lz zgodovine kerščanske ljudske šole. CDalje.) Gernianska doba. " Ta obsega tako imenovani srednji vek ali pa čas od velikega preselovanja narodov noter do cerkvenega razkolništva po Lutru. Germani so v početku tega časa na razvalinah rimske oblasti vstanovili nove kraljestva in gospodovali so tudi nad svojo domovino po visokih severnih krajih. Kjer so papeža spoštovali kot Kristusovega nauiestnika, tain so imeli tudi ce- sarja za cerkvenega odvetnika. To se je končalo o Lutrovem času, ko se je razlergala cerkvena edinost v Evropi; pa vtentnela je ludi cesarska krona , in zgubila je Nemčija svoje slavno ime; iztekla se je gernianska doba. Stari Germani v svoji domovini niso šole poznali. Odgojevali so doma, -- dečka za vojsko, deklico pa za tilio delavnost v domači liiši. Rim.sko izobraženje so občudovali, pa iskali ga niso. Takšni so tedaj slopili Germani v rimske dežele, ktere so že davno zgubile hrabre Rimljane , in so tam kmali gospodarili. Vendar pa po vseh delih neizmernega cesarstva uiso ravnali, kakor po navadi vedejo se sovražniki. Vandali so sicer v severni Afriki divje razsajali, in rimsko umiko skoro popolnoma v prali pomandrali. Angli in Saksi so britanski otok s silo vzeli, in treba je bilo zemljo za izobraženost vnovič preorati in obdelovati. Pa vendar drugod se krepkim priselcom ni nihče zoperstavljal, in rimski despotje so jili snieli imenovati svoje niejne čujave, kar so jim pa mogli plačati s težkim davkoin, ki je veljal za službino plačilo. Če so tako v resnici gospodovali po naj lepših deželah, rimske naselnike so pa javalne bolj obteževali, kakor nekdajne mejne arinade. Ko so pa stopili v rimske dežele, so stopili v vert svete cerkve, ktera si je vse prizadjala, da bi jih pridobila za sv. vero. Veliko jih je tudi sv. vero sprejelo, dasiravno jih je temna noč ajdovske vere zaderževala in Arijeva kriva vera slepila. Svet je kmali vidil nov čudež: Rim je zgubil svoje posvetno kraljestvo , pa zapovedal je svojim zmagovavcom in delil nebeške zaklade tistim, ki so ga časnih poropali. Tako so dobile germanske plemena za svojo doto tudi zavod kerščanske šole, ktera, kakor smo popred vidili, izrastla je iz stare cerkvene šole in sprejela v kerščansko spremenjeno svetno šolo. Tako je bilo po vseh gradovih (mestilf), kjer je Rim gospodoval, tudi po manj izobraženih poleg Donave. Te mesla pa in njihove vredbe terpele so kaj malega ali pa celd nič po novih prišelcih , pa so za bližnjo okolico zvonec nosile. Se ve, da ptuji gosti od začetka niso preveč silili se k temu zavodu, ker posnemali so, berž ko ne, tudi drugod Teodorika, kralja izhoduih Gotov, kteri siccr ni zatiral šol, kjer jih je najdel; prepovedoval pa jih je otrokom svojega Ijudstva rekoč, da bi jih ne storila učenikova šiba mevžastih. Pervo merzenje do šole jih je mcnda hitro niinulo , ker že v prihodnjem stoletju so bili možje germanske kervi na škofovih sedežili, in Ijudstvo se je v kralkcni easu kaj veselo izobrazilo. Xi čuda, ker poganjali so se knezi samo za omiko Ijudstva. S. Gregor turski pripoveduje, da je ukazal Hilperih, kralj izhodnili Frankov, naj se podučujejo dečki po vseb niestih njegovega kraljestva prav skerbno v latinskem jeziku. Leta 650. je tudi kralj Sregbert vstanovil šole za otroke med Anglo-Saksonci, kakor je v Galiji vidil; tako pripoveduje častitljivi Beda. Xovim prišelcom je v pervih časili primanjkovalo sposobnih učiteljev, kar tudi drugače biti ni moglo ; tedaj pa prihiti cerkev na ponioč, ter naloži' duhovniku dolžnost, da naj on sam po svoji nioči opravlja, kar kdo drugi ne niore opravljati namesto njega. Tako zapoveduje cerkveni zbor v Vaziji 1. 443., da naj vsak niašnik posnema šego v Italiji navadno, ter sprejema inlajše dečke — od 6.-8. leta — v svojo hišo; naj jim bo dober oče, pa naj jih vadi brati psalme in sv. pisino in v božji postavi podučuje. Primanjkovalo je pa tej začasni šoli, kakor tudi uni, ki je bila sploh redno razširjena, vsaj to, da so jo obiskovali le toliko, kolikor je staršem dopadlo. Ceravno ne veliko dečkov, so pa vendar za nekaj časa bile vse deklice le domači izreji izročene. To pa je cerkev spodbadalo, da je opominjevala starše in posebno botre njihovih dolžnost, da naj dele sebi izročenim malini začetni nauk svete vere, da nihče ne bo brez potrebnega podučevanja. (Daije prlh.)