Številka 57. TRST, v sredo 26. februvarja 1908 Tečaj XXXIII >&gr IZHAJA VSAKI DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj P»>i»amičue številke se prodajajo po 3 nv6., (6 stotink) v mnogih tobakarnah v TrBtu in okolici, Ljubljani, Gorici, liMDju, ŽL Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, AjdovSčini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. v ENE OGLASOV se račonajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke 'i'i, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 Btotlnk; ia »smrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov .r.O stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-Jaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pm tO stot. — Oglase Bprejema „Inseratni oddelek uprave EdinostiJ — Plačuje bp izključno le upravi Edinosti". g^jk Hi Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč l NAROČNINA ZNAŠA za vae leto 24 K, pol leta 12 E, S mesece 6 K —, na naroČbf? brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Naročnin« ia neieljsKo iiduje .Edinosti' stane: celoletno K 5 20, pol leta 2-6« Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo In rokopl«! s«' ue vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liata. UREDNIŠTVO: nI. Glorjlo Galatti 18 (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODIN V. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tUkarna konzorcija lista »Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. —— Poštno-hraniIničnl račun št. S4I* možno samo voditi borbo ! proti obstrukciji vobče, marveč gre za to, da ; se onemogoči b» rba onih l udi, ki hodo v bodočem parlamentu, izvoljenem na podlagi splošne volilne pravice, proti gospodstvu po jedinih razredov. — Govornik ie izjavil, da i gre za borbo proti narodnostim in socijalistom, ki stoje na široki demokratski podlagi. Sicer je nameravana revizija dvorezen meč, ki ga bo možno rabiti ne le proti narodnostim, ampak tudi proti Madjarom samim. Za narodnosti je sedanja ogrska ustava Luja nego bivši Taaffe-jev (?) absolutizem,kajti sedanja ustava ne iamči narodnostim nikatte zaščite, ampak samo sredstvo za njih preganjanje. Gotovo obf-toji iunc-tim med nameravano ref rmo poslov nika ia splošne voliine pravice. Za to predlagam jaz v imenu narodnosti, je rekel dr. Poiit, da se sprememba poslovnika pu3ti in suspenso, dokler se odloči o splošni volilni pravici. Istočasno zahtevam, nai vlad i takoj predloži zakonski načrt o splošni volilni pravic'. Minister za notranje stvari gref Andras^j se je najprej obrnil proti trditvi predgovor« nika, češ, da je revizija poslovnika času neprimerna in brez nravne podlage. Opozicijo-nelni govorniki naglašaio neprestano, da je revizijo sprožil grof Štefan Tisza in da je isti vsled tega tudi padel. Sedanja večina, hi je povzročila padec, nima tore^ nikake pravice za spremembo poslovnika. Žalostno bi bilo, ako bi bilo to res. Kajti to bi pomenjalo, da je na Ogrskem en sam mož sposoben za mi-nisterskega predsednika in to ravno Štefan Tisza. Govornik je izjavil, da je on sam vedno povdarjal potrebo revizije poslovnika. Zato bo podpiral tozadevni predlog posl. Eojiia Nsgvja (Velik hrup pri dLident h.) Minister je na tu pokazal na hrvatsku obitrukcijo, ki je napravila v deželi zelo sramotilen vtis, rekši, da se vse vprašanje vrti o tem, zahteva li koiist dežele revizijo ali ne. Jaz sem bil on, je izjavil minister, ki je ur-giral izvedbo revizije poslovnika ter sem silil, da sc to vprašanje stavi sedaj 11a dnevni red. Vsled tega menim, da moram pasti, ako ne bo revizija vsprejeta. (Živahno gibanje.) Prepričan sem, ako se to zgodi, da poneha med menoj in parlamentom ono soglasje, ki mora obstojati, ako sinem pri svojem delovanju računati še nadalje na pomoč parlamenta, in bil li torej prisiljen, da izvajam iz tega posledicr« (Veliko gibanje.) Formelno ne gre za kabi-\ netno vprašanje ; kujti v ministerskem svetu sa nismo s tem bavili. Ministerski predsednik dr. Wekerle: Moje stališče je isto ! — Naučni minister grof Apponyi: Tudi moje ! Grof Andrassy : Veseli me, da nisem s svojim nazorom osamljen. Kar se tiče očitanja, da je edini razlog spremembe poslovnika želja izražena z Dunaja, moram odločno izjaviti, da ni to res. Sosebno izjavljam, da se cesar ne meša v to vprašanje, kakor sploh ne v avtonomijo parlamenta in da ni vedel nič o tem, da se £0 zbornica bavila sedaj s tem vprašanjem. Ministerski predsednik dr. Weckerle: j Tako je ! (Živahna pohvala in ploskanje.) Minister Andrassy : Isto tako niso res- P O D L T S T E K. 17 KAZAKI. Kavkaska povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ Stri«1 Jeroška je bil kazak orjaške postave z aolgo, ko led sivo brado in tako širokimi plečami in prsi, da se v gozdu, kjer ga z nikomur ni bilo mogoče primerjati, ni zdel velik: tako sorazmerni so bili vsi njegovi silni udje. Na sebi je imel raztrgan, podpasan zipun1), na nogah z vrvicami povezane poršni2) iz jelenove kože in na glavi razdrapano čepico. Na hrbtu je nosil čez eno ramo kobilko") in vrečo s piščancem in kanjo za vabiti jastreba; čez drugo ramo je imel na jermenu ubitega divjega mačka; zadaj za pasom je visel mešiček s kroglami, smodnikom in kruhom, konjski rep za braniti komarje, dolg kindzal4) v slabi nožnici, pokriti s staro krvjo, in dva ustreljena fazana. Ko je zagledal kordon, se je ustavil. *) Ruska kmečka jopa. Obuvalo iz neustrojene kože, ki ga treba prej« namočiti. ') Platnen ščit z naslikano živaljo, za katerim skrit zalezuje lovec k fazanom. *) Bodalo, lovski nož. „Hej, Ljam!" je zaklical psu s tako polnim basom, da se je daleč v gozdu odzval jek; nakar je vrgel na ramo ! ogromno pistonsko puško, ki ji pravijo ka-;zaki „flinta", iir privzdignil čepico. „Dober dan imeli, ljudje božji, hej ?" se je obrnil h kazakom z istim močnim in veselim glasom, brez vsakega napora, toda tako gromko, kakor bi klical koga na drugi strani reke. „Dober, stric, dober!" so se veselo odzvali z raznih strani mladostni glasovi kazakov. „Kaj ste videli ? Povejte !" je vpil stric Jeroška in si z rokavom čerkeske otiral pot z rdečega, širokega obraza. „Slišiš, stric ? Kakšen jastreb gnezdi j na platani tukaj ! Kadar je večer, kroži," je rekel Nazarka pa pomežikaval z očesom -in migal z ramo in nogo. „No, ti !w je nezaupno dejal starec. „Res, stric, daj ga počakati!" je smejč 'potrdil Nazarka. Kazaki so se zasmejali. Šaljivec ni bil videl nobenega jastreba; j a pri fantih kazakih v kordonu je bila že 1 davno navada, dražiti in nalagati strica Jeroško vsakikrat, kadar je prišel k njim. „Oh, ti bedak, ti znaš samo lagati!" je dejal Lukaška s stolpa dol Nazarki. Nazarka je takoj umolknil. nična očitanja, da so se vršili neki tajni razgovori, da se poviša rekrutni kontingent. Vlada je že ponovno izjavila, da nikdar ne izvede povišanja rekrutnega kontingenta brez narodnih reform, da niti iih ne predloži. Revizija poslovnika tudi ne slu?i v to, da se ugonobi Hrvate in narodnosti. Govornik je prepričan, da ne bi lil nov parlament s sedanjim poslovnikom v stanu delovati v korist naroda. Mtnister ima pred očmi parlament, ki bo izvoljen na podlagi voliine reforme. Proti ministru Andrassyiu jo polemiziral posl. Eot\o3 (divjak). Na to je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri. Politične drame. V „Oesterreicbische Rundschau" priob-čuje baron dr. L. Chlumetzky članek, v katerem izraža svoje mnenje, da je slava Gabriela d' Annunz'0 kakor pesnika začela temneti in zato je začel posnemati Rovetta, ki je napisal d-amo ..Roajanticismo'4, ki ni druzega nego apoteoza sovraživa proti Avstiiji. Rc-vetta ie vedel, da treba le vzvaloviii politični živec Italijanov, in sijajen vspeh na gleda-liščnem odru je gotov. Z^to je dr Annunzio posnemal izgled Rovetta ia je šel med politike in demagoge. Kakor poživlja Rovetta v svoji drami avstrijsko Italiiano, naj posnemajo izgled sonarodnjakov v Lombardiji, tako poživlja ti* Annunzio italijanski narod, naj si prisvoji vztočno obal Adrijc, kjer leže leva pljuča Italije ! Celo v južnih pokrajinah Italije, kjer niti zgodovinski niti psihcložki momenti ne opravičujejo mržnje do Avstrije, slede redno vsakemu napadu v drami Rovetta na našo državo demonstrativen irenetičen aplavz in sovražni klici. Huje jo v severnih pokrajinah. Tu so še živi spomini na avstrijsko gospodstvo, tu so stiki z „neodrešeniini provinciiami* tesneji, tu tirajo še vedno v mnogoštevilnih konventik-ljih „politiko osvobojenja" — tu se zato ne gleda drame Rovetta v historični obliki, ampnk jo stavlja w a v 020 o acJcrvj oo'-j o in se to delo umeva in slavi kaker mene tekel sedanji generaciji. Od todi pogosti klici „E f v iva Trieste ! Evviva Y Istria 1" — od todi petleten triumfalen sprevod drame Rovetta. B-iron Chlumetzky umeje in hvali, ako narodi svojo slavno minolost stavljajo v službo sedanjosti in ne zamerja Italijanom, da oživljajo zgodovinske reminiscence, čeprav imajo za nas mnogokrat britke primesi. Ali — do.tavlja — jedno Einemo zahtevati, ako nočemo trpeti na svoji časti in svojem dostojanstvu, to namreč, da se zgodovinski spomini oživljajo le v toliko, kolikor je možno, da nismo najgloblje užaljeni, ter da se ne ščuva kar naravnost k sovražtru proti nam, ki smo vendar — njihovi zavezniki! ! Bodi tudi, da je zveza razpaljenega narodnega čuta s častihlepnim imperijalizmom res neizogibna, ako se hoče pridobivati maso, da se stavlja v službo državne misli. Ali ta narodna ekspanzivna tendenca ne sme — pov-darja Chlnmetzky — groziti naši posesti. Tako postopanje je izključeno po normalco-prijateljskih odnošajih med državami. A zaveznik more tudi od zaveznika zahtevati V3aj toliko, kolikor bi zahteval od vsake druge države : da po dolžnosti jemlje obzir na ujegove vitalne interese in da se izogiblje sovražnemu hujskanju mas. A ravno tako hujskanje se godi od leta ; v leto v največi meri po drami Rovetta, n« da bi bilo znano, da bi bila kedai „Tedaj ga treba počakati. Bom ga," se je odzval starec na veliko zadovoljnost vseh kazakov. „Pa svinj ste videli kaj „Kaj pa še! Svinje videti!" je dejal narednik, ves vesel prilike, da se je mogel malce raztresti, se prevalil in z obema rokama praskal svoj dolgi hrbet. „Tukaj velja Abreke loviti, ne pa svinje. Ali nisi nič slišal, stric, a ?" je dostavil, pa brez vzroka mežgetal in kazal svoje goste bele zobe. „Abreki ?" je odvrnil stari. „Ne, nič nisem slišal. A kako je, imate kaj vina ? Daj mi piti, ljubček. Čisto sem se strudil, res. Prinesem ti divjačine, le počakaj malo, res, prinesem ti. Daj," je dostavil. „Ti češ torej iti čakat ?" je vprašal narednik, kakor da ni prav slišal, kar je rekel oni. „Eno noč sem hotel iti" je odvrnil stric Jeroška. „Morda, če je božja volja, ustrelim kaj za praznik; potem dam tudi tebi, res!" „Stric, uj, stric!" je zavpil na glas Luka zgoraj in vsi kazaki so se ozrli vanj. „Pojdi h gorenji strugi, tam hodi močna tolpa. Ne lažem! Res ne! Oni dan je eden naših streljal enega. Govorim resnico,*4 je dostavil, popravljajoč puško na hrbtu, in s takim glasom, da je bilo jasno, da se ni šalil. (Da\je.) kaka i t a 1 i j a n s k a v 1 a d a ali pre-povedala ali pa vsaj priporočala, naj se ta drama ne uprizarja — ta drama, ki zastruplja in raz-palja strasti proti — zavezniku 1 ! In d* Annunzio po3nemlje R-ivetta. Ali, dočim eni prvi oživlja n a i* o d n i žive« Italijanov, pa ta posledsvji izigrava drugo, nič m^nje sugestivno politično imperij ali stično misel: na nadvladje na Adrijan-s k e m morju in je glasneje in glasneje s« je razlegal klic po „m a r e n o s t r o". Ojstra politična sapa je zavela po deželi in to sap« je d' Annunzio spretno zaiel v jadra svojt drame „Nave". Tu opisuje Chlumetzky vse dajanje in politično tendenco drame, ki ima sicer tudi zgodovinsko obliko, ali nje tendenca za sedanjost in bodočnosti prihaja do jasnega izraza po gromenju ljudstva ko ie „Nave" spušča v morje: „Gospod, povrni nam zopet Adrijo, osvobodi morje Adrijansko za svoje ljudstvo --— vsa Adrija bodi beneška domovina!" Politična tendenca te drame je torej jasna. A, kako da ne bi bila dovolj jasna, in kakor da se je pesnik bal, da bi ne umeli popolnoma, da ne misli lo na minolost Be-netek, ampak na bodočnost Italije — je d* Annunzio na nekem banketu o b navzočnosti ministrov in parlamentarcev napival »z dobrimi Italijani vseh pokrajin morju a dr i j a n s k e m uM, in je govoril o bolnih levih p 1 j u S a h Italije! D' Anunzio je dosegel svoj namen. Ša-gestivnemu učinkovanju inperijalistične misli, ki jo razglaša njegova drama, se rimsko občinstvo ni odtegnilo. Gledališče Argentina je bilo pozoriš^e triuinfov, kakorsnjili niso doživeli v Rimu odkar so se dajale opere Verdija. Tisoči gledalcev, ki v razburjenju zapuščajo gledališče, bodo dalje širili bojni klic: „Povrni nam Adrijo, očisti jo od roparjev L" iaKi Klici liipnonzirajo mase in prodirajo z elementarno silo. Narodnemu sa-liioljubju se postavlja nov cilj in se dovaja novo netivo itak že nemirnemu romanskem« duhu, češ, da Italija še ni izvršila svoje zgodovinske misije in da še ni dovršeno delo risorgimenta ! Italija mora stremiti više, po veči slavi, po jedini posesti A d r i j e 1 Potem obdolžuje Chlumetzky oficijelno Italijo, da dopušča tako razburjanje, ako ee jej zdi, da to povspešuje njene namene. Petem za zopet stavlja zavore, ako se boji, da bi voz zašel na nevarna peta, za kar bi c^it m »rala nositi odgovornost. Ah mogel bi priti trenotek, ko bi oiicijalni mehanizem odrekel službo in bi bil prisiljen staviti se v službo velike narodne volje! Kaj potem ? Potem bo morala Italija uveljavljati svoj--zahteve glede Adrije z drugimi, negi poetiškimi argumenti. Zato je — zaključuje baron Chlumetzkr — naša pravica da, naša sveta dolžnost, da se ob času zavarujemo za tako eventuvalnost. A to Etorimo : ako pridobimo Dalmacijo politično in gospodarsko, ako slovanske narodnosti ob Adriji pritegnemo tesneje k sebi z modro in dobrohotno politiko in ako skušamo prometno politično dominirati na Adriji preko nje najjužnejega konca. Tako nastopa baron Chlumetzkv ka^ >r resen svarilec. Prosimo, baron Chluinet.'.k) ! To je mož, ki so redno oglaša ob polit čaii. dogodkih na našem jugu, ki jo avstrijski Nemec do ko ni in mozga in ki kakor tak giede političnih dogodkov v Dalninciji in Bosni in Hercegovini sledi smerem, s katerimi nikakor ne moremo soglašati kakor 810-vani. To je torej mož, ki je gotovo vzvišen na sumom, da bi iz narodnega antagonizma — kakor se očita nam Slovanom — n*astopal proti Italiji. Če ta mož svari pred nevarnostjo, dela to zato, ker res vidi nevarnost toliko v razpoloženju italijanskega narod;, kolikor v resničnih namenih eticijelne Itali;e ! Če že torej avstrijska vladna politika noče slušati svaril slovanskih politikov, pa na; bi vsaj slušala glas moža kakoršen je — baron Chlumetzby. Hrvatska. Srednješolski profesorji v Hrvatski in volitve. „Riečki Novi List" je zvedel iz nnjz:t-nesljivejega vira, da je ogromna večina sredni"-šolskih profesorjev v Hrvatski in Slaveni i sklenila, da bo na predstoječih saborak'li volitvah glasovala za kandidate hrvatske in srb^k* koalicije, posluževaje bo za to svoje prepričanje pravice, ki jo jim daje zakon o svob.di volitve. šHr&n II »EDINOBTc št. 57. V Trstn, dne 26. februvarja 1908 Stepan Radić brez protu-kandidata. Valed aretiranja Stepana Radića je nastal v Ludbregu silen preobrat. Volilci so sklenili, da se ima kandidirati Stepana Radića. Radi tega umakneta svojo kandidaturo kandidat koalicije in frankovski kandidat Gaspa- rović, kateri poslednji ima itak malo nade._ „Obzor" zaplenjen. Nedeljska številka zagrebškega „Obzora" je bila zaplenjena radi volilnega proglasa, ki ga je podpisalo veliko število zagrebških me ščanov. List je priredil drugo izdajo. Govori se, da bo državno pravdništvo tožilo ne le odgovornego urednika, ampak tudi vse, ki so podpisali proglas. Velik volilni shod uradnikov v Zagrebu. V nedeljo popoludne se je v Sokolovi dvorani v Zagrebu vršil shod uradnikov, katerega se je udeležilo okolu 3000 oseb. Na shod so prišli tudi dr. Vlad. Nikolić-Podrinski, Fran Vrbanic, Bogdan Medaković, grof Kul mer, Svetozar Pribičević, Gjalski, Gjuro Sur-min, Bude Budisavljević in frankovec Ivan Peršić. Shod je otvoril prof. Surmin, a predsednikom je bil izvoljen mestni senator v Sisku Albert AVeber, podpredsednikom pa Gjuro Cvjetičanin, finančni koncepist v Zagrebu. Govorili so med drugimi dr. Vlad. Nikolić-Podrinski, Fran Vrbanic, dr. Medaković, grof Kulmer in Babic Gjalski. Na shodu je bila vsprejeta nastopna re-Bolucija : 1. Uradniki kraljevine Hrvatske obsojajo vsako nasilje in omejevanje svobode vesti podrejenih uradnikov, zato obsojajo tudi najnoveji poskus, da se krši zakon od 1. marca 1907 v varstvu svoboda volitev, ki ga je potrdil cesar. 2. Zbrani uradniki izjavljajo ob-nem, da se ne dajo motiti v svobodi izpove-danja svojega mišljenja niti od najviše oblasti ter naj energične] e odbijsjo z zakonom v roki vsak tak poskus. 3. Že sedaj opozarjajo poslance na vsako kršenje zakona, ter jih poživljajo, da kršenemu zakonu zadobijo zadoščenje v saboru. Ko je bila resolucija vsprejeta, so zbo-rovalci odpeli „Liepa naša domovina" ter se razšli ob vsklikih : Abzug Czernkovich! Abzug Rauch ! Navzočim delegatom na ogrskem državnem zboru so bile prirejene prisrčne ovacije. _______ Izjava ruskih ministrov o orijent-ski politiki. V Petrogradu se je minolo soboto vršila tajna seja dumine komisije za deželno brambo. Ministerski predsednik Stolipin, minister za unanje stvari Izvolski in finančni minister Ko-kovcev so bili navzoči na seji ter so podali pojasmia o poiožaiu na Daikanskem poiutolcu ter o vprašanju Amurske železnice. Iz niihovih izjav je bilo baje razvidno, da na bližnjem Orijentu ni pričakovati nikakih komplikacij. Od dmge zanesljive strani se zaterja, da so bile izjave vobče pomirljive. Med vlado in členi komisije je vladalo popolno soglasje. Razpravljalo se je obširno tudi o proračunu vojne mornarice, pri čemer se je povdarjalo, da mora Rusija brezpogojno imeti močno silo na morju in na kopnem. Srbija za železnico Donava-Jadraiisko morje. Na nekem razgovoru, ki ga je imel srbski poslanik v Parizu s tamošnjim dopisnikom „Berliner Zeitung am Mittag", je poslanik izjavil, da hoče Srbija v kratkem storiti v Carigradu potrebne korake, da dobi od porte dovoljenje za gradnjo železniške proge od srbske meje preko turškega ozemlja. Projektirana železnica Donava-Jadransko morje prekorači Donavo pri Praovu oziroma pri Radnjevcu ter poj de potem ob reki Timok do srbskega obmejnega kraja Mardari. Za gradnjo železnice po turškem ozemlju hoče Srbija dobiti dovoljenje < d porte. Poslanik je dostavil, da je Srbija že obvestila avstro-ogrsko vlado o tej svoji nameri. Avstro-ogrroka vlada da ni prigovarjala, marveč je cc!o obljubila svojo podporo pri turški vladi. Tudi druge države so obljubile svojo pomoč. Rusija. Steselj pomtlosčen? Iz Petrograda poročajo, da car pomilosti na smrt obsojenega generala Steselja na kra tek zapor v trdnjavi. Obsodba vojnega sodišča dopušča Steselju. ki nima premoženja, pravico do pokojnine. Visokost te pokojnine določi car. — _ Kompromisna pogajanja za istrsko volilno reformo uspela. Minoli ponedeljek so zopet začela na tukajšnjem namestništvu pod predsedstvom namestnika princa Hohenlohe med delegati istrske večine in manjšine pogajanja za pre-osnovo deželno-zborskega volilnega reda. Od tirani večine so se udeležili teh pogajanj deželni poslanci Rizzi, Bubba, Sbsia in Cher-sich, od strani manjšine deželna poslanca dr. Lsginja in dr. Dinko Trioajstić. Pogajanja so se zaključila sinoči ob 7. in pol uri. — Dosegel se je mej obema strankama popolen sporazum tako glede sp!ošn:h določil volilnega i ' f'a, kakor tudi glede razdelitve volilnih okrajev. Glavne točke sprejetega zakonskega načrta volilne reforme, ki se ima predložiti deželnemu zboru, ki se skliče v to svrho še tekom prve polovice meseca marca, so te-le : Italijsnska večina bo imela ukupno 25 man-dov, a slovanska manjšina 19 mandatov (15 hrvatskih in 4 slovenske). Skupno število poslancev bo znašalo torej 44. Italijani torej ostanejo v večini, za to pa so določene v zakonskem načrtu garancije, ki zagotavljajo slovanski manišini svoboden razvoj v gospodarskih in kulturnih stvareh. Deželni odbor, kakor upravljajoči in izvršujoči organ deželnega zbora, bo ostojal pod predsedstvom deželnega glavaria iz petih deželnih odbornikov, voljen od deželnega zbora, od katerih bodo pripadali Itatijanom trije in Slovanom dva. — Za sklepanje v deželnem zboru bo potrebna prisotnost nadpolovične večine poslancev, za veljavnost sklepa absolutna večina prisotnih. Za sklepanje o predlaganih spremembah deželnega reda bo potrebna prisotnost treh četrtin vseh poslancev in pritrditev dveh tretjin prisotnih. Za naslednje predmete pa bo potrebna prisotnost od najmanj 32 poslancev: 1. pri sklepanju o preliminiranju izdatkov iz deželnih sredstev za svrhe deželne kuiture, šol ali javnih stavb, v kolikor se ne gre za svote, ki so bile kakor potrebne za vzdrževanje obstoječe naprave ali obstoječega zavoda vže v isti visokosti dovoljene za Časa veljavnosti novega zakona. 2. V občinskih stvareh, ki so podvržene po določbah občinskih zakonov sklepanje deželnega zbora. 3. Pri sklepanju o zakonskih načrtih. Za razveljavljenje sklepov, storjenih v stvareh, omenjenih pod 1, 2, 3, je potrebno, da glasuje za to najmanj 32 poslancev. Deželni odbor ima sklepati v njemu od-kazanih stvareh v kolegijalnih sejah ter je za veljavnost sklepa potrebna prisotnost vsaj treh deželnih odbornikov. V naslednjih stvareh je pa za veljavnost sklepa potrebna prisotnost vsaj štirih odbornikov, od katerih mora pripadati saj eden odbornikom izvoljen od kurije kmetskih občin, katera kurija bo volila dva deželna odbornika, ki bosta pripadala slovanski manjšini, ker bo v tej kuriji pretežna večina slovanskih poslancev. Te stvari so : a) Sklepanje o izvrševanju sklepov deželnega zbora v stvareh navedenih gori pod 1 in 2. — b) Sklepanje o odobrenju sklepov, storjenih od občinskih zastopstev, kateri sklepi so podvrženi po določbah občinskih zakonov takemu odobrenju, c) Sklepanje o uporabi deželnih sredstev za nepredvidjene izdatke in d) Sklepanje o pred-loženju zakonskih načrtov vsled inicijative deželnega odbora. Kar se tiče razdelitve volilnih okrajev se je držalo načela, da se isti kolikor možao zaokrožijo po narodni poseti. da se kolikor muiuii j&ugue umu.iiijaCuiin bojem. O razdelitvi mandatov io o drugih določbah si pridržujemo poročati čim nam bodo na razpolago dotični podatki. Toliko smo mogli doznati v vsej nagliei sinoči. Gotovo je, da od obeh strank vsprejeti zakonski načrt novega volilnega reda ne odgovarja popolnoma željam in zahtevam slovanskega prebivalstva, ki tvori večino v istrski deželi, vsekakor pa pomenja napredek istrskih Slovanov. Ako so se delegati hrvatsko-slovenskih deželnih posiancev odločili, da so vsprejeli gornji načrt, je to zuak, da se za sedaj niso upali doseči več ter da so se odločili za ta korak le pod pritiskom razmsr. Čeravno načrt novega volilnega reda zi Istro ne prinaša hrvatsko-slovenski večini one pozicije, do katere bi imela pravico po naravuem zakonu, se mora vendar priznati, da bo v bodočnosti omogočen naraven razvoj istrskih Hrvatov in Slovencev ter izključeno nadvladje Italijanov na gospodarskem in kulturnem polju. _ Dnevne vesti. Seja mestnega sveta. V navzočnosti 31 svetovalcev je župan otvoril sejo ob 7*15 in po odobrenju zapisnika prejšnje seje dal prečitati pismo svet. Mayera, s katerim isti ostaja pri svoji demisiji. Svet. Venezian je predlagal, naj se svet. Mayeru dovoli trimesečen dopust ; ura, da bode potemtakem Mayer odnehal od svoje namere. Svet. D e p i e r a prosi župana, naj z ozirom na mnogostranske posle svetovalcev določa seje mestnega sveta vedno na isti dan. Na vprašanje županovo določa se sredo red nim dnevom sej. Ob enem stavi dve interpelaciji na župana: 1. V kakem stadiju nahaja se županov načrt glede sanacije sta rega mesta? 2. Kaj je s županovim načrtom glede razširjenja ulice S. Se-b a s t i a no ? Župan je obljubil, da odgovori obširno na obe interpelaciji v prihodnji seji. Prva meritorna točka dnevnega reda je bil delegacijski predlog, s katerim se konstatira, da znaša trošek za novo ljudsko zavetišče v ul. Gaspare Gozzi K 583.470, glede katere glavnice mora občina glasom sklepa 26/2.03 plačevati 4% obresti. Sprejeto. Prečitana in izročena delegaciji je bila spomenica stavbenih uslužbencev, naj občina v interesu raznih stavbenih strok požuri izvrševanje mnogih javnih gradenj. Proti drugi točki dnevnega reda — predlogu, da se dovoli meščanskemu odboru za prireditev javnih veselic subvencijo K 2000 — je govoril najprej svet. C u z z i : Ne verjame, da pustne prireditve privlečejo kaj tujcev in prinesejo zaslužka malim trgovcem ; s subvencijo se daje potuho le orgijam malih meščanov. Poročevatelj P i 11 a c o utemeljuje predlog, ker subvencija je da že postala neka tradicija in ker pustne prireditve dado mnogim nezaposlenim delavcem zaslužka vsaj za nekaj dni. Svet. S a m a j a smatra trošek nepotrebnim in neodgovarjajočim težnjam po vzgoji prebivalstva k zmernosti. Pri prvem glasovanju se je zdelo, da Je 15 svetovalcev za subvencijo in 15 proti. Župan, ki bi imel odločilni glas, je izjavil da kakor častni predsedoik komiteja za javne veselice n«i more odločiti. Že je hotel podžupan Venezian stopiti na predsednikovo mesto (v katerem slučaju bi bil predlog padel), ko se je pri zopetnem glasovanju konstatiralo, da je glasovalo 16 za in 15 proti. Tako je bila subvencija — popolnoma ne-optreben trošek — sprejeta z enim glasom večine. Župan je zaključil javno sejo ob 8. uri. Sledila je tajna seja. Trubarjeva slavnost v Pragi. — Iz Prage smo prejeli : Slavnostni večer, ki ga je priredilo slovensko akad. društvo „Adrija" v Pragi dne 21. t. m. v proslavo 4001etnega jubileja Primoža Trubarja, je vspel kar najlepše. Ob obilni udeležbi najodličnejšega češkega občinstva in praških Slovencev je otvoril podpredsednik stud. iur. B r u n č k o slavnostni večer, pozdravil navzoče slovanske goste, zastopnike čeških, poljskih in jugoslovanskih akad. društev ter v kratkih besedah orisal pomen večera in važnost Trubarjevo za nas Slovence. Cand. phil. Ivan Lah je v globoko zamišljenem govoru očrtal z markantniuii potezami življenje in delovanje Primoža Trubarja kakor prvega slovenskega književnika in bo-ritelja za svobodo vesti in mišljenja. Pov-darjal je posebno, da je Primož Trubar za naš narod probem, ki ga mora rešiti in na podlagi katerega mora sezidati svoj ži/ljenski program. Burno pozdravljena je nastopila na to gospa M. Taborska, člen. novega vi-nogradskega gledališča. — Slovencem že znana izza njenega umetniškega delovanja na ljubljanskem odru — je iz posebne laskavo-sti napram Slovencem sodelovala na prireditvi tega slavnostnega večera. Kakor priznana recitatorka je nudila s svojo recitacijo Ašker čeve „Slovanske legende" in „Prologa" k „Primožu Trubarju" izreden umetniški užitek. V znak hvaležnosti jej je bil izročen skromen šopek s slovenskimi trakovi. Tehnik Klavdij KubeŠ je podal v češkem jeziku interesantno paralelo med Trubarjem in Husom ; kar je Čehom Hus — je rekel govornik — to mora biti Slovencem Trubar : ustanovitelj književnega jezika in boriteli za svobodo prepričanja. Končno se je podpredsednik v Imenu društva zahvalil gospe Ta borski kakor soprirediteljici večera za njeno prijazno požrtvovalnost in vsem gostom za častno udeležbo s željo, da bi bil do tistih dob, ko se bo obhajala Trubarjeva 500-let-nica, Trubarjev problem za nas že rešen. Tako se je, sicer preprosto a vendar dostojno, proslavil spomin Trubarjev na zgodovinskih tleh praških. Na pustni torek pojdemo vsi na reduto v Narodnem domu, kjer bo vrvenje mask, metanje konfetov in korijandol in še srečolov. Čisti dobiček je namenjen podpornemu zakladu N. D. O. za brezposelne in obnemogle delavce. Derschatta na Krasu. V notici, priobčim pod tem naslovom v ponedeljski številki o imenovanju nemškega nacijonalca Duscheka postajenačelnikom v Dutovljah, je rečeno, da je na tej krivici udeležen tudi prometni kontrolor Palassmani. Na podlagi dobljenih, zanesljivih informacij mora ro zabeležiti, da ta vest, v kolikor se tiče rečenega gospoda, ne odgovaija resnici. Vse drugo, pa je gola resnica. Iz politične službe. Konceptni praktikant dr. Fran Vodopivec je imenovan vladnim koncepistem na svojem dosedanjem mestu. Namestniški koncipist K 1 o d i č pl. Sa-bladovski na okrajnem glavarstvu v Kopru je imenovan okrajnim komisarjem. Državne železnice. Ravnateljstvo državnih železnic nam javlja : V notici zadevajoči uređenje jedilnih voz na brzovlakih št. 1., 2., 7 in 8, je zadnji odstanek popraviti sledeče : Dalje se s 1. majem (namesto 1. sašcem) uvr3te jedilni vozovi tudi v brzovlake državne železnice št. 7 in 8 itd. Besede in dejstva ! * Slabič rabi močne besede" — pravi modrijan. In ta vtis smo imeli tudi mi, ko smo čitali polnodoneče, stilistično vzvišene in bombastične fraze, ki so padale na nedeljskem shodu pol. društva „Patrie". Mi, ki poznamo prav dobro fan-faronistično besedičenje naših Ve!eitali;anov, smo imeli le 6meh za harlekinado teh cice-ronov, ki mislijo, da s puhlimi frazami kar izbrišejo tržaške Slovane z lica sveta. A to pot je šo prav posebno poskrbljeno za komiko ' Še ni odzvenel ponoanf zvok ve-leitalijanskih fanfar na zb tu „Patrie" in že je pal mrzel curek na vzhičene „patrijote". Iz nebeških višav so pali na trda tla trpke realnosti. Italijansko časopisje naznanja namreč, da je „Bance operaie" — v katerem sedijo razni Velcitalijani — zaprosil in dobil kredit pri Jilijalki ćeške osrednje banke. to pa zato, ker mu je veleitalijanska „Cassa di risparmio triestina" vedno odrekala kredit. Gavdiju „Lavoratora" odgovarja tarnanje „In-dipendenta". Mi se nad vso stvarjo prav veselo sm«-jemo ; ob enem pa naj nam bo stvar v pouk. Že na shodu trgovcev se je povdarjalo, da ne smemo soditi naših Italijanov po njihovem govoričenju in da se zavedajmo moči Slovanov na gospodarskem polju. Za to je v ekla-tanten izgled gori omenjeni slučaj z „banco operaio". Oni naj le govorijo, mi bomo pa delali. S Prošeka. — Minolo nedeljo, nudil je „Klub dramatičnih diletantov na Prošeku" izrednega užitka. Pred polno dvorano občinstva, došlega od blizu in daleč, vprizorili so Gangel-ovo dramo-tridejanko „Sad greha- in reči treba, da mestoma nad vse pričakovanje — dobro. Gospa M. Bukavec v ulogi Paševe, ni imela vseskozi sreče v kretnjah in gestah, a je vendar podal t dobro pogojen tip, zakrknjene ostarele grešnice, ter je psihološki skoro dosegla^ zamisel avtorja. Pavlina, v rokah gce. J. Stoka, bi bila prišla do popolne veljave, da bi bila predavana boij sentimentalno.^ Več vaj ! Župnik Bregar (g. Bukavec) mestoma zelo dober, mestoma iz uloge, ker se je uda-jal razpoloženju občinstva, ki se je čestokrat popolnoma brez potrebe — smejalo. Tudi na šepetalca se je preveč zanašal. G. Starec je v ulogi jurista Bregarja dokazal, da leži v njem izvrstna diletantska moč, a so je preveč žrtvoval skupnosti, in je podrejal svojo ulogo da je dirigiral druge. Živahnost ki je jedro uloge, je popolnoma pogodil. Uloga prof. Klemenčiča (g. A. Pirjevec) ni prišla, žal, do zadnjega dejanja do veljave radi nesrečne maske, a tudi prejakega glasu. Zelo dobro pa je bilo izvedeno zadnje dejanje, zlasti ko se ustreli. Zelo pohvalno omenjam Katarino (gca. M. Stoka) ki je gotovo v vsej drami najtežjo vlogo izvedla s hvalevredno vstrajnostjo, da-siravno jo je motil smeh občinstva, ki deloma ni umelo smisla drame. Vsa čast gospici! Izvrstna kmetska tipa sta bila Tone Muren, (g. R. Ferfulja) in njegova žena Ana (A. Senič) kakor sestra in hči, katero muči hinavsko razkritje bratove soproge ob mrtvaškemu odru njune matere. G. Krbek je v ulogi prof. Jožefa Cebica dokazal, da smemo nanj računati, samo da je tu pa tam prekolegijalno žrtvoval svojo ulogo kolegi Klemenčiču v prilog, kar je sicer lepo, in je bilo tu popoiuoma na mestu, a z umetniškega stališča ni dopustno. Ako ome-nj&m šo dobro pogođeno sosedo, (gca. J. Pertot) karakteristično izvedeno deklo Mi io. (gca. F. Senič) ter lepo naučeno Anko (gca. J. Starec) in pa Primoža, z nepravilno nicisko a precej dobro igro, menim, da lahko završim ! Priporočati bi bilo občinstvu, da se za prihodnjič vzdrži smeha, a otroci, ki so na dvorišču vriščali, ter zelo motili igralce in publiko — za ognjišče ! Pohvalno omenjam godbo, ki je, odkar sem jo zadnjič slišal pred dvema mesecoma, zelo napredovala ; bržkone po zaslugi kapelnika g. Majcena ! Igra naj se ponovi, a ulogo Pavline naj resno vzame v roke ga. Starec. Onegor. Nova društva. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila sledečih novih društev: „Narodno izobraževalno društvo za Rožno dolino" v Starogi ; Narodno izobraževalno društvo v Kojdkem" ; Narodno izobraževalno društvo Ajševica pri Gorici (vse tri društva v pol. okraju goriškem); Katoliško izobraževalno društvo s sedežem v Dieženci (pol. okraj Tolmin). Glasbena šola. V ponedeljek 17. t. m. se je zbralo v „Čitalnici" pri sv. Jakobu o jlo 35 dečkov in odraščenih, ki so se vpisan v glasbeni tečaj. Po kratkem nagovoru blagajnika „Čitalnice" g. Bizjak-a prevzel jo besedo g Petrove Metody, učitelj teorije ter je v vznesenih besedah pozival navzoče, naj se pridno oklenejo učenja. Povdarjal je, da zahteva stroge discipline, ker le z disciplino je m3Žno dosezati uspehov. Na to so se določile učne ure in sicer za dečke ob sredah ia so« botah ob 6 uri pop., za odraščene ob istih dneh ob 8. uri zvečer. Prva vaja bo v soboto 29. t. m. Ta dan se b odo v sprejemali še novi učenci; potem se no bo več sprejemalo. Maškarada „Tržaškega Sokola". V včerajšnjih parižkih listih se je čitalo sledečo brzojavko: Dne 22. t. m. razsajal jo velik vihar na severni obali Afrike blizo mesta Tuniz. Velik parnik „Kaledonija" je pogreznil; skoro vsi popotniki in mornarji so izgubili življenje. Samo ena družba amerikanskih milijonarjev se je rešila ; ta družba je bila namenjena na „Sokolovo maskarado". — Ob vsej veliki nesreči, ki jih je doletela na morju ni izgubila poguma in hoče 6e pokazati na omenjeni predpustui zabavi. Z drugim parni-kom (ima ne izdamo) dospe v našem mestu v nedeljo nekoliko pred 9 uro in se poda takoj na „Sokolovo maskarado." Na zdar ! Komur narod ni prazna fraza in kdor ima zares srce za oni del naroda, ki največ trpi, za delavstvo, naj pomaga z malim darom za srečolov pustnega torka. Dobiček je namenjen podpornemu zakladu N. D. O. V Trstu, 26. februarja 1908 »EDINOST« štev. 57 Stra« III Tržaška mala kronika. Sami mej seboj se ne morejo trpeti ti premih gobtje iz blažene Italije, ki povsodi odjedajo kruh domačim ljudem. V Rojanu je tedaj nekaj tovaren in v teh tovarnah delajo ▼ečinoma Italijani. Tako tudi v steklarni tvrdke Zennaro ydovem parniku „Nad-vo da Fran Ferdinand", in ko je ta plul po Ft idečern morju in je bil že blizu sueškega Kuuala, da sta ona dva skušala rečenega m jr-narja vreči v morje. — Nismo še mogli izve-J ti imena dotičnega mornarja. Koledar In vreme. Danes : Valburga dev. Jutri : Aleksander škof. — Temperatura včeraj s.b 2. uri popoludne -}- 9* Cels. — Vreme včeraj : lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Spremeniva s posamičnimi padavinami. Hladni vetrovi, ''emperatura. malo spremenjena. Spremenljivo in j^lagano boljšanie. SmeSnica. Kmet si je zavaroval svojo hišo •r»ti ognju. Ko je dobil polico, je vprašal uradnika: Kaj pa mi daste, ako mi jutri ali pojutraj-sojina hiša zgori? — nTri leta luknje", mu je odgovoril uradnik. božične veselice 10 K in oreplačili gospodov A. Miliča in Matka Miliča 60 in 30 st. skupsj 10 K 90 stot. Srčna hvala 1 Nar. delav. organizacija Odborniki in zaupniki vseh skupin so vabjjani, da se snidejo gotovo v četrtek zvečer po 7. uri v uradu N. D. O. ::::: V pekarni in sladčičarni ::::: VINKO SKERK, Trst via flcquedoffo 15 in V podružnici via Miramar 9 se dobi vedno svež kruh, najfinejše moke, čokolado lina dezertna vina v bute jkah. raznovrstne biškote, tudi za Čaj. Sprejme se naročili za torta in . krokante. — SPECJALITETA: PUSTNI KROFI. Gospodarstvo. Zaloga vina 17 TKST, ulica Cliiozza Stev. ISTRSKI TERAN za dom (ne manj od 5 litrov) = po 56 stotinki liter. Dr. ERNESi MENZEL — specijalist za otroške bolezni —I S prej azistent otroške bolnišnice dunaj. poliklinike sprejema od 4.-5. pop. :: T^ST :: Trg Sv. Caterina štev. 2. r B. Zdravljenje krvi Čaj „Tisočerni cvet" (Millefiori Književnost in umetnost Povabilo slovenskega gledališča na Dunaj. 0 priliki šestdesctletoics cesarjevega \ludanja prirede se na Dunaju gledališke predstave v jezikih vseh avstiijskih narodnosti. Vodstvu slovenskega gledališča v Ljubljani je došlo povabilo, da priredi spomladi nekaj opornih in dramskim predstav v c. kr. priv. gledališču ob Dunajščici (Theater an der W;en). Društvene vesti. Amerikanski plesni venček priredi tamburaški odsek „Kola", V soboto dne 29. februvarja v prostorih „Trg. izobraž. druživa" ulica S. Francesco št. 2. I. nad. ped vodstvom g, Umeka. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstopnina : za gospode 1 K, dame 60 stot. Dostojnim maskam je dovoljen vstop. N-kaj važnega smo izvedeli o tem veačku, ali danes ne smemo izdati. Sokolova maskarada. Kdor hoca si preskrbeti vabilo naj se obrne do brata g. L. Mjdica, ki bo vsaki večer od 6l/ž do 81/« v kavarni „Balkan". Opozarja se ob enem da 60 sedeži do polovice razprodani; isti so v preiprodaji v knjigarni Gorenjec. Darovi. Pevsko društvo „Velesila" nas prosi, Ju spopolnimo včera šao notico v smislu, da > na zadnjem plesu darovali ti le gg. godci: Godina Andrej fJokeli) 4 K, Godina Josip Maticle) K 2, Sanci n Franjo (Kotalj) 2 K, "'snein Josip (Kotalj) 2 K, Sancin Ante (Piko), Sancin Miha (Piko), Sancin Andrej (Drejač) m Godina Jakob (Jokel)) vsi po 1 K. Moški podružnici družbi sv. Cirila in Metodija v Trstu je daroval klub dramatičnih diletantov na Prošeku čisti dobiček Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim eiuća em, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavljauju in bemeroidam. Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni II PRAXMARER „fi i«c JKori" trst, veliki tr$ Prisostvovali smo pretečeno soboto odpre tju prvega velikega zavoda za rejo perutnine, ki se je ustanovil po inic.iiativi gosp. Armando Bonelli, ki se je posvetil že meseea februvarja minolega leta nalogi, da ustanovi tudi v tem Za krčmarj'e in gostilničarje po dogovor. cenah. mestu industrijo, ki ne manika v nobenem NB. Sprejmem pošiljatve v tranzitu za velikem mestu Evrope in Amerike. j celo monarhijo in v veaki množini Zavod se nahaja na prijaznem hribu Grete SIMON PAVLINOVIC. Št. 145, posestvo Eiiseo. v krasni poziciii. Zavzema velik prostor, ki je razdeljen z že leznimi mrežami v posebne odielke, kjer se reds vsakovrstne pa me kuretnine, od katere smo videli nekatere krasne in redke eksem- L. plare. Ali gosp. Bonelli je obrnil tudi posebno pozornost na to, da beda imel poleg kuretnine tudi rejo zajcev, kar je posebne važnosti za domačo ekonomijo meščanstva, ker gosp-! Bonelli upa da b'de zanogel zalagati ukusno zajčje meso po jako zmernih cenah, in s tem rešiti težki problem vednega draženia živil. Vsi oni, katerim je dobro stanje meščanstva in okoličanstva na srcu, pozdraviti mo rajo zadovoljstvom to novo industri]o upeljamo po gosp. Bonelli in pomagati mu z vsemi mož j nimi sredstvi, da bode dosegel tem lažje cilj, ! ki ga stane do sedaj toliko truda in požrtvo-' valno ^ti. Želimo mu, da bi to novo podjeije lepo uspevalo ter mu poplačalo obilen trud, in ga toplo priporočamo posameznim interesentom, kakor tudi vsem drugim brez razlike strank in narodnosti. Gosp. Bonelli nas prosi, naj naznanimo občinstvu, da je dovoljeno ogledati si ta zavod vsaki četrtek in vsako nedeljo zjutraj ter izjemoma ta teden v sredo ves dan. Vesti iz Goriške. x Kandidati za deželni zbor. Samo par dni še manika do pustovega ponedelika, kateri dan pričnejo volitve v deželni zbor s splošno voliino tkupino. A stranke še niso določile vseh kandidatov. Z ene strani primanjkuje jim pač sposobnih mož po drugi strani imaio pa strah ena pred drugo. Do sedaj so določeni nastopni kandi-datje. 1. Klerikalne stranke : a) za sp!o*no volilno skupino dr. Anton Breceli, zdravnik, Josip Fon, drž. poslanec in dr. Fran Pavletič, odvetnik, vsi v Gorici, b) za kmečke občine na Tolminskem : dr. Anton Gregorčič, državni poslanec, in Anton Kc smač župan v Cerknem, c) Za goriško okolico Iv. Berbuč, c. kr. profesor v pokoju, Anton Klančič, župan v Podgori, in Miha Zega, posestnik v Kanalu. Ka Krasu stranka ne postavi kandidatov, ker pšenica za njo še ni ni šla v klasi e. 2) Kandidati liberalne stranke za splošno I kurijo so : Anton Križnič, župan in velepo j sestnik v Kanalu, dr. Alojzij Franko, odvet- J nik v Gorici in Alojzij Strekelj, drž. poslane iz Komna. Za kmečke občine na Krasu : dr. ( Josip S rekelj, učitelj in posestnik v Komnu j dočim je dr. Gustav Gregorin samostojen in j od strank neodvisen kandidat. Za goriško j okolico in gore kandidatje še niso določeni. Za trge Andrej Gabršček, tiskar in trgovec v Gorici; klerikalna strauka pa je postavila za trge Leopolda Jonko, veleposestnika v Bovcu. Agrarna stranka kandidira v splošui kuriji iste može kakor narodnonapredna. Za kmečke občine v goriškem glavarstvu je postavila pa; j Frana Obljubek, župana in veleposestnika v j Koj*kem, Ivana Savnig, župana in veleposest- j nika v Biljah ter Ivana Spacapan, posestnika; in trgovca v Ozeljauu. Drugi še niio do- i ločeni. Socijalni demokrat je kandidi-; rajo v splošni skuoini : Petra Bevka, po?est- i nika v Otaležn^, P. Lcbana, železniškega de- j lavca v Gorici m Antona Vrčona trgovca v Skriljab. Kandidati društva veleposestnikov so : Ignacij Kovač, župan v Ajdovščini. Fran Obljubek, župan v Kojskem in dr. Alojzij Franko, odvetnik v Gorici. Nekoliko klerikalnih veleposestnikov pod vodstvom dr.^Gregor-čiča kandidira pa tudi Ignacija Kovača, potem Antona Zucchiattija župana v Medani in Antona Mozetiča iz Solkana. WT Išče se za večjo lesno industrijo spreten korespondent zmožen italijanskega jezika. Ponudbe, podprte s pričevali se prosi na upravništvo tega lista pod „Kor, 3I'6. Dritrfff tO obešala, postelje, opra-rlUUll AB vo za spalno sobo naj-finejega dela, kuhinjsko opravo „Seces-sion", mozaično umetniško mizico, vredno 1200 K. — Izvršuje naročbe vsake vrste. Mizar, Trst, ulica Cereria št. 2. o« Slovanska brivnica v Trstu. --b d e s ZALOGA Istrskega m dalmatinskega ulna jj^" zajamčeno pristnega 'ISUJJ s prodajo na debelo in drobno Bernardo di Chiara o TRST, ulica dei Bachi štev. 9 Za krčmarje in gostilničarje po dogovornih cenah. ^ XVg Poularde. race, purani, Štajerske kokoSi. Račja mast. Slanine, maslo, konzerve. Dnevni dohodi. Cene jako zmerne. — Postrežba na dom. Trst, ulica Campanile št. 15. Uaojam si naznanjati slavnemu občiu-Btvu v meatu in v okolici, da sem otvoril svojo bigijeDiČno urejeno .v.v.v. SLOVANSKO /. BRIVNICO I v ulici Saveržo Mercadante 1 (blizu slovenske knjigarne) V zalogi imam vsakovrstne parfime, ■ B vsakovrstna mazila za lase, ščetke za lase, zobe itd. Za najboljo in najsolidnejo postrežbo jamčim V. GJURIN, brivec. Pohištva Velika izbera Pohištvo svetlo In temno, spalne In jedilne sobe, divani, obesr.la, pisalne mize, železne postelje, slike zroala, stolice, popolno pohištvo za kuhinje In tudi posamezni komadi. Trst, via Chiozza 8 (Rudeče table > VITT0RI0 DOPLICHER 30F' Najnižje cene. Velika j£ee vsakovrstnega pohištva navadne do nšjfineje vrste po najnižjih cenah. Peter Jeraj TRST, ulica Vincenzo Bellini štv. 13 ter vogal ulice sv. Katarina. © Vekoslav Plesnicar naznanja zalagatelj c. kr. državnih uradnikov •- slavnemu občinstvu, da ima SVOJ& BOGATO ZALOŽENO • • • • • • trgovino jestvin v ul. Giulia št. 29 ima vedno sveže prave in neprenosljive 31. testenine (Petatete) Žveplenke družbe sv. Cir. in Met. ter vse druge predmete jestvinske stroke. Pošiljam po pošti od 5 kg naprej vseh vrst blaga po celej Avatro - Ogrski. Agentursko podjetje z zalogo na debelo ulica Donlzetti štev. 5. t. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, j prijate^em in znancem žalostno vest, da je naša j ljubljena soproga, oziroma hči Anica Ujčič roj. Gregorič j v dobi 26 let, previđena r svetotajstvi za umirajo- j če včeraj ob 1. uri ponoči mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb bo danes ob 3. in pol uri popol. iz hiše žalosti, ulica Istria, nasproti šole. Ivan Ujčič, soprog Isrioa Gregorič, sestra Lovro Gregorič, oće Jakob Ujčič. tast Katarina Gregor-ič, mati Helena Ujčič, taSća Jssip Gregorič, brat Ana Ujčič, svakinja. Tržiška tovarna za oija, mazilo za vozove, kemiški proizvodi i Kollar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokriraoje, lesni Cement, Karbollnej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd. za sedaj priznane kakor najbolje In na)-trajneje mazilo, ki ahranja nove In etare plasti na aefaltičnih kartonih, »krilnih __i ploščah In vsakovrstne« lamarinu. Asfaltirani kartooi, izolatora! kartoni, lasni oomont, karbolinsj, kar bolna khMat, asfalti in drn^i proiavodi iz asfalta in katrama, opolzla olja, mast is stroja, mazila za vozova, priznana in najbolja znamka (regiitrirui) mast za vagona, mast-vasslina za koža, mast za orodja, voićilo za mvQi iti Tovarna iit piaarnm -r TRŽIČU (Monfmleone) pri Trato. Stran IV »EDINOSTc štv. 57 V Trstu, dne 2G. februvarija 1903 Sežanski ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metodija izročila ie dne 13 * ečana 1908 S fija Renčelj znesek 8 K 20 stot., kttero svoto je nabrala na t^atbi v veseli družbi pri Jerišfcb. B >g ži^i narovftlce ! Trgovska zbornica v Gorici. „Wiener Z - j a lja, da je cesar potrdil ponovno iz lite v predsedstva trgovske zbornice v »lorici. , . Visoka starost. — Iz bt. Polaja nam pišejo : D. e 23. ob 2. uri popoludne je umrl tu Jernej Knsmina, oče našega župrna Ivana Kosmina. Pokojnik je dovršil že v minolem avgustu 90. Jeto svoje dobe in ni bil do zadnjih dni svojega življenja nikdar bolan. Sedaj je ležal nekoliko časa, a še v tem * časi; je bil razmerno dobro razpoložen in je imel apetit. Vsakako redek slučai. Ob tej priliki pa moramo omeniti nekega nejubega dogodka. Sin pokojnikov, žup^n Ivan Kosmina, je bil ravn<> v nedeljo odšel k sorodnikom v Jeriše pri Štorjeh. Morali so ga torej brzojavno obvestiti o smrti očetovi. Brzojavka je bila oddana v Nabrežini ob 5. uri popoludne. Kosmina pa se je naslednje ;iutro ob 8. in pol vačal iz Jeriš, ne da bi kaj \eucl o smrti očetovi. Žalostna vest ran je bila slučajno priobčena na Ončinab. Iz Tomaja. — Pevsko-bralno društvo „Tomaj"' v Tomaju priredi v nedeljo dne 1. liiaica pustno veselico z igro, deklamacijo, petjem in plesom. Pričetek ob 3. uri popoludne. Pies bo trajal do polnoči. Veselica ec bo vršila ob lepem vremenu zunaj na planem, drugače pa v poslopju pri g. Antonu Čer-netu, gostilničarju št. 10 v Tomaju. Vstopnice se kolekujejo z narodnim ko-lekom v korist družbi sv. Cirila in Metodiia, j in cd eventualnega dobička se tudi daruje deloma narodni družbi. Rodoljubi ! Prihitite polnoštevilno v naš Tomaj, ki vam nudi ta dan vsakovrstne zabave in poleg tega še izvrstno „kraško kapljico !" Pohitite in poklonite se pred narodno • dolžnost o. Vsi nam dobrodošli ! Občni zbor zavarovalnice za govejo i živino V Povirju. V nedeljo dne 23. t. m. j te je vršil ob obi'ni vdeležbi udov redni) občni zbor tega društva. 4 i Predsednik g. Ivan Kocjan iz Z;rij št. 1 j je pozdravil v izbranih besedah navzoče ter j omenjal desetletnice tega prekoristnega dru ! fttva. Blagajnik g. župnik J. Novak je podal j blagajnično poročilo, ki se je vzelo z odobra-j vanjem na znanje. Kako bi pa ne bili udje ; veseli in zadovoljni, ko čujejo, da ima dru-1 štvo znatno svoto v hranilnici, ter da je bilo ; leta 1907 jako srečno ; saj nas je zadela le ( ena veča nesreča ! Ravno tako se je vzelo z zadovoljstvom i na znanje tajnikovo poročilo, katero je podal i g. nadučitelj M. Volkov. Še med občnim zborom je prišlo nekaj' udov, takj, da je biio udeleženih nad petdeset j udov, precej nad polovico ; pravih udov je j namreč le nekaj nad 90. Živiue imajo zava-! rovare nekaj nad 900 glav. Najboij razvese-' Ijivo pa je, da društvo ne propada, temveč ■ se gmotno ki epi. Tajnik je pozival navzoče, naj skušajo' pridobiti društvu vedno več udov, da ne' bomo nazadovali temveč krepko napredovali.: Iz raznih debat, ki so ee vnele ter mnogih predlogov, ki so jih stavili navzoči, je bilo i razvidno, da se društveniki zelo zanimajo za ; procvit društva. Kdor bi se pa ne veselil razvitka druž- • tva, ki deluje že deset let v občo korist občinarjev ? ! G. predsednik je na to zaključil zborovanje s primernim govorom želeč društvu; napredka in vedno večega zanimanja od strani občanov. X. J Tird>ko in P»Tdt»reJ*ko 1835. Kranjsko 12fi6. Moravsko 1215. Šti jertko 837. D.tiir.s'i < 624, Gorcn.io Avstiiio 5, Šle?ij0 249 in S<-lno-srr^ki 194. irtA A CS nui. lČf*P» izvežban trgovec z dež Inimi i&U c- pridelki, pposohrn tudi v vinski obrti ter zmožen slrvenSčine, itfil»janščin<> ia nem-fČine v b« sedi iu pieavi. Sprejme službo kot mflga-ziner ali oskrbnik ka'-re Teletrcovine. Xa zahtevo razpolaga s kavcijo Ponudbe pod „11. M.u na Inseratni oddelek Edinosti". 5:92 H C it i ft in pošteno sprejme takoj v službo Li C i\!lf mala družina Nes'ov pove odde'ek Edinosti"4. Inserfttni ■ v v Isco Cardiirci 10, I. n gj-j vratarja « p'nčo, krojsča a>i vpokoje-vrft/ Lega etraža-ja.. Oglati i se v ulici 286 fj uradnik podučuje v ruščini. — Pisati pod !•!«£» U K u 5ći n a na Edin^t. 295 Pravo dalmatir.fko ; opolo in Črno po stot. V Mili ?e proda ra trgu Bairiera vec-hia It. 8. _257 Pf*ilil#9 Novi veliki u FRAHCESGO S. DONATi ©!oktroti..hnJk TRST, altca deli* IV 2h kWum dtl^ckalfiii &tim s ifi&iu mehanično ddialnico Spr«J«»s r&aTT»U]*v«, r»ca«*". K* t * •lefctrctahalk*, VaVor ^.p-ir. ilr.ita'.'— lilk «ect»rj«» la t'vtiljk a*y«ria9|«fl »»•'• lUlMk, Czfi» ia izvriltav 79 A 79 Išče Suflezo (šepetalko) h-4 prizusn kakor najbolje iu neprekoelji-ra vrsta Tieh g^ioiijevih liigijemču h nre»liiifctov ia ribjih OVELETHA GARANJA — RS. Gal — Crst, Ccrso 4. PoSiljatro ;o 3> 3' Ddlalnioa pasov, kiinli. P«ov. elastičnih nosovic, o!)vez, ravnodrialev ber getj in bidat Irigatorji od Bl. I20napn»j. Touloineri za vročioo K 2. nav. ^ ou. Kdor želi vzeti v najem kako stanovanje, skladišče a**i prodajainic«3 - TOVARNA ZRCAL •—-— ATTILIO PIZZORNO TRST, ulica Gluseppe Porini štov. 9 — vag? ulice Giorgio Vasari. - Telef. 687. Osrleda'a navadna in oglftjfnn. — Fo?rebr: rje zrt-al. — Skladi;Čo krist » nav^ilnega in delane?.' otekla. — Zaloga navadnih ia ogiftjenih £ip za koc Uglajeni kristali, vezani z raedjo. — ZrCida 7. Sipe z \8akovrstniini tisbami. — Apanirsnjc ši __ Skladišče nohištva VITTOBIO VOSILLA preseljeno iz Lipskega trga 7 v ulico Sani^ št. 8 vogal ul. Porporclla nasproti kavarne Fedel Triestino je bogkio založeno z novim nepr.-kosijivim Eolidnim in ele^. pohižtvoir. gfi^ CENE ZMERNE. Obrne naj ss na f Pie§te ■ OfffCe avtoržzovana agencija za nepremičnine in trgovino ulica S. Giovanni 18 pritličja, — Telefon 571. i% najbolja tinktura za lase. V ^f iKIJRjnL ni nikakih škodljivih stvari. ^■■■■V^i sc pUvolaso, kostanjevo, Črnikasto, črne barvo. Steklenica 3a— K v odlikovani lekarni PRENDISil mm^mmmm^mmmmmmmm PoUlJatv« 90 poltam poTS*^]n. mhmi i Cenjeni odjemalci I Častim se naznaniti Vam, da sem odprl v Tl'Slu, v ulici Poste ^ Štev. 10 (vogal Valdirivo) Prodajalnico manifakturnega blaga katera je preskrbljena z vsemi potrebščinami ter se priporočam za blag. J naklonjenost. Udani Antoni o Conteato. Pietro Cucit misaa« Trst, ulica Fontana 7 In Specijalist za razkošno pohištvo vsi keya kroja. Vsakovrstna dela v lesu. ^ irnnM Ooregfilnl" TRST - ulica ftadonnina stev. 8 VELIKA ZALOGA pohištva, maaifaktur, ur. alik, zrcal in tapetari j. Popolne spalne in obedovalne 3obe. Moško obleke na izb ero. itgopile crhk. BK. Prodaja proti takojšnjem 11 pla- x F^d ^ fka C i/ V U tapetar clast po-nM!l Ol\i?l\ hištva.žimnicitD. Izvršuje popravljanja po zmernih cenah. Trst, ul. Giouanni Boccaccio 4 pciunadstropje. Vesti iz Istre. Razpisana služba. Na c. kr. okrajnem sodišču v Motovunu je izpražojeno mesto eodnijskega kancelista XI. čin. razreda. Vesti iz Štajerske. Zadušila te je 17-letna deklica Tert za Hleb iz Gorice pri Pragarskem. Prevrnil «e je naDjo voz stelje, ki je dekle se svoje teže potisnil v )arek poleg ceste, v katerem jo je zadušilo. i Iz Rogoznice pri Ptuju so poslali naborniki c. kr. okr. glavarstvu v Ptuju iz* j javo, da ne bodo vsprejemali nemških na-bornih listkov ter bodo iste vračali kakor: nerazumljive. Prav tako ! Vesti iz Kranjske. Umrl je v soboto v Postojni g. Fran Kuttin, trgovec in posestnik, v dobi 60 let. Dve leti je bil pokojnik tudi župan posto-jinski. Samomor z dinamitno patrono- V Selu pri BrezDici si je rudar Legat, velik pijanec, dejal v U6ta dinamitno patrono in jo zažgal. Razneslo mu je vso glavo. Razne vesti. Statistika cerkev v Avstriji. Gla-fcom neke uradne Statistike, je v vsej Avstriji, izvzemši Galicijo in Bukovino 11.949 rimskokatoliških žopmh cerkev in kapel. Na pojedine dežele odpada od teh in sicer: na Češko 3175, BONIVENTO & Comp. ^r^TrSL TRST, ulica Tfziano Vecellio št 4. — Tel. 19-9;- Sprejema vsakovrstna trgovinska dela, reklamne lepake, naslove, napisne listke itd. in jamči za perfektno in le?o izvršitev. na Poseduje stroj povsem nov in najnovejeera zistema. sw Patrizio Pittaro & Giavanni Bianchs Avtorizovana delalnlca za oSektrične napcijave TRST, I.argo Saatorio Saatorio st. 3 v začetku ulico Farneio mullm elektr. zuonceuv brzo]aootf9 telefonou in strelovodov. Popolne napeljave elektMčne iuči. i Motori in električna vetrila. — Postavljanje svetiijk itd. > Aparati bat.rij« in potrabiiine eletctri«no idravlionje. I LM=- Delo se Izvršuje hitro in natančno. - CENE ZMERNE. - CENIKI ZASTONJ. ^ EJ IU novem skladišča pohištva j Romeo Savio l&rst, ulica Giuseppc parini Bi. 1 je na izbero pohištvo vsake vrste, popolne eobe, slike in zrcala po najzmernejih cenah. ANTON jOGAN, mizar Sprojme vsakovrstna naročila in popravljanja. Ima vedno pripravljeno pohištvo za spalne in jedilne sobe ter kuhir je TRST — ulica Farneto 45. G-ianoni Giovsnni ^procureria^i?. Izključno zastopnik z zalogo na debelo in drobno Oraetsin - Licht D. R. P. 126-135 (Mannesman) Belotarn* luč, takoivmni električni pUn, 100 .™tlobe, prihrani se 40'/ na pUnu, prihrani M mrežice in dEndre. - Prodaja mrežic, tulipanov, cilindrov rodnih potrebščin p> rajambkih cenah. Aparati a mrežico ■ peJdejne -ettljkS .0^tŽZSSZ I STARA MIRODllaNiCA ae M. F. HHh«; SUCC. TRST. ul. Barriera vecchia šiev. 26. BOGATA ZALOGA barv, povl&k. čopičov, ptamoalj, komičnih Izdelkov, miner, vod, paifi-inov, zamahi, ielozuo ilcc*. elastike za cepljorjo, mila in STEKLENIH SIP. Hotel Balkan Hotel Balkan B Počkaj & Kogl,