na zadnji seji podlehniškega občinskega sveta je občinski svetnik Alojz Novak opozoril, da je regionalna cesta ob prometnem otoku pri Novi cerkvi pri Podlehniku (pre)ozka in zato nevarna: »Desno vozišče je ožje od levega (gledano s severa proti jugu, op. a.). Na tej cesti sem vsak dan in opažam, da tovornjaki vozijo po levem smernem vozišču, saj se po desnem težko prebijejo skozi. Cesta ni speljana tako, kot bi morala biti.« Poudaril je, da so si na tem prometnem otoku tudi domačini že poškodovali vozila, in predlagal, da bi vozni pas popravili ali prometni otok v celoti odstranili. Župan Podlehnika Marko WymmM , I Prometni otok pri Notri cerkvi pri Podlehniku sploh še ni končan, pa so ga (domnevno prehitri) vozniki že poškodovali. Maučič je dejal, da je prometni otok ukrep za umirjanje prometa in zato dobrodošel, resda pa ni izpeljan najbolj smiselno: »Za vozišče, ki gre v smeri proti naselju, je prav, da je tako ozko. Ne vem pa, zakaj bi tiste voznike, ki naselje zapuščajo, izrivali na travnik. Slej ko prej bo kdo zletel v potok Rogatnico.« Njegove pobude, da bi otok popravili, na DARS niso uslišali. Prometni otok, so pojasnili, so projektirali na zahtevo krajanov, podano na javni razgrnitvi načrtov, namenjen pa je prav umirjanje prometa. Vozniki so krivi sami Na DARS so pojasnili, da je širina vozišča ob otoku na obeh straneh enaka: 3,25 metra. To sicer drži, res pa je tudi, da je ob desnem smernem vozišču (gledano proti jugu) visok robnik bodočega pločnika, ob vozišču na levi strani pa je pred strmino še ozka bankina, ki vozišče nekoliko »razširi«. Na Foto: EM torek • 11. julija 2017 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 varnost Ptuju organizirala dan odprtih vrat. Družba zaradi prehranske varnosti in pomeni neke stavno, in želim, da bi bilo tako tudi naprej,« je dejal Vrisk. Klimatske spremembe niso abstrakcija, temveč realnost Med gosti petkove svečanosti na Ptuju je bil minister za kmetijstvo Dejan Židan. »Veseli me, da se Semenarna Ljubljana vrača k selekciji in razmnoževanju semena pšenice. Gre za pravi korak v smeri zagotavljanja kakovosti pod blagovno znamko Izbrana kakovost Slovenija. Zaposlenim želim uspešno delo. Semenarna ni navadna gospodarska družba, temveč tudi skrbnik nekaterih avtohtonih sort. Te so pomemben del zgodovine,« je v nagovoru poudaril minister Židan, v pogovoru z novinarji pa med drugim dodal, da Slovenci iz leta v leto boljše skrbimo za avtohtone sorte. »Zakaj je to pomembno? Avtohtone sorte imajo širok genetski potencial. Hibridne sorte v nekaterih razmerah dajo obilo pridelka. Kakor hitro pa se zgodi sprememba rastnih razmer, pa to zelo vpliva tudi na donosnost kulture. Avtohtone sorte imajo genetsko variabilnost. To nam kot naciji omogoča večjo pre-hransko varnost, pa tudi lažje prilagajanje klimatskim spremembam. Te spremembe niso abstraktna razprava, o kateri govorijo znanstveniki, temveč nekaj, kar se nam dejansko dogaja danes in tukaj. V Sloveniji smo že dve leti zapovrstjo priča spomladanski pozebi. To je bil nekoč za nas stoletni dogodek, njegova ponovitev pa kaže na to, da bomo morali z njim živeti. Sedaj imamo izrazito sušno obdobje in tudi temu se bo treba prilagajati, najlažje s črpanjem genetskega materiala iz avtohtonih sort.« Letošnja cena pšenice v povprečju 15 % višja od lanske »Zadovoljni smo, da je več optimizma kot v lanskem letu. Povprečne cene so za okrog 15 odstotkov višje od lanskih. Po prvih ocenah je pridelek nekoliko boljši, kot je sprva kazalo; strokovne ocene so bile, da ga bo v primerjavi z lanskim letom za okrog 15 odstotkov manj. Trenutno stanje po dveh, treh dneh žetve pšenice tega ne kaže. Poudariti bi pa želel, da si pridelovalci zaslužijo pošteno ceno. Absolutno je prav, da cena pokrije stroške pridelave in da se ustvari tudi nekaj dodane vrednosti, dobička. Žitna veriga je prinesla nekatere prednosti, predvsem na tehnološkem področju - izboljšanje kakovosti in donosa pridelka. Naslednja naloga je, da dokončno stabiliziramo kriterije za odkup, ki bi vzdržali vsaj pet let. Če vsako leto pred žetvijo spreminjamo kriterije, potem kmet ne more vedeti, koliko denarja naj vloži v tehnologijo. Od vložka je odvisno, kakšen in koliko bo pridelka. Enaki kriteriji kakovosti sedaj veljajo že drugo leto zapored; želim, da bi obveljali vsaj še tri leta. Kmetijski prostor potrebuje stabilnost,« je v petek na Ptuju med drugim dejal kmetijski minister Dejan Židan in izrazil navdušenje nad sorto pšenice, ki jo razvijajo v Semenarni Ljubljana. »Res sem navdušen. Klas je izjemno poln, lepe velikosti. Prvi pogled je spodbuden.« Dan odprtih vrat je pritegnil številne obiskovalce. Največji vrt v Sloveniji vabil V dveh dneh so strokovnjaki Semenarne Ljubljana (Majda Veis, Barbara Lončar-Vrhovec, Andreja Tomšič in Darko Vernik) minuli konec tedna po vrtu semenarne obb Dravi na Ptuju popeljali številne obiskovalce. Na ogled je bilo več kot tisoč vzorcev vrtnin, cvetlic, zelišč in medovitih rastlin, vzgojenih iz semen, ki so na voljo v semenskih vrečicah Semenarne Ljubljana, s poudarkom na avtohtonih in udomačenih sortah. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi različne tipe parkovnih trat, posevke krmnih trav, trav- no-deteljnih mešanic in drugih krmnih poljščin, poskusno polje ozimnih in jarih žit ter sortni poskus krompirja. Strokovne in praktične nasvete o pridelavi vrtnin in poljščin je z obiskovalci delila Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline s KGZ Maribor. Na stojnicah so se predstavila društva, rokodelci in različni ponudniki opreme za vrtnarjenje in kmetijsko dejavnost. Organizirali so tudi okroglo mizo, na kateri so strokovnjaki Anita Jakuš, Darko Vernik, Darja Kocjan Ačko in pridelovalec semen Slavko Leben govorili o pomenu ohranjanja avtohtonih in udomačenih sort. Mojca Zemljarič Foto: MZ nevaren? Draženci in mednarodnim mejnim prehodom Gru- DARS so prevoznost preverili tudi z vlačilcem z uporabo dinamičnih krivulj, so povedali: »Dokazano je bilo, da je prevoznost izvedljiva. Seveda pa je smisel in cilj ukrepov za umirjanje prometa zmanjšanje hitrosti vožnje s spremembo linije prometnega pasu in s širino vozišča, ki ne dopušča 'sekanja' te linije. Poškodbe na otoku so posledica neprilagojene hitrosti in so povzročene s strani vozil oz. voznikov, ki na tem delu ceste hitrosti vožnje ne prilagodijo.« Poudarili so še, da tako oblika kot dimenzije umirjevalne-ga otoka izhajajo iz tehničnih specifikacij: »Tehnična specifikacija za javne ceste določa tehnične pogoje za prometno tehnično oblikovanje naprav in ukrepov za umirjanje prometa na javnih cestah in ne-kategoriziranih cestah, kjer je dovoljen javni promet, razen montažnih fizičnih ovir za umirjanje prometa, ki jih pred- pisuje pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah.« Dodali so, da je obliko otoka projektant podal glede na umeščenost in elemente trase. Župan s tem ni preveč zadovoljen: »Postavili so najgrši prometni otok v Sloveniji, kar sem jih videl. Narejen je drugače kot vsi drugi v državi, je popolnoma elipsast in ni smiselno postavljen. V Kozmin-cih oz. proti Gruškovju bodo postavili še en otok, ki je že načrtovan lepše. Očitno je, da so otoki pač takšni, kakršne so posamezni projektanti narisali. Enako velja za nadvoze, ki so zelo različni; eni so smiselni, drugi ne. Lep otok je npr. v Novi vasi pri Ptuju, takšnega bi pričakovali tudi v strnjenem naselju Nova cerkev, ki bo zelo lepo urejeno.« Popravila poškodovanega otoka na DARS za zdaj še niso napovedali. Eva Milosic Maribor • Košaki spet v postopku prisilne poravnave Upnikom namesto povračila dolgov solastništvo Tovarna mesnih izdelkov (TMI) Košaki, ki je prejšnji teden znova pristala v postopku prisilne poravnave, po zagotovilih vodstva tekoče posluje v skladu s poslovnim načrtom. Kot je povedal direktor družbe Marko Žerak, podjetje prihodke že od leta 2015 povečuje, prav tako je po njegovem mnenju pomembno dejstvo, da občutno znižujejo tekočo izgubo. Mariborsko podjetje, ki trenutno zaposluje 90 ljudi, je prihodke med letoma 2015 in 2016 povišalo za 11,2 odstotka, lansko leto pa so sklenili z 10,16 milijona evrov prodaje. Izgubo iz poslovanja, ki je še leta 2014 znašala skoraj milijon evrov, so uspeli zmanjšati za 70 odstotkov, tako da je lani dosegla 272.000 evrov. Po podatkih maja objavljenega rednega poročila sodišču so Košaki v prvih treh mesecih letos prodajo povišali za skoraj pet odstotkov. Ustvarili so dobrih 2,4 milijona evrov prihodkov, a tudi skoraj 190.000 evrov čiste izgube, kar je dvakrat toliko kot v enakem obdobju leto pred tem. Košaki po Žerakovih besedah nadaljujejo s pred leti začetim finančnim prestrukturiranjem, tekoče obveznosti plačujejo redno, da bi prestrukturiranje zaključili učinkovito in v čim večjo korist vseh deležnikov, pa so podali predlog ponovne prisilne poravnave. "Postopek, ki bo učinkoval le na obveznosti iz prejšnje prisilne poravnave, je ključen za zaključek dolgoročne stabilizacije poslovanja," pravi Žerak, ki verjame, da bodo v podjetju z eno izmed bolj prepoznavnih slovenskih prehrambnih blagovnih znamk s 145 letno tradicijo že v naslednjih letih dosegli pozitiven poslovni rezultat. Podjetje se je že pred leti soočilo s finančnimi težavami, zaradi katerih je takratna upra- va leta 2012 podala predlog za prisilno poravnavo, ta pa je bila leto pozneje tudi pravnomočno potrjena. Del obveznosti do upnikov so že poravnali, kljub uspešnemu tekočemu poslovanju pa sredstva ne omogočajo poplačila preostalega dela starih obveznosti. Aktualna uprava je zato predlagala ponovno prisilko, ki je v tem trenutku po njihovem najprimernejši način finančnega prestrukturiranja. "Na ta način bomo namreč prestrukturirali obveznosti iz prejšnje prisilne poravnave, hkrati pa postopek ne bo imel vpliva na obveznosti nastale po njej," je dejal direktor podjetja in dodal, da lahko upniki skozi postopek svoje terjatve konvertirajo v lastniški delež. "V zadnjih letih smo opravili dobro delo. Uspelo nam je povečati tržne deleže in ohraniti dobre odnose s strateškimi kupci, na drugi strani pa stabilizirati poslovanje, ki nam omogoča, da redno plačujemo tekoče obveznosti," je še povedal Žerak in napovedal, da bodo s predlaganim postopkom finančnega prestrukturiranja zaprli poglavje iz preteklosti in se lahko povsem posvetili svoji prihodnosti. Mariborsko sodišče je ta teden za upravitelja prisilne poravnave imenovalo Silva Zorca, za izpolnitev pogojev pa mora dolžnik predložiti še soglasje upnikov k ponovni uvedbi postopka. Ker so po odkupu za okoli 2,3 milijona evrov terjatev od DUTB zdaj te v lasti podleh-niške mesarije Žerak, verjetno s tem ne bo težav, saj to zadošča za soglasje k ponovnemu postopku. Podjetje se je sicer z Gorenjsko banko in Banko Intesa San Paolo v začetku leta uspelo dogovoriti za podaljšanje kratkoročnih kreditov, prvi obrok obljubljenih obveznosti do upnikov pa so poravnali leta 2015. (sta) Foto: arhiv 6 Štajerski TEDNIK Izobraževanje torek • 11. julija 2017 Slovenija, Podravje • Zaključena prvi in drugi postopek za vpis v srednje šole Največ avtoserviserjev, frizerjev, prodajalcev, gastronomov, mizarjev ... Konec junija je bilo v srednješolske programe vpisanih 17.723 kandidatov. Negotovih je še skoraj tisoč kandidatov, ki so vpisnice sicer oddali, a se iz različnih razlogov še niso vpisali. Na razpis za vpis v srednje šole za šolsko leto 2017/2018 se je na skupno 22.968 vpisnih mest do 16. junija prijavilo 18.706 kandidatov, največ v programe srednjega strokovnega izobraževanja in gimnazije. Po končanem prvem krogu izbirnega postopka se je po podatkih ministrstva do 22. junija skupaj vpisalo 16.752 kandidatov. 1.111 kandidatom, prijavljenim na šolah z omejitvijo vpisa, se ni uspelo uvrstiti na želeno šolo ali pa morda do izbirnega postopka niso izpolnili vpisnega pogoja (dokončana osnovna šola). V drugem krogu izbirnega postopka je sodelovalo 959 kandidatov, od tega je bilo na prvo navedeno željo sprejetih nekaj več kot polovica kandidatov. Konec junija je tako bilo vpisanih 17.723 kandidatov; največ v okviru programov srednjega poklicnega izobraže- vanja: avtoserviser, frizer, gastronom - hotelir, prodajalec, elektrikar, mizar, mehatronik operater in oblikovalec kovin -orodjar. Na področju srednjega strokovnega izobraževanja „To je dan, ki je poseben za šolo, zaposlene in starše. Gre za zaključek ciklusa, preživetega v šoli. S podelitvijo spričeval končujemo šolsko leto, hkrati pa mlade z veseljem spremljamo na novo pot. Letos smo posebej ponosni na uspeh naših dijakov. V srednjem strokovnem izobraževanju imamo štiri zlate maturante, ki so zbrali maksimalno število točk, in enega v poklicnem programu. Tudi sicer smo šolsko leto sklenili uspešno, z več kot 90-odstotnim uspehom; končna analiza bo sicer opravljena po popravnih izpitih, a že zdaj smo zelo zadovoljni," je na podelitvi dejal Rajko Fajt, ravnatelj Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj. Zaključnega izpita se je na njihovi šoli udeležilo 21 dijakov, prav vsi so ga uspešno opravili, poklicna matura pa je bila opravljena 94-odstotno: od prijavljenih 79 jo je opravilo 74 kandidatov. Zlati so na poklicni maturi bili štirje dijaki Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj; Matic Rašl, Benjamin Cvetko, Aljaž Galun in Aljaž Nahberger, prav vse petice na zaključnem izpitu pa si je prislužil Tadej Kamen-šek. „Izjemno zadovoljni smo s potekom dela v tem šolskem letu na vseh področjih. Veseli smo, da smo uspeli v zadnjih letih izboljšati tudi sodelovanje z gospodarstvom. Tam se zavedajo pomanjkanja kadra na področju programov, za katere izobražujemo. Povečalo se je predvsem zanimanje za meha-troniko; seveda smo jim z veseljem odprli vrata in pomagali, da mlade uvajajo v svoj delovni proces. Zanimanje za skoraj vse naše izobraževalne programe se dviguje. Verjamem, da pozitivni odzivi delodajalcev, ki sprejmejo naše dijake v delovni proces, dajejo srednješolcem dodaten motiv in spodbudo za naprej," še pravi Fajt. Eno izmed podjetij, s katerim Zoisova štipendija 30. junija je Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije objavil javni poziv za prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oziroma študijsko leto 2017/2018. Namenjen je štipendistom, ki so to štipendijo pridobili po starem zakonu o štipendiranju, torej najkasneje v šolskem oziroma študijskem letu 2013/2014, in v šolskem oziroma študijskem letu 2017/2018 nadaljujejo izobraževanje na isti ravni ali stopnji izobraževanja. Sočasno je bil objavljen javni razpis za dodelitev Zoisovih štipendij po novem zakonu, namenjen novim vlagateljem, ki se prvič prijavljajo za dodelitev te štipendije, in tistim štipendistom, ki v šolskem oziroma študijskem letu 2017/2018 prehajajo na višjo raven oziroma stopnjo izobraževanja. Rok za oddajo vlog je pričel teči v ponedeljek, 3. julija. Za dijake se zaključi 6. septembra, za študente pa 6. oktobra. Ptuj • Slavnostna podelitev za dijake Elektro in računalniške šole Prejeli spričevala, z njimi pa na Japonsko Petim zlatim dijakom Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj ter vsem drugim, ki so to šolsko leto končali uspešno, so v sredo na slavnostni prireditvi podelili spričevala. To generacijo so s svojimi uspehi zaznamovali številni dijaki, med njimi tudi ekipa dijakov, ki bo odličen uspeh na maturi proslavila kar na Japonskem. so se kandidati največ vpisovali v programe zdravstvene nege, tehnik računalništva, strojni tehnik, ekonomski tehnik, predšolske vzgoje, ga-stronomsko-turistični tehnik, elektrotehnik, medijski tehnik in tehnik mehatronike. Do konca junija je bilo na šolah 992 prijavljenih kandidatov, ki se iz različnih razlogov še niso vpisali. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, je razlog bodisi v tem, da niso uspešno zaklju- čili osnovne šole, ali so spremenili svoj namen, bodisi niso rangirali dovolj izobraževalnih programov, na katere bi bili uspešno razporejeni. A časa in mest je še kar nekaj. Število prostih mest za vpis v 1. letnik je bilo v sredo objavljeno na spletni strani ministrstva. Kandidati se lahko na šolah, kjer bodo še prosta mesta, vpišejo do začetka prihodnjega šolskega leta - do 31. avgusta 2017. Dženana Kmetec Dijakom, ki so uspešno končali srednješolsko izobraževanje na Elektro in računalniški šoli ŠC Ptuj, so v sredo v dominikanskem samostanu podelili spričevala. redno sodelujejo in ki jim pomaga pri nagrajevanju najboljših dijakov, je Elektro Maribor. Letos so denarno nagrado namenili skupini petih dijakov, ki gredo konec julija na Japonsko na svetovno tekmovanje v robotiki. Gre za ekipo, ki je dosegla izjemne rezultate že na državnem nivoju in si prislužila vstopnico za svetovno tekmovanje. V njej so: Aljaž Nahberger, Aljaž Galun, Anja Strelec, Matic Rašl in Urban Munda. Predsednik uprave Elektra Maribor Boris Sovič pravi, da so zmeraj pripravljeni podpreti dobre projekte in ideje: „Slo-venija je po velikosti relativno majhna dežela, po ustvarjalnosti pa smo lahko veliki in se merimo z največjimi. Prav zato je pomembno, da ustvarjalnost in odličnost spodbujamo že v šolskem procesu. Ta dosežek ptujskih srednješolcev je mejnik in naša družba z veseljem podpira to, kar nas uvršča ob bok velikih. V mladih so veliki potenciali, zato je pomembno, da njihov razvoj spodbujamo. Veseli smo sodelovanja z elek-tro šolami na Ptuju, v Mariboru in Murski Soboti." Dženana Kmetec Ptuj • Rezultati poklicne mature Na poklicni maturi blest Kandidati, ki so letos opravljali poklicno maturo, so bili v sredo, tov poklicno maturo uspešno opravilo 195 dijakov, kar pomeni maturi kot zaključnem izpitu so dosegli dijaki Biotehniške Državni izpitni center je v sredo objavil rezultate spomladanskega roka poklicne mature, ki je potekal konec maja in junija. Prijavljenih je bilo 10.541 kandidatov, ki so uspešno končali 4. letnik srednjega strokovnega izobraževanja, 2. letnik poklicno-tehniškega izobraževanja, 4. letnik gimnazije (in so hkrati opravili poklicni tečaj) in tisti, ki imajo opravljen mojstrski izpit. Rezultati poklicne mature so objavljeni na šolah. Vse šole, ki delujejo v sklopu Šolskega centra Ptuj, so skupaj dosegle v povprečju 94-odstotni uspeh. Poklicno maturo je opravljalo 208 kandidatov, 195 je bilo uspešnih. Strojna šola se letos lahko pohvali z izjemnim rezultatom poklicne mature. Od skupaj 45 dijakov, kolikor jih je opravljalo maturo, so bili prav vsi uspešni in so dosegli 100-odstotni uspeh. Nekaj odstotkov slabši je rezultat, če upoštevamo vse, ki so na Strojni šoli pristopili k maturi: od 58 kandidatov jih je bilo uspešnih 50, kar pomeni, da jih je poklicno maturo opravilo 94,3 odstotka. Ravnatelj Šolski center Ptuj se letos lahko pohvali tudi trije z Biotehniške šole, ki je letos skimi šolami. Foto: CG Foto: CG torek • 11. julija 2017 Izobraževanje ŠtajerskiTEBKlK 7 Informacija o stanju vpisanih 7. julija 2017 Srednja šola/program Št. prostih mest za novince Število vpisanih Biotehniška šola ŠC Ptuj - cvetličar 26 5 - gastronom hotelir 26 18 - gospodar na podeželju 26 9 - kmetijsko-podjetniški tehnik 28 7 - okoljevarstveni tehnik 28 3 - pomočnik v tehniki in oskrbi 16 6 Ekonomska šola ŠC Ptuj - aranžerski tehnik - ekonomski tehnik - prodajalec - ekonomski tehnik (PTI) 28 28 26 28 12 24 20 10 Elektro in računalniška šola ŠC Ptuj - elektrikar 26 11 - elektrotehnik 28 ,15 - mehatronik operater 26 20 - tehnik mehatronike 28 27 - tehnik računalništva ,-6 44 - elektrotehnik (PTI) 58 44 Strojna šola ŠC Ptuj - avtokaroserist - avtoserviser - inštalater strojnih inštalacij - oblikovalec kovin-orodjar - pomočnik v tehnoloških procesih - strojni tehnik - avtoservisni tehnik (PTI) 26 26 26 26 16 56 28 12 29 5 13 10 42 3 Gimnazija Ptuj -gimnazija 112 108 -športni oddelek 18 22 Gimnazija Ormož -gimnazija -predšolska vzgoja 28 28 13 15 Srednja šola Slovenska Bistrica - ekonomski tehnik 28 14 - gimnazija 28 55 - metalurški tehnik 28 30 - prodajalec 28 3 Kot je razvidno iz tabele, je skoraj v vseh srednješolskih programih na Ptuju, v Ormožu in Slovenski Bistrici več predvidenih mest za novince od dejanskega števila prijav. Najbližje sta ti številki na ptujski Gimnaziji, kjer je še najmanj prostih mest oz. je interes za program športne gimnazije za tri večji od števila razpisanih mest. V klasični gimnaziji imajo na Ptuju še štiri prosta mesta. Veliko zanimanje je očitno za program avtoserviser na ptujski Strojni šoli, kjer so tri prijave več od predvidenega števila novincev. Tudi v Slovenski Bistrici je v programu metalurški tehnik število prijav nekoliko preseglo predvideno število novincev, je pa pri njih izjemno malo prijav za prodajalce - za predvidenih 26 mest le tri prijave. Kot vse kaže, bi tudi v Ormožu nujno potrebovali dodatne dijake; tako v programu gimnazije kot predšolske vzgoje je bistveno manj prijav od predvidenega števila mest za novince. Do septembra se bodo številke seveda nekoliko spreminjale. /■ Foto: ČG V sredo so najboljšim strojnikom na slavnostni prireditvi na ptujskem gradu podelili spričevala. Ptuj • Strojna šola ŠC Ptuj Podelitev spričeval najboljšim strojnikom Generacija, ki zapušča klopi Strojne šole ŠC Ptuj, je izjemna, pravijo na tej šoli. To dokazuje njihov uspeh na maturi, saj sojo dijaki opravili s 100-odstotnim uspehom. „Kar se letošnjih maturantov tiče, nas zares zapušča najboljše generacija, če sodimo po vseh rezultatih na poklicni maturi. A tudi ostali dosežki letošnjih maturantov so bili neverjetni," je na podelitvi spričeval minuli teden na ptujskem gradu dejal ravnatelj šole Bojan Lampret. V spomladanskem roku letošnje poklicne mature je maturo opravljalo 58 kandidatov, od tega pet kandidatov ni pristopilo k enemu ali več predmetom. Od preostalih 53 kandidatov jih je maturo opravilo 50, kar pomeni, da so dosegli 94,3 % uspeh. V to statistiko so zajeti redni dijaki in odrasli kandidati, ki nimajo statusa. Kar se tiče le rednih dijakov, ki so opravljali maturo, je uspeh še boljši: prav vseh 45 dijakov 4. in 5. letnikov je opravilo maturo, njihova povprečna ocena pa je kar 16 točk. Najboljši med najboljšimi, torej zlati maturanti, so letos trije in prejmejo spričevalo s pohvalo ministrice za izobraževanje: Jernej Kaker (23 točk -vse možne točke in je diamantni maturant, Patrik Lampret (22 točk) in Aljaž Kolar (22 točk). Dženana Kmetec eli dijaki Biotehniške šole 5. julija, seznanjeni z rezultati. Na Ptuju je od skupaj 208 kandida-94-odstotni uspeh. Najboljši rezultat med šolami tako na poklicni šole. Bojan Lampret je z dosežki dijakov izjemno zadovoljen, posebej z rezultatom treh zlatih maturantov: Jerneja Kakerja, ki je dosegel vse možne točke, Patrika Lampreta in Aljaža Ko-larja. Prav tako tri zlate maturante in ioo-odstotni uspeh so si prislužili dijaki Biotehniške šole, ki jo vodi ravnatelj Marjan Horvat. Skupaj je poklicno maturo opravljalo 3i dijakov, prav vsi so bili uspešni. Nazive zlatih maturantov so si prislužili trije: Janez Belšak, Gregor Kotolen-ko in Vito Nahberger, ki si je s svojim znanjem prislužil prav vse točke. Zaključni izpit je opravljalo 20 kandidatov, vsi so ga opravili uspešno, kar štirje med njimi pa so dobili spričevalo s pohvalo. Elektro in računalniška šola, na čelu katere je ravnatelj Raj- ko Fajt, ima letos 94-odstotni uspeh in štiri zlate maturante: Matic Rašl, Benjamin Cvetko, Aljaž Galun in Aljaž Nahberger. Odličen uspeh in vse točke je na zaključnem izpitu dosegel tudi dijak Tadej Kamenšek. Dober je tudi letošnji rezultat Ekonomske šol, saj je poklicno maturo uspešno opravilo 93 odstotkov dijakov, pohvalijo pa se lahko tudi z zlato maturantko Vaneso Marčič. Kot pravi v. d. direktorice Šolskega centra Ptuj Darja Harb, so z letošnjim uspehom dijakov na poklicni maturi zadovoljni. Rezultat je primerljiv lanskoletnemu, je pa znatno več zlatih maturantov: lani jih je bilo šest, letos kar ii. Za tiste, ki v spomladanskem roku poklicne mature niso opravljali ali niso bili uspešni, se jesenski izpitni rok začne že 24. avgusta. Zadnji rok za prijavo se je minuli teden že iztekel. Dženana Kmetec Foto: arhiv Biotehniške šole kar z 11 zlatimi maturanti, med njimi so dosegla najboljši rezultat med vsemi ptuj- Poklicna matura 2017 Na Šolskem centru Ptuj je poklicno maturo opravljalo 208 kandidatov: - 94 % je bilo uspešnih, -11 je bilo zlatih maturantov. Zaključni izpit je opravljalo 112 dijakov, od tega je bilo 105 uspešnih. Središče ob Dravi • Županov sprejem Najboljše učenke pri županu Župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko je konec junija sprejel štiri uspešne učenke Osnovne šole Središče ob Dravi. Sprejema se je udeležila tudi ravnateljica Jasna Munda. Razlog za sprejem je bil izjemen uspeh srediških učenk na državnem tekmovanju Kuhna pa to, kjer so kot ekipa dosegle izjemen uspeh - i. mesto. Skupino Srediških antonk so sestavljale Franka Škorjanec, Špela Majcen Sok, Hana Riz-man in Jana Podgoršek. Kuhna pa to je projekt dru- štva Vesela kuhinja in deluje pod okriljem kampanje Dober tek, Slovenija, katere namen je obujanje slovenske prehranske kulturne dediščine na ravni slovenskih osnovnih šol. Ocenjevalno komisijo so prepričale s pristnimi domačimi jedrni: an-tunovo župo, antonovim krožnikom in sirovim krapcem. Učenke so se razgovorile tudi o svojih namerah za nadaljnje šolanje, saj letos in drugo leto zaključujejo osnovnošolsko izobraževanje. Župan jim je za dosežen uspeh izročil priložnostna darila ter jim zaželel veliko modrih odločitev in uspehov pri nadaljnjem šolanju. Foto: arfiiv občine Žetale • Župan sprejel devetošolce T r • • • • • • Knjiga in majice v spomin V junijskih dneh je uspešno končalo svoje šolanje na OŠ Žetale 9 devetošolcev. Učence, ravnateljico Silvestro Kle-menčič in razredničarko Lidijo Šešerko je sredi junija sprejel tudi župan občine Žetale Anton Butolen. Učencem je na kratko predstavil zgodovino kraja, podatke o občini in jim ob koncu pouka čestital. Zaželel jim je veliko sreče in uspeha v nadaljnjem življenju ter uresničitev vseh zastavljenih ciljev. Na sprejemu, ki se je zaključil s pogostitvijo in fotografiranjem, so bili vsi učenci, ravnateljica in razredničarka nagrajeni z majicami. Zlati učenci Matjaž Butolen, Nejc Butolen in Amalija Skok so prejeli spominsko knjižno nagrado, knjigo pa sta prejela tudi Neja Draškovič in Jernej Kos za odličen uspeh v 9. razredu. L.Š. Žetalski devetošolci na sprejemu pri županu občine Žetale Antonu Butolenu Foto: Milka Kopše Vir: MIZS 8 Štajerski TEDNIK Izobraževanje torek • 11. julija 2017 Gorišnica • Pogovor z županom ob 22. občinskem prazniku tt • IV« • 1 V .V • 1* • Urejena obema vse privlačnejša za priseljevanje Občina Gorišnica, ki postaja vse privlačnejša za priseljevanje, se ponaša z dobro razvito infrastrukturo. Tu je razvito družabno in društveno življenje s številnimi kulturnimi, športnimi in drugimi prireditvami, ki so zanimive tudi za obiskovalce od drugod. Številne potekajo tudi v okviru praznovanja 22. občinskega praznika. Vrhunec praznovanja bo v petek, 14. julija, ob 18. uri na ploščadi pred občinsko zgradbo v Gorišnici, kjer bo osrednja proslava s podelitvijo priznanj. Ob robu praznovanja smo se pogovarjali z županom občine Gorišnica Jožefom Koko-tom, ki pravi, da nadaljujejo uspešen razvoj občine. Letos in lani so uspeli izvesti številne naložbe v občinskem središču in na cestah. Tako so lani s pomočjo evropskih sredstev zaključili dvoletni projekt gradnje kanalizacijskega omrežja od Muretincev do Formina in pri hidroelektrarni Formin zgradili čistilno napravo s 4.000 populacijskimi enotami. Hkrati so uredili ceste in drugo infrastrukturo. Prav tako so zgradili sekundarni kanalizacijski sistem v Forminu in dokončali krajše sekundarne vode kanalizacijskega sistema v Gorišnici, Moškanjcih in Zamušanih. Lani so se lotili še dozidave gorišni-ške osnovne šole, s čimer so odpravili prostorsko stisko. Številne investicije letos in prihodnje leto »Doslej so že sklenjene pogodbe za letošnje investicije v vrednosti 2,2 milijona evrov,« je na vprašanje o letošnjih naložbah odgovoril župan in še pojasnil, kaj vse jim je letos že uspelo postoriti, kaj pa jih še čaka: »Skupaj z Dravskimi elektrarnami Maribor smo končali rekonstrukcijo mostu čez kanal v Zagojičih, ki je veljala nekaj manj kot 400.000 evrov, obnovili smo most Za-mušani-Tibolci v vrednosti 60.000 evrov, zgradili vaški dom Tibolci in nadeli novo podobo zdravstvenemu domu v Gorišnici - uredili smo fasado ter zamenjali okna in kotlovnico. Največji zalogaj, ki ga v tem trenutku izvajamo, pa je športni park Gorišnica. Pred kratkim smo končali delo na atletski stezi in uredili pomožno igrišče z namakalnim sistemom. V tem trenutku je že podpisana pogodba za projektiranje parka in želja je, da bi še letos pričeli gradnjo tribun in slačilnic. Izvajajo se tudi dela pri projektu gradnja kanalizacije v Tibolcih in Zamušanih, ki velja 425.000 evrov, in gradnja nivojskega pločnika Muretinci. Čaka nas še gradnja namakalnega sistema Gorišnica-Mo-škanjci III. v vrednosti 18.000 evrov; trenutno poteka prido- bitev gradbenega dovoljenja, dela na terenu pa bi se izvajala prihodnje leto.« Letos se poleg številnih manjših projektov nameravajo lotiti še gradnje dveh vaško-gasilskih domov, in sicer v Za-gojičih in Mali vasi. Potekajo tudi aktivnosti v zvezi z gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta; pričeli so namreč iskati investitorja. Kot še pravi župan, želijo v prihodnjem letu zaključiti že začete naložbe, od gradnje obeh gasilskih domov in kanalizacijskega omrežja Zamuša-ni-Tibolci do športnega parka in namakalnega sistema. Ob tem nameravajo še dograditi in obnoviti ceste v Forminu in uresničiti načrte v zvezi z gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta. Monika Levanic Občina Gorišnica praznu:e 2017 Drage občanke, spoštovani občani. Ob 22. prazniku Občine Gorišnica vam iskreno čestitam in vas hkrati vabim, da se udeležite prireditev v počastitev prazinka. Jožef Kokot župan občine Gorišnica V centru Gorišnice nastaja sodoben športni park. STROJNE INSTALACIJE * GRADBENIŠTVO * IZKOPI D O NAJ sp STANISLAV DONAJ s.p. Gajevci 24/a 2272 Gorišnica, Tel: 02/7408-163, Fax: 02/7408-164 Gsm: 041/ 705-491, 041/ 793-461, 041/ 790-995 Email: donaj@teleing.com, stanko.donaj@gmail.com http://www.VODOVOD-DONAJ.COM Iskrene čestitke ob prazniku občine Gorišnica. d, Ot o* deponiranje, predelava in proizvodnja gradbenih reciklatov Formin 8 B, 2272 Gorišnica 11 PE Muretinci 47 B Tel.: 041 622 303, 041 393 205 Ob prazniku občine Gorišnica se podjetje Zuran d.o.o. iz Formina zahvaljuje svojim partnerjem in sodelavcem za sodelovanje ter zaupanje. Sokrajanom pa želijo prijetno praznovanje. S svojimi storitvami se priporočajo še vnaprej. Hfii ID TVP - Vzmetni inženiring d.d. Formin 39d Gorišnica Tel.: 02 741 71 50 www.tvp-vzmeti.si Vsem občankam in občanom želimo prijetno praznovanje občinskega praznika, županu in občinski upravi pa še naprej tako uspešno delo! Poslovnim partnerjem in cenjenim strankam hvala za izkazano zaupanje in dobro poslovno sodelovanje! Ptuj • Urejanje fasade na delu stavbe OŠ Olge Meglič Olgica v novem šolskem letu z novim pročeljem Prešernova ulica kot ena najpomembnejših in prometno najfrekventnejših mestnih ulic s sleherno obnovo pridobiva pri urejenosti. Ena izmed stavb, ki bo imela od konca avgusta naprej bistveno lepše pročelje, je OŠ Olge Meglič. Obnovo fasade na pročelju stavbe OŠ Olge Meglič so pričeli takoj po zaključku šolskega leta, dela pa naj bi bila končana do konca avgusta. „O obnovi fasade smo se začeli pogovarjati lansko leto. Po opravljenem pregledu in pogovori s predstavniki Oddelka za gospodarske dejavnosti MO Ptuj ter predstavniki ZVKDS smo občini dali predlog za obnovo. Veseli smo, da so člani mestnega sveta prepoznali pomembnost ureditve pročelja stavbe ne le za šolo, temveč tudi za videz Prešernove ulice oz. starega mestnega jedra," pojasnjuje Helena Ocvirk, ravnateljica OŠ Olge Meglič. Predlog, da se investicija ureditve tega dela fasade šolske stavbe umesti v proračun za leto 2017, je mestni svet sprejel in v ta namen zagotovil 40.000 evrov. Toliko je ocenjena vrednost celotne investicije, ki so jo pričeli minuli teden, zaključena pa naj bi bila najkasneje do 21. avgusta. „Verjamemo, da bo po opravljenih delih videz pročelja naše šole navduševal, stavba s svojo bogato zgodovino pa bo kulturno obogatila in polepšala mesto ob Dravi," še dodaja Ocvirkova. Z obnovo pročelja bo zunanjost stavbe, v kateri deluje OŠ Olge Meglič, v celoti urejena. Leta 2015 so namreč končali energetsko sanacijo. Investicija je bila vredna 621.000 evrov; iz kohezijskih evropskih sredstev so si uspeli zagotoviti 242.039 evrov, ostali del je kril mestni proračun. Izvedena je bila izolacija podstrešja na starem delu šole, na delu fasade v Ca-fovi ulici in celotna fasada na dvoriščni strani, obnovili in zamenjali pa so tudi stavbno pohištvo - skupaj je bilo saniranih 113 oken. Ker je šola oz. stavba v registru kulturne dediščine evidentirana kot nepremična kulturna dediščina, vsa dela potekajo v skladu s kulturno-varstveni pogoji. Z obnovo pročelja bo zunanjost stavbe, v kateri je šola od leta 1900, v celoti urejena. Želijo pa sanirati tudi notranjost, ki v starem, neobnovljenem delu prav tako kliče po prenovi. V letošnjem proračunu so v mestnem proračunu zagotovljena sredstva tudi za rekonstrukcijo in adaptacijo OŠ Mladika v vrednosti 50.000 evrov. Tudi tam gre za prepotrebno in dolgo pričakovano investicijo. Nujno namreč potrebujejo jedilnico in kuhinjo, na seznamu potrebnih del pa je tudi sanacija strojnih inštalacij (kanalizacija in vodovod). Dženana Kmetec torek • 11. julija 2017 Politika Štajerski TEDNIK 9 Kidričevo • 21. redna seja občinskega sveta Šolski normativi podkurili župana Svetniki občine Kidričevo so na seji minuli četrtek potrdili dokumentacijo za energetsko obnovo osnovne šole Cirkovce. Projekt, ki povezuje več občin, je zasnovan na osnovi javno-zasebnega partnerstva, prijavili ga bodo za sofinanciranje s sredstvi EU. Energetska obnova šolskega poslopja v Cirkovcah je skupno ocenjena na dobrih 300.000 evrov. Od tega bi občina Kidričevo zagotovila približno desetino denarja. Ostalo bi bil prispevek EU in zasebnega partnerja, ki se mu za obdobje 15 let podeli koncesija za ogrevanje objekta. Zamenjali bi stavbno pohištvo, namestili izolacijsko fasado in vzpostavili sistem ogrevanja s toplotno črpalko (voda-voda ali zemlja-voda). »Okna so res slaba, treba jih je zamenjati. Če ne bi šli v ta projekt, bi bila občina investicijo primorana financirati z lastnimi proračunskimi sredstvi,« je dejala ravnateljica OŠ Cirkovce in občinska svetnica Ivanka Korez (SDS). Trenutno je v projekt vključen samo objekt šole, ne pa tudi vrtca in dvorane, ki sta del celovitega šolskega kompleksa. Župan Anton Leskovar je na seji dejal, da bodo fasado na novo uredili na celotnem kompleksu in da bi v projekt energetske sanacije vključili še stavbo vrtca. Da bi to bilo dobro, je pritrdila tudi Korezova. Svetnika Stanislava Lampiča (SD) je zanimalo, ali bo zasebni partner v projektu eden ali jih bo več ter kaj se zgodi, če jim zasebnega partnerja za projekt ne bi uspelo najti. Aleksander Dolenc, ki sodeluje pri pripravi projektne dokumentacije, je pojasnil, da so pomisleki, da zasebnega partnerja ne bi dobili, odveč. »Zasebni interes je izkazan, tovrstni projekti potekajo po celotni Sloveniji in ni bojazni, da nam ne bi uspelo dobiti zasebnega partnerja. Za celoten projekt, ki vključuje obnovo deset javnih občinskih objektov v petih občinah, bi izbrali enega zasebnega partnerja. Izbira se ga po javnem razpisu,« je dejal Dolenc. »Normativi v šolstvu so prenapihnjeni« Svetniki so soglašali s spremembo pravilnika o enkratni denarni pomoči občine ob rojstvu otrok. Po starem je občina Kidričevo za prvega otroka staršem podarila 150, za drugega 200 in tretjega 300 evrov. Po novem bo občina za vsakega novorojenca namenila 200 evrov v denarju ali 300 evrov v vrednostnih bonih Sternthal. Svetniki so potrjevali tudi normative o številu otrok, sistemizacijo delovnih mest in delovni čas za vrtca v Kidričevem in Cirkovcah. V Vrtcu Cirkovce se v skladu s sistemizacijo krči eno izmed delovnih mest pomočnice vzgojiteljice na 30 % delovne obveznosti. To pa iz razloga, ker je otrok in oddelkov manj. »Sistemizacija je oblikovana v skladu z zakonodajo. Konkretno pri delu pa se bo ta primanjkljaj poznal. Pet delavk bo moralo dopolnjevati ta kadrovski primanjkljaj, plačevali bomo nadure, ki nas stanejo več kot redno delo. Tretjina plače pomočnice vzgojiteljice znaša 250 evrov. Kdo nam bo prišel delat za ta denar, če na zavodu lahko prejme pomoč 350 evrov? Zgleda, da je tudi sistemizacija področje, ki se ga oblikuje na način, koliko uspe kdo na občini lobirati,« je izpostavila cirkovška ravnateljica in svetnica Korezova. Župan Anton Leskovar je prst usmeril proti državi in se pri tem hudoval: »Naj država financira vsa ta delovna mesta v skladu z normativi, ki jih predpisuje. Nalagajo nam kadrovske normative, prostorske pogoje ... Vse to plačuje občina, država nam pa glavarine ne izplačuje v skladu z zakonodajo. Potem pa naj država vse to plačuje, kar predpisuje! Naj država plača vzgojiteljice. Normativi v šolstvu so prenapihnjeni. Zahtevana prisotnost na delovnem mestu je šest ur dnevno, plačanih je osem ur. In še kaj . Prepričan sem, da lahko morebiten kadrovski primanjkljaj rešujete na več načinov. Tudi s prostovoljnimi pripravništvi .« Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Med tem, ko so kidričeuski svetniki razpravljali o načrtih za energetsko obnovo šolskega poslopja v Cirkovcah, so se dotaknili še objekta vrtca Kidričevo. Star je deset let, fasada pa že kliče po obnovi. »Morda izbira izvajalca takrat ni bila najbolj racionalna. Na fasadi so se hitro pojavile razpoke, kmalu bo treba razmišljati o obnovi,« je bilo slišati v razpravi. Središče ob Dravi • S seje občinskega sveta Krajinski park -priložnost za razvoj V Središču ob Dravi že vrsto let potekajo pogovori o vzpostavitvi krajinskega parka ob reki Dravi, intenzivneje zadnja tri leta. Zdaj je projekt tako daleč, da so o ustanovitvi krajinskega parka na minuli seji razpravljali tudi člani tamkajšnjega občinskega sveta. Kot je pojasnil župan Jurij Borko, bi prvo območje zajemalo strugo Drave, drugi, širši pas bi segal na kmetijska zemljišča med Dravo in železniško progo. Skupno bi park obsegal dobrih 400 hektarjev. »Z vzpostavitvijo krajinskega parka v zaščitenem poplavnem gozdu in ob Dravi želimo to edinstveno danost izkoristiti, na to navezati domače ponudnike in v povezavi z drugimi občinami pripraviti zanimive programe. V tem vidimo priložnost, saj je bila občina že uspešna na nekaterih razpisih, kažejo pa se tudi možnosti novih uspehov na razpisih, s čimer bi lahko pripravili osnove za krajinski park. S tem bi v okviru blagovne znamke dali možnost za razvoj gospodarstva, dopolnilnih dejavnosti in kmetijstva,« je pojasnil. Damijan Denac, direktor Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, je svetnikom pojasnil, da se zavarovana območja danes po svetu ne ustanavljajo z namenom omejevanja, kar je bila praksa preteklosti. »Naravna dediščina je vir, ki prinaša številne usluge, za katere se ne zaračunava in ki se jih da na trajnostni način tržiti, prodajati in od tega lahko marsikdo živi. Tukaj ta vir imate in bistveno je, da znate to na organiziran način pokazati,« je pojasnil. Svetniki so bili v ideji o vzpostavitvi krajinskega parka v osnovi naklonjeni. A Aleš Do-gša je razmišljal: »Nič me ne moti, če bomo ustanovili krajinski park, saj je to območje že zdaj odlično ohranjeno. Skrbi me, da ne bi bil predpisani režim določen čudno oziroma neživljenjsko. Glede kmetovanja so v državi tako ali tako že določena pravila, ki jih je treba spoštovati, ne glede na to, ali gre za krajinski park ali ne. Če bo park v prihodnosti pomenil neko večjo blagovno znamko, verjamem, da se bodo ljudje tudi s pomočjo občine lažje lotili dopolnilnih dejavnosti. Če se bomo projekta lotili pametno, verjamem, da bo prinesel več prednosti kot slabosti.« Več dvomov je imel svetnik Roman Medik: »Smo občina z verjetno najmanjšim številom dopolnilnih dejavnosti. Nisem proti krajinskemu parku. Turisti bodo prišli, kaj pa jim bomo ponudili? Pokazali jim bomo oljarno in krajinski park, spat in jest pa bodo odšli v drugo občino. Mi od tega ne bomo imeli nič. V Avstriji turiste privabijo in 'oskubijo', kaj pa mi?« Javna razgrnitev projekta bodo pripravili v septembru, župan Jurij Borko pa zagotavlja, da v primeru, če občani ustanovitvi krajinskega parka ne bodo naklonjeni, projekta ne bodo nadaljevali: »V ustanovitvi krajinskega parka vidimo priložnost za razvoj, če pa občani in tisti, ki se že ukvarjajo s kakšnimi dejavnostmi, v tem ne vidijo priložnosti, ampak oviro, krajinskega parka ne želimo ustanavljati na silo.« Svetniki so na julijski seji potrdili tudi spremembe in dopolnitve odloka o občinskem prostorskem načrtu, kar omogoča več pozidav, tudi na območju razpršenih gradenj, v stanovanjska naselja pa bo moč uvrstiti tudi kakšne umirjene dejavnosti. Razpravljali so še o oblikovanju skupin v vrtcu Na-vihanček v novem šolskem letu ter sklenili, da še naprej ohranijo pet skupin, v katere bo vključenih 65 otrok. NŠ Sp. Podravje • Skupščina delničarjev KP Ptuj Gladko in brez zapletov Čeprav je bilo pred letošnjim zasedanjem skupščine Komunalnega podjetja (KP) Ptuj veliko različnih scenarijev o imenovanju nadzornikov v novi sestavi in so se na ta račun lomila politična kopja, se je na koncu ponovno izkazalo: tresla se je gorila, rodila pa miš. Junijsko sejo skupščine so delničarji končali v dobre pol ure in podprli vse predlagane sklepe. Za predstavnike kapitala v nadzornem svetu so imenovali finančnico in politi-čarko Marijo Magdalene in di- rektorico uprave mestne občine (MO) Ptuj Andrejo Komel (obe predstavnici največjega lastnika, MO Ptuj), direktorja uprave občine Gorišnica Matevža Cestnika kot predstavnika občin lastnic z levega brega Drave in direktorico uprave občine Hajdina Valerijo Šam-prl kot predstavnico občin lastnic z desnega brega Drave. Delničarji so se seznanili s poslovnimi rezultati podjetja v letu 2016. Prihodki so znašali 12 milijonov evrov, družba je ustvarila čisti dobiček v višini 220.000 evrov. Podjetje ne bo izplačevalo dividend, dobiček bodo razporedili v rezerve in s tem kapitalsko okrepili podjetje. Po besedah direktorja Janka Širca tudi v letošnjem letu iz poslovanja pričakujejo prihodke na ravni lanskoletnih. »Kot koncesionar bomo skrbeli za učinkovito in kakovostno izvajanje gospodarskih javnih služb, v obsegu zmožnosti bomo prisotni na tržnih dejavnostih. KP Ptuj trenutno zaposluje 160 sodelavcev,« je pojasnil direktor Širec. MZ 10 &o/m¿zTEDNIK Kultura torek • 11. julija 2017 Ptuj • 15. festival sodobne umetnosti Art Stays Natural Umetniški nagovor k spoštljivejšemu odnosu do narave Ptuj je že petnajstič zapored postal osrednji festival sodobne umetnosti v Sloveniji in širše. Devetdnevno dogajanje v mestu in okolici bo pod imenom Natural razvajalo z več kot 30 dogodki na različnih prizoriščih na Ptuju, v Strnišču in Majšperku, in več 140 umetniki, ustvarjalci iz več kot 20 držav, ki se angažirano ukvarjajo z naravo in posledicami malomarnega človeškega ravnanja z njo. Direktor festivala Art Stays Natural Jernej Forbici je na otvoritveni slovesnosti v dominikanskem samostanu povedal, da sta s kreativno direktorico festivala Mariko Vicari pripravila program enajstih odličnih razstav, ki so glavna nit letošnjega festivala, k sodelovanju pa so povabili tudi mnogo privatnih galerij, zbiralcev, muzejev. Skupaj so opravili pregled umetnikov, ki se angažirano ukvarjajo z naravo in odnosi človeka do nje. „Z našimi umetniki, našimi razstavami želimo poudariti, da je res treba spremeniti odnos do narave," je še posebej poudaril Forbici. Razstave bodo na več kot 10 prizoriščih na ogled do 5. septembra. Od 7. do 15. julija bo potekal tudi bogat spremljevalni program: glasbeni koncerti, likovne delavnice, pogovori z umetniki in kustosi, izjemni filmi, performansi, videomapira- Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik 15. festival sodobne umetnosti se je začel z odprtjem razstav v dominikanskem samostanu: Les (Wood) Johanna Feilacherja, ki dela z naravnimi materiali in jih le minimalno spreminja (na fotografiji), in Poklon Josephu Beuysu s predstavitvijo njegovih ekoloških projektov, ki že desetletja opozarja na to, da moramo spremeniti odnos do narave. nja in še veliko drugega dogajanja. Ne bodo manjkala niti odlična lokalna vina, tudi biološko pridelana, niti lokalna hrana. Na pragu novega festivalskega dogajanja in izjemnega ptujskega festivalskega dogajanja je ljubitelje sodobne umetno- Foto: Črtomir Goznik Slovenski trg je ozelenel; zeleno prizorišče, prostorska instalacija, bo Ptujčane in druge obiskovalce razvajalo celo poletje. Že na prvi pogled je trg v spremenjeni podobi navdušil. sti, umetnike, lokalne politike, obiskovalce, sponzorje in do-natorje ter vse druge, ki so prišli na otvoritveno slovesnost, pozdravil tudi ptujski župan Miran Senčar. Izpostavil je, da ima festival velik pomen za mesto in celo Slovenijo. Seznanja z najnovejšimi dosežki sodobne umetnosti, hkrati je pomemben tudi v promocijskem pogledu. Festivalsko dogajanje oživlja staro mestno jedro Podatki o udeležencih festivala (med obiskovalci je sicer več tujcev kot domačinov) so navdihujoči: več kot 600 umetnikov iz več kot 80 držav sveta, ki so glas o Ptuju ponesli po Hajdina • Sprejem odličnjakov Za hajdinske devetošolce je devet pravljično število Zaključek šolskega leta je zmeraj vesel dogodek, toliko bolj, če se po koncu zabavnih počitnic nadejaš še povsem novih izkušenj. Tudi za letošnje devetošolce je junij prav poseben mesec, najbrž tudi zato, ker občine za najboljše osnovnošolce pripravljajo sprejem. Enega teh so organizirali tudi na Hajdini. i £ v* Foto: arhiv občine Najboljše devetošolce ter ravnatelja obeh šol so sprejeli župan občine Hajdina Stanislav Glažar, podžupan Karl Svenšek in direktorica občinske uprave Valerija Šamprl. Najuspešnejše devetošolce iz OŠ Hajdina in OŠ Breg, ki stanujejo v hajdinski občini, je župan Stanislav Glažar tudi letos povabil na sprejem. Najbolj pridne, marljive, delovne in uspešne devetošolce, ki so svoje znanje okronali z odličnimi ocenami, je sprejel skupaj s podžupanom Karlom Svenškom in direktorico občinske uprave Valerijo Šamprl. Manja Ekart, Ana Ple-teršek, Tjaša Šterbal, Jure Glo-dež, Mia Molnar, Lana Vajda, Karmen Veis so najboljši učenci OŠ Hajdina. Njim sta se na sprejemu pridružili še Tea Ladič in Lana Žgeč, odličnjakinji, ki sta obiskovali OŠ Breg, stanujoči v hajdinski občini. Ponosno pa sta najboljše devetošolce kot vsako leto spremljala tudi ravnatelja obeh šole; breške Milan Fakin in hajdinske Vesna Me-sarič Lorber. Oba sta pohvalila generacijo, ki zapušča osnovnošolske klopi, veliko sreče in znanja v prihodnosti, kjerkoli bodo nadaljevali šolanje, pa jim je zaželel tudi župan občine Hajdina Stanislav Glažar. Dženana Kmetec Festivalski trio: Vladimir Forbici, predsednik KUD Art Stays, Jernej Forbici, direktor festivala, in Marika Vicari, kreativna direktorica. Sobotni program je vabil z delavnicami za otroke in odrasle, sejmom biološko pridelanih dobrot, veliko mednarodno fotografsko razstavo Človek, krajina in fotografija (Ground and Cement) in pogovorom s kustosom v Galeriji mesta Ptuj, videomapiranjem in koncertom na Slovenskem trgu. V Tovarni umetnosti v Majšperku so v nedeljo odprli razstavo Marka Tuška pod naslovom V naravi, na Slovenskem trgu na Ptuju pa seje začel program Art Stays kina. V dominikanskem samostanu so v ponedeljek ustvarjali otroci, veliko mednarodno razstavo Nasprotni kanon (Inverse Canon) so odprli v Miheličevi galeriji, kino predstava je potekala v Mestnem kinu. Otroci bodo reciklirali in ustvarjali tudi danes, v galeriji FO.VI v Strnišču pa bodo zvečer odprli veliko mednarodno razstavo pod naslovom Vidno polje (Field of Vision). Na vrtu galerije FO.VI si bodo obiskovalci lahko ogledali še filmsko predstavo. vsem svetu. Festivalsko dogajanje pomembno oživlja tudi staro mestno jedro, saj ne živi eno samo prizorišče, temveč številna, ne samo na Ptuju, tudi v okolici. Ptujski župan je čestital organizatorjem, ki že 15 let vztrajajo in ohranjajo festival ter skrbijo za njegovo nenehno rast, in vsem, ki so zaslužni, da vsako leto odpira vrata umetnikom in ustvarjalcem. Tako bogati mesto ter njegove ljudi; mu daje potrebno svežino in nov zagon. Na Ptuju si bodo obiskovalci lahko ogledali izjemne razstave, takšne, ki jih bo težko obiskati zunaj evropskih prestolnic. Župan Senčar je na otvoritveni slo- Margaret Mazzantini: Sijaj Margaret Mazzantini je eno najprepoznaviiejših imen sodobne italijanske književnosti. Umetnost ji je bila položena v zibko. Rodila se je leta 1961 v Dublinu italijanskemu očetu pisatelju in irski materi slikarki. Uspešno igralsko kariero je z leti zamenjala za še uspešnejšo pisateljsko. vesnosti še posebej pozdravil avstrijskega umetnika Johanna Feilacherja in mu izročil knjigo o Ptuju, da se bo lahko še podrobneje seznanil z mestom. Prvi razstavi 15. festivala sodobne umetnosti Art Stays sta odprla župan Miran Senčar in predsednik KUD Art Stays Vladimir Forbici. Festival bo s številnimi dogodki postregel vse do zaključka v petek, 15. julija, ko se bodo obiskovalci lahko tudi organizirano sprehodili od razstavišča do razstavišča, v katerih bodo dela sodobne umetnosti letošnjega festivala Ar Stays na ogled vse do 5. septembra. MG Roman Sijaj je pripoved o dveh fantih, mladeničih, moških, starčkih skozi njuno življenje ... Guido in Costantino sta prijatelja že iz otroških let, pa čeprav izhajata iz zelo različnih socialnih okolij. Živita v isti hiši v Rimu, vendar je Guido sin lastnika hiše (premožnega zdravnika), Costantino pa njihovega hišnika. Prijateljstvo se med fantoma z odraščanjem spremeni v ljubezen, a se tega svojega čustva mladeniča zelo sramujeta. Njuni življenjski poti se razideta: Guido odide v London (kjer je profesor umetnostne zgodovine), Costantino ostane v Rimu (ukvarja se z gostinstvom). Oba se tudi poročita. Pa vendar ne leta in ne razdalja ne preglasijo ljubezni, ki ju povezuje. Že zrela moška se kljub oddaljenosti skrivomaj srečujeta, njuni življenji sta vrtinec ljubezenske sle in groze pred razkritjem. In razkritje se nekoč kljub vsemu zgodi. Avtorica je v tragični, z občutkom povedani zgodbi o hrepenenju in mukah prepovedane ljubezni razgalila hipokrizijo sodobne družbe in ustvarila še en presežek v nizu svojih literarnih umetnin, so zapisali na spletni strani 'dobreknjige.si'. Ocena: 5 jš Nogomet Kramer podpisal za VVolf-sburg, Nuničza Aluminij Stran 12 Nogomet Petrovič in Ploj dokončno med člani Stran 12 Športno plezanje Mina soudeležena pri dvojni slovenski zmagi Stran 13 Tenis »Odločnejša pri vsakem udarcu, pri vsaki točki« Stran 13 Atletika Čehu rekord, Viherju norma Stran 14 Nogomet Rokov memorial nogometašem Tržca Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoiluiajti na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL Za vrh le Maribor, Gorica, Domžale in Olimpija Konec tedna se bo začela nova sezona v 1. slovenski nogometni ligi, ki ima tudi letos uradni naziv Prva liga Telekom Slovenije. Naslov brani Maribor, novinca sta Triglav in Ankaran, ki sta nadomestila Radomlje (izpad) in Koper (niso dobili licence za nastopanje v tekmovanjih pod okriljem NZS). Evropska sezona Prvi so priprave in uradne tekme začeli Olimpija, Domžale in Gorica, ki so nastopili v prvem krogu kvalifikacij za Ligo Evropa. Tega so opravili z dvotretjinsko uspešnostjo, saj so Goričani izločili armenski Širak, Domžalčani estonsko Floro, spodrsnilo je le Ljubljančanom, ki so imeli na papirju celo najlažjega tekmeca, finsko Vaaso. Gorica je za tekmeca v 2. krogu dobila grški Panionis, Domžale pa islandski Valur, prve tekme bodo odigrane že ta teden. V 2. krogu bodo nastope začeli tudi Mariborčani, a v kvalifikacijah za Ligo prvakov - njihov tekmec je Zrinjski iz Mo-starja (BiH). Kako bodo evropske preizkušnje vplivale na začetek prvenstva? To je v tem trenutku težko, oz. skorajda nemogoče napovedati z gotovostjo, vsekakor pa je Olimpija doživela nov pretres. Dejstvo je, da novi trener Igor Biščan nima čarobne paličice, s katero bi na mah pregnal demone iz pretekle sezone. Igra je zaradi tega še naprej slaba, predvsem brez ideje v napadu. To za Olim-pijo ne pomeni nič dobrega, nove morebitne okrepitve - Milan Mandaric napoveduje vsaj štiri - pa pomenijo nove težave z uigravanjem. Kot da se v prestolnici iz Pet starih, pet novih Glede na lansko sezono je pri polovici moštev 1. lige prišlo do spremembe na mestu trenerja. Svoje službe so obdržali Darko Milanič (Maribor), Simon Rožman (Domžale), Miran Srebrnič (Gorica), Slobodan Grubor (Aluminij) in Vlado Badžim (Ankaran). Pet moštev je opravilo zamenjavo: v Olimpiji je Sa-feta Hadžiča zamenjal Igro Biščan, v Celju je Igorja Jovičeviča zamenjal Tomaž Petrovič, v Velenju je Ramiza Smajlovica nadomestil Marijan Pušnik, v Krškem je na mesto Roka Zorka prišel Stipe Balajic, v Kranju pa je Siniša Brkič (odslej športni direktor) zamenjavo zase poiskal v Tončiju Žlogarju. lanske sezone ne bi ničesar naučili ... Bolje kaže Gorici in Domžalam, ki sta trenutno ob Mariboru ekipi z najprepo-znavnejšim slogom igranja. Gorica pod vodstvom Mirana Srebrniča vozi mirno med prvoligaško karavano, tudi v letošnji sezoni bo tako, čeprav jo je zapustil močan člen, Matija Boben (odšel v Rusijo, k Rostovu). Zanimivo je, da je v isti klub, Rostov, odšel tudi Žan Majer iz Domžal. A je bil klub iz ljubljanske periferije zelo aktiven tudi v fazi prihodov, Simon Rožman tako lahko računa na celo množico novincev. Zanimivi so Lovro Bizjak (Aluminij), Tilen Klemen-čič (Celje), Kristijan Šipek (Radomlje), Rubin Hezaj (Albanija), predvsem pa izkušeni nekdanji bosanski reprezentant Senijad Ibri-čic (Koper). Če bo Rožmanu vse uspelo sestaviti v celoviti mozaik, potem bi lahko bilo ob Kamniški Bistrici zelo veselo . Domžalčani so pravi slovenski fenomen glede angažiranja mladih, perspektivnih igralcev in njihovega uveljavljanja. Ti kmalu postanejo zanimivi za domače in tuje klube, z zasluženim denarjem od prestopov pa je klub finančno neodvisen od do- mačih pokroviteljev, ki jih je v vsakem primeru vsako leto manj. Vsekakor gre v Domžalah za model, ki bi se ga morala na daljši rok okleniti večina slovenskih prvoligašev. Model »tujih vlagateljev« (Krško, Rudar, Celje) je precej bolj tvegan in nestabilen, še najboljši primer je Gorica, ki je v partnerstvu z Italijani skoraj utonila, na sedanji samostojni poti pa ji gre veliko bolje. Neznanka Maribor Vijoličasti so v zadnjih dveh prestopnih rokih trgovali precej manj kot v najboljši sezonah, ko so na slovenski sceni dobili praktično vse, kar so si zaželeli. Lani se jim je to obrestovalo s povrnjenim državnim naslovom, na nekaj podobnega računajo tudi letos, ko sta novinca le Jean Claude Billong (Rudar Velenje) in Jasmin Mešanovic (Zrinjski, BiH). Glede na pretekle sezone so močno okle-stili proračun (razpustitev B--ekipe, s katero so imeli velike načrte, vstop v 2. ligo), a to seveda ne zmanjšuje načrtov za evropska in domača tekmovanja (prvenstvo, pokal). Maribor pač vedno cilja vsaj na skupinski del Lige Evropa (Liga prvakov?), skorajda samoumevna cilja pa sta naslov Vrednost slovenskih klubov (vir: transfermarkt): klub št. igralcev skupna vrednost najvrednejši igralec NK Maribor 32 12,85 mio. Luka Zahovic (1,5 mio) NK Olimpija 28 11,55 mio. Nemanja Mitrovic, Blesing Eleke (1 mio) NK Domžale 32 6,83 mio. Petar Franjic (550.000) Rudar Velenje 26 4,45 mio. Edin Junuzovic (500.000) NK Celje 23 3,40 mio. Jucie Lupeta (350.000) ND Gorica 26 3,25 mio. Grega Sorčan (400.000) NK Triglav 28 2,68 mio. Matej Poplatnik (400.000) NK Krško 20 2,23 mio. Nikola Jankovic (300.000) NK Aluminij 18 2,15 mio. Derrick Mensah (400.000) NK Ankaran 25 2,10 mio. Rok Kidrič (375.000) _ Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija (v rdečih dresih) imajo pred novo sezono v 1. ligi višje cilje kot lani, ko so bili novinci. Domžalčani (rumeni dresi) bodo na drugi strani eden izmed kandidatov za vrh lestvice. državnih in pokalnih prvakov. Občinstvo v Ljudskem vrtu je razvajeno lovorik, lani je tako ob koncu sezone precej negodovalo zaradi slabših predstav, čeprav je bil naslov praktično že v vitrini. Nedvomno so varovanci Darka Milaniča tudi letos glavni favoriti za naslov prvaka, izkušena in kompaktna zasedba pa bo pri tem njihov glavni adut. To bi lahko bila sezona za nov preskok v karieri koga izmed vala mlajših igralcev, med katere spadajo Aleks Pihler, Blaž Vrho-vec, Dino Hotič, Gregor Bajde, Valon Ahmedi ... Zdi se, da je v uvodu najbližje temu Ahmedi, ki je v zaključku lanske in na pripravljalnih srečanjih pred novo sezono stopil v čevlje Dareta Vršiča. Luka Zahovič bi naj bil po zadnjih informacijah zelo blizu vnovičnega odhoda v tujino. Borba za sredino lestvice in obstanek Za omenjenimi štirimi moštvi bo predvidoma potekala izenačena borba za edino preostalo mesto v zgornji polovici lestvice. Vanjo bodo vključeni Rudar, Celje, Aluminij, Krško, Triglav in Ankaran. V takšnem vrstnem redu? Morda, saj se zdi Rudar s trenerjem Marijanom Pu-šnikom in zadnjo okrepitvijo, napadalcem Edinom Junuzovičem, znova precej močan. John Mary in Dominik Glavina sta še vedno v Velenju, odhod vsaj enega izmed njiju v tujino pa je bržkone nujen za stabilnejšo finančno sliko knapov. Celjani so se na začetku prestopnega roka zahvalili 11 igralcem, dirigentsko palico pa dali v roke nekdanjemu trenerju Krškega Tomažu Petroviču. Prišleki so zvečine mlajši igralci, zato bo vratarju Matjažu Rozmanu in druščini težko ponoviti dosežek iz lanske sezone (5. mesto). Aluminij in Krško sta lani bila boj za 8. mesto, letos si želita mirnejšo plovbo in obstanek brez morebitnih dodatnih kvalifikacij, torej vsaj 8. mesto. Aluminij bo to poskušal uresničiti z istim trenerjem, Slobodanom Gruborjem, Krško pa z novim, Stipetom Balajicem. Ta je imel kot igralec kultni status pri navijačih Maribora, v Krškem si ga bo moral kot trener šele zagotoviti. Igralski zasedbi obeh moštev sta doživeli precej sprememb, na 100 % uigranost bo tako treba še počakati. Kako dolgo, pa je že drugo vprašanje, od odgovora pa bo precej odvisna tudi uvrstitev po prvem delu sezone. Novinca iz Kranja in Ankarana bosta za osnovni cilj izbrala obstanek. Gorenjci so bili v 2. ligi v prejšnji sezoni veliko uspešnejši od Primorcev, ali bo razlika podobna tudi med prvoligaši, pa je težko napovedati. Težava moštva Vlada Badžima bo tudi ta, da vsaj na začetku domačih tekem ne bodo igrali ne v Ankaranu ne v Kopru, ampak v Sežani. Lanskoletno gostovanje Radomljanov v Domžalah je imelo klavrn konec, Ankaran naj bi bil po napovedih bolj konkurenčen »staroselcem«, vsaj nekaterim. Slika letošnje prvoligaške scene je trenutno precej zamegljena, že konec tedna, ko bo šlo zares, pa bo iz tedna v teden dobivala vedno jasnejše obrise. Jože Mohorič 12 Štajerski Šport torek • 11. julija 2017 Nogomet • NK Aluminij Kramer podpisal za Wolfsburg, Nunič za Aluminij Dokončani prestop Blaža Kramerja je Wolfsburg potrdil na uradni spletni strani kluba. > i Foto: Črtomir Goznik Marko Nunič se je po dveh sezonah nabiranja prvoligaških izkušenj v Zavrču, Gorici in Radomljah vrnil v klub, kjer je blestel v sezoni 2014/15. V Kidričevem je letos prestopni rok izjemno živahen. Pred dnevi smo že poročali o tem, da je Blaž Kramer odšel v Nemčijo na zdravniški pregled, po opravljenih podrobnostih pa je sledil podpis pogodbe. To so konec tedna potrdili tudi na uradni spletni strani kluba. 21-letni Kramer se bo najprej dokazoval v drugi ekipi Wolfsbur-ga, ekipi U-23, ki igra v četrti nemški ligi. Član mlade slovenske izbrane vrste je bil v Wolfsbur-gu na preizkušnji že pred leti, ko je bil še član matičnega Šampiona Celje. V zadnjem letu, ko je igral za Aluminij, je v rdeče-beli opravi Kidriča-nov odigral 28 tekem, dosegel pa šest zadetkov, s čimer je bil za Škoflekom in Bizjakom tretji strelec Aluminija. Nekdanji član devetouvr-ščenega moštva lanske sezone je tudi Mateo Panadic. Hrvaški napadalec in Aluminij sta dosegla sporazumno prekinitev pogodbe. Panadič je v dresu Aluminija zaigral na osmih tekmah, v katerih pa ni dosegel zadetka. Nunič znova v rdečem Vrzeli v napadu pa niso ostale dolgo nezapolnjene, za to je poskrbel Marko Nunič, ki je novo ime na seznamu varovancev Slobodana Gru-borja. 24-letni Ljubljančan kidričevskim ljubiteljem nogometa še zdaleč ni neznano ime, saj je tukaj že igral v sezoni 2014/15. Takrat je pustil močan vtis ... Nunič je bil v omenjeni sezoni (Aluminij je bil na koncu 2. za Krškim) daleč najboljši strelec Aluminija, dosegel je kar 17 zadetkov. Zanimivo je, da sta se že takrat za njim zvrstila Škoflek (7) in Bizjak (6). Po tem je pot napadalca zanesla v Zavrč, kjer pa ni ostal dolgo. Sledilo je igranje za Gorico in nazadnje za Ra- domlje. V obeh sezonah pa Marko ni ponovil strelskih dosežkov iz sezone 2014/15, čeprav njegov učinek ni bil zanemarljiv: pet golov je zabil za Gorico, šest pa za Radomlje. V Kidričevem seveda upajo, da bo njegova statistika doseženih zadetkov pri Aluminiju znova čim bolj polna . JM Nogomet • NK Aluminij Nogomet • Prijateljski tekmi INTER ZAPREŠIČ - ALUMINIJ 5:1 (3:1) STRELCI: 1:0 Filipovic (4.), 2:0 Puljic (6.), 3:0 Rak (30.), 3:1 Mesec (41.), 4:1 Blaževic (79.), 5:1 Blaževic (86.). ALUMINIJ: Janžekovič, Vezjak, Jakšic, Čagalj, Martinovic, Muminovic, Petrovič, Mesec, I. Mensah, Škoflek, Tahiraj. Igrali so še: Kovačič, Ploj, Ahec, Vrbanec, Batur, Krajnc, Nunič, Bar-tulovic, Horvat, Rogina, D. Mensah. Trener: Slobodan Grubor. Nogometaši Aluminija so v soboto odigrali generalko pred začetkom sezone v 1. slovenski ligi. Njihov tekmec je bil hrvaški prvoligaš Inter iz Zaprešica, tekma je bila odigrana v večernem terminu pod reflektorji. Gostitelji so tekmo odprli na izjemen način in že v 6. minuti so vodili 2:0. To je bil za goste pravi mali šok, od katerega si niso hitro opomogli. Za nameček je Rak v 30. minuti še povišal vodstvo Interja. Šele tik pred polčasom je za goste posijal žarek upanja v obliki zadetka Vedrana Meseca. Drugi polčas je bil bolj izenačen, domačini pa so ob koncu še povišali vodstvo za končno visoko zmago. Z razpletom v taboru Aluminija zagotovo ne morejo biti zadovoljni, do prave uigranosti jih predvsem v močno spremenjeni obrambni vrsti čaka še kar nekaj trdega dela. Milenko Potočnik, pomočnik trenerja Aluminija: »V tem srečanju se nam je zgodilo preveč individualnih napak, v določenih trenutkih je prišlo tudi do odstopanja od dogovorjenega taktičmega načrta. Analizo smo že opravili, sedaj bomo pozornost usmerili v odpravo napak in v taktično pripravo na sobotno srečanje v Mariboru.« WILDON - DRAVA PTUJ 1:1 (0:1) DRAVA: Domjan, Golob, Gajic, Lonzarič, Flis, Šporn, Školnik, Kolar, Vajda, Panikvar, Marcius. Igrali so še: Mesarič, Pšajd, Kukovec, Irman, Džafic, Tomažič Šeruga. Trener: Simon Sešlar. Nogometne vrste Drave se počasi izpolnjujejo, saj sta se ob koncu prejšnjega tedna v ekipo vrnila Marcius in Tomažič Šeruga, medtem ko Šalamun vadi po posebnem programu. Prva dva sta v soboto že igrala na obračunu z Wildonom, ki ima ekipo podobne kakovosti kot Drava. Ptujčani so bili v Avstriji prvi polčas boljši tekmec, medtem ko so bili po številnih menjavah v nadaljevanju boljši domačini, tako da je rezultat 1:1 realen kazalnik dogajanja na igrišču. Varovanci Simona Sešlarja so si v prvem polčasu pripravili kopico priložnosti in so igrali kombinatorno, organizirano ter zelo poletno. Pri začetnem izidu je Šporn zgrešil enajstmetrovko, nekaj minut kasneje pa je po lepi kombinaciji in asistenci Mar-ciusa natančno zadel Panikvar - 0:1. Ob tem so iz solidnih priložnosti zgrešili še Marcius, Šporn in Panikvar. Po odmoru se je razigral Wildon, ki si je ustvaril dve, tri lepe situacije za zadetek, a je Domjan zaustavil njihove strele. Nemočen pa je bil pri izenačujočem zadetku, ko je domači igralec prišel sam pred mladega ptujskega vratarja in ga je tudi premagal - 1:1. Svojo priložnost za dokazovanje sta dobila tudi dva novinca, ki sta na preizkušnji na Ptuju, Džafic in Irman. JM, DB Petrovič in Ploj dokončno med člani Med člane Aluminija sta pred pripravami na novo sezono uradno prestopila Dejan Petrovič in Aljaž Ploj, oba letnika 1998. Dejan je v pretekli sezoni kot mladinec že opravljal treninge s prvo ekipo rde-če-belih, poleg osemnajstih nastopov v Prvi ligi Telekom Slovenije je v sezoni 2016/17 trinajstkrat zastopal mladinsko selekcijo Aluminija in zabeležil nastop na štirih pokalnih tekmah. Dejan Petrovič: »Poletne priprave so precej krajše od zimskih, zato pa so veliko bolj naporne, saj je treba v krajšem času pripravo dvigniti na ustrezen nivo. Treningi so na njih zaradi tega daljši in zelo naporni. V prijateljskih srečanjih smo odigrali nekaj dobrih delov, čeprav rezultati morda ne kažejo tega. Trenutno je najtežji del že za nami, preostane nam le še zaključni del, kjer je poudarek na piljenju forme.« Aljaž se je treningov prve ekipe v pretekli sezoni udeleževal kot mladinec, za člansko moštvo pa ni zaigral. Natopil pa je na 25 tekmah za mladino in pri tem dosegel štiri zadetke. Aljaž Ploj: »Treninge članske ekipe sem spoznal že lani, predvsem so veliko napornejši od mladinskih, intenzivnost je višja. Pri članih sem bil lepo sprejet, z vključitvijo ni bilo nobenih težav. Za nami so že vse pripravljalne tekme, na katerih smo vsi dobili dovolj priložnosti za dokazovanje, kar se mi zdi super. Na prijateljskih srečanjih smo se merili z zelo kakovostnimi tekmeci, kar je odlična priprava na sezono v 1. ligi, kjer lahkih tekem praktično ni. Proti ruskemu in romunskima prvoligaše-ma se je videla njihova kakovost, lahko pa smo zadovoljni tudi z našimi predstavami. Sedaj je naloga trenerja, da izbere tiste, ki bodo začeli prve tekme v državnem prvenstvu.« Pred prvenstvom sta oba podala svoje želje in cilje ekipe pred novo sezono v 1. ligi. »Pričakovanja so objektivno višja, kot so bila lani, kar je povsem normalno. Že lani smo pokazali kakovost, kljub nekaterim spremembam pa je jedro ekipe ostalo podobno, kar je dober podatek za napredek ekipe. Zame je mladinskega staža konec, treba bo prevzeti večji del odgovornosti tudi v članski ekipi, česar se povsem zavedam,« je dejal Dejan. Svoj pogled je podal tudi Aljaž: »V ekipi imamo precej novincev, z njimi pa smo se dobro ujeli. Po mojem mnenju so v ekipo prinesli določeno svežino, ki jo moramo izkoristiti za izpolnitev ciljev. Sam seveda upam na kakšno priložnost za igro, v ospredju pa je trdo delo, ki se ga nameravam držati tudi v prihodnje.« Treningom prve ekipe sta se pridružila še dva mladinca Aluminija, vratar Tilen Ploj (letnik 2000) in igralec Nejc Bračko (letnik 1999). JM Dejan - stalni član mlajših reprezentanc Dejan Petrovič je bil v mlajših kategorijah stalni član državnih reprezentanc. »Delo v reprezentanci je specifično, saj smo skupaj krajši čas. Tam je v glavnem vse podrejeno taktiki. Vsekakor pa je zame velika čast igranje v reprezentanci, vsakega poziva se veselim in se z veseljem udeležujem skupnih akcij. Sedaj zaključujem igranje v selekciji U-19, normalno je, da bi si želel poziva tudi v reprezentanco U-21, kar bi bila naslednja stopnička v moji karieri.« torek • 11. julija 2017 Šport Štajerski 13 Športno plezanje • Tekma za svetovni pokal v Švici Mina Markovič soudeležena pri dvojni slovenski zmagi Po evropskem prvenstvu v težavnostnem plezanju v Italiji so se športni plezalci odpravili proti Švici, kjer se je začela sezona svetovnega pokala 2017. Ptujčanka Mina Markovič je na EP osvojila edino medaljo za Slovenijo, odlično pripravljenost je pokazala tudi v švicarskem Villarsu in se znova zavihtela med najboljše. Slovenci so bili v Švici nasploh najuspešnejša ekipa med vsemi udeleženci. V sobotni finale so se pričakovano prebili najboljši trije slovenski plezalci, ki so na koncu osvojili polovico od vseh podeljenih kolajn v Švici. Lanska zmagovalka svetovnega pokala Janja Garnbret je zmagala, Mina Markovič se je uvrstila tik za njo, v moški konkurenci pa je 2. mesto osvojil Domen Škofic, zaostal je le za Francozom Romaino Desgrangesom. »To je res čisto sanjsko za nas. Te rezultate smo morda celo potrebovali, da smo vsi skupaj, tako tekmovalci kot trenerji, dobili potrditev, da smo šli v sezono dobro pripravljeni. Zelo sem navdušen Tekma za svetovni 1. Janja Garnbret 2. Mina Markovič 3. Anak Verhoeven 4. Jain Kim 5. Jessica Pilz 6. Laura Rogora 7. Hannah Schubert 8. Mathilde Becerra s tekmo in rezultati, super,« je bil prvi komentar selektorja slovenske članske ekipe Go-razda Hrena. Aktualna svetovna prvakinja Garnbretova je ubranila lani osvojeno zmago na tem prizorišču ter z zmago začela obrambo naslova skupne zmagovalke svetovnega pokala v težavnosti. Garnbretova je bila v finalu najprepričljivejša od vseh. Zmago je slavila na najlepši možni način v športnem plezanju - z osvojenim vrhom smeri. Blizu je bila tudi nova evropska podpr-vakinja Markovičeva, ki je padla tik pod vrhom, tako da je skočila in se dotaknila zadnjega oprimka, a ga ni uspela zadržati. Priznali so ji oprimek 42+. Tretje me- polfinale 39 37+ 39 41+ 35+ 41+ 34+ 36+ sto je pripadlo novi evropski prvakinji Belgijki Anak Verhoeven. Belgijka (37+) je padla pet oprimkov nižje kot Markovičeva, ki je bila peta po polfinalu. Vodilna po polfinalu južnokorejska predstavnica Jain Kim ni bila kos Slovenkama in je padla še nižje v smeri (33+) za končno četrto mesto. Mina Markovič: »Sezona se je zame začela res neverjetno dobro. Že v polfinalu sem plezala precej v redu, čeprav sem naredila nekaj napak preveč, zaradi česar nisem prišla do vrha. V samem finalu pa sem sestavila še boljše plezanje in v bistvu prišla vse do zadnjega giba, kjer mi je pa manjkalo malo odločnosti. Tekom cele smeri sem se res zelo dobro počutila in sem se zelo zabavala. Trojne stopničke za Slovenijo so res fantastičen zaključek odličnega dneva. To je zelo dobra popotnica za Chamonix. Pre- den so se tekme začele, sem vedela, da si želim biti dobro pripravljena pred tem napornim mesecem. Očitno mi je uspelo, zato gremo naprej s polno paro.« Naslednja tekma bo že v sredo v francoskem Chamo-nixu. JM, sta pokal v Švici, rezultati: finale Slovenija vrh Slovenija 42+ Belgija 37+ J. Koreja 33+ Avstrija 33+ Italija 31 Avstrija 28+ Francija 12+ Tenis • Nina Potočnik (TK Galtena) »Odločnejša pri vsakem udarcu, pri vsaki točki« Goran Djurdjevič, trener Nine Potočnik: »Zadnji mesec je bil zelo uspešen. Z Nino sva bila štiri tedne na turneji, odigrala je zelo konstantno ter je nanizala odlične rezultate. V tej sezoni je izboljšala določene udarce, zelo je napredovala v servisu, s katerim sedaj osvoji veliko več točk kot v preteklosti. Pri forehandu in backhandu ima še nekaj rezerv, prav tako lahko napreduje še v fizični pripravi. Moje mnenje je, da sva na pravi poti in da nama gre dobro.« Številke v svetu tenisa veliko odkrijejo, občasno pa tudi kaj zakrijejo. V letu 2017 številke pri Nini Potočnik kažejo pozitivne znake, saj je nanizala nekaj dobrih rezultatov: osvojila je mednarodna ITF-turnirja v Hammametu in Trbižu, povzpela se je na svetovni računalniški WTA--lestvici v bližino 500. mesta, naredila je napredek v igri, predvsem pa je imela bistveno manj težav z zdravjem kot v preteklih sezonah. Tega si najbolj želi tudi v drugem delu sezone, za katerega se pripravlja pod vodstvom trenerja Gorana Djurdjeviča. Skupaj delata počasne, a zanesljive korake proti najboljšim igralkam sveta. Potočnikova ima na tej poti še precej rezerv za napredek, v letošnji sezoni se bo skušala približati igralkam okrog 300. mesta na svetu. Za to bo potrebovala kar nekaj dobrih iger in predvsem zmag na različnih turnirjih, na katere se je pripravljala na teniških igriščih Goja centra v Hajdo- šah. Članica TK Galtena je pred kratkim nanizala štiri izstopajoče rezultate, v minulem tednu je nastopila še v kvalifikacijah ITF-turnirja v Budimpešti z nagradnim skladom 100.000 dolarjev. Pred odhodom na Madžarsko je 20-letna igralka na kratko podala oceno letošnjih rezultatov, uspešne zadnje serije in napredka v sami igri. Kakšna bi bila ocena prvega dela sezone 2017? N. Potočnik: »Letošnja sezona je bila doslej zame »Napredek v servisu« odlična. Vse stvari, ki sva jih delala s trenerjem Goranom Djurdjevičem, so se nekako postavile na svoje mesto. Veliko sva delala na tehniki udarcev in na samih postavitvah v igri. Lahko rečem, da se trenutno v sami igri veliko bolje počutim in da bolje izvajam udarce. Ob tem sem naredila tudi velik premik v svojem razmišljanju, kar pomeni, da vsak dvoboj sedaj vzamem kot nek nov izziv. Na igrišče vstopim bolj odločna, zbrano želim odigrati vsako točko in vsak udarec. Vse to mi je prineslo tudi posebno zadovoljstvo, saj sem prvič v življenju odigrala niz štirih turnirjev zaporedoma, rezultati na njih pa so super popotnica (razmerje zmag in porazov 15:3, op. a.). Na teh turnirjih sem tako fizično kot mentalno zelo dobro zdržala vse pritiske, zmaga na zadnjem turnirju v Trbižu je bila samo še pika na i.« Na katerem izmed zadnjih turnirjev ste odigrali najbolje? N. Potočnik: »Najbolje sem verjetno odigrala kar na prvem izmed teh štirih turnirjev v Banjaluki. Na turnir sem prišla neobremenjena, kajti pred tem sem uspešno odigrala nekaj ligaških dvobojev, v katerih sem si nekoliko povrnila samozavest. Tako sem v Banjaluki zares odigrala zelo dobro in sem izgubila šele v finalu. V Mari- boru je nato bilo zelo veliko domačih gledalcev, ki so me v določenih trenutkih ponesli naprej. Brez njihove podpore bi težko dosegla uvrstitev v finale, saj sem bila že malce utrujena, vendar mi je z njihovo pomočjo uspelo. Kasneje sem igrala še v Sas-suolu v Italiji, kjer sem izpadla v četrtfinalu. Na zadnjem izmed teh štirih turnirjev v Trbižu sem znova odigrala Strelstvo zelo dobro in zelo konstantno, brez kakšnih večjih nihanj ter sem osvojila turnir. Ko potegnem črto pod te turnirje, lahko rečem, da je bilo zares super.« Z dobrimi igrami ste se približali 500. mestu svetovne ženske računalniške WTA-lestvice. Kaj to pomeni za vas? N. Potočnik: »To je trenutno zame dobra uvrstitev, vendar upam, da bom kmalu prišla še precej višje. To mi bo uspelo, če ne bo kakšnih poškodb ali kakšnih stvari, ki bi me ovirale pri treningih in tekmovanjih. Če bo vse v redu in če bom tako vztrajala še naprej, bodo kmalu prišli še boljši rezultati ter posledično še boljša uvrstitev. Sama se bom vsekakor potrudila po najboljših močeh.« David Breznik Tudi letos živahno poletje v Strelskem centru Gaj, pričakujejo blizu 1000 strelcev V Strelskem centru Gaj potekajo zadnje intenzivne priprave na izvedbo evropskega prvenstva in svetovnega pokala v streljanju s puško in z zračno puško, na katerem bo od 2. do 10. avgusta tekmovalo 950 strelcev. Prav tako so v Strelskem centru Gaj izredno zadovoljni z izborom velikih tekmovanj za prihodnje obdobje, ki jim jih je zaupala generalna skupščina svetovne strelske zveze FITASC, katere član predsedstva je tudi Igor Rakuša. Generalna skupščina je potekala v sredo, 5. 7., v hotelu Hilton v Budimpešti, kjer so delegati z absolutno večino dodelili Sloveniji in Strelskemu centru Gaj kot izvajalcu dve izjemno pomembni tekmovanji - evropski prvenstvi: evropsko prvenstvo v univerzalnem trapu 2019, ki bo od 31. 5. do 7. 6. 2019, in evropsko prvenstvo v kombiniranem streljanju 2020, ki bo med 2. in 11. 7. 2020. Zaradi pomena teh tekmovanj in možnosti, da se preizkusijo tekmovališča, morajo v Strelskem centru Gaj izvesti dvoje tekmovanj za grand prix že v letu 2019, bodo pa test za prihajajoča prvenstva v letih 2019 in 2020. UR 14 Štajerski Šport torek • 11. julija 2017 Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Kristjan Ceh (AK Ptuj) Zan Viher (AK Ptuj) Atletika • DP za starejše mladince Čehu rekord, Viherju norma Atletska akcija je v pravi poletni vročini dodatno zagrela zares lepo število gledalcev, ki so si na Mestnem stadionu na Ptuju v dveh dneh ogledali prvenstvo Slovenije za starejše mladince in mladinke v atletiki. Atletski klub Ptuj je skupno zabeležil 204 prijavljene tekmovalce iz približno 20 slovenskih klubov. Domači klub je imel na startni listi 11 nastopajočih, ki so se na domačem tek-movališču zelo izkazali tako z rezultati kot s številom osvojenih medalj. Glede na dosežen rezultat je treba izpostaviti Kristjana Čeha v metu diska. Postaven metalec je do tega tekmovanja 1,75 kg težak disk vrgel nadalje 57,25 metra, tokrat pa mu ga je v domačem krogu uspelo v četrti seriji zalučati 59,26 metra. Tako je Čeh, ki redno trenira pod vodstvom trenerja Gorazda Rajherja, popravil državni rekord za 2,01 metra! O tem je povedal: »Rekordni met bi ocenil kot zelo dober, saj je bil tudi s tehničnega vidika izveden kar dobro. Po tem rezultatu 59,26 metra sem zares srečen, za nastop na evropskem prvenstvu pa si želim to znamko še izboljšati in disk vreči čez 60 metrov.« Čeh si je že pred tekmovanjem na Ptuju zagotovil nastop na mladinskem evropskem prvenstvu v Grossetu, za katerega je imela potrjeno normo tudi Maja Bedrač, tretji potnik za Italijo prihodnji teden bo Žan Viher. Viher je za ogrevanje najprej tekmoval v skoku v daljino. Po dveh prestopih je v tretje šel na vse ali nič in je pristal kar pri 717 cm. To je njegov osebni rekord (prejšnji je meril 703 cm), zadostoval pa je za 3. mesto. Poln adrenalina in pozitivne energije se je odpravil na start teka na 110 metrov z ovirami. V tej disciplini mu je v njegovem četrtem teku v življenju na višjih ovirah uspeh odličen tek, saj so se ure ustavile pri njegovem osebnem rekordu 14.40 sekunde in pri izpolnjeni normi za nastop na evropskem prvenstvu. Na tem bo trojico spremljal še drugi ptujski trener Aleš Bezjak, čigar večina tekmovalcev se je kljub izredni vročini izkazala z doseženimi rezultati. Maja Bedrač je prvi dan zmagala z osebnim rekordom na 100 metrov z ovirami s časom 14.06 sekunde. Drugi dan je tekmovala v skoku v daljino, kjer je najdalje skočila 625 cm. O nastopu na domačem prvenstvu je Bedrače-va povedala: »Začetek v skoku v daljino je bil zame bolj slab, a nato se mi je začelo odpirati in sem na koncu dosegla kar dober rezultat. Če bi imela še kakšen poizkus več, bi lahko skočila tudi 630 ali 640 cm. Tudi s tehnično dobrim skokom do 625 cm sem lahko zadovoljna.« Četrti član AK Ptuj, ki je lovil normo za Grosseto, je bil v metu kladiva Jurček Korpič Lesjak, ki je na treningih že presegal zastavljeno normo. Tokrat ga je očitno zaustavila trema in prevelika želja, saj je zabeležil pet neveljavnih metov, medtem ko je naslov prvaka osvojil z rezultatom 62,03 metra. V tej disciplini Izjemni Grkman, Renner in Zupinova Tekmovanje na Ptuju so zaznamovali trije zelo nadarjeni mladi tekmovalci: Jure Grkman, Rok Renner in Agata Zupin. Vsi trije so v svojih paradnih disciplinah dosegli državne rekorde. Grkman je na 100 metrov dosegel rekordni čas 10,52 sekunde (na tekmovanju so kar štirje sprinterji tekli pod 11 sekundami, op. a.), medtem ko je bil odličen tudi na 200 metrov (21.19 sekunde). V skoku v daljino je blestel Renner, saj je postavil novo najboljšo mladinsko znamko v državi, ki sedaj znaša 755 centimetrov. Izjemno je kljub vročini oba dneva nastopila tudi Zupinova, saj je dosegla državni rekord na 100 metrov s časom 11.60 sekunde, zelo hitra pa je bila tudi na 200 metrov s časom 23.39 sekunde. Omenjeni trije atleti bodo ob ptujski trojki Čeh, Viher in Bedrač ciljali na visoke uvrstitve tudi na EP za mladince v Grossetu. je bil Kristjan Čeh tretji z metom 39,37 metra. Iz ptujskega kluba je odlično nastopil tudi Boštjan Nahberger, saj je z osebnim rekordom 49,30 metra postal državni prvak v metu kopja. Prav tako je z osebnim rekordom postal državni prvak v suvanju šestkilogramske krogle Kristijan Čeh z izidom 16,96 metra, drugi pa je bil z izidom 13,55 metra v tej disciplini Korpič Lesjak. Slednji je bil drugi tudi v metu diska z rezultatom 44,30 metra. Druga je bila ptujska štafeta 4-krat 100 metrov s časom 43.64 sekunde, medtem ko si je v teku na 5000 metrov bronasto medaljo pritekel zelo vztrajen srednjeprogaš Tonček Lukman Žunec, ki je dosegel čas 19.00.45. Mlada Sara Serdinšek je bila četrta v metu kopja in peta v suvanju krogle, Grega Pa-vlovič je bil šesti na 200 metrov (lovil je normo za EP, a ga je pri tem v zadnjem obdobju ovirala manjša poškodba, tako da je tokrat ponovno opravil le en tek - s časom 22.23 sekunde je dosegel tretji rezultat kvalifikacij, v finalu pa ni nastopil, op. a.), mladi in nadarjeni Blaž Vozlič je zasedel deveto mesto na 800 metrov in je s časom 2.03.67 kar za šest sekund izboljšal osebni rekord, Miha Kovač je bil deseti v skoku v daljino, Filip Zelenjak pa je s časom 12.64 sekunde postavil osebni rekord v teku na 100 metrov. O prvenstvu in številnih osvojenih medaljah domačih atletov je predsednik AK Ptuj Aleksander Lorenčič povedal: »Lahko smo zadovoljni z izpeljavo tekmovanja in predvsem z rezultati naših atletov. Mislim, da gre za generacijo atletov, kot je na Ptuju še ni bilo in to kakovost so tudi tokrat pokazali na domačem stadionu, kjer so dosegli številne medalje in tudi odlične rezultate.« Po državnem prvenstvu v atletskem mnogoboju se je AK Ptuj drugič letos izkazal z organizacijo tekmovanja, saj je Prvenstvo Slovenije za starejše mladince in mladinke zelo dobro uspelo. Ob uspehih domačih tekmovalcev lahko pohvalimo tudi mlado ormoško metalko Zalo Cunk, ki vadi pod vodstvom Gorazda Rajherja in je bila na Ptuju druga v suvanju krogle z rezultatom 10,22 metra in šesta v metu diska z rezultatom 27,33 metra. David Breznik Atletika • Atletski klub Ptuj Šest ptujskih atletov v reprezentanci Člani AK Ptuj, ki so v dresu reprezentance nastopali na Slovaškem. Trnava je na tamkajšnjem mestnem stadionu gostila atletski četveroboj reprezentanc mladincev in mladink Češke, Madžarske, Slovaške in Slovenije. V naši izbrani vrsti je bilo kar šest mladincev AK Ptuj, kar je še enkrat več kazalnik, da imamo na Ptuju sijajno generacijo mladih atletov, ki jih na njihovi poti usmerjata trenerja Gorazd Rajher in Aleš Bezjak. Edina ženska predstavnica Maja Bedrač je zmagala v skoku v daljino, potem ko je štirikrat preskočila šest metrov, njen najdaljši poizkus pa je meril 611 cm. Ptujčani so ob tej zmagi zabeležili še tri tretja mesta. Tretji je bil v teku na 200 metrov Grega Pavlovič, ki je tekel odlično, saj je s časom 22.01 dosegel nov osebni rekord. Prav tako je najboljšo znamko ali osebni rekord v metu kladiva postavil Jurček Korpič Lesjak, ki je orodje vrgel 64,54 metra. Jurček lovi nor- mo za nastop na evropskem prvenstvu za starejše mladince, ki bo v Grossetu, za nastop na tem tekmovanju pa mu še malo manjka ... Ob Bedračevi ima za Italijo normo potrjeno tudi Kristjan Čeh, ki je bil tokrat v Trnavi tretji v metu diska z rezultatom 55,79 metra. Ob tem je bil Čeh šesti v suvanju krogle z izidom 16.25 metra. Korpič Lesjak je bil osmi še v metu diska z izidom 43.77. V teku na 110 metrov z ovirami je Žan Viher tekel 14.81, kar je zadostovalo za 6. mesto, medtem ko je bil Boštjana Nahberger sedmi v metu kopja z rezultatom 46.26 metra. Sprinter Grega Pavlovič je bil tudi član štafete 4-krat 100 metrov, ki je s časom 42.38 sekunde osvojila tretje mesto. Člani AK Ptuj so na Češkem nastopili dobro in so Sloveniji prinesli precej točk. Kljub temu je bila Slovenija na Slovaškem četrta v obeh kategorijah, zmag sta se veselili ekipi Češke. David Breznik torek • 18. julija 2017 Šport, šport mladih Štajerski 15 Nogomet 5. Rokov memorial nogometašem Tržca Skupinska fotografija udeležencev turnirja v Tržcu V nedeljo, 9. julija, je v Športnem parku v Tržcu potekal 5. Rokov memorial, posvečen spominu na nekdanjega odličnega branilca Tržca Roka Serdinška. Kot vsako leto so se tudi letos zbrale štiri ekipe raznih društev, katerih član je bil Rok: ŠD Tržec, Etnografsko dru- štvo Tržeč, PGD Tržec ter sošolci in prijatelji. V vsaki izmed sodelujočih ekip je bilo tudi kar nekaj igralcev, ki igrajo vidno vlogo bodisi v ligah malega nogometa, bodisi v ligah MNZ Ptuj, tako da so številni ljubitelji nogometa kljub hudi pripeki v nogometnih veščinah nastopajočih lahko resnično uživali. Na koncu so slavili igralci Tržca pred sošolci in prijatelji, tretji so bili trževski gasilci, »etnografi« pa so tokrat končali na 4. mestu. Seveda rezultati tekem, ki jih je vodil Slavko Bračič, niso bili v ospredju, pomembnejša Nogomet • 1. SNL Naslov Fair play prvaka za Aluminij Nogometna zveza Slovenije je NK Aluminij Kidričevo podelila priznanje za 1. mesto v tekmovanju Fair play v sklopu Prve lige Telekom Slovenije za sezono 2016/17. Protokol Fair play, za katerim stoji svetovna nogometna organizacija FIFA, vse udeležence posamezne tekme zavezuje, da s svojim obnašanjem prispevajo k dobremu razpoloženju in ugledu športnega dogodka. Za preteklo sezono se je izmed vseh prvoligaških slovenskih klubov v tem ozira najbolje izkazal prav klub iz Kidričevega. Kriteriji ocenjevanja posameznih tekem so zastavljeni na več nivojih organizacije in izvedbe tekme, tako na igrišču kot tudi izven njega. „Takšen odnos bi si želeli tudi v prihajajoči sezoni," so zapisali na spletni strani NK Aluminij. UR sta bila samo druženje ter dobra volja, ki je tudi tokrat v vročem julijskem nedeljskem popoldnevu resnično ni manjkalo. Rokov memorial je v Tržcu do sedaj potekal vsako leto, na željo staršev pa bo turnir odslej potekal na vsakih pet let. tp Reportaža • Art football 2017, Moskva Art football team Slovenija v Moskvi med osmerico Humane zvezdice - Art football team Slovenija - so na sedmem svetovnem nogometnem prvenstvu Art football 2017 v ruski prestolnici osvojile končno 7. mesto. Tako so se neposredno uvrstili na naslednje SP, ki bo prihodnje leto še zadnjič v Moskvi. Slovenska reprezentanca, ki jo je tokrat spremljala smola, saj je že po drugem krogu ostala brez štirih pomembnih igralcev (poškodbe), je kljub temu v najpomembnejših trenutkih izbojevala tisto, kar si je želela - ponovno uvrstitev na SP, brez dodatnih kvalifikacij (v njih bo sodelovalo 20 reprezentanc, napredovalo jih bo le 8). Tri zmage, dva poraza Letošnja bera slovenskih Estradna reprezetanca - Humane zvezdice Art football team Slovenija: vratarja: Tomaž Strgar in Rok Pajek; igralci Milan Pečovnik Pidži, Omar Naber, Nani Matja-šič, Aljoša Debevec, Robert Korošec, Bojan Zrnko, Suad File-kovič, Svetozar Budič, Miro Todosovski, Uroš Štefanič, Bruno Krklec, Uroš Šmigoc, Damijan Švajncer Butinar, Primož Novak, Almir Sulejmanovič, Matjaž Ul in Denis Toplak. Tekme sta sodila Boris Zagoršek (MDNS Ptuj) in Tilen Strgar. Foto: Art football Po koncertu v Moskvi umetnikov na svetovnem nogometnem prvenstvu je tri zmage in dva poraza. Slovenci so premagali nekdanje svetovne prvake Izrael, močno Italijo in Korejo, »nesrečno« pa izgubili proti Srbiji in proti nekdanjim svetovnim prvakom iz Romunije. Dosegli so 14 , prejeli pa 12 zadetkov. Sedmo mesto naše izbrane vrste je druga najboljša uvrstitev na svetovnih nogometnih prvenstvih Art football. Rezultati: skupina D: Slovenija -Izrael 2:1, Slovenija - Srbija 1:2, Slovenija - Italija 2:0; končnica: Slovenija - Romunija 3:5, Slovenija - Koreja 6:5. Trije Slovenci izbrani v ekipo sveta Kar trije Slovenci - Tomaž Strgar, Aljoša Debevc in Nani Matjašič - so bili letos izbrani v ekipo sveta, ki je ob zaključku prvenstva zaigrala proti ekipi Starco, v kateri so bile največje ruske zvezda iz sveta športa, politike, umetnosti in zabave. Razgibano estradno umetniško dogajanje Tudi tokrat se v ruski prestolnici ni igral samo nogo- met, ampak so bili izvedeni številni koncerti, med katerimi ni manjkalo svetovnih zvezd, potekala sta odličen filmski festival in slikarski bi-enale. Slovenci so na vseh področjih dobesedno blesteli. Pevec Miro Todosovski, nekdanji član Pop Designa, je bil izbran med tri najboljše pevce velikega moskovskega glasbenega festivala Art football, med katerimi sta bila tudi legenda Joe Lynn Turner (Deep Purple) in ruska zvezda Valerij Sjutkin. Stoječe ovacije publike ob koncu koncerta, ko so Slovenci složno zapeli legendarne pesmi Slovenija, od kod lepote tvoje, V dolini tihi in Čebelar, so pokazale, da so publiko popolnoma prevzeli. Ob kon- cu se je slovenskim glasbenikom na odru pridružila tudi namestnica veleposlanika v Moskvi Gabi Matkovič. Izredno razgiban in zanimiv je bil tudi slikarski bie-nale, na katerem je svoja dela predstavilo 16 slikarjev. Motivi plemenite veščine, boksa, ki jih je na platno prenesel naš slikar Marjan Skumavc, so med več kot 10 tisoč obiskovalci poželi veliko radovednosti in pohval. V okviru filmskega festivala je bil prikazan slovenski film Nika režiserja Slobodana Maksimoviča. Prava redkost je, da gledalci ob koncu filma zaploskajo, toda tokrat se je v Moskvi zgodilo prav to. Spontan aplavz na odprti sceni je bil resnično priznanje. UR Foto: Art football Humane zvezdice - Art Football team Slovenija Zadovoljni, ostali med elito »S svojimi nastopi moramo biti več kot zadovoljni. Redno se uvrščamo na svetovna nogometna prvenstva estra-dnikov in v vseh segmentih pobiramo najvišja priznanja. In to kljub temu, da smo nekako prepuščeni samim sebi, pa čeprav s ponosom in vsem srcem predstavljamo Slovenijo. Drugi udeleženci imajo dodatno podporo svojih držav. Kljub vsemu smo v najpomembnejših trenutkih izbojevali ponovno uvrstitev na SP,« je povedal predsednik slovenske ekipe Art football Nani Franc Matjašič. 16 &o/m¿zTEDNIK Ljudje in dogodki torek • 11. julija 2017 Drbetinci, Trnovska vas • Vleka vrvi za prvi Prekmenški pokal Prekmenci - prijatelji, ki poslej tudi tekmujejo V Slovenskih goricah so poletni koledar zanimivih prireditev obogatili z novo - prvo vleko vrvi za Prekmenški pokal, kije potekala 2. julija na pesniškem mostu na lokalni cesti Drbetinci-Trnovska vas in si jo je ogledalo okrog 500 ljudi. Ideja o novi prireditvi se je porodila županoma dveh občin: občine Sveti Andraž Darji Vudler in občine Trnovska vas Alojzu Benku, ko sta na nekem srečanju spoznala tekmovalce v vleki vrvi na državni ravni. Pobudo sta prevzeli turistični društvi obeh občin: TD Vitomarci iz občine Sveti Andraž, ki ga vodi Kristijan Majer, in TD Trnovska vas, ki ga vodi Marjeta Nedelko. Dogovorili sta se, da bo prvo vleko za Prekmenški pokal organiziralo TD Vitomarci, v letu 2018 pa TD Trnovska vas, kjer so že začeli priprave. Predstavnika obeh društev sta imela nekaj tednov časa, da sta sestavila ekipi v moški in ženski konkurenci s po 10 člani oz. tekmovalci, ki so čas do prve tekme pridno izkoristili za treninge, kajti oboji so želeli zmago. Sestava je morala biti „čistokrvna", tek- movalci so se morali izkazati s stalnim prebivališčem v občini, za katero so tekmovali. Zabavno srečanje je povezoval humorist Korl, neke vrste glavni sodnik, ki ima veliko izkušenj z vleko vrvi Prlekov in Prekmurcev preko Mure, je povedal predsednik TD Vitomarci Kristijan Majer. V imenu obeh občin, turističnih društev, tekmovalcev in zadovoljnih gledalcev se je za sodelovanje pri prvi vleki vrvi za Prekmenški pokal zahvalil tudi članom ekipe za vleko vrvi Juršinci, ki so s svojimi izkušnjami v državni ligi pomagali pri sodniških odločitvah. Boljši so bili letos člani ekip iz občine Sveti Andraž, saj so zmagali v obeh konkurencah. Marjeta Nedelko, predsednica TD Trnovska vas, je po tekmi povedala, da so ne glede na rezultat nadvse zado- voljni, da je že prva prireditev vzbudila toliko zanimanja, prinesla toliko zadovoljstva in nasmejanih obrazov. Po letošnjem porazu so „prevze-li" naziv Prekmenci, pa tudi sicer so se prebivalci obeh občin že od nekdaj med seboj imeli za Prekmence. „Dileme ni, drugo leto jih bomo potegnili v Pesnico," je prepričana Marjeta Nedelko. „A bolj kot zmaga je pomembno, da se družimo," je še dodala. Naziva Prekmenci ne sprejemajo v slabšalnem pomenu besede, četudi je bilo v preteklosti Foto: Klemen Vršič Na pesniškem mostu na lokalni cesti Drbetinci-Trnovska vas je bilo 2. julija nadvse veselo. tako. Danes je to poimenovanje bolj ali manj zabavno, hu-morno ... Izhaja pa iz dejstva, da občini med seboj ločuje naravna meja, reka Pesnica in njena prečudovita dolina. „Prekmenci smo torej zato, ker živimo preko te naravne meje. Občini Trnovska vas in Sveti Andraž pa imata veliko skupnega tudi v zgodovinskem pogledu. Kar nekaj stoletij smo namreč živeli pod okriljem velike občine Ptuj tudi kot krajevni skupnosti. V 90. letih prejšnjega stoletja smo skupaj bivali v eni občini - občini Destrnik-Trnovska vas. Leta 1998 so iz te občine nastale tri: Destrnik, Trnovska vas in Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Od tistega leta je naziv Prekmenc vse bolj tonil v pozabo, saj nismo imeli nič več skupnega. Danes občani Svetega Andraža vsakodnevno obiskujemo občino Trnovska vas, saj imajo tam najbližjo večjo trgovino z živili, in tako beseda Prek-menc še ne bo hitro izumrla, čeprav mladina več ne uporablja teh nazivov," dodatno pojasnjuje Kristijan Majer. MG Hajdoše • Tri gasilske desetine znova na olimpijado V Beljak po nova gasilska odličja Minulo nedeljsko jutro je bilo v Hajdošah slovesno obarvano, saj so tamkajšnji gasilci in vodstvo občine Hajdina na pot na gasilsko olimpijado pospremili tekmovalne enote PGD Hajdoše. Od 9. do 16. julija v Beljaku v Avstriji namreč poteka 16. članska in 21. mladinska gasilska olimpijada, na kateri bodo nastopili tekmovalci iz 30 držav. Krajša slovesnost ob odhodu olimpijcev je bila v gasilskem domu Hajdoše, kjer je zapel moški gasilski pevski zbor, tekmovalcem pa je srečo na olimpijadi, poleg vodstva OGZ Ptuj, GPO Hajdina ter predsednika in poveljnika PGD Hajdoše, Davorina Vidoviča in Staneta Žumra, zaželel tudi hajdinski podžupan Kari Svenšek. Domačin Zvonko Glažar, podpoveljnik GZS in predsednik komisije za tekmovanja, pa je ob odhodu na olimpijado povedal, da je za vsakega resnega tekmovalca v gasilsko-športnih disciplinah vrh športnih dosežkov prav udeležba na gasilski olimpijadi. »Tekmovalne enote iz Slovenije so pripravljene. Med tekmovalci iz preostalih 30 držav vstopajo pokončno. Nič ne gredo branit, nič se ne gredo dokazovat, gredo samo pokazat, kaj znajo,« je še dodal Glažar. Šestnajst tekmovalnih enot iz Slovenije To nedeljo so na olimpijado v Avstrijo, poleg tekmovalcev iz PGD Hajdoše, odpotovali še: mladinci in mladinke PCD Drenov Grič - Lesno Brdo ter mladinke PCD Andraž nad Polzelo, člani A: PCD Žažar, PCD Hmeljčič, PCD Tinje, PCD Starše in PCD Oplotnica, članice A PCD Šmartno na Pohorju, člani B: PCD Šmartno na Pohorju, PCD Kebelj in PCD Krka Novo mesto ter poklicna enota članov A PICD Krka Novo mesto. TM Foto: Stanko Kozel Tekmovalne enote in spremljevalci PGU Hajdoše so se v nedeljo odpravili že na osmo gasilsko olimpijado. Štajerski TI EDNIK www.tednik.si Í3 Stajerskitednik £ - Stajerskitednik Prlekija • Grossmannov festival Qma in vina 2017 Ljutomer v znamenju fantastike in grozljivk Prestolnica Prlekije bo v dneh od torka do sobote (11.-15. julij) v znamenju 13. Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina - slovenskega filmskega festivala, namenjenega žanrskemu filmu, zlasti fantastiki in grozljivkam. Prvi dan (torek) bo v ljutomerski galeriji Anteja Trstenja-ka odprtje razstave & performans Modne kreature (18.00), za tem pa predstavitev vinske ceste in vinarjev, ki se bodo potegovali za hudega mačka. Ob 19. uri bo na sporedu otvo- ritveni film, posebna projekcija znanstveno fantastične mojstrovine Fritza Langa Metropolis ob glasbeni spremljavi Mitja Reichenberga. Kino na prostem bo na sporedu v vseh večerih, prizorišča pa Glavni trg, Stari trg in Atrij mestne hiše v Ljutomeru. Grossmannov festival bo obiskal tudi eminentni belgijski režiser Harry Kümel, najbolj znan po filmih Krvave ustnice in Malper-tuis - oba filma bosta prikazana v posebni retrospektivi. Na ogled bo tudi fascinantni do- dr. Mojmir Wondra, strokovnjak s področja vinskega de-gustiranja. Zadnji dan festivala bo že tradicionalna parada zombijev, zvečer (20.30) pa še slavnostni zaključek prireditve s podelitvijo nagrad. NŠ kumentarec Pozabljeni strahovi, filmska grozljivka režiserja Steva de Rooverja, v katerem Harry Kümel igra pomembno vlogo. V degustaciji vin (četrtek) bosta sodelovala domačin Samo Simonič, ki se ukvarja s promocijo in trženjem vin, ter Foto: napovednik.a torek • 11. julija 2017 Ljudje in dogodki ŠtajenkiTEBKlK 17 Ptuj • Rekreacija na balinišču Skupna ptujska tekma v balinanju le še preteklost? Za najstarejše ptujsko balinišče ob Domu krajanov Jožeta Potrča ob Potrčevi cesti 34 še vedno skrbijo člani ŠD Center. Foto: Črtomir Goznik Člani ŠD Center pri urejanju balinišča ob Potrčevi cesti Uredili so ga v času, ko je bil Ptuj razdeljen na krajevne skupnosti - ena od teh je bila tudi KS Jožeta Potrča - s sredstvi krajevnega samoprispevka in prostovoljnim delom. Člani se ne posvečajo samo balinanju, temveč skrbijo tudi za urejenost te športne površine, ki ima od leta 2015 tudi razsvetljavo, kar omogoča igranje tudi v večernih urah. Najbolj živahno je v poletnem času na balinišču ob četrtkih, ki je že od nekdaj tradicionalni dan za igro in srečanje. Glavna rekreacija v zimskem času pa je dvoranski nogomet. Še ne tako davno pa so bili člani ŠD Center tudi uspešni organizatorji turnirjev v malem nogometu. Društvo skrbi tudi za duhovno kulturo članov, organizira izlete in športna srečanja. V prejšnjem tednu so obiskali Prekmurje, kjer so obiskali tudi znamenito Plečnikovo cerkev v Bogojini, ki jo krasita križev pot in vnebo-hodna slika ptujskega slikarja Janeza Mežana, kjer so se poklonili obema uveljavljenima slovenskima ustvarjalcema. Na Madžarskem pa so odigrali prijateljsko tekmo v balinanju. ŠD Center Ptuj je kar 17 let organiziralo tekmo v balinanju ob prazniku MO Ptuj, povezano s kuhanjem bograča, nazadnje leta 2015. To srečanje je povezalo vse četrtne skupnosti v MO Ptuj, pridružila se jim je tudi občinska uprava s tekmovalci in vodstvo obči- ne. Škoda, da se je ta zgodba in tradicija športnega, družabnega in prijateljskega značaja prekinila, saj danes ni dogodka v MO Ptuj, ki bi vsaj na tej ravni povezoval četrtne skupnosti. Tudi domovi krajanov niso več tisto, kar so bili nekoč; najbolj pa to velja za sam Dom krajanov Jožeta Potrča, ki bolj ali manj sameva. Velika pretekla vlaganja in celo namestitev dvigala se niso obrestovala. Navsezadnje bi tudi balinišče moralo biti v poletnem času še bolj zasedeno. Za to igro bi morali navdušiti tudi mlade, člani ŠD Center imajo znanja dovolj, da bi ga lahko prenesli; ponašajo se tudi s preizkušenimi sodniki. MG Desenci • Tretji gasilski mladinski tabor Mladi so se družili in učili pomagati drug drugemu Pri gasilskem domu PGD Desenci je prejšnji teden tri dni (od 5. do 7. julija) stal velik šotor, v katerem so bivali mladi iz občine Destrnik, gasilski podmladek (pionirji in mladinci), udeleženci 3. gasilskega mladinskega tabora v organizaciji PGD Desenci pod okriljem GZ Destrnik. Predsednica PGD Desenci Majda Kunčnik, tudi mentorica na taboru, je povedala, da so osnovni cilji vseh taborov druženje mladine brez sodobne tehnologije oz. komunikacijskih sredstev, spodbujanje timskega duha, ki je tako znači- Foto: Majda Kunčnik Gasilci na delu ..., prikaz intervencije, ki je odlično uspela, za kar sta zaslužni obe občinski gasilski društvi: PGD Desenci in PGD Destrnik. Prikaz vrvne tehnike, spusta po stolpu, je bil za mlade še posebej zanimiv. len za gasilce, sodelovanje, nu-denje pomoči, ne samo drug drugemu, temveč širši okolici. V okviru letošnjega tabora so jim v uvodu predstavili začetke gasilstva, njegov pomen za družbo kot celoto in organiziranost gasilskega društva, organizacije, to je že neke vrste stalnica vseh taborov, s poudarkom na koristih oz. škodi, ki jo prinaša ogenj, ter kako pogasiti začetni ogenj. Poveljniški tim PGD Desenci in PGD Destrnik jim je predstavil gašenje začetnega požara. Prikazali so jim, kaj se zgodi, če goreče olje v kuhinji poliješ z vodo, četudi gre za malo količino, da nastane eksplozija razsežnosti nekaj metrov, ne gre samo za plamen, in kako ga pogasiti. Gasilec mora biti pri intervenciji vselej zbran in umirjen, delovati mora brez panike, premišljeno in ne na hitro: dve sekundi je časa, da se krpa namoči in prekrije plamen, četudi se opazovalcem zdi, da vse poteka zelo hitro. Vsak se je lahko preizkusil tudi v gašenju s priročnim gasilskim aparatom. Preverjali so tudi gorljivost snovi (vata, slama, papir, les), katera snov se prej vžge. Presenetljivo, prva se je vžgala vata. Na gorilniku, na katerem so najprej preverjali gorljivost snovi, so si nato spe-kli kokice, v tem primeru je bil ogenj koristen. Spoznali so osnove prve pomoči, da vsak človek lahko pomaga drugemu, naj bo velik ali majhen. „Ni ga tako majhnega človeka ali tako starega, da ne bi mogel na neki način pomagati drugemu, če vidi, da je situacija takšna. Ravno pri tem smo mladim skušali dopovedati, da se je treba v vsaki taki situaciji umiriti, ne brezglavo tekati, da lepo pristopiš k človeku, ki negibno leži in potrebuje pomoč, da ga obrneš na stran, da mu s tem lahko rešiš življenje, če ne more dihati, da se z jezikom ne zaduši, kam pokličeš, kaj poveš, ko pokličeš pomoč," je poudarila mentorica Majda Kunčnik. Zadnji dan tabor je bil v znamenju šestih gasilskih iger, ki so sicer zabavne, vse pa izvirajo iz osnov gasilstva, sodelovanja, timskega dela, humanosti. Za konec, ki je prišel prehitro, saj so se spletla nova prijateljstva, nekatera še okrepila, predvsem pa okrepilo zavedanje o pomenu gasilstva, da je biti gasilec nadvse častno, pa so jim predstavili še gašenje s staro črpalko. Udeleženci tabora, vseh je bilo 21, so povedali, da bodo prišli v Desence tudi prihodnje leto. Del počitnic preživeti v taboru je neponovljivo; kljub temu da so se „učili", je bilo dovolj časa za zabavo in druženje. Prepričani so, da bodo s tem, ko se bodo usposobili za gasilce, lahko veliko koristnega naredili za družbo in zase. Zdaj pa jih že čakajo nove poletne dogodivščine. MG Zbor z mentorico Majdo Kunčnik, predsednico PGD Desenci, pred začetkom vsakodnevnih aktivnosti Vsak Človek lahko pomaga drugemu: osnove prve pomoči so mladi udeleženci tabora hitro osvojili, kot tudi dejstvo, da je treba pri vsaki intervenciji delovati umirjeno in zbrano. Foto: MG 18 Štajerski FEDNIK Zeleni tednik torek • 18. julija 2017 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Neurja so se spet razbesnela nad našimi kraji Kot da niso dovolj suša in težave, ki jih rastlinam in nam povzročajo visoke temperature, sta zdaj nekatere prizadela še neurje in toča. Kljub temu da sem o tem že pisala, naj samo na hitro še enkrat ponovim osnove ravnanja takoj po toči. Takoj ko je možno, vse poškodovane posevke poškropite s pripravki, ki vsebujejo morske alge. Čez dva ali tri dni pa posevke očistite, porežite vse polomljeno, tla okoli rastlin ponovno zastrite z zastirko, rastline pa poškropite z bakrenimi listnimi gnojili, na večjih površinah z ustreznimi fUngici-di, na vrtu so lahko to ponovno žajbljev, presličin, rmanov, timijanov čaj ali pripravek iz sode bikarbone. Dodajte tudi pripravke, ki vsebujejo aminokisline. Z aminokislinami zadevo ponovite še čez teden dni. Paradižnik in paprika se bosta še obrasla, če le nista polomljena do tal, zato se ju splača obdržati. Pri drugih rastlinah pa premislite. Tudi obraščanje križnic (kapusnic) je običajno zelo uspešno. Čebulo in česen je najbolje kar izpuliti in posušiti, čeprav čebula povsod še ni prav zrela. Tudi korenčnice se dobro obrastejo. Kaj še lahko sejete zdaj? Še veliko stvari se lahko poseje ali presadi. Na prvem mestu je zdaj tako setev črne redkve, podzemne kolerabe in tudi strniščne repe. Sadimo tudi zelja za kisanje, posadite pa še nekaj rastlin zgodnjega zelja, saj se včasih solata iz sveže naribanih sort s kratko rastno dobo prileže tudi v poletni vročini. Cvetače in brokolija zdaj še ne sadite, ker v poletni vročini ne delata dobro. Čas za setev sadik bo čez 14 dni, presajanje pa nekje v sredini avgusta, potem boste imeli krasne rože v jeseni, ko bo hladneje in dan krajši. Posejete lahko še vedno korenček, peteršilj, rdečo peso, blitvo ali mangold, vse sorte solat, še vedno sejemo predvsem poletne sorte, kot so great lakes, dalmatinska ledenka Žal se je neurje ponovno zneslo tudi nad našimi kraji. in unicum, vedno se dobro obnesejo tudi rozetaste sorte, kot je gentilina, ter seveda romanske solate (corsica in ovired). Posejte nekaj semena direktno, na stalno mesto za berivke, nekaj pa v lončke za sadike. Te namreč ne pobegnejo v cvet tako hitro kakor prepuljene sadike brez koreninske grude. Enako velja tudi za setev radiča in endivije, zdaj je najprimernejši datum. Za hiter pridelek pa posejte še nekaj užitnega tolščaka, aro-matične, hitro rastoče vrtnine, ki poleti nadomešča rukolo. Prav tako je prav smiselno zdaj ponovno posejati tudi kumare in bučke, torej grmičaste jedilne buče. Veliko bolje se bodo odrezale nove, mlade rastline kakor na različne rastline vzdržati stare, že utrujene sadike. Tudi pri bučnicah je pridelek veliko višji, rastline pa dalj časa ohranijo zdravje in vitalnost, če vzgojite sadike in jih presadite na prosto. Ne pozabite pa tudi, da je zdaj čas, da na vrt posadite tudi sadike brstičnega in listnatega ohrovta. Tako boste tudi pozimi imeli nekaj svežih, odličnih vitaminov s svojega vrta. Po količini koristnih snovi se brez težav primerjata z vsemi eksoti, kot so goji jagode, asi- JULIJ iBiiVjr Mali . BWjjlt" m feuca OJOOC «»O« «noo Vt^M C 10 11 .12 OtfB SREDA J3 i*: CvrtJ» In otfnte* tsftwaar" Podtalni plodov EnSft&K: £3E&: jdovi KT: Ö PIMov» .nudi» SÄßiS""- Liïtnar« rastforve &&MÍ3EW. 16 «ECELJA MAJI ¡A 17 PONEDELJEK A« 18 TOREK Miroslav 19 SfttOA Vrnctnc 20 ČETRTEK Marjeta 21 PETEK Danilo SOflOTi M m 23 NEDELlA Branika* m eo 24 PONEDELJEK Kristini 50 t»d*n 25 TOREK Jakob 26 SREDA Ana 27 ČETRTEK Sergij 28 PETEK SOBOTA Man» 30 NEDELJA Mi» « 31 PONEDELJEK Icnac srpan 9* 1100 * aprtvffva .i i: >■ • - :i < : hi - -u c L; ■ Í n ',. i. fi«-' w ■ :'<îç!Î(*- I t:i mine, aronije ... Ne pozabite, odrasla rastlina je razkošna in velika, zato naj bodo vsaj 50 cm narazen. Mednje pa lahko posejete nizek stročji fižol. Zelišča Mnoga zelišča sedaj že režemo in pobiramo. Ne pozabite, najboljši del dneva za nabiranje cvetja in listov je tik pred poldnevom. Ker se ozračje ogreje že nekaj prej, bi rekla, da je najboljši čas zdaj okoli 11. ure dopoldan. Največ učinkovin, koristnih snovi pa vsebujejo zelnate rastline tik pred cvetenjem. Zelišč se nikoli ne dotikamo z železnimi predmeti (škarje, noži), trgamo jih z roko. Cvetove trgamo posamezno. Najprimernejši so tisti, ki so se odprli prejšnji dan. Kamilic seveda ne boste trgali z roko, poberemo jih takrat, ko je največ cvetov od- Foto: Miša Pušenjak prtih. Mnogi se pritožujejo, da so kamilice rade ušive. Ce so kamilice ušive, jih kljub temu poberite in posušite, uporabite pa jih za zaščito paradižnika in kumar, saj so odlično preventivno in krepčilno sredstvo za plodovke. Poleg tega je kami- lični čaj dober za razkuževanja semena fižola, graha in boba, v vroč čaj, ki pa naj nima več kakor 40 oC, namočimo semena vrtnin, da jih deloma razkužimo. Pri zeliščih, kjer uporabljamo samo listje, pa je najenostavneje, da trgamo cele, mlade, še neolesenele vejice. Potrgano zel čim prej spravimo nekam pod streho in razpro-stremo, da se posuši. Najboljše in najučinkovitejše je naravno sušenje. Nikoli pa ne sušimo v mikrovalovnih pečicah. V rastlinjakih tudi lahko sušimo, le da moramo vse skupaj močno zasenčiti. Na sončnih žarkih namreč učinkovine razpadajo in izginjajo - posušena masa ne bo imela več koristnih lastnosti. Še nekaj, režemo čim večje, cele veje in tudi sušimo tako. Ne trgamo lističev z vejic, saj Foto: Miša Pušenjak Ognjič je zdaj v polnem cvetenju. Cvetovi so najkakovostnejši, če jih potrgate tisti dan, ko se odprejo, okoli 10. do 11. ure dopoldan. pri tem spet učinkovine izhla-pevajo v zrak. Lističe z vejic trgamo šele pred uporabo. Zelišča pa niso samo v pomoč našemu zdravju, z njimi lahko pomagamo tudi rastlinam. Uporabimo jih lahko že kot zastirko. Najenostavnejši je čaj, ki ga skuhamo tako kot zase. Lahko pa jih samo čez noč, nekje od 12 do 48 ur, namočimo. Voda za namakanje naj bo vsaj postana, še bolje pa je uporabiti deževnico. Nikakor pa ne smemo zelišč namakati v kovinskih posodah. Najbolje je uporabiti različne plastične posode. Zelišča namakamo v senci, posoda mora biti pokrita. Če delamo prevrelko - zelišča namakamo 7-10 dni, tekočino pa prav vsak dan premešamo. Mešanje je nujno potrebno. Prevrelke je treba pred uporabo seveda ustrezno razredčiti. Po tem vročinskem valu bodo rastline potrebovale vašo pomoč. V veliko pomoč jim bo čaj iz cvetov ognjiča. Pa tudi kami-lični, rmanov čaj, pripravek iz njivske preslice ali koprive bo zdaj rastlinam koristil. Naravni pripravki delujejo samo, če jih ne uporabljamo na soncu. Z njimi vedno škropimo zvečer, tik pred temo. Vsi bolje delujejo, če so rastline nekoliko vlažne, zato je dobro vrt prej zaliti. Pri tako visokih temperaturah, kot jih imamo zdaj, je treba pripravke nekoliko bolj redčiti in raje uporabiti pogosteje. ¿(«shckswsíw ■ KGZS - Zavod Ptuj svetuje Ukrepi proti zlati trsni rumenici Zlata trsna rumenica je huda karantenska bolezen vinske trte, ki jo povzroča fitoplazma Grapevine flavescence doree(FD). Bolezenska znamenja se začnejo pojavljati takoj po cvetenju in se proti jeseni stopnjujejo. Zajamejo cel trs, včasih pa le posamezne ro-zge. Znaki so bledikavost in obarvanje listov - pri belih sortah listi rumenijo, pri rdečih rdečijo, listni robovi se vihajo navzdol, pojavi se sektorsko redčenje in rumenenje listov. Tkivo lahko kasneje odmre. Rozge so mlahave in povešene. Okuženi trsi lahkov nekaj letih propadejo. Zlato trsno rumenico prenaša žuželka ameriški škržatek. Pri nas je prisoten povsod, kjer so vinogradi. Med sesanjem na okuženih trsih sprejme fitoplazmo in jo potem prenaša na zdrave trse. Zato je nujno redno in pravočasno zatiranje ameriškega škržatka; to je v vinogradih za pridelavo grozdja na razmejenih območjih zlate trsne rumenice OBVEZNO. Napoved za čas škropljenja vsako leto daje Javna služba zdravstvenega varstva rastlin. Vinska trta v vinogradih SV Slovenije je večinoma v fenološki fazi BBCH 75-77 (jagode v velikosti graha - začetek dotikanja jagod). Do 2. julija je bil rok za prvo zatiranje ameriškega škržatka, vendar ne pred povsem zaključenim cvetenjem vseh sort v vinogradu. Tisti, ki prvega tretiranja niso opravili, morajo škropiti na podlagi spremljanja naleta škržatka. V vinograd obvezno postavijo rumene plošč; škropiti je treba, če se na njih ulovi 4 ali več škržatkov na teden. Ulov odraslih ameriških škržatkov spremljamo z rumenimi lepljivimi ploščami od julija dalje; na hektar izobesimo najmanj 3-5 plošč. Menjavamo jih na dva do tri tedne in pregledujemo vsakih 7-10 dni. Ulov redno beležimo. Sedaj je zadnji čas, da izobesimo rumene plošče. Za kmetije, ki so vključene v ukrep KOPOP VIN_INSK, je uporaba insekticidov prepovedana, vendar pa so tudi te obvezne zatirati ameriškega škržatka. Zatiranje ameriškega škržatka je v skladu s pravilnikom o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranja zlate trsne rumenice (UL RS, št. 48/14 in 49/16) obvezno za vse imetnike trte: - v vinogradih za pridelavo grozdja ter na brajdah oziroma ohišni- cah na razmejenem območju zlate trsne rumenice (območje celotne Štajerske in Prekmurja) - v matičnih vinogradih, matičnjakih in trsnicah na celotnem območju Slovenije V vinogradih je obvezno najmanj eno tretiranje. Opravimo ga, ko je trta povsem odcvetela. Pri tem dajemo prednost pripravku Actara 25 WG v odmerku 200 g/ha. Ta pripravek je sistemični insekticid z rezidualnim delovanjem, zato tretiranja običajno ni treba ponoviti. Po tem je smiselno spremljati ulov odraslih škržatkov z rumenimi lepljivimi ploščami. Drugo tretiranje opravimo, če se na plošče ulovi 4 ali več škržatkov na teden. Rok za drugo zatiranje je med 10. in 20. julijem. Če za prvo tretiranje nismo uporabili pripravka Actara 25 WG, ga lahko uporabimo sedaj ali pa uporabimo eno izmed v nadaljevanju sestavka navedenih sredstev. Za zatiranje ameriškega škržatka na razmejenih območjih zlate trne rumenice lahko uporabimo Reldan 22 EC, ki pa se lahko uporabi le enkrat letno, zato je njegova raba bolj smiselna za drugo tretiranje ameriškega škržatka v času zatiranja drugega rodu gozdnih sukačev. Reldan 22 EC se lahko uporabi v odmerku 1,6 l/ha, vendar v tem odmerku samo v vinogradih za pridelavo grozdja za vino. Pri uporabi je treba zagotoviti varnostni pas 75 m tlorisne širine od meje brega voda 1. in 2. reda. Reldan 22 EC se lahko uporabi zunaj razmejenih območij zlate trsne rumenice le v odmerku 1 l/ha. V matičnih vinogradih je mogoče je uporabiti še Decis 2,5 EC ali Pyrinex M22 ali Biotip floral ali Flora verde v 0,16% koncentraciji. Če za prvo tretiranje namesto pripravka Actara 25 WG uporabimo katero drugo izmed sredstev, ki so dovoljena, je potrebno tretiranje ponoviti v 2. napovedanem roku. Delovanje drugih sredstev je namreč krajše in manj učinkovito( samo teden do10 dni). V ekološki pridelavi je treba opraviti dve tretiranji s pripravki na podlagi piretrina: Flora verde ali Biotip Floral. Pred izvedbo tretiranja mora biti cvetoča podrast v vinogradih po-košena. Zaradi zaščite čebel indrugih žuželk se lahko tretira samo v nočnem času od dve uri po sončnem zahodu do dve uri pred sončnim vzhodom, ko so čebele v panjih. Ne tretira se v vročem in vetrovnem vremenu. Helena Vornekar torek • 18. julija 2017 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 19 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Opoj Razvajanje s štiriglasnim petjem in spontanostjo Ansambel Opoj ima sedež v Crešnjevcih pri Gornji Radgoni. Nastal je kot trio, zaradi želje po izvajanju štiriglasne-ga petja in kvalitetnejše zabavne glasbe pa so se povečali še za enega člana. „Člani ansambla smo Matjaž Žemljic, Božidar Štiberc, David Breznik in Uroš Škripec. Matjaž in David sta že redno zaposlena, Matjaž je tudi strasten ribič, Davida zraven glasbe navdušujejo avtomobili, Božidar končuje študij, veselita ga tudi folklora in petje v oktetu, Uroša, ki je trenutno na podiplomskem magistrskem študiju, pa mikata tudi ribolov in kuhanje. Ker je naša glasba neke vrste opoj za ušesa poslušalcev, smo si nadeli ime Opoj," so povedali člani ansambla Opoj, ki poslušalce razveseljujejo z narodno-zabavno in zabavno glasbo, saj morajo na vsaki zabavi igrati obe zvrsti glasbe, da so poslušalci zadovoljni. V osnovi so seveda narodnjaki. Od sedmih posnetih skladb so zadnje štiri povsem njihovo delo. Tri se že redno vrtijo na radijskih valovih (Korošica, Ni sreče več zame je kakšen muzikant. Zelo pogosto se zato iz ljubiteljskega igranja porodi želja po čem več. Kljub temu je za vse dovolj prostora, sploh pa ansamble med seboj povezujejo dobra volja in dobri odnosi, pravi Uroš, ki je prepričan, da je festival najboljša odskočna deska za vsak neznan ansambel, ob tem pa so festivalski nastopi že sami po sebi nekaj posebnega. Zadovoljstvo je že, da si na festival ob vsej tej konkurenci sploh sprejet. Udeležba na festivalu zahteva veliko časa, vaj in vsega, kar spada zraven. Tudi na festivalskih odrih želijo predvsem uživati v tem, kar najraje počnejo. Doslej so bili uspešni na več festivalih, nazadnje na Vurberku, kjer so bili zmagovalci občinstva, prejeli pa so tudi eno glavnih nagrad, srebrnega zmaja za drugo mesto. Na dopust bodo odšli konec julija. Do takrat jih čaka več nastopov, saj je poletje zanje vrhu- nec sezone. MG in Moja domačija). Repertoar sproti posodabljajo z novimi skladbami. Na leto imajo okrog 50 nastopov, veliko nastopajo zlasti poleti. Načrtujejo, da bodo prvo zgoščenko izdali v letu 2018, ko bodo pripravili tudi koncert. „Naša posebnost je mogoče to, da vsi igramo harmoniko, sicer pa vsak obvlada kar nekaj inštrumentov. Čeprav smo trio, z veseljem zaigramo tudi kvin- tetovske skladbe, saj Božidar in David obvladata trobento in bariton. Rekel pa bi, da je naš zaščitni znak štiriglasno petje, ki mu posvetimo veliko časa in vaje, naši značilnosti pa sta tudi preprostost in spontanost," pove Uroš Škripec. Danes je narodno-zabavna glasba veliko bolj popularna kot pred 15 ali 20 leti, to je razlog, da je v Sloveniji toliko tovrstnih ansamblov. Domala v vsaki hiši Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 1971 Foto: Aifred Bradač Na obnovo so čakali številni objekti, med njimi tudi zgradba, v kateri je danes priljubljena gostilna Ribič - edina ptujska gostilna ob Dravi. Kaj smo lahko prebrali v letu 1971? V občini Slovenska Bistrica so zadovoljni, da imajo učitelji urejene dohodke; vidni so že tudi prvi rezultati referenduma, na katerem so sklenili, da bodo pet let prispevali za gradnjo šolskega prostora. Ugotavljajo tudi, da bi se morali pogosteje srečevati z delavci, zaposlenimi v tujini. Te najbolj zanimata obrt in stanovanjsko varčevanje. V Ormožu so v letu 1970 pridobili 320 novih delovnih mest, v nove investicijske objekte, opremo in dolgoletne nasade pa so vložili več kot milijardo 330 milijonov dinarjev. V Impolu bodo zaposlili 120 novih delavcev, nekvalificiranih in visoko izobraženih. Smele načrte imajo tudi združeni bistriški trgovci. Leta 1969 je potekalo 200 let, odkar so v Zgornjem Leskovcu odprli osnovno šolo, proslave pa še vedno ni bilo. V Dornavi se sprašujejo, kdaj bodo dobili novo šolo, vJuršincih, kjer so odprli prvo samopostrežno trgovino na ptujskem podeželju, pa jih je zanimalo, kdaj jo bodo obnovili. Na obnovo šolskega poslopja čakajo tudi v Skorbi. Ptujski sindikati so zadovoljni, ker je Gorca vse bolj priljubljena izletniška in rekreacijska točka. Gostijo tudi številne seminarje in druga srečanja. Veletrgovina Mercator iz Ljubljane je pričela gradnjo nove trgovsko-modne hiše v Ptuju. Stala bo na bivšem parkirnem prostoru za tovornjake za Kreditno banko. Imela bo 3800 m2 površin in veliko parkirišče za 200 vozil. Opekarna Žabjak je decembra 1970 praznovala 25-letnico obstoja. Njeni zaposleni imajo dobre osebne dohodke, v povprečju okoli 1.121,70 dinarja. V Ormožu bodo še letos zgradili novo pekarno. Ptujsko mlekarno bodo modernizirali, med drugim bodo kupili nove tanke za mleko s kapaciteto 40.000 l. Na Panorami so postavili vlečnico, dolgo 150 m, z urno kapaciteto 200 vlek. V ptujski občini je med 8.000 in 10.000 starejših od 65 let, ki potrebujejo pomoč. Ptuj potrebuje sodobno letališče in turistično letalo, saj je potovanj z letali vedno več; zlasti se za to obliko potovanja odločajo zaposleni v Izbiri, Perutnini in Tovarni avtoopreme. Živilska industrija Petovia se je preusmerila v predelovanje povr-tnine (zelja, paprike, feferonov in druge zelenjave), a jo morajo voziti iz Čakovca in Varaždina, ker ptujski kmetje (še) niso zainteresirani za pridelavo večjih količin zelenjave. V Lenartu so se na prvi seji sestali člani sveta obdravskih občin, ki ga sestavljajo občine Lenart, Maribor, Ptuj, Ormož in Slovenska Bistrica. Med prednostnimi nalogami je ustanovitev regionalne gospodarske zbornice za SV Slovenijo. V teh občinah poteka zbiranje denarja za dograditev mariborske bolnišnice. Sedem občin SV Slovenije je organiziralo skupno obrambo proti toči z radarji in raketami. Na celotnem območju je postavljenih 74 raketnih ramp. Varnostni obroč sestavljajo občine Maribor, Lenart, Ljutomer, Radgona, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. Škoda, da prednosti te povezave niso spoznali v občinah Murska Sobota, Radlje in Slovenske Konjice, da bi bila celotna SV Slovenije zavarovana pred točo. Območje SV Slovenije (15 občin) naj bi postalo do leta 1990 kmetijska baza za celo Slovenijo, s čimer bi se zmanjšala njegova razvojna zaostalost. V Ormožu so zgradili nov obrat Tovarne Jože Kerenčič, v katerem je zaposlitev dobilo 100 novih delavcev. V Grajeni še vedno čakajo na 4 km asfalta, čeprav že nekaj časa plačujejo krajevni samoprispevek. Prvo asfaltirano ulico pa so dobili v Središču ob Dravi. GD Miklavž je ob 50-letnici razvilo društveni prapor. Srebrni jubilej je praznovalo obrtno podjetje EMMI v Slovenski Bistrici, eno najuspešnejših podjetij v občini, ki zaposluje 150 delavcev. Številne ptujske ulice so dobile nova imena. Ptujska politika je podprla dograditev ptujske bolnišnice, kjer jim primanjkuje tudi 20 medicinskih sester, v celi Sloveniji pa kar 2000 zdravstvenih delavcev. Proračun občine Ptuj za leto 1971 bo težko sestaviti, saj je zahtev več kot sredstev. Kmetje naj bi po novem plačevali več za zdravstveno zavarovanje, marsikatera kmečka družina tega povišanja ne bo zmogla plačati. Od vseh ptujskih študentov, ki jih v tem letu študira v Ljubljani, jih ima štipendijo le dobrih 46 odstotkov. Za mesečno pokrivanje stroškov potrebujejo dobrih 651 dinarjev. Že nekaj let se zaradi smradu iz farme bekonov na Turnišču pritožujejo vaščani Pobrežja, Šturmovcev in Vidma; smrad se ob neugodnih vremenskih razširi tudi v Ptuj. Napisali so že več resolucij, celo na republiške organe, v Kmetijskem kombinatu pa ne ukrepajo. Ptujčana Truda Gajzer in Franci Burjan par kmečke ohceti Letošnji popis prebivalstva med 1. in 10. aprilom je zajel 520 tisoč gospodinjstev in okoli 500.000 stanovanj ter blizu 1,8 milijona prebivalcev. V Kidričevem bodo povečali rekreativne površine pri letnem kopališču, uredili bodo tudi mini golf. V okviru ustavnih sprememb bodo republike dobile večjo samostojnost, razvoj je dosegel stopnjo, ko je nekatere pristojnosti s federacije potrebno prenesti na republike. Občine Čakovec, Koprivnica, Ormož, Ptuj, Varaž-din in Slovenska Bistrica so 10. teden bratstva in prijateljstva proslavile s številnimi prireditvami. V Ptuju na veliko razpravljajo o tem, kako rešiti problem družbene prehrane v mestu: najboljša lokacija je gostišče Beli križ. Ptujčana Truda Gajzer (Gai-ser) in Franci Burjan sta bila izbrana za letošnji slovenski mladi par na kmečki ohceti v Ljubljani. Ptuj je v prizidku hotela Poe-tovio dobil novo avtomatskoštiri stezno kegljišče. V Ormožu so odprli novi otroški vrtec. Novega otroškega vrtca v Volkmerje-vem naselju so se razveselili tudi v Ptuju. Letošnji občinski praznik so zaznamovale številne prireditve. Najbolj so se veselili v Podleh-niku, kjer so odprli moderno šolo. V šolskem letu 1970/1971 je petdnevni pouk uvedlo že več kot 71 odstotkov centralnih oz. samostojnih šol. III. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije je trajal tri dni, največ nagrad je pobral Tržaški narodni ansambel iz Trsta. Ptuj nujno potrebuje letno kopališče, ker so starega zaprli, Drava pa tudi ni najprimernejša za kopanje. V gokartu se je izkazal Ptujčan Rene Glavnik, tretji med evropsko elito. V Slovenji vasi so ustanovili gasilsko društvo. Novi direktor TGA Kidričevo je po smrti Franja Grünfelda postal Milan Krajnik. Neža Ozvald iz Brstja pri Ptuju je 22. decembra praznovala stoti rojstni dan. Pripravila: MG V Ptuju odkrili urbar iz leta 1744 V arhivski zakladnici v proštiji so odkrili nad 230 let star urbar zemljiške posesti in zemljiških dajatev, ki so jih v fevdalni dobi dajali podložniki cerkvenim ustanovam kot svoji zemljiški gospodi. Takšna je bila tudi županija srednjeveškega Ptuja. Vezana rokopisna knjiga z lepo kaligrafično pisavo, ki ji dolgotrajna vlaga v neustrezni hrambi ni posebno prijala, je nastala leta 1744 na posebno željo ptujskega župnika in dekana grofa Franca Ignacija Inzaghija. Podjeten in skrben, kakor je bil na cerkvenem področju, je hotel spraviti v red tudi do takrat precej zapuščeno in zanemarjeno gospodarstvo mestne županije v Ptuju. 20 Štajerski TEDNIK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 11. julija 2017 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—J NEDELJA PONEDELJEK goveja juha s kašo, korenčkovajuha, telečji paprikaš, cvetačna juha, zelenjavna juha, kostna juha z rezanci, stročji fižol v omaki kuhana govedina, svedrčki s skuto, vodni žličniki, solata, rizibizi, solata, puranji trakci v sme- piščančji ražnjiči, s svinjino, krompir, slan krompir, solata, solata, palačinke s dunajski šarkelj skutna pita z tanovi omaki, široki paradižnikova solata, jabolčni zavitek čežana sladoledom malinami rezanci, zelena sola- pečen krompir, sadje ta, sladoledna kupa na žaru Skutna pita z malinami Sestavine: testo: 100 g masla, 200 g moke, 50 g sladkorja, 1 rumenjak, 2 žlici vode; skutni nadev: 2 jajci, 100 g sladkorja, 1 zavitek vanilijinega sladkorja, 50 g masla, 500 g skute, 2 žlici pšeničnega zdroba; 400 g malin (ali drugega sezonskega jagodičevja), 2 žlici želirnega sladkorja ali 1 žlica sladkorja in 1 žlica želirnega sredstva. Iz naštetih sestavin za testo v multipraktiku na hitro zgnetemo hlebček in ga damo pol ure počivat v hladilniku. Maslo, polovico sladkorja in oba rumenjaka penasto umešamo. Primešamo skuto in zdrob. Iz beljakov in polovice sladkorja naredimo sneg in ga narahlo vmešamo k skutni masi. Spočito testo razvaljamo v krog in z njim obložimo okrogel pekač za pito (naš model meri 26 cm). To najlažje storimo, če razvaljeno testo razrežemo, kot bi rezali pico. Iz testa naredimo tudi rob! Po testu naložimo skutni nadev in pečemo 1 uro pri 180 stopinjah. Od vsega jagodičevja odvzamemo četrtino in ga podušimo v preliv. Vanj dodamo želirno sredstvo (ravnamo se po navodilih - nekateri želirji se dajo v vročo, drugi v hladno zmes). Pečeno pito ohladimo. Po njej podevamo jagodičevje. Pito prelijemo s prelivom. Damo na hladno, da se preliv strdi. Puranji trakci v smetanovi omaki , \ » ** f r > \ r w - Sestavine: Za 4 osebe: 4 puranji zrezki, 2 dl smetane za kuhanje, 2 topljena sirčka za mazanje, 2 dl goveje jušne osnove ali vode z govejo kocko, sol, poper, pol žličke rdeče paprike, pol žličke mletega česna, malo olja; po želji nekaj zelenjave (grah, korenček ...). Puranje meso narežemo na trakce. Začinimo s soljo, poprom in mletim česnom. Zagrejemo olje in popražimo meso, da dobi svetlo rjavo barvo. V ponev vlijemo smetano za kuhanje in sirček. Mešamo, da se sir stopi. Dodamo zelenjavo, rdečo papriko, malo mletega česna, popra in govejo osnovo (ali vodo z govejo kocko). Omako pokrijemo in še malo pokuhamo. Poleg trakcev ponudimo široke rezance, pire krompir ali njoke in sezonsko solato. ZPS • Test sredstev za zaščito pred soncem Na navedbe se (še) ne moremo zanesti Potrošniške organizacije ob vsakem testu sredstev za zaščito pred soncem ugotavljajo, da proizvajalci navajajo trditve, ki v praksi ne držijo. Letos sicer med desetimi preizkušenimi sredstvi, ki so naprodaj tudi v Sloveniji, ni takšnih, ki bi zavajale glede vrednosti zaščite, poudarjajo na ZPS, a na embalaži je mogoče najti še marsikaj drugega, kar pritegne potrošnike, pa ne drži nujno. Tudi med letošnjim preizkusom so se pri zaščiti dobro izkazale tako najcenejša kot dražja sredstva za zaščito pred soncem. »Na naših testih smo preverili zaščiti UVA in UVB (zaščitni faktor), pri čemer nobeno sredstvo ni bistveno odstopalo od označenih vrednosti,«je na kratko predstavil rezultate testiranja Boštjan Okorn z Zveze potrošnikov Slovenije. Splošni nasveti za sončne dni in uporabo sredstev za zaščito pred soncem: - najboljša zaščita je še vedno, da se izogibamo neposrednim sončnim žarkom; - nanašanje sredstva za zaščito pred soncem je le eden številnih načinov zaščite - poleg naravnih: senca, izogibanje soncu v najbolj nevarnih urah, pokrivanje kože, še zlasti na obrazu, vratu, ramenih ...; - uporaba sredstev za zaščito pred soncem je namenjena običajnemu vsakdanjiku, ne pa dolgemu poležavanju pod žgočimi žarki; - dobro namažite vse dele kože, ki so izpostavljeni soncu; - na kožo nanesite dovolj zaščitnega sredstva (2 mg na 1 cm2 kože); - nanos pogosto obnavljajte, še posebej po kopanju, znojenju ali otiranju z brisačo; - sredstva za zaščito pred soncem so kot vsi kozmetični izdelki občutljiva na sončno svetlobo, zrak in visoke temperature. Shranjujte jih v hladnem (ni potrebe, da v hladilniku) in suhem prostoru (kopalnica ni najprimernejša, saj je to po navadi najbolj vlažen prostor v hiši oziroma stanovanju), tudi na plaži naj bodo v senci; - sredstva ne prelivajte v drugo embalažo, ne dodajajte mu vode ali drugih sestavin, ne puščajte ga v vročem avtomobilu, med potovanjem pa naj ne leži na armaturni plošči; - takoj po uporabi sredstvo za zaščito pred soncem dobro zaprite. Nekatere posebnosti, ki morda javnosti niso znane V Evropi velja, da je sredstvo za zaščito pred soncem vodoodporno, če po 20-minutnem kopanju njegova učinkovitost ne pade za več kot 50 odstotkov. To pomeni, da sredstvo z zaščitnim faktorjem 30 po kopanju ščiti le še z zaščitnim faktorjem 15, zato je zelo priporočljivo, da ga po kopanju še enkrat nanesemo. Nobeno sredstvo za zaščito pred soncem ne ščiti ves dan, k podaljševanju ne pomagajo niti stalni novi nanosi. Zaščitno faktor nam pove, koliko dlje lahko zdržimo na soncu, če smo sredstvo nanesli pravilno in v pravšnji količini, tega časa pa ne moremo podaljševati v nedogled. Če nanosa ne obnovimo, se čas zadrževanja na soncu drastično zmanjša, še bolj pa, če na-nesemo le polovico zahtevane količine (2 mg na cm2 kože). Po osmih urah vrednost zaščitnega faktorja pade za skoraj tri četrtine. Z višanjem zaščitnega faktorja zaščita primerljivo višja Res je, sredstva z višjimi zaščitnimi faktorji zadržijo več sevanja UVB, ampak zaščitni faktor 30 ni dvakrat učinkovitejši od zaščitnega faktorja 15. Ta Foto: Splet namreč zadrži 93,3 odstotka sevanja UVB, zaščitni faktor 30 pa 96,7 odstotka. Sredstva za zaščito pred soncem nikoli ne morejo zadržati 100 odstotkov UV-sevanja. Če uporabljam ličilo z zaščitnim faktorjem, posebnega sredstva ne potrebujem? Čeprav so številna ličila in kreme za vsakdanjo uporabo označena tudi z zaščitnim faktorjem, pa njihova zaščita nikakor ni dovolj visoka. Za kateri koli izdelek namreč velja, da je zaščitni faktor ustrezen le v primeru, če nanesemo dovolj sredstva - 2 mg na kvadratni centimeter. V praksi to pomeni, da bi morali samo na obraz nanesti za čajno žličko kreme, pudra ali drugega ličila. Za povrh bi morali nanos redno obnavljati, povsem enako kot pri sredstvih za zaščito pred soncem. Če kozmetiko uporabljate v običajnih količinah, vas ne bo ustrezno zaščitila pred soncem. Rok uporabnosti krem za zaščito Večinoma naj bi sredstva za zaščito pred soncem porabili v 12 mesecih, a kot poudarjajo na ZPS, je dodatni test pokazal, da dobro ocenjena sredstva za zaščito pred soncem svoje delo enako učinkovito opravijo tudi naslednjo sezono, zato ni nobene potrebe, da bi napol porabljene plastenke ali pločevinke metali proč. Pred ponovno uporabo vseeno preverite, ali je vonj še vedno enak in ali se pojavnost ni spremenila (denimo, da bi se olje ločilo od vode). torek • 11. julija 2017 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... ... da načrtovalci prometnih znakov nimajo pojma, kaj počnejo. Tako so nam v Ptuju ob sedanjih prometnih kolobocijah postregli z nekaj edinstvenimi inovacijami. Tista na Zagrebški cesti (malo pred Suho vejo) nas pošilja v Gruškovje čez Leskovec, tisti dve na Ormoški in Perutninski cesti pa nas tja napotujeta čez Zavrč. Le kje je to Gruškov-je, da se tja pride od vsepovsod? Ampak iz Leskovca in Zavrča pa ne. Še zlasti, če kot turist sploh ne nameravate v Gruškovje, ampak na hrvaško obalo! Lepo je sedeti v Ljubljani in risati prometne oznake. Ampak vsaj malo pameti in razgledanosti pa človek vendarle potrebuje za to! In vedeti mora, da 'Gruškovje via Leskovec'pomeni: V Gruškovje prek Leskovca! Govori se ... ... da so včasih bili ljudje ponosni, ker so končali ptujsko gimnazijo, zdaj pa bodo očitno na obletnice mature šli s Prireditvenik (ÜEI papirnato vrečko čez glavo, da jih nihče ne prepozna kot maturante. Kako si drugače razlagati naslednjo vest o gimnazijskem 'ugledu': Neka punca ni bila sprejeta za frizerko, ker je imela preslab učni uspeh. Pa so ji svetovali: 'Na ptujsko gimnazijo idi, tam so vsi sprejeti!' (In jo tudi končajo, da imajo profesorji tudi v četrtem letniku službo.) ... da nekaterim ni jasno, zakaj slovenska politika tako zelo vztraja pri tem, da bi av- strijsko-kanadsko tovarno gradili pri Hočah. Očitno ne vejo, da so nekateri prikoritni-ki za to lokacijo izvedeli pravi čas in si tam omislili nakup zemljišča. Seveda ne zato, da bi na njem kmetovali ... ... da so nekdaj bili značilnost slovenskih cest križi ob cestah kot znamenje, da so se tam zgodile prometne nesreče. Danes jih sicer več ne vidimo toliko, ima pa Ptuj novo cestno 'označbo': razbito steklo v vsakem krožišču. Kot zna- Foto: Tajno društvo PGC menje, da nekateri pač ne obvladajo krožišča in se veselo butkajo... ... da je še en visokoleteč mestni projekt pristal v senčnem (Senčarjevem?) košu. Občina je na dražbi iskala kupce za parkirišče ob Potrčevi, ki ga pred časom ni hotela prodati domu upokojencev. Pa se je na njihovo ponudbo prijavilo - NIČ dražiteljev. In šoder na parkirišču bo še naprej ostal pri miru ... Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 2 3 4 2 8 3 8 7 6 5 5 6 4 4 8 2 3 9 5 7 6 5 8 1 9 6 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven vv ©©© € GGG Bik v ©© €€€ GG Dvojčka vvv © €€ GGG Rak v ©©© € GG Lev vv © €€€ G Devica vv ©© € GGG Tehtnica v ©© €€€ G Škorpijon ©© GGG Strelec *** © G Kozorog ©©© GG Vodnar © GGG Ribi V ©© G Torek, U. julij 10:00 Zg. Ščavnica, Grafonževa domačija, Anin teden 2017, likovne delavnice za otroke Etno Anina paletka 10:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, pravljična soba mladinskega oddelka, počitniške urice za otroke, vsak torek in četrtek ob 10.00 do 10. avgusta 10:00 Ptuj, izpred CID, Poletne likovne ustvarjalnice, spoznavanje kiparstva, slikarstva, grafike, novih medijev, vsak dan do 14. julija med 10.00 in 13.00, v sodelovanju s 15. mednarodnim festivalom sodobne umetnosti Art Stays in pod mentorstvom Leonore Švagan 18:00 Ormož, grad, Grajski center za družine Ormož, meditacija za otroke - magični kamen, sproščanje, meditacija, barvanje magičnega kamna, za osnovnošolske otroke 19:00 Kidričevo, Strnišče 6, Galerija FO.VI, 15. festival sodobne umetnosti Art Stays, Natural-al(L), odprtje razstave Vidno polje, pogovor z umetniki in kustosi 20:00 Ptuj, Stara steklarska delavnica, predstava Petra Božiča Mravlje so še na zvezdah Sreda, 12. julij 19:00 Ptuj, galerija Magistrat, Mestni trg, 15. festival sodobne umetnosti Art Stays, Natural-al(L), odprtje razstave Walter Trecchi, odprtje javnih plastik, Art stays kino 20:00 Ptuj, Stara steklarska delavnica, predstava Petra Božiča Mravlje so še na zvezdah Četrtek, 13. julij Petek, 14. julij Mestni kino Ptuj Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 11. julija do 17. julija 2017. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Sreda, 1 2. julij: 21:00 Art Stays kino. Četrtek, 13. julij: 19:00 Art Stays kino; 20:00 Dežela La - La. Petek, 14. julij: 1 7:00 Spider Man: Vrnitev domov; 19:20 Zbogom Berlin; 21:00 Družinska banda. 17:00 Ormož, pred knjižnico Franca Ksavra Meška, četrtkovo zeliščarsko popoldne, sprehod v naravo z Majo Botolin Vaupotič, spoznavanje zdravilnih rastlin, botanične lastnosti in uporaba v domači lekarni 19:00 Gorišnica, 22. praznik občine Gorišnica, Gorišnica teče in nordijsko hodi 20:30 Ptuj, Q center, razstavišče Art Stays, 15. festival sodobne umetnosti Art Stays, Natural-al(L), odprtje razstave Veliko je lepo, Art Stays kino Gordon Matta-Clark 08:00 Sveta Ana, center, Likovna kolonija 11. Anina paleta, petek in sobota 17:00 Ptuj, Furstova hiša, Krempljeva ul. 1, Int(r)o senses: in through, predstavitev različnih umetnikov, šport in rekreacija in alternativna kuha, žonglerska delavnica, delavnica akrojo-ge, galerija: Tjaša Čuš, Blaž Rojs in Tina Maroh, domača kuhinja Andreje Lah 18:00 Gorišnica, 22. praznik občine Gorišnica, osrednja občinska proslava 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, odprtje razstave Book worm (knjižni molj) in pogovor z umetnico Noriko Obara, v sklopu festivala Art Stays 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, 15. festival sodobne umetnosti Art Stays, Natural-al(L), odprtje prostorske instalacije, Art stays kino, pogovor z umetnikom Jaša, koncert in projekcija Lada Jakše, kino ob 20.30, Jaša ob 21.30 na Slovenskem trgu, Lado Jakša ob 22.30 21:00 Ormož, grajsko dvorišče, festival Ormoško poletje, Silveri grejo na jug - reporter Milan Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 17. julija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Lea Lah, Nova vas 100 B, 2250 Ptuj. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 AoimfeTEDIIIlC Poslovna in druga sporočila torek • 11. julija 2017 Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Ptui- Izkoristite ugodnosti pri | 50 ponudnikih najrazličnejših storitevinizdelkov ter prihranite vse do 50 %! kartica zvestobe Radio-TednikPtui g ¿TEDRIK * * * Štajerski' i oooooi Janez Novak i '"^ZZreie pa lahko kotimeinik kartice osvojite tudi eno j izmed zelo privlačnih nagrad: ; športno kolo j gospodinjski aparat j sedežna garnitura j Finalno žrebanje bo na Orfejčkovi paradi, 26.1- 2017...........: Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača! Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto. Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si Lepi spomini ne Redijo! rrrrrrrrn rtiissnmo-tm IZ VSEBINE V.: T V * J S I S V otAmo ^tot mÄebuwr'pt^l»31 4) U?8jsn,e oömoii« Pofe^Mijh») ?j Pf 10 BRIGADIRSKO POUTJ£ V OBČINI PTUJ Za zdravo pitno J* vodo v Halozah MtaKne&vKkamfidat Silil BlESiBjfc za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase atijo kot izvirno in unikatno darito podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. | NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Štajerski Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 NAROČILNICA ZA Štajerski ¿taierski TEDNIK Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potijujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d .... Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli KOPALNI IZLET V SIMONOV ZALIV ZA DVE OSEBI. V ceno sta vključena avtobusni prevoz in kopanje za dve osebi. Odhodi kopalnega avtobusa so od 24. junija dalje vsako soboto ob 5.00 z avtobusne postaje Ptuj. Potujete s potovalno agencijo Turistagent. S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti vsak petek prejmete TV-prilogo TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! www.tednik.si tednik@tednik.si 3838898114427 torek • 11. julija 2017 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 *Na voljo* NOVA KOLEKCIJA opornih dokolenk za poletje! DOKOLENKESILVERLINE Vrhunske dokolenke s postopno kompresijo Pomagajo pri prekrvavitvi Preprečujejo otekanje nog Pospešujejo regeneracijo tkiva Visoka vsebnost bombaža Primerne za vsakogar POSEBNAPONUDBA za bralce Štajerskega tednika Redna cena: 27,90 EUR Preverite na 0803025 www.vitavera.si Štajerski TEDNIK 0is:00 Oddaja iz občine Dcslmik 09:00 t ¡tis: 11 r.i pr" France!" ¡0:00 Oddaja iz preteklosti 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo I ft:00 MajSperk- ob Dnevu državnosti 20:00 Oddaja iz občine Destrnik 21:40 MajSperk- Ob dnevu državnosti I 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani SIP WWW.SiptV.Sf 08:00 Kronika iz občine Domava 09:10 Ljudske pevke DPD Svoboda Ptuj 10:50 Utrip iz Ormoža 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Ljudske pevke DPI) Svoboda Ptuj 20:(X) Košnji na star način 21:10 Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredniitvo: Domava 116d. 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 754 00 30: 041 616 044: www siptv.sl Marketing: Megamgrkellng d.o.o.; 02 74 9 34 27. 031 627 340 08:00 Dan vrtca llajdina 10:1)0 Polje, kdo bo tebi; ljubil; 2,del J 1:05 Glasbena oddaja 12:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 1 H:00 Starse-Srečanje folklore 20:00 Hajdina - Ob dnevu driavnosti >21:00 Dan vrtca Hajdina 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani KUPON ZA BRALCE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA V sodelovanju s potovalno agencijo Turistagent nudimo bralcem Turistagentov KOPALNI AVTOBUS v SIMONOV ZALIV za samo 14,00 eur. V ceno sta vključena prevoz in kopanje. Prijavite se lahko v poslovalnicah Turistagent tel.: 02 748 18 80 02 23 50 206' Odhodi: vsako soboto ob 5.00 z avtobusne postaje Ptuj. POTOVRLilA flGEDCUfl Mali oglasi NEPREMIČNINE PRODAM enosobno stanovanje, 45 m2, v pritličju v Bistrici ob Dravi ali menjam za vikend ali manjšo hišo v okolici Leskovca ali Vidma. Energ. izk.št. 2015-105-17-17567. Tel. 031 669 145. PRODAJAMO celotno kmetijo s 3,5 hektarja zemlje. Kmetija je 7 km izven Ptuja. Telefon 041 490 522, 070 812 791, 031 775 011. KMETIJSTVO PRODAM bikca simentalca, starega 12 dni. Tel. 070 250 441._ KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje: \^101,00 kWh/m2 na leto J STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. NUDIM pomoč v gospodinjstvu, tudi ostarelim, varstvo otrok, spremstvo invalidnim osebam. Marija Mohorič, Gradišča 20 d, Cirkulane. Tel. 041 214 262. Štajerski TEDNIK www.tednik.si IStajerskitednik Stajerskitednik Štajerski v digitalni knjižnici: www.d I i b.si Skrb, delo, veselje in trpljenje tvoje je bilo življenje. SPOMIN 9. julija je minilo leto, odkar se je poslovil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Jožef Murko IZ LANCOVE VASI 11/A Hvala vsem, ki ga ohranjate v dobrem spominu. Njegovi najdražji Ob izgubi prleškega vinarja in vinogradnika, promotorja prleških vin v svetu ter staroste slovenskega vinarstva izrekamo svojcem iskreno sožalje. Stanku Čurinu izrekamo globoko spoštovanje in zahvalo za njegov izjemen prispevek pri uveljavljenju ljutomersko-ormoške vinorodne regije v svetu ter pionirskem delu na področju predikatnih vin. Hvala, spoštovani Stanko, za izjemno vinarsko zgodbo, ki ste jo delili z nami. PUKLAVEC FAMILY WINES IN MEMORIAM v Stanko Curin V 88. letu je umrl Stanko Čurin, svetovno priznani prleški vinar, ki je v vinarstvu dosegel vse, kar se je doseči dalo. Bil je začetnik pridelave vin posebne kakovosti ter dobitnik mnogih priznanj na domačih in svetovnih ocenjevanjih in ena največjih osebnosti na področju vinarstva v Sloveni- JL Stanko Čurin je bil rojen leta 1929 v Vodrancih pri Kogu. Bil je prvi zasebni pridelovalec vina v Sloveniji ter prvi zasebni pridelovalec v Jugoslaviji, nagrajen z zlato medaljo. Oral je ledino pri razvoju sodobne vinogradniške in vinarske tehnologije. Prvi pri nas je pridelal predikatna vina posebnih kakovosti: pozne trgatve in izbore, jagodne izbore, suhe jagodne izbore, slamnata vina, ledena vina, izvirne posebnosti vin z visokim predikatom v posebnih steklenicah. Prvi v Sloveniji je pridelal tudi ledeno vino in prvemu na svetu je uspelo done-govatipenino iz ledenega vina sorte šipon. Je lastnik številnih prestižnih priznanj, ki jih je prejel na ocenjevanjih vin doma in v tujini, ustvaril je tudi najboljša in najuspešnejša vina v zgodovini slovenskega vinarstva. Med drugim je v Bruslju prejel najvišje priznanje za svoje vino, ki je bilo najbolje ocenjeno med več kot 4.700 vzorci iz celega sveta, v Londonu pa je bilo vino več let zapored šampion. Stanko Čurin je bil tudi častni občan občine Ormož. Občina Ormož in Društvo vinogradnikov Ljutomersko-Ormoških goric sta včeraj pripravila žalno sejo v njegov spomin. Pogreb bo danes, v torek, ob 16. uri na pokopališču na Kogu. NŠ MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, www.tednik.si tednik@tednik.si Kidričevo • Po obnovi nekdanjega zdravstvenega doma V stanovanju vlaga in plesen Na vrata uredništva našega časopisa je potrkal Robert Medved, ki stanuje v neprofitnem občinskem stanovanju v Kajuhovi ulici 6 v Kidričevem. Pravi, da stanovanje najedata vlaga in plesen, pojavile so se tudi mravlje. Stanovanje je v objektu nekdanjega zdravstvenega doma, v pritličju na severni strani, na vogalu stavbe. »Najemnik stanovanja sem od decembra 2016. Težave so se pričele takoj po vselitvi januarja letos. Najprej se je pojavila vlaga, potem smo opazili razpoke, začeli so odstopati omet in opleski. Po vogalih stanovanja se nabira vlaga, izrazita je plesen, okrog oken so razpoke. O težavah sem seznanil upravljavca, Podjetje za stanovanjske storitve Ptuj (PSS). Odgovorili so, da je krivda na naši strani, saj da ne zračimo stanovanja. Dejali so, da bi morali zračiti tri ure dnevno. Kako naj imam sredi zime tri ure odprta okna? Aprila sem na PSS vložil zapisnik s popisom napak v stanovanju. Obljubili so, da bodo prišli gledat, pa ni bilo nikogar. Sedaj se je pojavil še problem z mravljami. Klical sem tudi na občino, pa doslej ni prišel nihče pogledat. Rečeno mi je bilo, naj pripravim zapisnik o napakah. Saj sem ga že, zakaj bi sedaj to še enkrat popisoval? Kje je zapisnik iz aprila, ki sem ga vložil na PSS? So ga založili? Stanovanje je v celoti na novo opremljeno. Bojim se, da bo zaradi vlage začelo propadati tudi pohištvo. Zaprosil sem za drugo stano- Ko je občina zgradila nov zdravstveni dom, so prostore starega obnovili in jih namenili za stanovanja ter dnevni center. V pritličju na severnem delu se je po obnovi začela pojavljati vlaga. vanje, pa ga ni moč dobiti,« je povedal Medved. Igor Vamberger iz PSS Ptuj je poudaril, da je najemnik stanovanje prevzel brez napak, za kar imajo tudi zapisnik. Dejal je, da ne drži, da se ne odzivajo. »Bil sem v stanovanju in najemnika opozoril, da je treba več zračiti. Pozimi, ko se v stanovanju kuha in suši perilo, je vlage ogromno. Vedeti je tudi treba, da plastična okna zelo tesnijo in da je zato potrebno več zračenja. S težavami smo seznanili izvajalca sanacije in občino kot lastnico. Gre za težavo, ki je mi ne moremo rešiti,« je dodal Vamberger. Na občini Kidričevo, ki je lastnica stanovanja in celotnega objekta, so pojasnili, da v poslopju pred pričetkom sanacije ni bilo zaznati vlage, zato ob sanaciji niso obnovili temeljev. Podkletena je samo polovica objekta. »Na delu, ki ni pod-kleten, se sedaj pojavljajo neprijetnosti. Težave z vlago so se začele po obnovi, ko smo zamenjali stavbno pohištvo in na novo uredili fasado. Stanovalcem trenutno priporočamo redno prezračevanje. Na občini pa tudi že iščemo ponudbe in način, kako stanje sanirati,« je pojasnil direktor uprave občine Kidričevo Damjan Napast. Mojca Zemljarič Ptuj • Napovedane zapore ni bilo Zakaj je bilo ob cesti 40 prenosnih WC-kabin? Čeprav je bila za minulo sredo v Novi vasi pri Ptuju načrtovana zapora ceste Lenart-Ptuj, se napoved ni uresničila. V opomin, da gre za nevarno cesto, se je zbrala le peščica članov tako imenovane civilne iniciative. Da bi opozorili na nevarnosti, ki so jih deležni stanujoči ob cesti Lenart-Ptuj, je vodje civilne iniciative Brane Špar za sredo, 5. julija, napovedoval zaporo ceste. Ob cesti je naročil postavitev kar 40 prenosnih WC-ka-bin (diksijev) in nakupil vodo, ki jo je nameraval delili tistim, ki bi se znašli v zastojih. Kot je dejal, se je treba zavedati, da je omenjena cesta nevarna, zelo prometna in da dejstvo, da jo v poletnih mesecih prevozi izjemno veliko število turistov, ki se želijo izogniti nakupu vinje-te, stanje le še poslabšuje. Ceste sicer ne civilna iniciativa, ki jo vodi Šparl, ne on sam niso zapirali. Policisti PP Ptuj so na kraju dogodka bili ves čas prisotni in so vse uredili zelo mirno. Šparlu so pojasnili, da ceste ne sme zapreti, sicer ga čaka globa v višini 1000 evrov, saj ni zaprosil za dovoljenje. Tudi sicer, če bi vztrajal pri svo- jem, kombajna, s katerim je nameraval cesto zapreti, ni bilo. Bodo pa zaradi najema diksi-jev, ki sploh niso bili uporabljeni, nastali precej visoki stroški. Kot so nam pojasnili ob našem poizvedovanju, stane najem enega prenosnega stranišča v povprečju okrog 80 evrov na dan. Dženana Kmetec Osebna kronika Rojstva: Tamara Mi-helič, Aškerčeva ulica 8, Ptuj - deček Lan; Andreja Perbil Hribernik, Fošt 28, Oplotnica - deklica Maruša; Marjetka Korpar, Dogoška cesta 54, Maribor - deklica Julija; Mateja Arnuš, Povodnova ulica 3, Ptuj - deklica Iza; Milena Železnik, Draženci 38 a, Hajdina - deček Žan; Mateja Majerič, Spodnji Velo-vlek 8, Ptuj - deček Martin; Mateja Turk, Velika Varnica 46, Zgornji Leskovec - deček Žiga; Nina Kamplin, Spuhlja 139, Ptuj - deklica Tinkara; Sanja Metličar Sternard, Kraigherjeva ul. 14, Ptuj - deklica Vida; Anja Pignar, Zamušani 16, Gorišnica - deček Samo; Simona Vogrinc, Brnčičeva ul. 3, Sv. Trojica v Slov. goricah - deklica Sofia; Andreja Černel, Vitomarci 56, Vitomarci - deček Jakob; Tamara Fideršek, Majšperk 35, Majšperk - deček Nik; Patricia Žnidarič, Gorišni-ca 137, Gorišnica - deček Oskar. Umrli so: Štefan Šem-nički, Spodnji Velovlek 29, roj. 1949 - umrl 27. junija 2017; Janez Vidovič, Skor-ba 27 b, roj. 1936 - umrl 29. junija 2017; Naif Fafu-lic, Frankovci 23, roj. 1937 - umrl 1. julija 2017; Franc Viher, Bratislavci 56, roj. 1947 - umrl 1. julija 2017; Franc Cafuta, Vareja 22 b, roj. 1947 - umrl 1. julija 2017; Anton Kralj, Grdina 18, roj. 1939 - umrl 2. julija 2017; Jožef Hercog, Maribor, Koroška cesta 47, roj. 1938 - umrl 2. julija 2017; Jožef Krajnc, Ptuj, Haupt-maničeva ul. 8, roj. 1927 - umrl 3. julija 2017; Jožefa Milošič, roj. Hvalec, Mali Okič 44, roj. 1929 - umrla 5. julija 2017. Poroke - Ptuj: Robert Lužnik, Hrastovec 28, in Patricija Borak, Hrvaška, Cestica, Ul. svetog Lovre 34; Rok Marinič, Bolečka vas 3 a, in Katja Lendero, Apače 297 a; zlata poroka: Peter Šegula in Slavka Šegula, Kicar 23. Poroka - Ormož: Marjan Zlatnik, Pušenci 17, in Martina Bombek, Pušenci 10. Napoved vremena za Slovenijo Ako je vreme še tako deseti dan, 18'28 tako bo z malim še veliki srpan. 14/26 rVo/oo 22/31 Namesto zapore je ob cesti Brane Šparl sedel s slovensko zastavo v rokah. Danes bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Predvsem popoldne in zvečer bodo nastale nevihte. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 22 stopinj, najvišje dnevne od 26 do 31, na jugovzhodu do 33 stopinj C. Opozorilo Predvsem po nižinah v notranjosti Slovenije bo sredi dneva in popoldne velika toplotna obremenitev. Obeti V sredo bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Predvsem popoldne in zvečer bodo nastale nevihte. V četrtek bo delno jasno in večinoma suho. hoto: [-1Z