IZDAJTA ZA GOBlSKO IN BENEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK Petaina plačana v gotovim „ O A postale I gruppo “ Li6H3 OU IlT Leto XVI. - St. 38 (4501) TRST, sobota 13. februarja 1960 Nadaljevanje polemike o Gronchijevem obisku v ZSSR Pred eksplozijo francoske atomske bombe? Sicilska skupščina razpravlja o nezaupnici vladi Novi načrti o Alžiriji in pogoji Alžircev Pella je hotel baje obisk prekiniti in onemogočiti objavo skupnega poročila Levičarji v PSI kritizirajo Nennijevo poročilo na zasedanju CK PSI (Od našega dopisnika) RIM, 12. — V zvezi z Gronchijevim potovanjem *e je šele danes zvedelo, da je hotel zunanji minister Pella — kot poroča današnj a «Unitži» — zaradi znane-?a živahnega razgovora med Hruščevom in Gronchi-jem na italijanskem veleposlaništvu — predložiti celo Prekinitev Gronchijevega obiska. Baje je povzročil v tetn smislu širjenje govo- nc in nagovarjal svoje ♦predstavnike*, naj v tem smislu tudi pišejo v časopisju. Po drugi strani pa je Pella baje nasprotoval tudi, aa bi se iz istih razlogov 0 P J a vilo skupno poročilo o ^govorih med predstavni-® SZ in Italije. Nekemu novinarju je izjavil, da «ko- čaka, da bi se vrnil v ftim,» češ da «se v Moskvi “e more nič storiti.* Današnji »Avanti« pa komentira Gronchijeve izjave ob njegovem prihodu v Rim ter poodarja, da je predsednik re-Vi --e °dkrito razkrinkal špekulacije s tako imenovano «ža. i'tVijo», ki naj bi se bila zgodila v Moskvi ugledu Italije, °r tudi skandalistično go ki se je obnovila med ob-skom. «To je bil pogumen korak poudarja list, tako kot je bilo Pogumno njegovo potova- • - o — - — w r — "le v Moskvo...« Končno poudarja glasilo PSI, da je včeraj zvečer poglavar države, ki v dajvišji zaščitnik ustave in demokratičnih ustanov, storil ?amo svojo dolžnost, pri čemer le imel ogromno večino italijanskega ljudstva na svoji strani. Danes je zunanji minister eUa o obisku v Moskvi po-očal predsedniku vlade Se-»niju. Hkrati pa se domneva, a bo ob Pellovi navzočnosti T^0dcbi jutri sprejel Segnija. "Steno je, da se bo o tem azpravljalo tudi na prihodnji eji vlade, ki bo prihodnji te-č=ni. Segni ie namreč izjavil, a »? sklical sejo takoj, ko se sn ,6]0 v Rim vsi ministri, ki v trenutno v inozemstvu. Go , rt.se tudi, da bodo v zvezi oiskom vložene v poslanski V Milanu razstava jugoslovanske grafike MILAN, ij. — Danes do-dne je bila v mestni gale-31 za moderno umetnost za grabljene goste otvoritev )te*StpWe jugoslovanske grafi-tr' Prava otvoritev pa bo ju-■ Popoldne. Na razstavi je 130 del 36 jugoslovan-* umetnikov, med kateri-Ali),5? Debenjak, France 4rue ’ Vladimir Makuc in ra, Bl' ^a °ivoritev je prišel datelj ljubljanske Moder-.®a^erije prof. Zoran Kr-6r-~l • dttianski občinski od- oornik za prosveto prof. Mon- tuBHa ter predstavniki kulta ne0a 'n umetniškega sve-. v Milanu. Za razstavo, ki izš ,°dprta d° 14. marca, je dom Poseben katalog z uvo-Pfof. Zorana Kržišnika. zbornici nekatere interpelacije s strani poslancev KD in KPI. Najbolj pa se v današnjem tisku zaganjajo proti obisku fašistični časopisi, ki posredno odgovarjajo Gronchiju na njegovo včerajšnjo pripombo o potrebi omejitve kritik, ko se nahaja najvišji predstavnik države na obisku v inozemstvu. Liberalci pa se v svojem tisku ukvarjajo z govoricami o upokojitvi italijanskega veleposlanika Pietro-marchija, in pripominijajo, da se «storjene napake ne morejo pojasniti s kaznovanjem veleposlanika«. Ta tisk zahte-za pojasnilo o tem, kdo je za «napake» odgovoren. Vsa polemika okrog Gronchijevega obiška je seveda povezana s spori, ki vladajo o zunanji politiki _ Italije v vladi in v sami krščanski demokraciji. Gre za zelo delikatno vprašanje ki ga Segni verjetno ne bo hotel načenjati pred upravnimi volitvami. Napadi na Pello pa prihajajo tudi z levičarskih demo kristjanskih vrst. Tiškovna a-gencija «Diplomatica» obtožuje Pello, da je hotel povzročiti neuspeh obiska v Sovjetski zvezi. Agencija poudarja, da je Pella dejansko razlagal v Moskvi stališče Adenauerja glede rešitve nemškega vprašanja, kar je v nasprotju z uradnim stališčem Segnijeve vlade, ki je bliže ameriškemu stališču. Agencija torej očita Pelli, da ne bi bil smel govoriti v Moskvi o vprašanjih, kakršno je nemško, ker to ne spada v njegovo pristojnost. Medtem pa je sicilska deželna skupščina na današnjem sestanku obravnavala najprej zakonski načrt za področja, ki jih je na Siciliji prizadela lani peronospora, nato pa vladni načrt zakona o ukrepih, ki se tičejo sicilske proslave stoletnice zedinjenja Ita. lije. Pri tem je komunistični poslanec Colajanni, podpredsednik skupščine, poudaril važnost teh manifestacij, ki pa ne smejo pozabljati na današnje razlike med «severnim industrijskim trikotnikom ter revščino na Siciliji«. ((Avtonomija, je zaključil Colajanni predstavlja danes drugo etapo enotnosti Italije«. Po izčrpni razpravi je govoril tudi deželni predsednik Milaz. zo in kritiziral načrt za proslavo, ki po njegovem mnenju zanemarja sicilijansko deželo, ki je bila med ustvarjalci italijanskega zedinjenja. Deželna skupščina je nato zakonski načrt sprejela s 63 glasovi, proti pa je glasovalo 12 deželnih poslancev. Nato so sejo odložili do jutri dopoldne ob 10. uri, ko se bo začela obravnava ostavke treh članov deželne vlade in resolucije, ki ]o je predložilo 43 deželnih poslancev o nezaupnici Milazzovi vladi. Verjetno je torej, da bo po glasovanju teh resolucij pri- šlo tudi do formalne krize deželne vlade in nato do sestavljanja nove vlade, ki naj bi bila po mnenju sicilskega in osrednjega vodstva krščanske demokracije — vlada desnega centra. Proti tej rešitvi je danes dvignila glas de-mokristjanska struja ((Demokratična obnova«, ki je ponovno izjavila, da bi »desničarska deželna vlada na Siciliji skoro popolnoma onemogočila ohranitev enotnega vodstva krščanske demokracije«. V poročilu, ki je bilo izdano s tem v zvezi, je med drugim rečeno, da »Obnova« sicer še ne zahteva sklicanja vodstva, ker noče ustvarjati težav političnemu tajništvu. Pristaši struje bodo počakali, da tajnik Moro s potrebnimi stiki ustvari pogoje za rešitev sicilske krize v skladu s tistimi obveznostmi, ki jih je vodstvo sprejelo. Struja «Obnova» pa poudarja, da bo moralo biti vodstvo sklicano takoj, ko bo Milazzova vlada dala ostavko. Iz življenja drugih političnih strank pa se tudi danes beležijo odmevi zadnjega zasedanja CK PSI. Kake težave vladajo v PSI kaže članek, ki je izšel v tedniku »Mondo nuovo«, ki ga urejujejo pristaši leve struje v PSI. List poudarja, da v celoti večinska Nennijeva struja ni storila nobenega napora, da bi opustila svoje stališče ter da je zaključni govor Nennija na zasedanju CK »podrl vse upe in iluzije o notranji pomiritvi v PSI«. Nenni ni samo ponavljal tezo stare grožnje, ki naj bi jo predstavljali klero-fašisti in ki si ji morajo socialisti upreti s tem, da podprejo od zunaj tako demo kristjansko vlado, ki bi se vsaj odrekla podpore MSI in monarhistov, temveč je bil Nenni tokrat prvič zelo jasen glede odnosov s komunisti. »Dejal je, piše tednik, da socialisti niso in ne bodo antikomunisti, toda pristati morajo na omejitev nove večine v smislu, da komunisti v tej večini ne morejo sodelovati.« Tednik končno poudarja, da je «danes potreben odločen preobrat v Italiji, ki pa se mora zgoditi hkrati s preobratom pozicij v krščanski demokraciji, t. j. s porazom njene sedanje vodilne skupine.« «Do te. ga preobrata pa je nemogoče priti z razgovori pri vrhu, kakor tudi ne s posrednim uveljavljanjem Morovega stališča, temveč z obširno enotno borbo množic. To pa pomeni, da morajo pri preobratu sodelovati vse demokratične sile v držav: in prav komunisti so važen del teh sil«. «Gcvoritl o tem preobratu in misliti, da se lahko doseže brez komunistov, pomeni isto kot pasti do kraja v zanko novega centriz-ma», zaključuje svoj članek tednik «11 Mondo Nuovo«. A. P. Fašistični in poujadistični izzivači so skušali demonstracije kmetov spremeniti v fašistično demonstracijo PARIZ, 12. — Glavno tajništvo za civilno in trgovsko letalstvo je objavilo «prehodno obvestilo«, s katerim javlja letalskim družbam, da je od jutri zjutraj ob 6.30 prepovedano letenje nad »modrim« m »zelenim« področjem nad Saharo. Ni še znano, ali gre spet samo za «poskus alarma«, ali pa je treba pričakovati eksplozijo francoske atomske bombe. Če ne bo to obvestilo sa- radioaktivnost zraka, mo nov poskus, bo atomska bomba morda eksplodirala jutri zjutraj ob 9. uri. če pa bodo meteorologi u-gotovili, da vremenske razmere niso v skladu z »varnostnimi pogoji«, bodo verjetno podaljšali alarm do nedelje zjutraj, ali pa ga bodo sploh ukinili, kakor se je to zgodilo 21. januarja. Pri poizkusu bodo navzoči samo vojaški in civilni graditelji bombe. Toda po vsem svetu bodo aparati vsekakor zaznamovali eksplozijo in merili miiiiitiimmmiiiitiiiiiimiiiiitfiiiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiiitiiiiiiiiimmiiiiiiiimiiimiiimuiiiimim tiMimtiiiititiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii Carapkin ponavlja o popolni prepovedi jedrskih poizkusov Vendar pa je obljubil podrobno proučitev ameriškega načrta - Nesoglasja med zahodnimi državami glede razorožitve in Nemčije - Stališče kanadske vlade ŽENEVA, 12. — ZDA, SZ in Velika Britanija so nadaljevale danes razgovore o ameriškem načrtu za prepoved jedrskih poskusov. Sovjetski delegat Carapkin je ponovil sovjetsko stališče. Izjavil je, da je upanje, ki so ga včeraj izrekli v nekaterih ameriških krogih, da bo SZ revidirala svoje stališče in sprejela a-meriški načrt, brez podlage. SZ zavrača sleherni sporazum, ki ne bi vseboval popolno prepoved jedrskih poskusov. Vendar je zahteval dodatna pojasnila in je izja- vil, da bo SZ podrobno proučila zahodni predlog. Prihodnja seja bo v ponedeljek. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je v Wa-shingtonu izjavil, da še vedno upajo, da bo SZ sprejela nove ameriške predloge. V zvezi s sovjetsko kritiko proti tem predlogom je predstavnik izjavil, da v Washing. tonu ne vidijo v neugodni reakciji Carapkina enostavno zavrnitev predlogov v sedanji fazi. Izrekel je mnenje, da bo SZ skrbno proučila ameriški načrt, preden se odloči, ali naj ga sprejme ali zavrne. Zunanji ministri ZDA, Velike Britanije, Francije, Zahodne Nemčije, Italije in Kanade se bodo verjetno sestali sredi aprila v Washingtonu, da pripravijo skupno politično linijo v zvezi s sestankom najvišjih. Do sedaj so že bila posvetovanja za pripravo konference najvišjih, toda brez pomembnih rezultatov, kar se tiče razorožitve in nemškega vprašanja. Predstavniki omenjenih petih držav se sedaj posvetujejo v Washingtonu glede skupne politike o razo- ""■•'■■■■iiiiniiiiiiiMHiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiimi iiiiiiiiiiMiiiniauiiiiiiiiiiiifiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuii Priprave na kontno operacijo proti skrivnostni podmornici? Paragvajski radio je sporočit, da se je podmornica baje že udala Aretiran še neki vohun 1 parloe Potrdiu j » Podmni-i- se Je včeraj zvečer Pokazal res za nekaj minut riška W iPa P°vr^iu- Mnna-kardir,,,- ■ 80 3° začela bom Pet zuinii1” te'gentinsKa murki bi „ ,razPolaga s sredstvi dokler mornarici škoditi, htoral« 8'oboko. Pač pa bi vsak čas prispeti is ZDA letala z vsem potrebnim za lov na podmornice. Iz Washingtona poročajo, da je predstavnik mornarice ZDA sporočil, da je vlada ZDA sklenila prodati Argentini globinske bombe, bengalične rakete za letala, signalacijske naprave in drugi protipodmorniški material. Omenjeni predstavnik je dejal, da ne more potrditi, če bo ta material uporabljan proti skrivnostni podmornici, rekel pa je, da je • istočasnost dovolj očitna*. V argentinskih vladnih krogih se je včeraj izjavljalo, da se že lahko z gotovostjo zatrjuje, da podmornica ne pripada nobeni državi ameriškega kontinenta. Lahko pa bi bila sovjetska, poljska, vzhodnonemška ali pa kitajska. Po vesteh iz Puerto Madry-na so baje aretirali nekega vohuna, ki je obveščal podmornico o gibanju argentinskih pomorskih enot. Med preiskavo pri vseh tujcih ki se nahajajo na tem področju, so ga zalotili prav v času, ko je skrivaj oddajal po radiu sporočila podmornici, pri čemer se je posluževal šifriranih znakov. Uradno vesti o aretaciji niti ne potrjujejo niti ne zanikujejo. Pač pa je neki list • Democracia* objavil, da gre za osebo iz Evrope «z britanskim akcentom*. Na ta način bi bile tore; sedaj tri osebe aretirane: prvi dve sta tisti, ki sta pripravili veliko tajno skladišče živeža. Ti, dve osebi sta baje /»iste narodnosti kot radioopera-ter* i Neki Nemec, Arthur Kret- schel, ki je prvak v podvodnem ribolovu, je na zaslišanju izjavil, da je vzdolž obale na več krajih opazil stebriče z vdelanimi obroči, ki so potrebni za pristajanje, in ki so videti, da so bili še pred nedavnim rabljeni. List «Democracia» piše, da je druga podmornica, ki je pred dnevi zaplula v Golfo Nuevo, ušla skozi blokado argentinskih mornariških enot ter zopet dosegla ocean. Po zadnjih vesteh se mornarica in letalstvo pripravljata na »zaključno operacijo* proti mornarici, vendar vlada o teh operacijah stroga tajnost. Večerni list «La razon* piše, da so sporočili podmornici ul-timatum s pozivom, naj pride na površje in se brez pogojev preda. Paragvajski radio pa je sporočil, da se je podmornica že udala in da jo neka argentinska enota vleče k bregu. Za to vest pa ni nikakega uradnega potrdila. Po vesteh omenjenega radia se je podmornica le za malo časa dvig ila na površje; dolga je baje okrog 100 m. Pozna vest javlja, da sta se blizu Golfo Nuevo pojavili še dve podmornici, ki hočeta argentinske mornariške enote odvrniti od njihove naloge da namreč ujamejo «podmorni co v pasti*. To vest je razširil radio, ki tudi poroča, da »o baterije podmornice skoraj izčrpane. Končno poročajo, da so argetinnski visoki častniki zbrani na posvet o koordina ciji končnega napada. rožitvi. V angleških diplomatskih krogih pripominjajo, da trajajo ta posvetovanja že tri tedne, toda napredovali so zelo malo. Verjetno bodo zahodne delegacije pripravile za pogajanja, ki se bodo začela 15. marca v 2enevi, svoj načrt o razorožitvi proti načrtu SZ za splošno razorožitev Hkrati so predstavniki ZDA, Velike Britanije, Francije in Zahodne Nemčije začeli posvetovanja v Washingtonu, da se sporazumejo o stališču glede Berlina in Nemčije. Zvedelo se je, da so precejšnja nesoglasja glede politike, ki naj jo vodijo v zvezi z Berlinom. V Parizu pa so omenjene štiri države začele posvetovanja o odnosih med Vzhodom in Zahodom Ker priprave zelo počasi napredujejo, se bodo morali zahodni zunanji minister sestati precej časa pred konferenco najvišjih. Ne-kaj dni pred to konferenco, ki se bo začela 16. maja v Parizu, pa se bodo sestali zahodni predseidiniki vlad, da se sporazumejo o skupnem stališču, V kanadski prestolnici je predsednik vlade Diefenbaker obrazložil včeraj v spodnji zbornici temeljna načela kanadske politike glede razorožitve. Ugotovil je, da je ta politika podrejena mednarodni izjavi, ki naj prepove uporabljanje vesolja v drugačne namene, ki niso miroljubni, in ki naj prepove, da bi sateliti prenašali jedrsko orožje. Glavne točke kanadskega stališča so: 1. Nadzorstvo nad vsem orožjem za množično uničevanje na podlagi sporazuma, bo določal tudi stališče glede raketnih oporišč, 2. Prepoved jedrskega, kemijskega in bakteriološkega orožja. 3. Prenehanje pridobivanja atomskega materiala in izkoriščanje zalog tega materiala v miroljubne namene. 4. Mednarodna vojaška sila proti morebitnim napadalcem. 5. Vse države naj sprejmejo obvezno arbitražo mednarodnega sodišča za reševanje sporov med državami Voditelj opozicije, Nobelov nagrajanec za mir Pearson je še prej poudaril, da bi bilo treba spremeniti svet NATO ((političen organizem«, ki naj pripravi skupno atlantsko politiko, tako da bi premagali sedanja nesoglasja v tem zavezništvu. Očital je zunanjemu ministru Greenu, da je preveč optimistično ocenil težave NATO, in je poudaril, da rav-nanje Francije povzroča neko zaskrbljenost. Pearson je poudaril tudi potrebo udeležbe Kitajske pri razgovorih o razorožitvi, ki se bodo začeli sredi marca v Ženevi. Še prej so opozicijske stran ke podprle izjavo zunanjega ministra, ki poudarja, da mora Kanada opustiti vlogo navad nega »posredovalca« med drža, vami in naj vodi neodvisno politiko, «da poveča svoj vpliv na svetu«. bo je sporočilo, da doslej niti mornarica niti letalstvo nista uspela ugotoviti ,kaj naj bi bil skrivnostni predmet. Dudley Sharn, tajnik letalstva, je izjavil na tiskovni konferenci, da je satelit naibrž oklep enega izmed »Discove-rerjev*, ki so bili izstreljeni v ZDA. Dimenzije teh oklepov se namreč ujemajo z dimenzijami skrivnostnega satelita. Dejal je še, da nima informacij o kakih sovjetskih pozneje izstreljenih satelitih; vsekakor pa so bili skoraj vsi sovjetski sateliti večji kot pa je ta skrivnostni satelit. Prof. Houston z univerze v Manhattanu (Kansas) je izjavil, da bi lahko bilo po dosedanjih informacijah kar šest skrivnostnih predmetov, ki krožijo okrog Zemlje. Po njegovem mnenju gre za nekatere «Vanguarde», za katere se je dejalo, da se je poskus z njimi ponesrečil, pa so mogoče vendarle nastopili krožno pot. Toda njih radijski aparati niso delovali in tako ni bilo z njimi stika. Bivši vrhovni poveljnik raziskovalne in razvojne službe vojske ZDA general James Gavin pa je rekel, da bi skrivnosten predmet lahko bil sovjetski izvidniški satelit, s katerim Rusi fotografirajo ZDA. Ce so lahko Rusi fotografirali drugo stran Lune, potem pač lahko tudi fotografirajo ZDA, je dejal Gavin. Te fotografije, bi lahko bile tako jasne, da bi bilo mogoče na njih razlikovati vsako letalo na a meriških letališčih. Dostavil je še, da sicer nima o tem kakih informacij, vendar pa ne bi bil prav nič presenečen, če Rusi v trenutku, ki bi bil pripraven za propagando, objavili fotografije Washingtona, New Yorka in drugih mest ZDA, ki bi jih fotografirali aparati v satelitih in nato slike prenesli na sovjetske sprejemne postaje. iiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiinmiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi Hruščev za sestanek Nehruja s Cnenlajem Podpisan sporazum, po katerem daje SZ Indiji 1500 milijonov rubljev posojila za njen gospodarski razvoj Skrivnostni satelit fotografira ZDA? VVASHINGTON, 12. — Domneve o skrivnostnem satelitu, ki kroži okrog Zemlje po polarni poti, so zelo različne. Državno tajništvo za obram- NEW DELHI, 12. — Nehru in Hruščev sta danes govorila sama brez ostalih sodelavcev — samo ob prisotnosti tolmača — dve uri in 40 minut. Potem je bil Hruščev s svojimi sodelavci na kosilu pri Nehruju. Ministrska predsednika sta govorila o indijskn-kitajskem obmejnem sporu. Hruščev je bil baje naklonjen sestanku med Nehrujem in Cuenlajem, za kar pa Nehru ne kaže navdušenja in podčrtava težave za tak sestanek v bližnji prihodnosti. S sovjetske strani pa obstaja upanje, da so možni koristni koraki v tej smeri. Na sprejemu pri županu New Delhija je Hruščev v svojem govoru dejal, da si je sovjetsko ljudstvo zastavilo nalogo, da dohiti SZ in postane v bližnjih letih prva država na svetu, kolikor zadeva proizvodnjo pro cap;te. Rekel je tudi, da je SZ sedaj najmočnejša vojaška sila, da pa noče te premoči zlorabiti. ((Pripravljeni smo v vsakem trenutku uničiti vse naše orožje, če zahodne sile napravijo prav tako.« Potem ko je dejal, da je v SZ v zadnjih šestih letih industrijska proizvodnja narasla za 71 odstotkov pro capi-te, je obenem napovedal, da se bo v nekaj letih pričel v SZ uvajati 5-6-urni delavnik z dvema prostima dnevoma na teden. Zvečer pa je v sovjetskem veleposlaništvu priredil sprejem Hruščev, ki je dlje časa govoril z ameriškim veleposlanikom Bunkerjem, kateremu je zatrdil, da čaka Eisen-howerja v SZ prav tako topel sprejem, kakršnega je bil 3n sam deležen v ZDA. Hruščev in Nehru sta priso ptvovala podpisu sporazuma, na podlagi katerega daje SZ Indiji 1590 milijonov rubljev posojila kot prispevek za indijski načrt gospodarskega raz. voja. Podpisan je bil tudi sporazum, ki določa razširjenje sodelovanja med obema državama na področju znanosti umetnosti in tehnologije. Včeraj zvečer se je vrnil na svojo mesto v Pekingu indij ski veleposlanik v LR Kitajski, ki je bil šest tednov v domovini, kamor je bil poklican na posvetovanje. Nehru je potrdil, da je veleposlanik nesel s seboj odgovor indijske vlade na zadnjo kitajsko noto o vprašanju meja. Jug.-ital. sporazum o prenosu padlih italijanskih vojakov BEOGRAD, 12. — Z izmenjavo not med Jugoslavijo in Italijo je pričel veljati sporazum o prenosu posmrtnih ostankov italijanskih padlih vojakov v drugi svetovni vojni. Noti sta izmenjala jugoslovanski državni podtajnik za zunanje zadeve Veljko Mičunovič in italijanski veleposlanik v Beogradu dr. Francesco Cavalletti. Danes opoldne je Veljko Mičunovič priredil poslovilno ko silo italijanskemu veleposlanL ku Cavallettiju, ki bo v kratkem odpotoval iz Jugoslavije. Kosila so se iz jugoslovanske strani udeležili podpredsednik zvezne skupščine Slavko Komar, generalni tajnik predsednika republike Leo Mates, pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Brilej in dr. Cernej, drugi visoki jugoslovanski funkcionarji in člani italijanskega veleposlaništva. Mednarodni sejem pomorstva in ribištva ZADAR. 12. — Mednarodni sejem pomorstva, ribarstva in turizma, ki bo od 1. do 10. julija v Zadru, bo organiziran na ladjah. Ladje z razstavljenimi predmeti bodo zatem obiskale Reko, Pulj, Benetke in Trst. Poleg raznih motorjev, radijskih in električnih naprav ter ladijske opreme bodo na sejmu prikazani predmeti na menjeni ribištvu in turizmu. Prva atomska bomba bo eksplodirala dvanajst let potem, ko je začel delovati prvi francoski atomski kotel, znameniti »Zoe«. Sele leta 1956 je začel v Marcoule delovati prvi reaktor »G. 1», ki proizvaja plutonij 239, ki ga uporabljajo za bombo. Julija 1958 je sledil reaktor #G. 2», lanskega junija pa «G. 3». Do sedaj so izročili vojski 35 ali 40 kg plutonija, ki zadostuje za eksplozijo dveh bomb. Zato se domneva, da bo drugi poizkus sledil takoj za prvim, V Kairu je podpredsednik alžirske vlade in zunanji minister Krim Belkasem sporočil, da so ustanovili pod njegovim vodstvom stalno podpredsedni-štvo in zunanje ministrstvo v Kairu. Dodal je. da ostane sedež alžirske vlade v Alžiriji. Glede nedavnega upora fran. coskih desničarskih elementov v Alžiru je Belkasem izjavil, da zatrtje tega upora ne spreminja položaja, kar se tiče rešitve spora med Francijo in Alžirci. Alžirska vlada ostane pri svoji izjavi od 28. septembra in 20. novembra lanskega leta, s katero je ponudila začetek pogajanj s Francijo o pogojih in jamstvih za samo-odločanje. Poudaril je, da alžirsko ljudstvo ne bo dovolilo, da bi francoska vojska nadzorovala referendum, ki naj odloči o opredelitvi alžirskega prebivalstva. Kakor piše pariška levičarska revija «l’Express», proučuje francoska vlada za Alžirijo ustavo »libanonskega tipa*. Strokovnjak za alžirsko politiko v tem tedniku Daniel je objavil dokumentiran članek in kaže, da je glede tega dobro obveščen. »Sedaj so v teku razgovori, piše člankar, med zagovorniki novega okvirnega zakona, ki bi razdelil Alžirijo na federalna avtonomna ozemlja, ter zagovorniki ustave libanonskega tipa; t. j. države z notranjo federacijo, ki bi bila povezana s skupnostjo*. »Muslimani in nemusli-mani, nadaljuje Daniel, bi imeli posebno predstavništvo v skupščinah*. Clankar poudarja med drugim, da bi bil za Alžirijo tak zakon »finančni absurd*, ker bi se devet desetin sedanjega alžirskega proračuna koncentriral na severu. »Libanonska ustava, nadaljuje člankar, pa ima številne zagovornike. Ta upošteva dejstvo, da v isti domovini obstajata dve narodnosti enake moči. In če bi alžirska osvobodilna fronta odklonila, sabotirala ali obsodlia ta načrt?, se sprašuje člankar. Na vsak način se Francija ne bo znašla pred nujnostjo imeti opravka samo z vojno: razgibala bo muslimanske množice in predvsem bo vojska imela svojo pravo vlogo*. Na drugi strani pravi Daniel, da »arabske države ne bi smele biti vsaj a priori nasprotne tej rešitvi* in da bi ta »bila mnogo odvisna od odnosov Francije s Tunizijo, z Marokom in s Srednjim vzhodom*. Glasilo tunizijske stranke Neodestur »Al Amal* pa je takoj reagiralo. »V primeru, da bi bila ta orientacija potrjena piše list, bi komplicirala problem*. Ameriški list «Christian Science Monitor« pa objavlja članek iz New Yorka, v katerem pravi, da so mu znani po. goji, ki jih bodo Alžirci predlagali za ustavitev sovražnosti. List, ki izhaja v Bostonu, piše, da bodo Alžirci postavili zadnji pogoj zagotovilo da ne bodo na noben način skušali razdeliti Alžirijo na evropska in muslimanska področja in ločiti Saharo. Na splošno se ne bi smelo storiti nič takega, kar bi škodovalo celovitosti Alžirije. Nadzorstvo nad volitvami: Ne bodo mogoče svobodne volitve pod nadzorstvom francoske -ojske. Nerešeno je še vprašanje, ali naj bi bili navzoči tuji opazovalci ali pa predstavniki OZN. Politične jetnike je treba iz. pustiti. Ce dobijo Francozi v Alžiriji volilno pravico, jo mo. rajo dobiti tudi sto tisoč Alžircev, ki živijo v Franciji. Okvir referenduma: Alžirci menijo, da bi moralo alžirsko ljudstvo izbirati samo med dvema rešitvama in ne med tremi. Drugače bi lahko nastala zmeda med množico analfabetov. Če bodo Alžirci glasovali proti neodvisnosti in za Francijo, bo treba razpisati nov referendum, da se vidi, ali se bo večina izrekla za integracijo ali pa za pridružitev. Ce se bodo Alžirci izrekli za neodvisnost, bo treba prej doseči sporazum o prenosu oblasti, Zagotoviti se mora udeležba tudi saharskega prebivalstva pri referendumu. V zvezi z včerajšnjimi izgredi v Amiensu, med katerimi :e bilo ranjenih 150 ljudi, od katerih 50 policistov, je vlada odredila strogo preiskavo. Zdi se, da so incidente povzročili poujadistični in fašistični elementi, ki so se pomešali med množico kmetov, ki je demonstrirala proti agrarni politiki vlade. Izzivalni elementi so izkoristili nezadovoljstvo v pravo fašistično de-montracijo. Zato so se med množico slišali tudi vzkliki Massivu in »francoski Alžiriji*. Tudi predsednik državne zveze kmetijskih delavcev Courau, ki je bil med incidenti ranjen, je izjavil, da so bili med demonstranti poujadistični in fašistični izzivači. Polit;-na policija je aretirala davi bivšega poujadistične-ga poslanca Dorgeresa, ki je sodeloval pri neredih in je skušal tudi govoriti demonstrantom. Danes pogreb bo v kard. Zagrebu Stepinca Kardinala Slepinca je zdravilo 13 zdravnikov ZAGREB, 12. — Jugoslovanske oblasti so dovolile na prošnjo cerkvenih oblasti, da se posmrtni ostanki kardinala Stepinca pokopljejo v zagrebški katedrali Po zakonskih predpisih bi morali biti posmrtni ostanki dr. Stepinca, ki je bil še vedno pod kaznijo, pokopani v Krašiču, kjer je umrl. Dovoljenje pristojnih jugoslovanskih oblasti, da se posmrtni ostanki bivšega zagrebškega nadškofa pokopljejo v zagrebški katedrali, kjer so pokopani vsi dosedanji zagrebški nadškofje, je napravilo velik vtis na kroge katoliške duhovščine. Mnogi vidijo v tem nov dokaz pripravljenosti odgovornih političnih činiteljev Jugoslavije, da se normalizirajo odnosi med državo in rimsko-katoli-ško Cerkvijo. Za pogrebne svečanosti, ki se bodo pričele jutri ob 10. dopoldne, v stolni katedrali na Kaptolu. katerim bo med drugim prisostvovalo 22 katoliških škofov, vlada veliko zanimanje med inozemskimi novinarskimi krogi. V Zagreb so prispeli številni dopisniki velikih inozemskih novinarskih agencij, radio-postaj, televizij in fotoreporterji. Danes popoldne so zastopniki inozemskega tiska obiskali Kra-šič in izkoristili priložnost, da vidijo in snemajo mrtvega kardinala, ki leži oblečen v škofovsko obleko z diamantnim prstanom na roki in zlato verižico, darilom papeža Pij a XII, in da se raz-govarjajo z vaškim župnikom. Župnik je izjavil, da je bil nadškof, katerega zdravje se je v sredo dopoldne nenadoma poslabšalo, do zadnjega trenutka pri zavesti. Po besedah župnika je dr. Stepinac čutil, da se mu približuje zadnja ura in je zaprosil za zadnje zakramente. Naknadno se je zvedelo, da so jugoslovanske oblasti že večkrat predlagale nadškofu zdravljenje v kateri koli bolnišnici Jugoslavije in tudi v inozemstvo, da pa je dr. Stepinac vse predložene ponudbe odbil. Potem takem je sam kriv, če ni imel vso potrebno zdravniško nego in pomoč, ki se takim, bolnikom kot je bil, lahko nudi sam„ v bolnišnicah ■iiilHiimiiMttliitiiiiiMMitiiiinimMiiiiiiiiiiiiMNiniiiiHiitimniiiiiiiMHiiiiimiMMliiiiitiillllil Kreisky nasprotuje politiki „odmika“ 0 nevtralnosti Avstrije - Raab dosmrtni častni predsednik ljudske stranke PARIZ, 12. — Avstrijski zu-1 Pred Kreiskym je na tiskov- nanji minister Kreisky je na svoji tiskovni konferenci govoril o odnosih med skupnim tržiščem in EFTA ter o avstrijski nevtralnosti. Poudaril je, da je treba skleniti »temeljni sporazum« med skupnim tržiščem in EFTA in omogočiti, da se v o-kviru tega sporazuma sklenejo še posebni dogovori med posameznimi državami ali pa med posameznimi produktivnimi kategorijami. Kar se tiče avstrijske nevtralnosti, je Kreisky izjavil, da gre za politiko neodvisnosti, ki nima nič opraviti niti z nevtralizacijo niti z nev-tralizmom. Izrekel se je proti sleherni obliki »odmika« ali nevtralizacije Nemčije. »Navzočnost ZDA in SZ, je izjavil, je jamstvo za svobodo in mir na našem kontinentu.« Poudaril je veliko važnost splošnega sporazuma o razorožitvi, ni konferenci govoril državni tajnik Gschnitzer. Izjavil je, da zahteva Avstrija za Južno Tirolsko enako rešitev kakor v Dolini Aoste, O Južni Tirolski govorijo tudi na izrednem kongresu avstrijske ljudske stranke. Advokat Alfons Gorbach, ki je bil danes izvoljen za novega predsednika stranke na mesto Raaba, je v svojem programskem govoru med zunanjepolitičnimi vprašanji o-menil tudi Južno Tirolsko in je v zvezi s tem pozval italijansko krščansko demokracijo, naj prispeva za rešitev spora. Takoj po svoji izvolitvi je novi predsednik predlagal, naj bo kancler Raab izvoljen za dosmrtnega častnega predsednika stranke s sedežem in z volilno pravico v vodstvu stranke. Predlog je bil 'glasno sprejet, Iz diplomatskih krogov smo zvedeli, da jugoslovanska vlada na vprašanje nekaterih diplomatskih zastopnikov, ali lahko prisostvujejo pogrebu, odgovorila, da je to njihova privatna zadeva. Govori se, da so nekaterim generalnim konzulom, ki imajo sedež v Zagrebu, njihove vlade dale navodila, da se ne udeleže pogreba. V Zagrebu imajo svoje konzulate ZDA, Velika Britanija, Italija, Francija. Avstrija, Zahodna Nemčija in Češkoslovaška. -Kaže, da se bo italijanski konzul udeležil pogreba. Zvedelo se je nadalje, da je papež Janez XXIII. imenoval dosedanjega škofa koad-juktorja dr. Sepera za apostolskega administratorja zagrebške nadškofije. S tem je dr. Seper postal vrhovni poglavar katoliške Cerkve v Jugoslaviji, aajti po tradiciji ta položaj pripada administratorja zagrebške nadškofije. V zvezi s smrtjo bivšega zagrebškega nadškofa dr. Stepinca in prvo vestjo, da je umrl od vnetja pljuč, so se pojavila v inozemstvu razna ugibanja o pravih vzrokih smrti. Med drugim se je v agencijskih poročilih ugotavljalo, da se je dr. Alojzij Stepinac preteklo nedeljo močno prehladil, ko je štiri ure molil v majhni nezakurjeni vaški cerkvici v Krašiču, in da je to glavni vzrok njegove smrti. Danes sta primarija dr. Branislav Bogicevič in dr. Danko Riesner, ki sta zdravila in v prosekturi medicinske fakultete v Zagrebu izvršila obdukcijo trupla, ugotovila, da je bila neposreden vzrok smrti «embolia arterial pul-monalis«, a ne vnetje pljuč. Fo uradni pismeni izjavi o-sebnih zdravnikov dr. Stepinca so se prvi znaki bolezni tromboze pojavili leta 1952 na levi nogi. Da bi se preprečila embolija, je bila izvršena operacija in pri vsestranskem pregledu bolnika so ugotovili tudi »policitemio rubra vera.# Fo posvetovanju z najboljšimi domačimi in inozemskimi zdravniki, med njimi s prof. ilr. Haelmeyerjem z univerzitetne klinike v Freyburgu, s prof. dr. John Lawrencom s kalifornijske univerze, prof. dr. Francisom Ruzicnem iz Chicaga, ki so od leta 1952 do smrti zdravili dr. Stepinca, je bil določen način zdravljenja bolezni, ki je imela »izrazito kroničen potek z možnostmi akutnih komplikacij, ki se v vseh fazah bolezni lahko končajo s smrtjo«. Poleg te osnovne bolezni se je pojavila pred dvema letoma tudi hipertrofija prostate, leta 1957 pa je dr. Stepinac prebolel obojestransko vnetje pljuč z znaki poškodbe srčnega mišičja. Leta 1958 je nastopila tromboza venoznega površinskega dela na desni nogi, ki je zahtevala ponovno kirurško intervencijo. Čeprav se je bolnik subjektivno dobro počutil in je osnovna bolezen zavzela stacionaren potek, so 7, februarja nastopile nagle motnje na kardiore-spiratornem področju z naglim zatajevanjem srčnega mišičja in z močnimi znaki pljučnega vnetja. Kljub zdravljenju s kardiocimi in antibiotiki je bolnik 10. februarja ob 14.15 naglo preminil. Zaradi nagle smrti in želje, da se telo balzamira je bila istega dne izvršena obdukcija, pri kateri je bil ugotovljen, že omenjeno vzroku smrti. Obdukcija je prav tako potrdila, da je dr. Stepinac bolehal na vseh prej navedenih boleznih. Bivšega zagrebškega nadškofa je od lčta 1952, ko so ie pojavili prvi znaki bolezni, zdravilo skupno deset najboljših jugos'ovanskih zdrav- so- nikov in trije inozemski spe» i cialisti, Temperatura včeraj Najvišja temperatura 12 stopinj ob 11. uri, najnižja 1.8 stopinje nad ničlo ob 23. uri. Vlage 94 odstotkov. Včeraj do 17.30 je padlo 30.4 nim dežja. Goriško-beneškl dnevnik Danes, SOBOTA, 13. lebruarja Katarina Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 17.28. Dolžina dneva 10.16. Luna vzide ob 18.30 in zatone ob 7.19. Jutri, NEDELJA, 14. februarja Valentin Občni zbor Sindikata slovenskih šolnikov v Gorici Potrebno je sodelovanje vseh slovenskih šolnikov za dosego skupnih ciljev in razvoj slovenskih sol Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika ■ Izvoljen odbor z enotno listo V sredo popoldne so se člani Sindikata slovenskih šolnikov v Gorici sestali na svojem Četrtem rednem občnem zboru. Zborovali so prvič v novem sedežu v Ulici Contaval-le št. 5. Občnega zbora se je udeležilo zelo lepo število članov; s pooblastili so pa bili zastopani skoraj vsi, Ob petih je predsednik prit. Bednarik »tvoril občni zbor z iskrenim pozdravom vsem navzočim in tudi tistim šolnikom, ki stoje še vedno brezbrižno ob strani tako važne stanovske organizacije. Posebej je pozdravil zastopnike tržaškega sindikata prof. Ježa, Umeka in Dobrilo. K besedi se je oglasil pred-sednik-tajnik tržaških šolnikov prof. Jež, ki je poudaril potrebo skupnega dela vseh slo venskih učiteljev in profesorjev v Italiji za dosego skupnih ciljev in razvoj šol v vseh treh pokrajinah, koder bivajo Slovenci Nato je prešel predsednik Bednarik k svojemu poročilu o lanskem delu organizacije m o bodočih smernicah. Predvsem je poudaril, da se je letos stanovska zavest okrepila Tuii število članov se je zvi šalo, saj obsega dve tretjini slovenskih učiteljev in profesorjev na Goriškem Treba bi bilo le, da bolj obiskujejo no ve društvene prostore in da se bolj navežejo strokovni in družabni stiki. Nadalje je orisal delovanje obeh sindikatov na skupnih dvomesečnih de-legacijskih sejah. Marsikatera pobuda je prišla na dan, žal da se vse ne dajo uresničiti-Drugačen je pa tudi položaj šole in šolnikov v Gorici koi v Trstu. Pri starem in za nas tako perečen vprašanju uzakonitve slovenskih šol smo slišali o mnogih prizadevanjih in poteh odbora, toda zadeva je še vedno v začetni razpravi, čeprav sn v parlamentu razdelili že troje različnih ali podobnih osnutkov. Treba pa bo naprej nadaljevati in s* opreti na lastne moči, na na še izvoljene ljudske predstav nike, da bo akcija za naše sob ske pravice uspele. Po kratkem poročilu o no tranjem delu in pozivu, naj bi vsi s stvarno debato pokazali, da jim ne gre za kakršnokoli osebne ali skupinske ci lje, ampak za obstoj in razvoj prepotrebne organizacije, je predsednik dal besedo odborniku prof Hubertu Močniku za tajniško in blagajniške poročilo. Poročevalec je podal v u vodu precej lepih in iz srca vzetih misli o ljubezni do mladine in šole. Z njemu lastno vestnostjo je zbral in poročal o stanju slovenskih šol na Goriškem, od vrtca do liceja. Razgrnil je številčno sliko o šolski mladini, učnih močeh ter o njih pravnem in moralnem položaju. Sindikat in šolski odbor bosta morala v tem pogledu zaorati še globok« brazde. Tajniško poročilo je poda1 kakor smo že dejali, profesor Močnik, ker je tajnik prof. Humar še vedno bolan. Pri blagajniškem poročilu je blagajnik izrekel globoko in utemeljeno željo, naj bi s» članarina redno plačevala, ker je še vedno preveč zamudnikov. Brez skromnih prispevkov pa še tako idealna organizacija ne more uspevat’ Po kratki debati so bila poročila sprejeta. Izrazila se ie želja, naj bi se čimpreje pr>-redil skupno s tržaškimi kole PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI MI. TELEFON 93-808 IN 94-688 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA H. 20 — Tel. št. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 Ilir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoStni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljana 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiekarski zavod ZTT Trst ^ ' gi družaben izlet. Ko je nadzornik prof. Premrl predlagal odboru razreš-nico, ki so jo vsi navzoči s ploskanjem odobrili, so se pričele volitve, katere je vodil prof. Makuc. Predlagana je bila enotna lista, ki je bila na skupno željo občnega zbora soglasno sprejeta. V novi odbor so izvolili sledeče profesorje in učitelje: Rado Bednarik, Andrej Makuc, Kazimir Humar, Hubert Močnik, Lojzka Bratuž, Slavko Rebec in Ksenija Kocjančič. V nadzorstvo: Martin Kraner, Viktor Vižintin in Albin Sirk; v razsodišče pa Mundi Košuta, Ivo Bolčina in Lav Bitežnik. Ob 7. uri se je dobro uspeh občni zbor zaključil. Na sestanku je vladalo resno in ko-legialno razpoloženje, kar daje upanje na uspešno odboro-vo delo v prid šole in šolnikov. «»------- Most pri Zagradcu je popustil Iz Tržiča poročajo, da je popustil most čez Sočo v bližini Zagradca (Sagrado). Zaradi tega je dovoljen promet na pokrajinski cesti Zagradec-Go-rica samo za lahka motorna vozila. Most je popustil med 4. in 5. podpornim stebrom in se je vgreznil za približno 5 cm. Na cestišču sta dve globoki in od 2 do 3 cm široki razpoki. Razpoki so opazili neki pešci, ki so takoj obvestili karabinjerje in ti odgovorne pokrajinske oblasti. Tehniki, ki so mosit pregledali, so ugotovili, da lahko čez most vozijo samo lahki avtomobili in še ti samo s šoferjem. Kaže, da je popustil neki podporni steber, ker ga je voda spodjedla. Samomor umoboinega Oddelek kvesture je včeraj ob 12.15 poklical gasilce iz Gorice, naj gredo k mostu IX. avgusta, ker so nekatere osebe opazile pri podstavkih plavajoče truplo utopljenca. Gasilci so vzeli s seboj gumijasti čoln in se takoj odpeljali k Soči. Na omenjenem kraju so res našli truplo 63-letnega Ottavia Zucha, rojenega v Krminu in sedaj stanujočega v Ul. Ugo Foscolo št. 17. Gasilci so truplo spravili iz vode, potem so ga s furgonom odpeljali na glavno pokopališče, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Sodijo, da gre za samomor, ki ga je Zuch izvršil v četrtek. Niso znani vzroki, ki so moža pripravili do tako tragične odločitve. Naknadno smo izvedeli, da je bil Zuch leta 1954 v umobolnici zaradi duševnih motenj in da je tedaj živel v zelo slabih gmotnih razmerah v neki baraki. Preživljal se je Furlan Edvard, doma iz Gabrovca pri Proseku št. 28, je izginil 15. januarja 1360. leta. Tega dne je šel z avtobusom ob 14.45 od doma v Trst in se ni več vrnil domov. Star je 20 let. Oblečen je bil v sive blače. črn Jopič, visoke čevlje (pedule) in rjav površnik, ni imel kape, v ro- kah pa športno torbico. Domači prosijo, da bi vsakdo, ki bi kaj o njem vedel, sporočil družini v Gabrovec št. 28 pri Proseku pri Trstu. s priložnostnimi zaslužki in z rejo psov. Domnevajo, da je nesrečnež skočil v Sočo z mosta. Našli so ga vojaki, ki so se čez most vračali z vaj in po telefonu o najdbi obvestili kvesturo. Padec kolesarja Ob 18.15 je prišel na sedež Zelenega križa 65-letni Carlo Agostini iz Ul. Pola 6, ker si je pri padcu s kolesa ranil v glavo. Odpeljali so ga v bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto, kjer so mu nudili zdravniško pomoč in ga poslali domov. Sil® 'M : Z občnega zbora Sindikata slovenskih šolnikov v Gorici. Na sliki volilna komisija s predsednikom prof. Andrejem Makucem pri delu Bliža se mednarodni dan žena Goriške priprave za proslavo 8. marca Goriške žene bodo v Prosvetni dvorani dostojno proslavile pol stoletja svojega praznika Letos bodo vse napredne žene na svettu še posebej slavnostno proslavile svoj praznik 8. marec; minilo je namreč pol stoletja od takrat, ko so v Ameriki žene-delavke odločno nastopile v obrambo svojih interesov in v nevarnih uličnih demonstracijah zahtevale tisto enakopravnost, ki jim je po delovnem naporu in učinku tudi pripadala. Težavna je bila petdesetletna borba žena vseh kontinentov in vseh poklicev in ta borba se nadaljuje še da- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Občni zbor PSI v Gorici Razpravljali so o pripravah za bližnje upravne volitve Zadovoljstvo zaradi uspeha Delavske zbornice CGIL pri volitvah notranje komisije v SAFOG Tiskovni urad sekcije center Italijanske socialistične stranke v Gorici izdal poročilo o občnem zboru sekcije, ki je bil v četrtek 11. februarja zvečer. Med številnimi vprašanji, o katerih so razpravljali prisotni člani, je bilo tudi vprašanje prihodnjih občinskih volitev in v ta namen so ustanovili koordinacijski odbor, ki ho povezoval sekcije v okviru naše občine in izdelal politično občinsko platformo kot pripravo na bližnje volitve v občini. Občni zbor sekcije center je izrazil zadovoljstvo nad od- ličnimi rezultati, ki jih je dosegla Delavska zbornica pri izvolitvi nove notranje komisije v SAFOG in pri katerih je bil ponovno izvoljen v delavsko vodstvo tudj tajnik sekcije center. Udeleženci zbora so se pomenili nato o skorajšnjem sestanku tistih članov sekcije, ki delujejo na raznih kulturnih področjih. «»--------- DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna d’Udine, Ulica Rabatta št. 18, tel. 21-24. liiiiimiilHiiitliiiiiiiiMiitiiimimiimiiitiiiiiiiniiHiimifiiiimiittiHiiitiiiifiiiiiuifiiiniimiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiifiitiiiiilimdliiiiiiimiiliiiluiiiimiiitiiiiiiliiillifiilliiiitimmiiiHmimiuiiiiifuliii IZ TRŽAŠKEGA DNEVNIKA Nadaljevanje procesa proti veliki tihotapski skupini Glavni obtoženec zanika krivdo lavni tožilec: «lfse je laž» Sodišče odbilo ponovno zahtevo o odložitvi procesa, ki se bo nadaljeval v torek - Kako je linančna straža odkrila tihotapljenje Na kazenskem sodišču se je | Na seznamu je kar 54 obto- in podkupovanja javnih funk-1 mo opravka z združenjem v včeraj nadaljevala razprava proti veliki tihotapski skupini. Tudi tokrat je obramba poskušala doseči odložitev procesa, češ da odvetniki niso dobili v pregled akte in spise, ki jih je finančna inten-denca poslala sodišču po zaključku preiskave. Javni tožilec je takoj odgovoril, da so vsi spisi in vse gradivo vedno na razpolago obrambi. Nato je sodni zbor odšel v sejno dvorano. Po daljšem posvetovanju je predsednik sodišča sporočil, da se razprava nadaljuje, ker zahteva obrambe ni utemeljena. Na dopoldanski razpravi je predsednik sodišča v dobrih dveh urah obrazložil obtožnico, opisal dogodke ter orisal odgovornost posameznih obtožencev. Povedal je, kako je finančna straža lanskega septembra prišla na sied tihotapstvu blaga iz proste luke. Vse to blago ni bilo ocarinjeno, ker je bilo v skladiščih proste luke, kakor da bi bilo še v inozemstvu. Najprej so zvedeli, da je iz proste luke tovornik odpeljal blago, ne da bi plačal carine. Finančna uprava se je začela za zadevo vedno bolj zanimati in je svojo pozornost obrnila na podjetje »Societa com-missionaria generale«, ki je delovala v prostem pristanišču. Najprej so zaslišali Sco-pelettija, toda ta je zanikal vsako krivdo in je dejal, da je le po naročilu Passanteja poskrbel za prevoz biaga iz enega hangarja v drugega na račun omenjenega podjetja. Passante je potrdil, kar je povedal Scopeletti. Zdelo se je, da iz te moke ne bo kruha in da preiskovalni organi niso se na pravi poti. Toda financa ima dober nos in ne izpusti plena iz rok, ko nekaj sumi. Tedaj so obiskali podjetje »Societa commissionaria generale« in dobro pregledali skladišča ter registre. Obtožnica pravi, da so ugotovili, da je v skladišča prišlo med drugim 4597 vreč sladkorja, 490 sodov olja, 354 zabojev brivnih aparatov, brivnih britvic itd. ter 283 velikih zavojev volnenih pie-tenin. Od vsega tega blaga pa je bilo dejansko v skladiščih le nekaj sladkorja in olja. Kam in kako je šlo ostalo blago? Nikjer m bilo carinskih potrdil o izvozu ali dokumentov, da so blago odposlali spet v inozemstvo. Zdaj se je financarijem zdelo da so na pravi poti. V rokah so imeli prve dokaze, da je blago nekam «izginilo» iz skladišč. Zaslišali so Stel-lo, lastnika omenjenega podjetja in njegovega pomočnika, nato so prihajala na dan razna druga imena, žencev. Nekateri so zaprti, drugi na začasni svobodi ali jih niso mogli še najti. Nekateri so med preiskavo priznali svojo krivdo, drugi ne. Med dopoldansko razpravo je predsednik sodišča prečita) tudi pismo, ki mu ga je poslal obtoženi Dubravac iz Švice. Dubrovac zanika vsako krivdo in trdi, da nima nobenega opravka s tihotapstvom. On je uvažal sladkor iz Anglije in Francije in ga je v tranzitu prodajal Stelli. Kam je nato sladkor še, on ne ve. V svojem pismu pa omenja tudi neka pogajanja z Gol-fettijem. Popoldanska razprava je bila bolj razgibana kot dopoldanska. Sodišče je ves popoldne zasliševalo samo 51-letne-ga Filippa Stello iz Ul. Fabio Severo 100, ki je obtožen združenja v kriminalno skupino, sodelovanja pri tihotapstvu cionarjev. Zasliševanje se je najprej razvijalo leno, tipajoče, potem bolj zanimivo, razgibano, s posegi javnega tožilca in opazkami obrambe, ki je vedno na straži, budna in pripravljena da skoči v obrambo. Obtoženega Stello branita kar dva odvetnika, in sicer odv. Vinciguerra ter odv Wondrich. Nič čudnega, saj je glavni obtoženec in ne gre za mačje solze. Govori se namreč o 164 milijonih lir globe, poleg zaporne kazni ce, bo sodisče dokazalo krivdo obtožencev. Dobre pol ure pred zaključkom popoldanske razprave je bilo nekaj minut ozračje v sodni dvorani zelo napeto. Javni tožilec je hotel odrezati na kratko. S krepkim glasom je poudaril; «Vse, kar pravi obtoženec o nekih bonih in nagradah je laž.« (Bal-lel Sono tutte balle). Tu ima- lllllIlKMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHlf lllllllltllfllllRIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Sporočilo ministrstva za javna dela Odobren prispevek 350 mil. lir u ureditev 57 km občinskih eest Gre za večletni načrt ureditve občinskih cest, ki jih je prevzela pokrajina v upravo Minister za javna dela Togni je odobril 350 milijonov lir za ureditev in popravilo občinskih cest, ki jih je prevzela v svojo upravo pokrajinska uprava. Gre za 70 odstotkov stroškov, ki jih pokraj;nska uprava predvideva za ureditev omenjenih cest, oziroma za skupno pol milijarde lir stroškov. Se pravi, da bo pokrajinska uprava iz svojega proračuna dopolnila ostalih 150 milijonov lir. S tem državnim prispevkom bo pokrajinska u-prava v stanju, da lahko v doglednem času uredi vse tiste občinske ceste, ki jih je nedav. no s posebnim sklepom pokrajinskega sveta sprejela v svojo upravo. Kot smo že večkrat pisali, zlasti okoliške občine niso v stanju vzdrževati velik del svo. jih občinskih cest zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Zato je pokrajina sklenila, da bo de! teh cest prevzela v svojo upravo. S tem bodo še nekatere ceste okoliških občin lahko popravljene in zlasti asfaltirane in se bo cestno o-mrežje v okolici znatno izbolj. salu. Ministrstvo za javna dela bo dodelilo prispevek V obrokih, v finančnih letih od 1959-1960 do 1965. Pokrajinska uprava se je že dogovorila z državnim tehničnim uradom, da bo pripravila v 15 dneh ustrezen načrt za popravilo in obnovitev cest, ki so prišle nedavno pod njeno upravo. Kot smo ze svoj čas poročali, je pokrajinski svet 11. januar, ja soreiel sklep, s katerim je pokrajina prevzela v svojo u-pravo skupno 57 km in 657 me. trov občinskih cest, in sicer: cesto v Sesljanu, Devinu, Šem-polaju, Mavhinjah, cesto, ki pelje proti Komnu, Mačkov-ljam, Orehu, Sv. Barbari, Cam-porsm, Boljuncu, Repentabru Prebenegu in Gabrovcu. V nedeljo splavitev ladje v dveh kosih V ladjedelnici Felszegy v Miljah bodo v nedeljo dopoldne splavili prvi del 28.000-ton-ske ladje, ki jo gradijo v dveh kosih, ki jih bodo na to skupaj zvarili. Ladjo gradijo za družbo Old Mathieson Ship-ping. kriminalno skupino. Obtože. nec naj jasno pove, kakšno nalogo je imeli* Da ne bi tega rekel. Obramba je skočila kvišku in ga prekinila. Na vse to je oDtožem Stel-la na kratko odgovoril: »Nisem bil član nobenega združenja v kriminalno skupino.« Javni tožilec, mirno in prepričljivo: «Kaj Da ste se mislil, kako gre sladkor iz proste luker« Stella: «Ne bi mogel odgovoriti. Ni me zanimalo.« Spet se oglas, obramba s pripombo, da obtožnica govori o toliko in toliko zavojih, da pa niso med preiskavo obtožencu očitali specifične obtožbe, kaj neki naj bi bilo v teh zavojih. Predsednik je odgovoril, da bo tudi ta zadeva razčiščena med procesom. Pred začetkom zasliševanja je obramba zaprosila, naj bi Stello spustili na začasno svobodo zaradi njegovega slabega zdravja. O tem bo sodišče še odločalo. Opisati včerajšnje zasliševanje obtoženega Stelle ni lahka zadeva. Slediti vprašanju in odgovorom, da bi dobili jasno sliko, je bila prava muka. Predsednik je tipal zdaj na desno, zdaj na levo, vprašanja in odgovori so se preple-tavali ter skakali z enega področja na drugo. Obtoženec je zanikal in dejal, da je vse laž, kar je izjavil Baroni, nekaj je očitaj Ficheri itd Dobro se je spominjal nekate rih stvari, drugih pa sploh ne. Odgovarjal jo in obenem spraševal, tako da ga je predsednik opozoril, naj samo odgovarja na vprašanja. V nekaterih potrdilih je priznal svoj podpis, v drugih pa ne. Na kratko. Stella priznava da je kupčeval s sladkorjem, toda vedno le v okviru proste luke. Kupoval ga je od Du-brovca za Fiehero. kateremu je tudi dal spremne listine, s katerimi je lahko prevažal sladkor v prosti luki, ali pa ,a prodal drugim Razen tega je nekaj časa dal Ficheri na razpolago tud’ svoje skladišče v prosti luki Za te usluge mu je Fichera dal po 15 lir od kilograma prodanega sladkorja. Stella tudi trdi. da m nikdar vprašal Fiehero, komu proda sladkor in če ga izvaža iz proste luke. Glede tega se ni zanimal niti tedaj, ko so vozili tovornjaki, polni sladkorja, mimo hiše, kjer stanuje v Ulici Fabio Severo. Šoferjev ne pozna prav tako ne nobenega financarja. To je bistvo njegovih včerajšnjih izjav in zagovora. Kaj bo še povedal bomo slišali v torek, 'o se bo razprava nadaljevala. Izpred okrožnega sodišča Pred sodniki šoferji tovornikov in tihotapci jugoslovanskih cigaret Šoferje so obsodili, ker niso podpisali dobavnic . Dve obsodbi zaradi tihotapstva jugoslovanskih cigaret Ker nista podpisala dobavnic, iz katerih je razviden izvoz blaga, sita bila obsojena včeraj dva šoferja tovornikov, in sicer 23-letni Severino Mar-son iz Tortone in 44-letni Giuseppe Pastore iz San Pier Da-rene. Omenjena kamionista sta morala izročiti mehanični delavnici industrijskega podjetja E. Passero in Co. v Tržiču dva tovora strojnega olja, in sicer 2987 kg in 2992 kg. Finančni stražniki so pri običajnem pregledu na sedežu podjetja, ki ga ima E. Passero v Trstu, ugotovili 8. maja 1958, da sta bili dobavnici v redu izdani 14. septembra 1957. Na dobavnicah pa sta kot že rečeno manjkala podpisa obeh šoferjev. Ker zakon za takšne pomanjkljivosti predvideva precej visoke kazni (od 50000 do 1 milijona), so ju prijavili sodišču. Omenjena Marson in Pastore sta se izgovarjala, da nista podpisala dobavnice, ker sta na to pozabila in ker je t ’ zadevni zakon stopil v veljavo le nekaj dni prej in zato nista bila poučena, kaj morata narediti. Ti izgovori niso pomagali in sodišče ju je obsodilo vsakega posebej na plačilo 100.000 lir globe in plačilo sodnik stroškov. Kazen jima je odpuščena. Branil je dr Blessi. Za popolnoma enak prekršek sta se morala zagovarjati tudi druga dva šoferja tovornika: 30-letni Severino Masie-ro in 25-letni Antonio Pozzato in Sandriga (Vicenza). Tudi onadva sta pozabila podpisati dobavnico za tovor 22135 kg mineralnega olja, ki sta ga prepeljala iz Trsta v Tržič. Z avitocisterno avtopre vozniškega podjetja «Girardini» iz Sondriga sta olje naložila pri Esso Standard Italiana pri Sveti Soboti v Trstu in bi ga morala izročiti podjetju Sol-vav v Tržiču. Podobno kot v prejšnjem slučaju so tudi to pot finančni stražniki ugotovili, da dobavnica ni podpisana in se torej ne ve, če je bil tovor res izročen ali ne. Šoferja tovornika sta se izgovarjala, da sta verjetno pozabila na to, da morata podpisati. Izjavila sta celo, da jima je podjetje «Girardini» še posebej naročilo, da morata paziti na te zadeve. Sodišče ju je obsodilo vsakega na 50.000 globe in plačilo sodnik stroškov. Tudi njima je kazen odpuščena. Branil je dr. Blessi * * # Zaradi tihotapstva se je moral braniti jugoslovanski državljan 41-letni Just Marušič iz Opatjega sela. Na obmejnem prehodu št. 18 so finančni stražniki ugotovili, da nosi možak s seboj nič manj ko» 44 zavojčkov (0,880 kg) jugoslovanskih cigaret znamk Internacional, Star itd. Pri zaslišanju je izjavil, da je hotel cigarete prodati, tako da bi zaslužil kakšno malenkost. So dišču je to zadoščalo in ooso dili so ga na 41.100 lir kazni plačilo sodnik stroškov in so veda zaplembo cigaret. Razsod ba je pogojna in se ne vpiše v kazenski list Branil je dr Sfiligoj. * * * Tudi 60-letna Rafaela Pod bršič iz Vrtojbe je morala d« jati odgovor zaradi tihotapstva. 5. januarja 1959, je prekoračila mejo na obmejnem orehodu pri Šempetru. Finan d> njej ne bo zapisala v kazenski list, ker je obsojena pogojno Branil je dr. Sfiligoj Sodišču je predsedoval dr Storto, sodnika dr. Vizzini m dr Cenisi, javni tožilec dr. Mancuso, zapisnikar Omeri. Z nogami je padel v vrelo vodo V tovarni SILE na Tržaški cesti se je včeraj ob 11.55 ponesrečil 20-letni Giovanni Mo-ratto iz Zdravščine. Na delu v tovarni je skupno s tovariši hotel izvleči iz kadi nekaj hlodov, ko se mu je zdrsnilo in je padel z nogami v vrelo vodo. Z rešilnim avtomobilom so ga prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili opekline prve in druge stopnje. V bolnici se bo moral zdraviti 15 dni. «»-------- Pri požaru v Lečniku 80.000 lir škode nes, saj je žena-delavka, ka* kor žena-gospodinja danes se vedno preveč zapostavljena m njenemu delu ni dano tisto priznanje, ki bi ga morala prejemati! Mnogi se celo v državah, kakor pri nas, kjer je bil storjen dokajšen korak v priznanju enakopravnega položaja žene, še vedno upirajo zakonom, ki so kili sprejeti v obrambo ženskih pravic, zato je potrebna nenehna budnost in združen nastop vseh prizadetih, da se s praktičnim izvajanjem zakonov odstranijo vsaj najbolj vpijoče krivice. Slovenske napredne žene so vsa leta po vojni praznovale ta tako pomemben mednarodni praznik in ta namen so izrazile tudi včeraj na °j' jem sestanku, ki se je vršil na sedežu SPZ v Gorici. Predvideva se, da bo osrednja proslava 6. marca Prl Zlatem pajku v Gorici. drobnosti o petdesetletnici proslave prvega 8. marca bomo javili kasneje. V Sovodnjah umrl Štefan Tomšič V petek zjutraj je umrl na svojem domu v Sovodnjah v 77. letu starosti Stefan Tomšič po domače Stevčev. Po* Ob 12.45 so poklicali gasil- ' greb bo danes ob 15. uri iz" ce v Ločnik, kjer se je v Ul. pred hiše žalosti na domače Persoglia štev. 20 vnel senik, j pokopališče. ki je last Marina Vidoza. Ga-i , , i ,.ve ., ■ ... J U 1- Pokojnik ie bil zelo zave- silci so imeli dve debeli uri i • „ re- i den Slovenec in močno cenjen med domačini. Bil ie oče štirih sinov in treh hčera. Sin Stanko je izgubil življenje pri partizanih 1943. le' ta. sin Alojz pa je major v polne roke dela, da so požar pogasili in preprečili nastajanje nove škode. Zgorela sta dva stota sena, nadaljnjih 10 stotov pa se je pokvarilo. Poleg tega so zgoreli še 3 kvadratni metri stropa. Skoda znaša 60.000 lir. Oškodovanec je zavarovan. Jugoslovanski vojski. Vsi njegovi otroci so zelo zavedni Slovenci. Medtem ko želimo pokojni-mu bila lahka do- . . . A. ,, • . . ms£a grU(jai na katero je bil. Dopis VI ,\ove Gonce „ _ tako močno navezan, izreka- mo družini naše globoko sožalje. vi Gorici je v soboto pripra vil novogoriškim poslušalcem in ljubiteljem resne glasbe prijetno prireditev. Povabil je namreč pianistko Rito Mario Fleres iz Vidma v Novo Gorico. Sicer maloštevilnim poslušalcem v dvorani kina Soča je ta mlada obetajoča umetnica izvedla vrsto del, ki so bila s svojo zaporednostjo obenem prerez skozi zgodovinske dobe klavirske ustvarjalnosti. Na sporedu so bili; Bach, Cimarosa, van Beethoven, Chopin, De-bussy, Schumann, Brahms, Matičič in kot zadnji Castelnuo-Vo Tedesco, pianistka si je zadala, priznam, dokaj težavno nalogo s tem, da je zajela v enem koncertnem izvajanju toliko in tako raznovrstne avtorje, bodisi po stilu kot po dgbi v kateri so kotnponiruli in končno po tako različni intenzivnost i notranjega doživljanja. Menim, da je Rita Maria Fleres to nalogo častno izpolnila in zadovoljila v dobri men pričakovanja poslušalcev, ki so si obetali brez-dvomno verno, če že ne odlično interpretacijo na povedanih del. Več momentov je resnici na ljubo vplivalo, da je bila pianistka ovirana prt njenem igranju in pri izpovedi vseh njenih reprodukcijskih možnosti. Tako je ob samem začetku zmanjkal e-lektrični tok in je morala u-metnica začeti koncert ob petrolejki. Druga ovira je bila v tem, da je morala igrati v precej hladni dvorani. Brez dvoma so to bili činitetji, ki so občutno vplivali na njeno razpoloženje v izvajanju skladb. Umetnica je znala izbrati primeren spored v skladu z njenimi zmožnostmi. Bacha je zaigrala tehnično dobro in stilno preprosto. Vse kaže, da ji avtor leži verjetno zaradi tega, ker študira tudi orgije in ga sigurno izvaja tudi na orgijah kot odličnega skladatelja tovrstne skladbe. Pri Cimarosi sem opazil, da je bila v izvedbi dobra mera elegantnosti. Go-carjem se je zdelo, da im« j tovo bo s časom Rita Maria oreveč polne žepe in zato «•' Fleres izpopolnila izvedbo do 'o pozvali na osebno preiske briljantnosti. Beethovna je za- KlavirsRi večer Rite Marije Flores Okrajni Svet Svobod v No- Schumann in Brahms so bili vo. V plašču so našli 23 za vojev jugoslovanskih cigaret Podhršičeva je izjavila, da j» hotela cigarete prodati znan c«m, da bi dobila kakšno liro Tudi njej so cigarete'zaplenil* plačati bo morala stroške in igrala tehnično dovršeno, le interpretacijsko ni bila blizu našemu načinu pojmovanja Beethovna. Mi ga poznamo kot skladatelja globokih čutov m kontrastov, in ravno lo sem pogrešil v njenem 20.000 lir globe. Kazen se 'u- j izvajanju. Romantiki, Chopin, v njeni ign verno podani in tonsko čisti. Naštudirala jih je v vseh drobnih niansah. Im. presionisti in moderni so ji najbliiji, saj je unesla v podajanje vso navdušenje in temperament, ki ga lahko da le mlad pianist. To je bilo opaziti v Tedescovi taranteli in v dodani Albenizovi Ma-lugueru. Prisotni smo bili deležni prijetnega klavirskega večera z umetnico, ki stopa s trdno voljo in nemajhno nadarjenostjo v svet glasbe. Čestitamo njenemu današnjemu in že doseženemu uspehu ter si želimo, da bi Okrajna zveza Svobod pripravila še kdaj podobna gostovanja in s tem nadaljevala stike z umetniki iz sosedne države. MARKIČ BORIS V hrbtenico se je udarila V civilno bolnišnico so vče-raj ob 15.20 prepeljali z avtom Zelenega križa 21-letno Mari*® Perco s Tržaške ceste st. So* Dekle je v stanovanju pa^a in se udarila v hrbtenico. prejeti zdravniški pomoči so J° poslali domov. Kiti<» v Gorici CORSO. 16.30: «Kraljica brez krone«. R. Schneider, C. Jur' gens. VERDI. 16.30: «Tiberjeve orgije«, V. Chiari, U. TognazzL A. Lane. VITTORIA. 16.30: «Noč bre* postave«, R. Rijav, T. Louis« CENTRALE. 17.15: «Trije ca-balleros«, barvna slikaruca’ sledi dokumentar «Portuga‘' ska«. MODERNO. 17.00: ((Gladiatorji«, V NEDELJO 14. februarja ob 16.30 bo v Prosvetni dvorani na Verditevem korzu PREŠERNOVA PROSLAVA Na sporedu j* GOVOR, DEKLAMACIJE in PETJ* Vstopnina: sedeži 100, stojišča 50 lir. jz mednarodne gospodarske kronike Olajšave za investicije v industrijskih deželah prvih mesecih preteklega eta se je začelo uresničevanje skupnega tržišča šestih evropskih dežel. To je povzročilo precejšnje razburjene v dotedanjih tako ime-ovanih mednarodnih gibanjih apadni Evropi, zlasti za-^ 1 določenih protislovij do Rialih dežel, ki so na tem, a se organizirajo v tako ime- am Mali conj svobodne povrne (pri čemer je zain-, r-siranih sedem dežel). Ne ,.a med njimi še niso do-S i Potrebnih rešitev, ampak t se n*(' nobene napovedi v via smislu- Optimisti pred-Vn~Vaj0’.^a se *50 našel neki . Pnomisni splošno zapodno-dru°'> *z*iod, medtem ko po j., f! pesimisti predvi- moi J°' d,a b0 v ^Padm Ev. eni ■ p 0 neke vrste tr- kou VOjne ali vsaj raz' ra,?*, ,to se dogaja prav v , i, 110 se zapadnoev-nah 0 gosP°darstvo v celoti st; 3|Ja V nai*>°ySi gospodar-‘ ,konjunkturi jn ko je g0_ m arski Položaj zelo ugoden. av.no ie, da je za vsakega Južnejše to, da ima v svoji Dar "■ *ak^no gospodarsko eks-k' naj ohrani polno ni s*dev in omogoči poveča-Hnk aacj°nalne proizvodnje in dohodka, S tega zornega kota Postaja vsa Zapadna Evropa ranim*Vv, P°dr°dje za investi-[1,1 dejansko so arhitekti očm trŽišča imeli pred ust,! sektor in so zato skr, °Vlli DvroPsko investicij-srert , anko> ki razpolaga s jev * iv,. ene milijarde dolar-invl r' n* *e v lem, da se ^vestna nasploh, ampak da kie Pt^Wem investira tam, Poe^i* posebno ugodni razv^-’ Pre^vsem tam, kjer je °1 Proizvodnih sil nižji, žiš- Sl-S° dežele Skupnega tr- dola 'lmele v letu 1955 871 naln?6V Povprečnega nacio-Ca ga dohodka na prebival-ve]jka t° število skriva P°dročiueoSeb°ine razlike' Na vilo 14I ar!Za znaša t0 Sevalca dolarjev na prebi-He i* r- revnil' predelih Juž-Dij ailie, Sicilije in Sardi- okrogP3nnerfCfl0 giblie n6kje valca t dolar)ev na prebi-v ie razi°8> da skoro obst-i 1 °d tetl šestih dežel kj jif^0 '■udi posebni ukrepi, invet*aj0 namen favorizirati način Irania- da bi se na ta °stai0 PK)sl0Pno odpravila za-nila nSt ,teh Področij in dvig-hodek- 1ZVodnia- oziroma do- Sbupno tržišče privlači aJ»erjškijapital širi^11^110 tržišče šestih dežel °kvire . do'°čeni meri svoje nih uJnupostaia> Po poveča-citetah b Proizvodnih kapa-iti ok ’ Vedno bolj racionalno ži*če _^°miauo- Tako večje tr-~~ zaht 10 to 7e naiva^ejše litev ,jeVa ekonomičnejšo de-rijsjj0 a, specializacijo, se-izVQ(j In sPloh množično pro-Zmaniša°' • Vse t0 Pomeni skov Proizvodnih stro- cije ' Pričo tega so investi-tnive , ,Pnem tržišču zani- Prsdvsemdl 23 tu^ kapita1, iz 2Da Za zasel)nl kapital lja 5 ' se namreč pojav- tdna nov d°datni razlog. Ra- jila, pa tudi posebne dotacije, ki morejo v nekaterih primerih doseči tudi 85 odst. skupnih investicij, posebne olajšave pri plačanju prevoznih stroškov in prav tako tudi olajšave glede krajevnih davkov in dodatkov na davek. V Franciji obstaja 34 »kritičnih področij«, kjer morejo . državne dotacije za investicije znašati do 11 odstotkov. Poleg teh obstajajo tudi področja, kjer se obnavljajo stare industrije; te so zelo privlačne, ker tu že obstaja delovna sila in stanovanjski prostori. Poleg tega pa morejo dotacije in druge olajšave doseči tudi polovico vrednosti investicij. V Belgiji, na področjih, kjer se zapirajo rudniki (Borinage) se dajejo dotacije, davčne oprostitve in dodatno finansiranje z nizko obrestno mero (celo samo 1 odstotek na leto). V Luksemburgu morejo tuji investitorji doseči posebne pogoje v sistemu olajšav za posamezna nova podjetja. Na Nizozemskem je zlasti razvita praksa, na podlagi katere nudijo posebne in ugodne pogoje tujim, zlasti ameriškim investitorjem. Priznavajo se davčne olajšave, nato pospešena amortizacija, poleg tega pa še 4-odstotni letni odpis vrednosti kapitala. Ce se investira v določena, zlasti poljedelska področja, tedaj se dajejo dotacije, ki krijejo do 30 odst. gradbenih stroškov in do polovice vrednosti zemljišča. Celo v Zapadni Nemčiji priznavajo v tem poslednjem času posebne olajšave za nove in tuje investicije. Te olajšave se razlieujejo po področjih in okrajih, pa tudi po občinah. Navedeni podatki, ki le delno zajemajo to tvarino, najbolje kažejo, kolikšni napori se vrše danes v Zapadni Evropi, zlasti pa v deželah Skupnega tržišča da bi se pritegnilo čimveč kapitalov in da bi to bila pot za rešitev zaostalosti ali industrijske obnove v posameznih krajih. Spričo tega je moč pričakovati, da bodo velike ameriške investicije imele tudi s te strani pomemben stimulans in podporo. N. P. šče - e’ da bo skupno trži-p*asira -Samo Primernejše za Ve'>kovre blaga zaradi svoje v pre^kiimpak da b0 tudi s Prot ( meri zavarovano Polita ’on'stično carinsko ‘Storil Zat0 se tujim inve-dejo m Splača, da se znaj-»kega a cenejši strani carinam ’n zato se v Skup- it tuj; mn°gt> investira ztiašaj ne- investicije so taipo 7 sanao iz ZDA (in to 'e8a ip^ Prvo Polletje pretek-a°v dni^- okroS 225 milijona VaotV^n To Precelš* likšni J ’ dokazuje, v ko-ZV* sedanji položaj ‘tirarijp -* dolgoročno inve- ravet|'' teži bolj tja, kjer je !^a, nT Proizvodnih sil že vi-0sWa % ?a tJa* za’ goječa 3 se P°večuje ob-ki ?fena^°niernost v sve- svetov ?a..Prav tako ena od Pojavov današnje- ne8a gospodarstva. olajšave liš4>ha Zanimiva je tudi oko-dežeul “a Se investiranje v i- Skupn Pnega tržišča pod-s posebnimi ukrepi «Uj Posaiheznih dežel. Njihov tvesti na.mreč v tem, da se Podrog.anJe vrši v določena ker ^ ’ bodisi zaradi tega, razV[ta t Področja nezadostno i® V tek°d'S' zarad> tega. ker dovo n . Preusmerjenje na ?tajs r.aizvodnjo in ker ob-,:',Sek nezaposlene de-P»bu^a ,e- Prva taka splošna SPswJe ona' ki Prihaja od banu 'nvesticijske banke. d«lovat: a ?e Pripravljena SO-tto je Pri vsakršnem načrtu t^in najpogostejši b®Črt -j ■ v kolikor je ta !* i»veJi!V-. To Pomeni, da ®dstev or)u zajamčen del r*latiVn' k' i'b dobiva pod 4 ^ole„ Uff°dnimi pogoji, »11 Ve., . ga Pa v vsaki de-■ ve; v .)0 tudi posebne olaj-fcv®«tir»»i na Primer za djetia na Jusu dežele. *» dobr S° opr°kčena davkov b,»- - ?nčne desetih let, državne c’)e do Us.tan°ve dajejo dota-Postj n v.lk'ne 20 odst. vred-^ doda*!. naprav, dajejo se #tna dolgoročna poso- Ivan Generalič: PETELIN NA STREHI (olje na steklu, 1956) Zgodovinsko-toponomasHčna razprava Nekdanje slovenske naselbine v Furlaniji 2. Imena teh krajev izhajajo iz rimskih oznak, kakor Teor iz Tegovium, Rivalta iz Ripaltu, Rivarotta iz Riva rupta, Drio-lassa iz Rivus lassus, Siviglia-no od družinskega imena Se-vili, ali iz slovenskih naselbin, kakor: Prečenik, Rivinjan iz ravnina, Isernik iz Jezernik, Sterp, Selo, Belgrad, Blavec (Plaveč), ali iz nemškega, kot Ariisberg, Muenchemberg. Bo-chumberg in Warm: vse to z ozirom na plemensko pripadnost skupine naseljencev, ki so se tu naselili, ali po prvih mogotcih, ki so postavili utrjeno mesto. Oglejski patriarhi so ob priliki slovesne blagoslovitve o-glejske bazilike 13. julija 1031 imenovali v posebni listini — »Ustanovni akt o kanonika-tih» — in tem podarili med drugimi tudi nekatera posestva s slovenskimi imeni, ki so pripadali oglejski cerkvi, kakor: Bičenik, Ronke, Gonars (Gonjači), Clevlan (Hlevljan). Bolj razvidna je bila imovina Villa Slovenicae. Meretum, dandanes Meloret, se imenuje Mereto di Capitolo. O drugih naselbinah ni točnih podatkov, da bi nastale že v IX. stoletju. Te vasi so podedovali goriški grofje od furlanskega vojvode Verihena. Mereto di Capitolo leži komaj 2 km severno od Palmanove; tudi drugi imenovani kraji so tu v bližini. Priseljenci, ki so jih s Krasa poklicali oglejski patriarhi, so začeli prihajati v spodnjo Furlanijo na določena me- piiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiinMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiHiiiiiiiinniiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiK Od 20.000 dolarjev pokojnine do 100.000 dolarjev «plače» Generali, admir v ameriški polkovniki industriji Posebna kongresna komisija proučuje poslovanje družb, ki oskrbujejo vojsko Douglas Mac Arthur, ameriški general in komandant okupirane Japonske, pred katerim je kapituliral cesar Hirohito, je nedavno slavil osemdesetletnico svojega življenja. Ob tej priliki so mu mnogi čestitali, pa tudi od predsednika Eisenhoweria je dobil zelo laskave čestitke. V tisku je bilo poudarjeno, da sloviti general dobiva 20.000 dolarjev letne pokojnine (nad milijon lir mesečno), toda prejema še 68 tisoč dolarjev (nad 42 milijonov lir) na leto kot predsednik industrijske družbe Sperry Rand Corporation. Malo je ameriških generalov in admiralov, poznanih iz druge svetovne vojne, ki še nosijo vojaško uni- formo, kljub temu pa niso vsi tako stari kot Mac Arthur. Vsi ti veterani so se prav gotovo predčasno u-maichili v zasebno življenje prav zato, da bi si poiskali mesto na vodilnih položajih v industrijskih družbah. Generala, ki bi nekaj pomenil, pa še ni prevzel ravnateljskega mesta v industriji, smatrajo za nesposobneža ali fanatika uniforme. Mogli bi misliti, da industrijske družbe navdajajo patriotska čustva hvaležnosti in da iz takih plemenitih pobud stavljajo visoke položaje na razpolago junakom iz vojne. Dejansko pa gre za nekaj drugega, Ze dolgo je na dnevnem redu vprašanje odnosov med Zupan Charlestona (desno) sprejema delegacijo sovjetskih voditeljev, ki so sedaj na obisku v ZDA. Na levi: predsednik sovjeta ruske zvezne republike Dimitrij S. Poljanski, zraven njega N. I. Smirnov Sobota, 13. februarja 1960 Radio Trst A 7.00 jutranja glasba in koledar; 7.30 Lahka glasba in beležke; 11.30 Indro Montanelli, italijanski časnikar; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester An-dre Kostelanetz; 13.30 Lahke melodije; 14.45 Italijanski akvarel; 15.00 Koncert operne glasbe, ki ga vodi Alfredo Simo-netto, s sodelovanjem sopranistke Aurore Linture in basista Rafaela Arie; 16.00 Dante Alighieri — Božanska komedija — «Viee», XIII, spev — pripravil: Boris Tomažič, prevod: Alojzij Gradnik; 16.25 Orkester Billy May; 16.40 Hrvat-ske narodne pesmi; 17.00 Bach: Sonata v G-duru; 17.15 Plesna čajanka; 18.00 Miran Pavlin; »Goljufije z olivnim oljem«; 18.10 Joss Baselli in njegov ansambel »Musette«; 18.35 Ruski narodni plesi; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 1930 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.40 Zbor France Prešeren; 21.00 Vrnitev Simona Radiča, radijska igra, ki jo je napisal Aleksander Ma-rodič, igrajo člani Radijskega odra. nato Trobenta in godala Phila Nicoltja; 22.00 Mozartove skladbe; 22.40 Pojeta Majda Sepe in Jelka Cvetežar ob spremljavi orkestra Franka Russa; 23.00 Sodobni jazz; 23.30 Nočni ples. Trst 12.10 Tretja stran; 14.15 Simfonični koncert, dirigira Otmar Federmutz, sodeluje pianist Glorgio Vianello (Bartok, Re-spighi); 15.15 Furlanski pisatelji, Gianfranco D’Aronco: «U-metnik«, «Zelena solata«; 15.30 Tržaške folklorne popevke; 20.00 Tedenski pregled tržaških dogodkov. Koper Poročila v slovenščini: 73», 13.30, 15.00. Poročila v Italijanščini; 6.30, 12.30, 17.13, 19.15, 22.30. 12.00, 12:50 Glasba po željah; 13,40 Kmetijska oddaja: Odbi- ra vinske trte; 13.50 Popevke in ritmi od tu in tam'; 14.30 Primorski tednik; 14.45 Iz albuma priljubljenih melodij; 15.20 Vaški trio in Vaški kvintet z Božom in Miškom; 16.00 Dunajske melodije; 16.45 Pojo: Vladko Korošec, Vilma Bukovec, Josip Gostič, Hilda Hoelzl, Rudolf Franci in Marjana Ra-dev; 17.30 Parada orkestrov; 19.00 «Duo quarnero»; 22.15, 22.35 Plesna glasba. Nacionalni program 11.00 Radijska Sola; 11.35 Simfonična glasba. Pergolesi: Con-certino štev. 5 za violo, cimbale in godala; 12.10 Popovske dneva; 12.25 Glasbeni album; 15.55 Napoved vremena za ribiče; 16.00 Oddaja za bolnike; 17.20 Tečaj nemškega jezika; 17.40 Jutrišnji šport; 18.10 Italijanska folklorna glasba; 20.00 Vesele popevke; 21.00 Čarobna piščal; 21.20 Gunther Eicth: «A-larmmi žvižg«. II. program 10.00 «Elegantlssimo»; 15.00 Musič Mercury; 15.40 Plošče Durium; 16.00 Nikita Magalov igra Chopinove skladbe; 16.20 Fantazija motivov; 18.35 Pleši te z nami (Vis Radio, «Chamips» in Stanley Black, ansambli in pevci Juke-Box Edi-zioni Fonografiche); 20.30 Rossini: »Italijanka v Alžiru«. ///. program 17.00 Haendel, Haydn, Mozart (pianist Wilhelm Back-haus); 18.30 Cantata od Baroka do Arkadije; 19.00 Desetletni načrt za gospodarski razvoj Sardinije; 20.00 Večerni koncert (Corelli, Schuman, Hin-demith); 21.30 Koncert (Bach, Cherubini). Slovenija 8.05 Iz arhiva zabavnih me lodij; 9.25 Pagauini — Liszt, virtuoza in skladatelja F. Liszt; Mefistov valček (Edith Farna-di, klavir) — N. Paganlni: Ca-priccio v Es-duru št. 14; Ca- priccio v 3-duru št. 13 (Zlno Francescatti) — F. Liszt: Koncertna etuda št. 3 (Edith Far-nadi) — N, Paganlni: Capric-cio v E-duru št. 9, Capriccio v D-duru št. 20 (Zlno Francescatti) — F. Liszt: Ples palčkov (Aleksander Brailovvski); 9.55 Orkester Alfred Soholz; 10.10 Od valčka do calypsa; 10.40 Poje Gorenjski vokalni kvintet; 11.00 Popularne skladbe jugoslovanskih avtorjev; 11.50 Dva valčka i« dve polki; 12.00 Mehiški napevi; 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 12.45 Kitara in harfa; 13.30 Arije s slavnimi pevci; 14.05 Igra Vaški kvintet, pojeta Božo in Miško; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 16.00 V dvoranah »Svobod« in prosvetnih društev — IX. Posnetki z javn. koncerta pevskega zbora »Slava Klavora« z dne 22. 12. 1959 v Filhamoniji; 16.00 Smučarjem v zabavo; 17.10 Darinka Režek z Avgustom Stankom pred mikrofonom; 17.30 Majhen mozaik melodij; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.15 Takt za taktom; 21.00 Melodije za prijeten ko^ nec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.10 Do polnoči v plesnem ritmu. Ital. televizija 13.30 TV šola; 17.00, 18.00 O-troška oddaja; 19.30 Poje Nat King Cole; 19.55 Teden v svetu; 21.00 »iMusichiere«; 22.15 Paul Claudel; »Jeanne d’Arc na grmadi« (v glavnih vlogah Olga Vlili in Vittorio Gassman) Jug. televizija 18.00 Branislav Nušič: »Avtobiografija«, igra za otroke; 20.3Č Velika zabavno-glasbena revija «TV Promenada — maškarada« (sodelujejo veliki zabavni orkester RTV, člani baleta reške in ljubljanske Opere, pevke Betty Jurkovič, Marjana Deržaj in Jelka Cvetežar, kotalkarji Olimpije, Kvintet Do in drugi); 21.30 »Raketa«, drugi del iz serije TV filmov po romanu H. G. VVellsa »Nevidni človek«. velikimi industrijami, ki delajo za vojaška ministrstva, in visokimi oficirji, ki imajo odgovorne položaje v teh ministrstvih. Dasi ne izključno, vendar pa se v veliki meri z osebnimi stiki sklepajo velike kupčije, to pa nas močno spominja na pregovor «Roka roko umije«. Preteklega poletja je prišlo do škandala. O tem se je pisalo tudi v tisku. Neka velika tovarna vojaških letal je postavila na Baham-skih otokih, nasproti Floridi, toda pod angleško u-pravo, svoje oporišče za sprejemanje najvišjih funkcionarjev ministrstva vojske. Podjetje je zgradilo razkošen hotel, igrišče za golf, omislilo si je veliko število jahalnih konj in uvedlo prvovrsten komfort za svoje goste — prijatelje. To se je tovarni tudi splačalo. Kakšen mesec kasneje je dobila naročilo za veliko število letalskih motorjev, faktura pa je znašala nekaj sto milijonov dolarjev. O tem se je začelo govoriti. Ugotovilo se je, da družbi ni težko sklepati takih kupčij, ne samo zato, ker ima prijatelja v Pentagonu, ampak tudi zato, ker je namestila ducat upokojenih generalov in polkovnikov ameriškega letalstva. Ti njeni visoki funkcionarji so povezani z onimi, ki so še v uniformi, poleg tega pa poznajo do potankosti vse tajne v vojski in ministrstvih. Pretekle jeseni je bilo o teh pojavih govora tudi v ameriškem Kongresu. Nekatere osebe so celo poklicali na zaslišanje. Ustanovili so tudi posebno preiskovalno komisijo, s poslancem demokratske stranke Edwar-dom Herbertom na čelu, ki mora temeljito proučiti poslovanje vseh družb, ki se pečajo z oskrbovanjem vojske. V preteklih dneh so objavili rezultate te preiskave. Ugotovljeno je bilo, da je v okrog sto raznih večjih in manjših družbah, ki so na kakršen koli način odvisne od državnih nabav v vojaške namene, nad 800 bivših generalov, admiralov ali polkovnikov. Ti bivši vojaki so ali predsedniki ali člani upravnega sveta, oziroma generalni direktorji. Teh sto družb zajema 80 odstotkov vseh vojaških naročil, od letalskih motorjev in raket do čevljev, uniform ali piva za vojaške kantine. To znaža letno o-krog 35 milijard dolarjev. Gre torej za ogromne vsote. Smatrajo, da bi te vsote bile znatno manjše, če bi se na vodilnih položajih v industrijskih družbah ne nahajali generali in admirali v pokoju, ker te družbe laže vzdržujejo svoje monopolistične pozicije z neposrednimi osebnimi stiki med upokojenimi generali in aktivnimi generali na odgovornih položajih, s tem da odpade možnost konkurence in znižanja cen, hkrati pa se tudi plasirajo taki proizvodi, ki v nekaterih primerih sploh niso potrebni. Nedavno so objavili prav senzacionalne podatke o neuporabnem in odvečnem materialu (zlasti za letala), ki so ga plačali s sto in sto milijoni dolarjev. Domneva se, da gre pri tem tudi za primere najna-vadnejšega podkupovanja na podlagi «kuvert»; toda to je v sedanjem sistemu korupcije manj nevarno od perspektive, ki se odpira aktivnim generalom in admiralom, da se v dogledni prihodnosti dobro plasirajo v tvrdkah, katere sedaj favorizirajo. Kongresna preiskovalna komisija je napravila dve stvari; predvsem je izdelala temeljit popis vseh visokih oficirjev, ki so zavzeli vodilne položaje v industriji, pri vsakem imenu pa je dodala tudi višino njegovih prejemkov. Tako je ugotovila, da nekateri oficirji prejemajo, poleg pokojnine, tudi do 100.000 dolarjev (nad 60 milijonov) letno. Poleg tega je komisija pripravila tudi predlog zakonskega osnutka, na podlagi katerega se v bodoče ne bo moglo zaposliti na vodilnih mestih v industrijskih družbah oseb, ki zapuščajo vojsko, pred potekom dveh let po njihovi upokojitvi. Do sedaj se je namreč dogajalo, da so si nekateri generali in admirali najprej našli mesto, nato pa «iz zdravstvenih raz- logov« zahtevali upokojitev, dasi po letih službe niso imeli do tega pravice. Na ta način so se slabile ameriške oborožene sile, ker je vsak trenutek obstajala možnost, da najbolj vešči oficirji zapuste vojsko. Pa tudi podjetja imajo večje zanimanje za oficirje, ki so komaj slekli uniformo in imajo še dobro v spominu, kakšne so potrebe vojske, pa tudi neposredne osebne stike s tistimi, ki so še na položajih, kot pa za one generale in admirale, ki so že nekaj let v pokoju. O tem se bo v kratkem začela diskusija v Kongresu. Demokratska opozicija, ki se bo letos z vso silo vrgla na osvajanje Bele hiše, bo v svoji borbi proti republikancem nedvomno izkoristila tudi ta argument. Jugoslovanski filmski igralec Anton Vrdoljak igra večjo vlo. go v De Santisovem filmu «Cesta dolga leto dnin, ki ga Je Univerzitetni Kinematografski krožek prejšnjo nedeljo prikazal v predpremieri v dvorani Teatro Nuovo sta in so se pomikali s čolni od morja (lagun) v ustja tja izlivajočih se rečic ter prodirali v notranjost. Ko so prišli na določen kraj, ki je bil zanje primeren, so mu dali navadno ime selišča, ki jih je spominjalo na ono v prejšnji domovini, tudi če ni ustrezalo krajevni obliki zemeljske površine. Ce pa je imela reka ali kraj že prej svoje ime, so ga ohranili in ga prikrojili po svoje. Tako so nastala slovenska krajevna imena Prečenik, Rivinjan, Selo itd. Natančneje bomo o tem govorili pozneje. Ti priseljenci so tu čistili gozdove in pripravljali zemljo oranico in jo obdelovali skozi stoletja. Pokrajina je tako dobila povsem drugačno lice. Da so se Slovenci naselili tod šele v IX. stoletju, je tudi razumljivo in zgodovinsko točno, ker se koj po prihodu na Furlansko, v sedanjo Benečijo, niso mogli naseliti tam za stalno, ker so bili — kot je znano — večkrat odgnani in so potem ponovno prodrli tja. Leta 717 so na primer Slovenci z velikim številom bojevnikov zasedli Furlanijo, toda vojvoda Pemon jih je s svojimi bolj izvežbanimi četami odgnal. Da bi si ohranil svoje bojevnike in uradnike, je Pemon kasneje sklenil s Slovani mir in od takrat so Slovenci bolj spoštovali Furlane. Ratkis, Pemonov sin, je kasneje Slovane napadel, ker niso hoteli več plačevati davka, ki ga je njegov oče določil leta 737. Ob tej priliki so opustošili s Slovenci naseljeno Kranjsko. Iz tega izhaja, da na tem področju Furlanije delj časa ni bilo miru in stalnega življenja, to pa ' velja zlasti za gornji del, ki ni bil tako zaraščen z gozdovi kot južni — «bassa friu-lana«. Tako je tudi razumljivo, da te naselbine niso mogle obstajati pred IX. in X. stoletjem. Slovenci, ki so bili v prvotni domovini združeni v župe, so tudi po naselitvi v Furlaniji obdržali obliko žup. Med temi je bila največja ona v Belgradu. Sprva so bili podložni furlanskim grofom, leta 1030 pa je eden teh grofov, Verihen, zapustil Belgrad svoji hčeri Jadmundi. Ti grofje so bili nemškega pokolenja, kraj pa je imel le slovensko ime. Pozneje, leta 1090, je vse prešlo v last go-riškim grofom. Naj navedemo imena vasic z zgolj slovenskim imenom, ki so pripadale temu okrožju: Belgrad, Gradišče, Gorica, Beljan, Sklav-nik, Vrh, Loka, Blavec (Plaveč. onstran Tilmenta), Velikonja, Hlevnik, Stražice ob Tilmentu, Robedišče, Selo, Rivinjan. Poleg tega tudi imena rečic in potokov, kakor: Korenj, Kranj, Brodič, Sredica, Milijana, Belica, Zelima, Konjalica itd. Pozneje bomo govorili obširneje o vsem tem, tudi o krajevnih imenih zemljišč. Te pokrajine so bile torej v X. stoletju pod furlanskim gospostvom. Slovenci so zasedli le neobljudene kraje, uporabivši prejšnje krajevno ime, ki so ga prikrojili po svoje. Leta 1840 je neki zgodovinar zapisal v enciklopediji takole o prihodu Slovencev v Italijo; vDiscendendo ver. so mezzogiorno, nel cuore del Friuli stesso troviamo i vil-laggi di Pocenia, Precenicco, Glavnicco, Sclavnicco, Gorizzo, Gradišča, Jovanizza, Stupizza, Costriunizza e parecchi altri nomi di radice e jorma evi-dentemente slavi.« Posledice naselitve Slovencev na Furlanskem so se poznale tudi v javnem življenju. Slovenski jezik je postal deželni jezik in tudi na lon-gobardskem dvoru v Čedadu ■iiiiitiiiiiiHiiiuiiiiiitiiitiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiilliiiiiHiimmiiiiiiiiiiimmiiiiiitiiiiiitiMiinimiHtiHHmii Marijana dvigne 225 kg Nenavadno močna Ličanka se odpravlja na turnejo po treh celinah Dvoboj z Andersonom, svetovnim prvakom, v rimsko ■ grškem slogu Marijan Matijevič, »junak iz Like«, je nekoč veljal za najmočnejšega človeka. Dvigal je velikanska bremena, zvijal železniške tračnice, plesal s šestimi sodi, trgal po več svežnjev kart in v rokoborbi premagal najmočnejše borce. Marijana Matijeviča ni več, iz njegove šole pa je prišla Marijana Dugački, «junakinja iz Like«, ki si je nadela ime svojega učitelja. Marijana pa je še bolj zanimiva, ker je ženska in ker njene sposobnosti presegajo moč najmočnejših težkoatletov po svetu. «Junakinja iz Like« dvigne s tal tovor 225 kg, kar je precej več, kot zmore ameriški težkoatlet in rokoborec Anderson, ki dvigne le 182,5 kg. Razen tega Marijana dvigne in ponovno spusti svoj tovor šestkrat zapovrstjo. Marijana je doslej nastopila v naši deželi že več kot tisočkrat. Ko je bila lani v najboljši formi, je povabila na tekmo v dviganju bremena in celo na rokoborbo v grško-rimskem slogu Andersona, ki je v teh disciplinah svetovni prvak. Razen izjave v listih, da bo prišel v Jugoslavijo in se pomeril z »junakinjo iz Like«, pa ni bilo doslej od Andersona nobene vesti. Zato se Marijana odpravlja na turnejo v Ameri. ko, kjer se bo najbTŽ sestala z Andersonom. Vsekakor bo to ena najbolj zanimivih tekem med žensko in moškim. Marijana pravi, da zaupa v svojo moč... Pred ameriško turnejo bo Marijana letos nastopila v Grčiji, Turčiji in ZAR, potem pa bo pripravila prireditve v Indiji, Burmi in Etiopiji. M. B. Prejeli smo Od založbe Šansoni v Firencah smo prejeli: RIVISTA DI LETTERATURE MODERNE E COMPARA-TE diretta da Carlo Pel-legrini e Vittorio Santoli, Volume 12. • Fascicolo 3. Settembre 1959. STUDI POLITICI. Rivista trimestrale. Anno VI. Nu-mero 3. II serie. Luglio -settembre 1959. MORNALE CRITICO DEL-LA FILOSOFIA ITALIA-NA. Anno XXXVIII. Ter- za serie. Volume XIII. Fascicolo IV. Ottobre . di-cembre 1959. Prof. ^'ntonio Pesenti, LE-ZIONI Dl ECONOMIA PO-LIT1CA. I. Parte generale. Editori Riuniti. 1959. so baje govorili slovenski. Med plemiči je bilo tudi nekaj takih s slovenskim imenom. Gradenigo (Gradnik), Moceni-go (Močnik), morda tudi Sa-vorgnan (Zavornjan), Zucco (Cuk). Ti poslednji so imeli celo hišo v Kobaridu in posestvo na Tolminskem. Nedaleč od graščine Belgrad, ki so ga imenovali tudi grad s sedmerimi stolpi — Castel-lo delle sette torri — (in od teh je ostal po raznih razdejanjih samo še eden, kateremu so v poznejših časih prizidali cerkev in tako služi sedaj kot zvonik), je bila nemška naselbina z gradom Warm (Varmo). Vlastelini tega gradu so bili varuhi oglej, skih patriarhov 'n so šli tudi večkrat v spremstvu ob kakih važnih opravilih, ker so jim bili patriarhi naklonjeni, kar je rodilo zavist pri bel-grajski gospodi, ki jih je zato tudi večkrat nadlegovala. Tako so na ukaz goriškega grofa Alberta leta 1299 hoteli požgati hiše podložnikov War-ma in presenetiti ter ujeti goste v gradu, ki so se tamkaj zbrali ob priliki poroke grajske hčere z grofom Henrikom Attemsom. Pozneje pa so iž nasprotovanja in maščevanja nad patriarhom Ottoboneom požgali grad leta 1309. Oglejski patriarhi so bili za časa Beneške republike tudi nemškega pokolenja ali vsaj v zvezi z nemškimi cesarji in njim naklonjeni. Ko so nemški cesarji in plemenitaši zidali gradove po Furlanskem, so pripeljali s seboj nemške plemenitaše in vojaško ter u-pravno osebje, katerim so za dobro opravljeno delo darovali razne gradove in jim preskrbeli odlične službe. Tako so prišli sem Pramperi, Strassoldi, S,'llimbergi, Collo-redi, Warmi. Pod to poslednjo grofovino so spadale tudi slovenske vasi Sklavnik Sv. Marica in Robedišče. RIHARD OREL (Nadaljevanje sledi) HOROSKOP -ZA DANES. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) — Nudila se vam bo prilika, da boste mogli ravnati po svojih željah in načrtih; pri tem boste mogli računati na podporo vplivnih oseb. BIK (od 21.4. do 20. 5.) — Ne dopustite, da vam vsilijo odgovornosti,- ki presegajo vaše poklicne zmožnosti. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) — Proti večeru utegnete dobiti nepričakovan, a razveseljiv obisk. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) — Kar ste že dolgo pričakovali, se bo končno zgodilo, in mogli boste zboljšati svoj gmotni položaj. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) — Pojasnite svoje probleme o-sebi, ki ima razumevanje, in ne boste se kesali. Sicer pa ne mislite samo nase. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) — Ne poslušajte nasve- tov oseb, ki ne poznajo dobro vašega položaja. Majhne nevšečnosti ne zaslužijo hude jeze. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) — Utegne se zgoditi, da se naveličate tega, kar je bilo do sedaj izključni objekt vašega čustvenega življenja. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) — Ne razširite lahkomiselno dosedanjega kroga svojih prijateljev. Z nameravanim potovanjem ne bo nič. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) — Pri finančnih zadevah je na mestu previdnost. Pazite, da ne obudite nekega starega nasprotovanja. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) — Obeta se vam prijeten večer, kajti premagala vas bo dobra volja in veselo razpoloženje vaših prijateljev. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) — Tekmeci bodo skušali vplivati na vas, toda vi se jih boste znebili z lahkoto. Ne popuščajte samo da bi ohranili mir v družini. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) — S svojim posegom boste v znatni meri prispevali k uresničenju nekega važnega posla. Previdni zajec Pred drugim povratnim kolom A in B lige Mnogo pomembnih srečanj in malo čistih favoritov V Rimu in Neaplju težki oviri za Milan in Fiorentino ■ Catania Triestina tekma v B ligi Italijansko nogometno prvenstvo se bo jutri nadaljevalo z drugim kolom v A in B ligi. Program je natrpan z zanimivimi in tudi važnimi srečanji za mnoge od katerih so predvidevanja skrajno tvegana. To velja še posebno za A ligo, ki nudi tako na vrhu kot na dnu lestvice številnim moštvom možnost afirmacije, seveda v zasledovanju povsem različnih ciljev. Razplet na vrhu ne bo mogel nudit i neposrednih spre tncmb, vendar pa bi že samo rezultati, ki bi lahko posredno vplivali na trenutni vrstni red, bili nadvse zanimivi. Da bi se to zgodilo, bi moralo prti tudi do nekaterih presenečenj, kot na primer do domačega poraza Juventusa proti Padovi oz. do potrditve splošnih predvidevanj, da bosta Fiorentina in posebno Milan prinesla s tujih igrišč in proti nevarnim nasprotnikom Celotni izkupiček. In popolnoma isto velja tudi za dno lestvice, kjer bi bile bistvene spremembe možne le v primeru, da bi si oživljena Ge-noa po vrsti domačih in zunanjih uspehov, privoščila še Bologno na njenem lastnem igrišču, kar pa je seveda prav tako malo verjetno ali pa še manj, kot zmaga Padove nad Juventusom. Zaradi tega je bolje, da pustimo razne tvegane kalkulacije ob strani in podamo le bežen pregled o posameznih srečanjih Za srečanje s Padovo se bo moral Juventus po vsej verjetnosti odpovedati važni postavki v svoji formaciji, namreč krilcu Colombu, ki si je na zadnjem treningu spet poškodoval gleženj. Poleg njega (zamenjal ga bo Leoncini) mu bo manjkal seveda še Casta-no, ki ne bo mogel igrati za najmanj 1 mesec, medtem ko se je Charlesu poškodovana noga povsem, pozdravila in bo lahko vodil svoj napad. Padova nima za to težko srečanje nobenih skrbi. Poraz proti takemu nasprotniku kot je Juventus, bi ne mogel škodovati njenemu ugledu, razen seveda če ne bi bil katastrofalen, zmagn pa bi ji bila kar dobrodošla v nje- Totocalcio št. 24 AlessandriaBari 1 Bologna-Genoa 1X Inter-Atalanta 1 Ju ventus-Padova L. R. Vicenza-Spal X Napoli-Fiorentina X 2 1 Roma-Milan X 2 Sampdoria-Palermo 1 Udinese-Lazio 1 Cagliari-Torino X 2 Savona-Pro Patria X 2 Lucchese-Livorno 1 Cosenza-Foggia Inc. 1X2 Catanzaro-Venezia 1X Chieti-Trapani 2 nem stremljenju za čimboljši končni plasma. Nastopila bo z isto postavo kot minulo nedeljo v zmagoviti tekmi proti lnterju, ni pa izključeno, da ne bo v zadnjem trenutku Zerlin zamenjal Peranija. Milan odhaja v Rim z velikimi upi, katere mu opravičuje odlična forma vseh njegovih titularcev, predvsem Al-tafinija, ki je briljiral na zadnjem treningu, medtem ko sta se olimpijska kandidata Salvarode in Bettini proslavila na četrtkovem treningu kandidatov pod vodstvom Vianija. V njegovi formaciji bo samo ena pomembna novost: Danova namesto Beana na desnem krilu. Postava Rome, kateri bi e-ventualna zmaga utrdila sredinski položaj, je še v zraku. V moštvo se bo sicer povrnil branilec Griffith, ki je prestal diskvalifikacijo, ni pa že znano kdo bo igral na mestu desnega krilca in desne zveze. Za prvo so na razpolago Vrlando, Da Costa in Castel-lazzi, za drugo pa Guarnacci in David, katerega bi na zvezi po potrebi zamenjal Da Costa Napoli pričakuje Fiorentino dokaj mirno. Trije od štirih njegovih bolnikov (influenca) so popolnoma okrevali in le za Vinicia je malo verjetno, da bi mogel nastopiti, medtem ko se bosta v moštvo povsem zanesljivo povrnila Pesaolu in Vitah. Tudi Fiorentina nima nobenih posebnih problemov. V odsotnosti obolelega trenerja Garmglie je njegov namestnik Luigi Ferrero potrdil formacijo z zadnjih dveh nastopov, ki je tudi na včerajšnjem treningu proti lastnim mladincem pokazala zelo dobro formo, kar velja še pose-baj za napad, ki je dosegel 9 golov. Najlažje delo med »velikimi » bo na prvi pogled imel Inter, ki bo sprejel v goste Atalanto, vendar pa bo moral zaigrati precej boljše kot v nedeljo proti Radovi. Morda ga bo k temu prisilila globa 100.000 lir na glavo, morda pa tudi povratek v moštvo Matteuccija, Cardarel-lija in Firmanija, ki proti Radovi niso igrali. Nekaj se govori tudi o zamenjavi trenerja CampateUija, običajnega grešnega kozla za vse neuspehe. Atalanta se seveda zanaša bolj na psihološki trenutek kot pa na lastno spo-sbbnost, posebno še, ker bo morala nattopiti brez krilca Bodlja in moraa tudi brez Gustavssona. Kaj težko delo se obeta tudi Spalu, ki bo odpotoval v Vicenzo z nespremenjeno postavo Lanerossi je namreč na svojem terenu vse prej kot lahek nasprotnik in tudi Juventus se je lahko prepričal, da z njim ni lahko igrati. Lanerossi je za to srečanje omejil svoje pripravi na nujno potrebni minimum. iVastopil bo z eno samo spremembo in sicer z branilcem Bostonom namesto Savoinija, ki se je poškodoval v tekmi proti Ju-ventusu. V Bologni se bo vodila srdita bitka za — zadnje mesto Genone. Obe moštvi sta — kot se zdi — prebrodili krizo, kar sta več kot potrdili z nedeljskima zmaga nad obema rimskima preastavnikoma, toda tokrat bo eno izmed njuju vendarle moralo kloniti pred drugim razen seveda, če se ne sprijaznita z delitvijo točk, ki bi verjetno zadovoljila oba nasprotnika, posebno pa Ge-noo od katere ni mogoče pričakovati čudežev. V enajstori-co Bologne se bo povrnil Pa-scutti, izločen pa bo Campa-na zaradi poškodbe. Gen oa ima samo en problem, ki zadeva ožjo obrambo. Ce poškodovani Corradi ne bi mogel nastopiti, ka bo zamenjal Becattini. V napadu bo še vedno odsotnega Abbadia se enkrat zamenjal ualva-nese. Pred zelo težko nalogo bo postavljen Lazio, ki bo gostoval v Vidmu V enajstorico Udinese se bo po daljši odsotnosti povrnil Canella, zaradi česar bo lahko Giacomi-ni pojacal krilsko vrsto. Problem zase predstavlja obramba. Ce bo lahko igral Bur-ginich, bo Del Bene levi bek, v nasprotnem primeru bo levi bek Valenti, desni pa Del Bene. Se bolj negotova je formacija Lazia v kateri je nezasedenih več mest. Za desnega belca sta kandidata Del Gratta in Molini ,za desnega krilca Carosi in Carra-dori, za levo krilo pa Fuma-galli in Carosi. Definitivno ne bo nastopil Tozzi, ki je praktično že prekinil vse svoje odnose s klubom in se bo vrnil v Brazilijo. Na njegovo mesto bo vključen Pozzan. Za Sampaorio bi interno srečanje s Palermom ne predstavljajo nobega problema, če bi lahko razpolagala z vsemi svojimi igralci. Ker pa se bo morala odreči Bardelliju, Del-finu in Milaniju, medtem, ko je nastop Ocivirka še dvomljiv, ima Palermo vsekakor precej izgledov več, da reši vsaj eno točko. Palermo se tega tudi zaveda, zato bo igral načrtno na delitev, točk Vicpalek je potrdil formacijo, ki je igrala proti Bariju, le da bo Valade zamenjal Se-renija v ožji obrambi. Alessandna še ni sestavila svoje enajstorice, vendar pa predstavlja zanjo edini problem poškodba Filinija. Bariju bo poškodovanega Seghe-donija na mestu srednjega krilca zamenjal Cappa, št. 6 na hrbtu pa bo nosil Tagnin. B LIGA V B ligi bo ključna tekma v Cataniji med Catanio in Trie-stino. Za obe enajstorici bo njen izid bistvenega pomena, v kolikor se obe potegujeta za napredovanje v A ligo. O-Citno je, da ima Catania precejšnjo prednost bodisi zaradi domačega terena bodisi zaradi vrhunske forme vseh njenih igralcev, ki je prišla posebno dobro do izraza v nedeljski zmagoviti tekmi z Ve-nezio. Toda tudi Tnestina ni brez nad. V Catanzaru je zaigrala zelo dobro, na treningu v Nicastru pa še boljše. Tudi njeni igralci so v dobri formi in če bo napad ujel srečen dan, potem je možna tudi njena zmaga, ki je v o-stalem nujna, če hoče obdržati stik z vodilnimi Približno enak pomen je treba pripisati tudi srečanju med Comom in Marzottom ter med Catanzarom in Venezio. Lee-co bi na svojem igrišču moral po vseh pravilih obračunati s sicer oaporno Messi-no in tudi Afodena bi morala prinesti iz Novare vsaj eno če že ne obeh točk. Približno isto kot za Modeno velja še za vodilni Torino, ki bo gostoval v Cagliariju. Ostala srečanja niso posebno važna, ker zajemajo v glavnem sredinske enajstorice brez posebnih ambicij. Pomembnejši sprememb si po vseh znakih sodeč ni mogoče obetati, na vsak način pa bi eventualni zunanji zastoj Torina in domači zastoj Cata-nie mnogo prispevala k razširitvi borbe za prve pozicije in avtomatično « zanimivosti prvenstva samega. Delnice tržaških košarkarjev rastejo Moštvo Stock povabljeno v Ljubljano in Romunijo V nedeljo v Padovo z nespremenjeno postavo Tržaško košarkarsko moštvo Stock je te dni prejelo dve povabili iz inozemstva. Prvo mu je poslala romunska košarkarska zveza, ki vabi tržaško moško vrsto na večdnevno turnejo po Romuniji, ki nai bi bila od 18. do 25. apnla, drugo povabilo pa je prejelo iz Ljubljane. V glavnem mestu Slovenije naj bi Stock sodeloval 9. in 10. aprila na mednarodnem turnirju. Z odzivom na to povabilo, bi vrsta Stock vrnila gostovanje ljubljanske Olimpije v Trstu ob priliki mednarodnega turnirja na gradu Sv. Justa, kar bi dalo obema moštvo, ma verjetno tudi priložnost za povratno prijateljsko srečanje. Kot znano je v okviru turnirja na gradu Sv. Justa Olim. pija precej visoko premagala Tržačane. Ni še znano, če bo vodstvo Stock ti dve povabili sprejelo. Za nedeljski nastop v Padovi v srečanju s Petrarco za prvenstvo Prve serije, je trener Orlando potrdil moštvo, ki je minulo nedeljo premagalo Giro. V Padovo bo tržaška vrsta odpotovala v nedeljo ob 10. uri v spremstvu svojega predsednika in svetovalca. tiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiimiiiiimMiimiiimtiiiiimifiiiiiittiHiiiiiiiiiiiiiiiiiitmii Po dežju, neurju in snežnem metežu končno nekaj sonca Treningi in pr smučarjev v Squaw Valleyu Finci prednjačijo v skokih. Izidi v alpskih disciplinah bodo veljali tudi kot svetovno prvenstvo 1960 SQUAW VALLEY, 12. — Vreme v Squaw Valleyu se je končno obrnilo na bolje in že včeraj je nad dolino «Indijanske žene*, boječe posijalo sonce. Razpoloženje med organizatorji in predvsem med tekmovalci, ki so morali zadnje dni prebiti v sobah in kvečjem v telovadnicah, je postalo namah boljše, čeprav je metereolo-ška služba sporočila, da se je nad Tihim oceanom formirala nova nevihta, ki bi se utegnila premakniti tudi nad Squaw Valley Pogled na športni center v Squaw Valleyu daje izgled velikega delovnega taborišča. Motorni plugi in druga mehanična sredstva odstranjujejo sneg s cest in področij, , ki so rezervirana za parkiranje avto. mobilov gledalcev. Pri teh delih so zaposleni tudi ameriški mornariški strelci, posebno tem, kjer je veter povzročil velikanske zamete. miiMiiMiiiiiiiiiliiiiiilmmiiliiiimimtiHiiMiiiiiiiiimiliiiimiiiiiliiiiiiiimiimimimiitiiiiiiiil Jugoslovansko prvenstvo v alpskih disciplinah Lakota in Ankeletova nova prvaka v smuku Tekmovanje je oviralo slabo vreme in moker sneg Danes veleslalom KRANJSKA GORA, 12. — V Kranjski gori se je danes pričelo XV. jugoslovansko smučarsko prvenstvo v alpskih disciplinah. Uvod v to prvenstvo je že včeraj s slavnostnim defilejem 188 tekmovalcev, med katerimi je bilo 82 članov, 86 mladincev, 13 mladink in 7 članic. Državna reprezentantka Slava Župančičeva je ob koncu slavnosti dvignila na drog državno zastavo ob zvokih himne. »ki konkurenci je zmagal favorit Lakota pred Šumijem, v konkurenci članic pa je preše- smuk. Vreme tekmovalcem ni bilo naklonjeno. Boriti so se morali z dežjem, ki je precej pokvaril sicer skrbno priprav, ljeno progo, katero so bili organizatorji prisiljeni skrajšati od 3100 m na 2600 m s 600 m višinske razlike. Vlažen sneg tudi ni dovolil potrebne hitrosti, zaradi česar tekmovalci niso mogli doseči pričakovanih rezultatov. Pred uradnimi starti so progo preizkusili bivši državni reprezentanti Mulej, Štefe, Cven. kelj in drugi. Tekmovanje samo, ki je bilo odlično organizirano, je od tekmovalcev zahtevalo velike spretnosti in poguma. V član- netljivo osvojila prvo mesto Ankelejeva. (Po telefonskem poročilu ni razvidno zakaj se med prve tri ni uvrstila velika favoritka Župančičeva). Rezultati: ČLANI: 1. Lakota (Jesenice) 1'33”2, 3. Sumi (Triglav) r35’’4, 3. Mrak (Kranjska gora) 1’36"3. Klinar (Jesenice) 1’37’0, 5. Cop (Jesenice) 1’38”4 itd. CLANICE: 1. Ankete (Tri- glav) 2'38”0, 2. Fanadel (Fuži-nar) 2’54”3, 3. Hronjec (Fuži-nar) 3’44"4, 4. Stefanec (Bra- Nič manj živahno pa je tudi na tekmovalnih progah, na katere so se že v zgodnih jutranjih urah vsuli številni tekmo, valci, da s pospešenim treningom nadoknadijo, kar so v minulih dneh zamudili. Proge so v glavnem v zadovoljivem stanju, le onih za teke še niso povsem očistili novega enega in pa izruvanih dreves. S povečano aktvnostjo tekmovalcev je seveda prišlo tudi do prvih neprijetnosti in raznih incidentov. Med vidnej. šimi je že po četrtkovem,, treningu nenadoma obolela švicarska prvakinja Madeleine Chamot-Berthod. Kot posledica težkega padca konec januarja v Wildhausu na švicarskem državnem prvenstvu, se jo je polastila neke vrste živčna izčrpanost in slabost. Zdravnik švicarskega moštva dr. Peter Imhor je izjavil, da če se njeno zdravstveno stanje ne bo hitro izboljšalo, da je sploh ne bo pustil tekmovati. Poškodoval se je tudi eden izmed glavnih favoritov v mo. šikem smuku Nemec Peter La-nig, ki se je med spustom ranil na licu. Zdravnik nemškega moštva je izjavil, da poškodba sicer pi huda, da pa smučar ne bo smel trenirati najmanj dva dni. Spanec Li-pioo Rigat si je izvil gleženj in bo lahko nadaljeval s treniranjem šele čez tri dni. šve-dinja Inga Loedvin, ki nastopa v tekih, pa si je zlomila zapestje. Tudi v francoskem taboru ne gre vse po sreči. Skakalec Robert Ray je obolel za vnetjem bezgavk, trener francoskega moštva Bonnet pa je v postelji z influenco. , Tudi protestov ne marijka. Sovjetski drsalci so se pritožili, da z drsališča niso odstranili peska, Grki, Argentinci, Avstrijci in Avstralci, pa so protestirali, ker so neznanci odstranili z raznih točk od tek. movalnih progah grbe njihovih držav in organizatorji so jim seveda zagotovili, da bodo čimprej namestili druge. Skakalci, ki so še včeraj ner- nik) 3’47”0 itd. , .. . , . Tekmovanje se bo nadaljeva-1 gali, ker niso mogli skakati s Kljub nevarnosti plazov m slabemu vremenu Avstrijec Pepi Gramshammer prvi v veleslalomu za «3-Tre» 0d 58 tekmovalcev samo 33 na cilju - Številni padci Talmon - najboljši med Italijani MADONNA Dl CAMPIGLIO, 12. — Kljub nevarnosti plazov je bilo danes na slemenu gore v Madon-na di Campiglio tekmovanje v prvi od treh alpskih disciplin v okviru 11. tradicionalnega smučarskega tekmovanja «3-Tre», katerega se udeležujejo vsi najboljši evropski smučarji, ki niso odpotovali v Squaw Valley. V veleslalomu je zmagal eden izmed glavnih favoritov Avstrijec Pepi Gramshammer. Vreme je precej pokvarilo potek tekmovanja, kar je raz- vidno že iz velikih razlik med rezultati in pa iz dejstva, da se mnogi tekmovalci zaradi padcev sploh niso mogli kvalificirati. Lani je na isti progi (2495 m z višinsko razliko 594 m in 60 vratc) zmagal Karl Schranz z izrednim časom 2’ in 35”6, letos pa je najboljši čas dosegel Gramshammer s 3’14”4, s čemer pa nikakor ni rečeno, da Gramshammer ne bi bil odličen smučar, saj je njegova izključitev iz avstrijskega olimpijskega moštva sprožila val protestov. Kot skoraj vsi tekmovalci je tudi on padel in zavozil s pro. ge, kljub temu pa je njegov čas v primerjavi z drugimi še vedno odličen. Za njim se je s časom 3’25”9 plasiral Denis Stamos, brat Pierra Stamo-sa, ki je bil danes četrti, ki pa je prejšnji teden osvojil prvo mesto na dvodnevnem smučarskem tekmovanju «Gardenese». Veleslalom ni njegova specialiteta in zato upa, da se bo Gramsham-merju oddolžil v slalomu, ki bolj odgovarja njegovim fizičnim sposobnostim. Z izločitvijo Francoza Miche. la Arpina, ki je bil med velikimi favoriti, se je na tretje mesto presenetljivo uvrstil Italijan Giuliano Talmon. Zanj je značilna nestalnost, saj dosega enkrat odlične uspehe, takoj nato pa povsem zataji. Na peto mesto se je skupno z Avstrijcem Schafflingerjem uvrstil 16-letni Franco Arrigo-ni, ki je relativno novo ime v italijanskem alpskem smučar-stvu, ki pa obeta še več v slalomu. Veliko smolo je imel najboljši italijanski predstavnik Helmut Gartner, ki je kar trikrat padel in se uvrstil na zanj povprečno 9. mesto. Ostali Italijani so bili še končno pomerili, ker jim je bilo to dovoljeno. Najdaljše poskusne skoke sta dosegla Finca Ensio Hyytia in Veikko Kankkonen, ki sta dosegla visak po 89 m. 80 metrov so preskočili še Vzhodni Nemec Recknagel (84 m), Norvežan Torbjoerm Eccseth (83 m) in Šved Holger Carisson (82 m). Predsednik mednarodne smu. čarske zveze Marc Hodler je danes sporočil, da bodo rezultati tekmovanja v alpskih disciplinah na VIII. olimpiadi veljali tudi kot 'svetovno prvenstvo za 1. 1960. Manj važno vest pa je sporočil častiti Dean S. Collins, tajnik ameriškega odbora za biblijo, ki je dejal, da bo vsak od 989 udeležencev olimpiade prejel kot nagrado izvod Novega testamenta. IIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIII|lltlllllll|fti,||||||||g|||t||t|||||||||||||||i| um,m iiiiiiiiiiiitiiH n um mn Sestanek predsedstva FICC 5 pripravljalnih tekem olimpijske enajsterice Poniilo o poteku pogajanj med RAI-TV in FICC RIM, 12. — Danes dopoldne se je sestalo predsedstvo FIGC. Ker zasedanju nista prisostvovala predsednik dr. Agnelli in dr. Franchi, je predsedstvo razpravljajo samo v vprašanjih normalne administracije in sprejelo samo tiste sklepe, s katerimi je predsednik že prej soglašal. Predsedstvo je pripravilo tudi program prihodnjega zasedanja, ki bo drugi teden. Iz verodostojnih krogov se je izvedelo, da je na zasedanju dr. Pasquale podrobno poročal o pogajanjih, ki so v teku med RAI-TV in profesionalno zvezo glede televizijskih prenosov tekem. Dejal je, da pogajanja zadovoljivo napredujejo, da pa ie za dokončno ureditev vprašanja potreben pristanek tudi polprofesionalne tn diletantske zveze kakor tudi odobritev FIGC, ki podreja svoj pristanek mimo drugega tudi dokončni administrativni ureditvi televizijskega prenosa tekme’ Italija-Švica, ki je bila odigrana 6. januarja v Neaplju. Glede priprave moštva, ki bo zastopalo Italijo na olimpiadi v Rimu, se zdi, da namera- lo jutri z veleslalom. | polnim zaletom, so se danes | va predsedstvo organizirati 5 srečanj s tujimi enajstoricami in sicer: s Švico v Bernu 9. marca, z Anglijo v Italiji, po možnosti maja v Bresciji, s Francijo 5. julija skoraj gotovo v Grossetu in s Turčijo dve tekmi, od katerih eno v Italiji v Cataniji. Predsedstvo je potem, po vesteh iz istega vira, proučevalo prošnjo polprofesionalne zveze za odigranje tekem med reprezentanco polprofesionalne zveze in odgovarjajočimi inozemskimi reprezentancami. Diskusije se je udeležil tudi dr. Dattilo, predsednik AIA, ki je povabil FIGC naj se udeleži zasedanja glavnega odbora sod. niškega združenja, ki bo v nedeljo na Foro Italico. Predsedstvo je povabilo odklonilo. slabši. Nekateri od njih so bili izločeni z vrstnega reda po od-ločtvi razsodišča. Nemčija si je zagotovila 7. in 8. mesto s Wangerjem in Guntherjem. Od 58 tekmovalcev se jih je kvalificirali le 33. Proti večeru se je vreme izboljšalo in jutri ob 12.30 se bo. do po slemenu začeli spuščati slalomisti. Ce bodo vremenski pogoji ugodni, bomo verjetno prisostvovali zagrizenemu dvo. boju med Avstrijci in njihovimi rivali Francozi. VRSTNI RED V VELESLALOMU: 1. Gramshammer (Avstrija) 3’14”4, 2. Denis Stamos (Fr.) 3’25"9, 3. Giuliano Talmon (It.) 3’26”6, 4. Pierre Stamos (Fr.) 3’27”7, 5. Franco Ar. rigoni (It.) in Schafflinger (Avst.) 3’30”9, 7. Wanger (Nemčija 3’32”4, 8. Gunther (Nem.) 3’33"9, 9. Helmut Garther (It.) 3’34”2, 10. Reichelt (ZDA) in Hakkinen Kalevi (Fin.) 3’34”7 12. Egon Zimmermann II. (Avst.) 3’39”2, 13. Paul Pfosi (Sv.) 3’39”4, 14. Benno (Nem ) 3’40”1, 5. Burger (Avst.) 3’40”4, 18. Aldo Zulian (It.) 3’45"7, 19. Mahlknecht G. (It.) 3’56”8, 26. G. De Nicolo (It.) 4’28”7 itd. VRSTNI RED MOŠTEV: 1. Avstrija C z 0.00 točk, 2. Avstrija A 0.04, 3. Nemčija A 3,06, 4. Italija B 15,85. STARTNI RED PRVE DE-SETORICE V SLALOMU: 1. Berabger (Fr.), 2. Gruenfelder (Sv.), 3. Arpin (Fr.), 4. Zimmermann (Avst.), 5. Bernard (Nem.), 6. Pierre Stamos (Fr.), 7. Gramshammer (Avst.), 8. Zulian (It.), 9. VVartels (Nem.), 10. Pfoesi (Sv.). IZJAVA BRUNDAGEJA Olimpijski smučarji in amaterstvo SAN FRANCISCO, 12. — V zvezi s protestno izjavo barona Edouarda Von Falz-Feina (Lichenstein), da postajajo smučarji, ki se bodo udeležili zimske olimpiade «preveč pro. fesionalci«, je predsednik CIO Avery Brundage, ki je prispel v San Francisco na zasedanje Mednarodnega olimpijskega odbora, izjavil, da če ima baron dokaze za svojo trditev, da jih bo odbor rade volje proučil. Baron Falz-Fein je namreč dejal, da so nekatere države prekršile pravilo, ki omejuje na 15 dni čas, v katerem lahko atlet zapusti svojo običajno zaposlitev v korist športa, ki ga prakticira, V tej zvezi je Brun. dage spomnil, da zahteva odbor, da vsak tekmovalec na o-limpiadi predloži od treh oseb podpisano izjavo, da je res amater. TRŽAČAN V AVSTRALIJI Učinkovita zmaga Alda Pravisanija MELBOURNE, 12. — Tržaški boksar Aldo Pravisani je v Melbournu premagal po točkah v 12 rundah Georga Bra-ckena. Pravisani je prikazal tehnično lep in inteligenten boks in avstralski gledalci so ga nagradili z obilnim ploskanjem. «»------ «0riundi» lahko igrajo v B reprezentanci RIM, 12. — V zvezi z možnostjo, da bi bili v italijansko nogometno B reprezentanco vključeni tudi tako imenovani «oriundi», ki še nimajo tri leta stalnega bivališča v Italiji, se poudarja, da člen 3 pravilnika FIFA zahteva za igralce, prihajajo iz tujih inozenM* zvez, državljanstvo nove *vy v katero so včlanjeni in pa sidenco najmanj 3 leta san*0 nastope v državni A reprezc tanci, ker gre za uradne nasi pe, ki jih priznava FIFA. o-------- POKAL «E. DE MARTINO* Udinese - Triestina na igrišču v Tricesimu k.! Tekma za mladinski P° ((Emilio De Martino« med 1 nese in Triestino ni bila vč*‘. odigrana na stadionu More ! ko je bilo sporočeno. ^eZCv. odbor FIGC je določil. d* , zaradi neuporabnosti igrišča^ Vidmu, tekma odigrana v cesimu. Trening moštva CRDA za derbi s Pordenonofl TRŽIČ, 12. —'' Enajst«^ CRDA je danes popoldne J svojem igrišču v Ul. Cosuj odigrala 1-urni trening v oV>* ru priprav za nedeljski deZ . derby v Pordenonu. Za to * f Čanje lahko trener Trzlčen Železnik računa s povnt branilca Rossettija, krilca. padalca Cosarja in srednl * napadalca Marata. Kontrolni treningi atletov - olimpijcev ^ RIM, 12. — Italijanska atk ska zveza je v okviru nad .. stva nad olimpijskimi a3" dati povabila na kontrolne ninge naslednje atlete: V Formio od 19. fehrt*«t do 3. marca: Fossatti, Fa" ni, Fraschini, Manaresi; ^ od 20. do 25. februarja: rale: od 20. do 27. februarja: » ra, Barberis, Martini, Mor 1 Mazza, Panciera, Bagn Bonmarito, Loddo; . „0\. za 21. februar: Carlettii h j, toni, Martella, (juniorji il ma); r,- od 15. do 29. februarja: v velli, Perrone, Righi; od 14. do 28. februan Maissi; od 14. do 20. februarja--” chinich; za 14. februarja: Elivia m V Rimu od 14. do 24. tebro* ja (stadion EUR): (Leone,h, 24. gre v Formio), Bertonn < sta, Valenti, Mecocci, Tiz* Camevali, Saviotti Borto*u .( V Bologno: od 13. do bruarja: Bertoli, Fontan Gaelazzi (juniorji); r,.v od 13. do 14. februarja b ^ none, Galbiati, Rosso, A6r Bellotti, Testa, Cerutti; _ od 20. do 21. februarja: .j. troini, Frati, Giacomello, u ni. NOVICE IZ RINGOV PRETRESLJIVE ZGODBE i. VOŠČENI KIPI Alfred Mc Lelland Burrage škem niso v navadi, pa ste že morda videli kakšno. Rezilo, kakor vidite, je zelo ozko in ne dela globokih, a zmeraj dovoljne vreze, čez kakšen hip se boste o tem lahko tudi sami prepričali. Prej vas pa moram vljudno vprašati, kakor to delajo spodobni brivci: Vam je pogodu, gospod, ta britev?« Vstal je, ta mala in strahotna podoba zla, in se približal Hewsonu s tihim in prihuljenim korakom kakor panter, ko je pripravljen za napad. «Bodite tako dobri,« je dejal, «in malce privzdignite brado. Hvala, še malo. Še malo više. O, hvala! Merci, monsieur... Ah, 4. merci... merci...« # * * Na koncu dvorane je bilo v stropu okno z debelim in temnim steklom in podnevi je prihajalo iz zgornjega prostora nekaj medle svetlobe. Jutranja svetloba se je začela mešati z bledo svetlobo električnih žarnic in še dodajala nekaj turobnega prizoru, ki sicer ni potreboval dopolnitve, da bi bil docela grozoten. Voščeni kipi so nepremično stali na podstavkih in čakali, da jih pridejo občudovat ali pa zaničevat množice, ki se bodo vsak čas boječe zbrale okoli njih. V sredi hodnika je sedel Hew-son nepremično v naslanjaču, s hrbtom naslonjen nazaj. Brado je imel privzdignjeno, kakor bi čakal brivčeve postrežbe in čeprav na grlu ni bilo najmanjše praske in tudi ne na kakšnem drugem delu telesa, je bil mrtev in o tem ni bilo mogoče dvomiti. Ravnatelji časopisov so se motili, ko so mu očitali, da nima domišljije. Doktor Bourdette je s svojega podstavka brezčutno buljil z očmi v tisto truplo. Ni se premikal in se tudi ne bi mogel, kajti konec koncev je bil le voščeni kip. BOSTON, 12. — Sugar *t> Robinson in Paul PendeZ podpisala pogodbo za P0^: gtr dvoboj, ki bo 29. aprila v g stonu. Kot znano prizP^8 ^ temu dvoboju vrednost sV ^ nega prvenstva samo dr . New York in Massachu«* j, V prvem srečanju 22. JaD' zmagal 29-letni Pender. * * * kbA PROVIDENCE. 12. " je včeraj opozorila svetovij t prvaka srednjetežke katefs jo Archie Mooreja, da odvzet naslov, če do Pr\ pf njega petka ne bo podpis3 .p godbe za dvoboj z veljavPiP naslova s Haroldom nom. JI Pravilnik NBA določa. ^{t. mora vsak svetovni prva» ( niti svoj naslov vsaj vs, jač mesecev. Za Mooreja, ki )e. n», njikrat uspešno branil slov avgusta lani proti zoajit Durelleju, poteče ta rok P trišnjem. Ravnateljevo mnenje o meni, ki sem ga bil prisiljen poslušati proti svoji volji, mi ni bilo ravno naklonjeno, pa tudi ni bilo docela netočno. Kajpada nisem mrtev, čeprav mi je bolj všeč, da ljudje mislijo o meni, da sem. In tudi njegovo namigovanje na hobby, h kateremu se ze nekaj let nagibam, čeprav mu zadnje čase po sili razmer bolj redko strežem, je bilo na splošno točno. Ce izvzamem samo, da v namigovanju ni bilo neke znanstvene natančnosti. Svet se namreč deli v zbiralce in nezbiralce. Nezbiralci naju ne zanimajo. Zbiralci zbirajo vse mogoče stvari, pač po osebnem okusu: od starega denarja do cigaretnih ovitkov, pa od metuljev do škatlic za vžigalice. Jaz pa zbiram grla.» Zopet je premolknil in se nepremično zazrl Hevvsonu v grlo. V tem njegovem zanimanju pa je bilo nekakšno podcenjevanje. »Moram izrabiti priložnost, ki naju je pripeljala skupaj,« je nadaljeval, «in morda bi bil nehvaležnež, če bi se pritoževal. Iz varnostnih razlogov je moja dejavnost v zadnjih letih nekoliko popustila in zato sem toliko bolj zadovoljen, da se mi nudi priložnost, zadostiti moji nenavadni muhi. Toda vi, gospod, če si smem dovoliti neko osebno pripombo, imate preveč suh vrat. Ko bi lahko izbiral, bi se ne obračal do vas. Raje imam ljudi z bikovskimi vratovi... rdečimi bikovskimi.« Pobrskal je v notranjem žepu in izvlekel iz njega nekaj, kar je potem poskušal na oslinjenem kazalcu, nato pa je začel počasi drgniti gor in dol po dlani levice, *Ta j« majhna francoska britev,« je razložil, «Na Angle- II. BURKEŽ 1. Itohert Arthur To je bila Bradleyeva pogruntavščina. Tiste gluhe noči se je Bradley, Expressov kronist, naveličal igrati karte, ko je ča- ka! na novice v umazani sobici centralne policije, kjer so se zbirali časnikarji. «Slišite,» je dejal, ko je bil na vrsti, da vrže karto, »zagodimo eno staremu Popu.« Pop Herderson je bil tisti večer nočni čuvaj v policijski mrliški ledenici v prizidku stavbe. Bilo mu je sedemdeset let, težko je hodil in ni bil kaj bolj gibčnega duha kakor telesa. Ze lep čas bi se bil moral odpovedati službi, a je imel preveč družinskih obveznosti, med temi bolno ženo, in odpravnina bi mu ne trajala dolgo časa. Ker že njegova naloga ni bila težka, so predstojniki zamižali na eno oko zaradi njegove starosti in so ga pridržali v službi. «Kakšno naj bi mu zagodli?« je vprašal dolgi in suhi Fur-ness, ki je nabiral novice za črno kroniko pri »Recordu«. Brad-ley mu je razložil, a Fumess je odkimal. «To mi ni všeč,« je dejal. »Pusti pri miru starega Popa! V glavi mu ni več prav jasno.« A Bradley se ni dal kar tako ugnati. Bil je prekaljen bur-kež in ne samo v besedah, o njem je šel glas, da jih zna skuhati prav izvirnih. Zanj je bila važna burka, ne pa žrtev. Pritiskal je in pritiskal in naposled se je Fumess vdal, ker je sovražil prerekanje. Morgan, počasne od »Chronicla«, ki ga je že imel pod kapo nekaj kozarcev, je bil kar za to. Tako so vsi trije v gosjem redu odkorakali v ledenico, kjer je sedel v majhni čuvajnici Pop Henderson in čakal, da ga v službi zamenjajo. Ni bral, ker je imel že slabe oči. Tudi radia ni poslusal. Zadovoljil se je s tem, da je ždel tam in čakal konec službe. Vzdolž vse stene večjega prostora je bilo razvrščenih dvajset predalov, velikih po približno osemnajst krat štiriindvajset palcev, ravno toliko, kolikor je bilo potrebno za odraslega človeka, ki se nima namena obračati. In prav gotovo nihče izmed tistih, ki so bili nameščeni v teh predalih, ni imel kakšnih takih namenov. Bili so zmrznjeni do določene temperature pod ničlo in ker Je šlo za večje mesto s precejšnjim številom žrtev raznih nesreč in neugotovljenih mrtvecev, je bilo po navadi lepo število predalov zasedenih. «Pop,» je rekel Bradley, «radi bi malo pogledali tistega na številki 11. Ravnokar šo sporočili, da bi utegnil biti tisti bankir iz New Yorka, ki je Izginil.« »številko 11?» Počasi je Pop vstal in Jih odvedel ob vrsti predalov. Pritisnil je na gumb pri vratcih s številko 11- ^ la, s slano pokrita vratca so se odprla. Iz predala je železno ploščo na kolescih. Na njej je ležala z rjuho P gmota. Bradley je odgrnil rjuho in se delal kakor da pr°u tisti obraz. a «Podoben mu je,» je pritrdil. «Da, gospoda, odgovarja oy su. Pop, prosim, nam daš kartotečni list tegale?« jP «Okay, mister Bradley!» Stari nočni čuvaj se je obrb1*^ se počasi in trudoma oddaljil. Bradley je pomežiknil Furi18m in ta je stopil za Popom Hendersonom v pisarno. Kom&J ti odšla, že sta se Bradley in pijani Morgan spravila na del° izvedbo potegavščine. ofe Fumess je Popa zadrževal v pisarni pod pretvezo, da Kij i 11, dokler se ni prikaza* gleduje kartotečni list številke n, aoKier se ni pril Morgan. «Nikar se ne trudi, Pop,« je dejal in komaj zadrževal «Mislim, da smo se zmotili. Možaka na številki 11 lahk° JJ,; zopet spančkat. Furness, vrniva se gor, da vržemo še kate*5^ Oba časnikarja sta se skrila za ovinkom hodnika čakala. Pop je zlagal liste v kartoteko metodično in potrF*^ vo. Potem se je odzibal prav tako počasi, ne da bi se dilo, kakor človek, ki ima več časa kot življenja, in je v ledenico k odprtemu predalu, iz katerega je molela P1 s pokrito gmoto. «)i Ko je bil nekaj korakov pred gmoto, se je rjuha preI^,st»' la. Izpod nje je prišel turoben glas. Potem se je pokrita P%i' va počasi vzdignila in sedla in bela rjuha je zdrsnila in la obraz, ki ga starec v polmraku in s svojimi slabimi ^ ni mogel razločiti za Bradleyev obraz. . 5!) «Kje sem?« je vprašal časnikar z grobim glasom. storili z menoj?« .a I Pop Henderson je obstal in se zibal ter napeto očmi v Bradleya in ta je dvigal v belo zavito roko ter * proti njemu. »Vi,« je zapel. »Kaj ste storili z menoj? Poskušali- * me... umoriti.« _ 1 Vse je bilo zelo grobo, kakor večidel Bradleyevih to je bilo tako samo zato, da prestraši tega izhiranega s ?[ji' Po Bradleyevem mišljenju je bil uspeh popolnoma zadov (Nadaljevani*