64. številka.
V Trstu, v sredo 10. avgusta 1887.
Tečaj XII.

Opazke.
Vsi dopisi se pošiljajo uredništvu v uli«*i Torrunte. 12. Vsak list mora biti frankiran. Rokopisi se ne vrat'ajo.
Innerati (raine vrste naznanila in po-Blanice) se zaračuni jo po pogodbi; pri kratkih oglasih 7. drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo T nov
Nai •ožnino, roklatnaci je in inserate prejema opravniitvo, ulica Torrente 12.
EDINOST
• Edinosti
izhaja dvakrat na teden, vsnko sreio »■ soboto ob 1 uri popoludne.
etant^«)
Cena t. a vse leto h prilogo 7 for , z« pol 3 for r.O nov., /.a četrt leta I for.
nov — Edinost brez priloge stane za eelo leto II for., za pol leta 3 for.t za četrt leta I for. »O nov. — Pona-me/.ne številke se dobivajo pri oprav-tiištvu, v prodajalnicnh tobaka v Trsttt po r> nov., v Gorici in v Ajiorščini po 11 nov.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko,
•V e linosti Je mofi«.
Državna podpora odgojevalnej književnosti.
Odgojevalna književnost jo prevožen činitelj pri vzgojevanji mladine. Dobra knjiga za mladino je neprecenljiv zaklad, ona jo vir, iz kojega prihaja blaginja in pouk za poznejša leta. V poznejšej dobi so radi spominjamo, kaj smo čitali v mladosti ter poznavamo, da jo zelo vplivalo to čitanje na smer, po kojem je pozneje korakalo naše mišljenje, da jo bila podstava našim vedam in da je v mlada srca zasadilo ljubezen do vsega, kar je dobrega, krasnega in vzvišenega, In uvidevši visoko odgojevalno ceno spisov za mladino, stariši najraje še deci svojej v spomenske dneve podarijo kako lepo, mično knjigo, in deci prija tako darilce še najbolje. Zaradi tega bilo bi jako dobrodejno, da bi literatura odgojevalna razcvetala, da bi se množila. To uvideva tudi država, in zadnje dni se je po novinah oznanjalo, da je c. kr. mi-nisterstvo za uk razpisalo tri nagrade po 1000 gl. na spise za mladino. Z veseljem bi pozdravljali to ministersko ukrenitev, ko bi bila v proapeh literaturi našej. Žalibože i v tem slučaji kakor vselej veljajo razpisano nagrade samo za — „tlačene" Nemce.
Seveda vladni listi na to poukazujejo, da so šolsko knjižnice nemške doslej' pre-polnjeno s protiavstrijskimi pruskimi spisi, in da treba te nagraditi z drugimi. Vse to se je tudi res godilo; nemškoj deci so dajali v roke knjige, v kojih se je grdila in sramotila Avstrija in nenemški narodi in v kojih so jo majka Gormania kovala v zvezde.
Take knjige — tako se vsaj trdi — bile so zdaj odstranjene iz knjižnic, da bi se nagradil pa ta nedoatatok, pač ni bilo treba razpisavati nagrad. Z razpisanimi nagradami hotela je vlada podpirati nemško književnost. Pomislimo le, da bodo z nagradami obdarjene samo tri knjige in da bodo v oceno poslano morebiti nekoliko stotin spisov, med kojimi se bodo nahajali i dobre knjige, koje se gotovo lehko razpečajo. Vlada se toraj pobrine, da po* množi izdatno nemško odgojevalno književnost.
Vprašamo tedaj, nema li prav istega prava književnost slovonska, nema li ona iste pravice do državne podporo kakor njena sestra nemška? Razpis nagrad na nemške spise imel bi gledo literature slovensko tudi škodljiv vpliv. Umeje se, da se bode na nemško knjige, odlikovane z državno nagrado in pohvalo, pred vsemi drugimi oziralo, in da ta pomoč Nemcem oškoduje Neneince. Vrhu tega bi so tem knjigam dovolila neka prednost, koja bi
PODLISTEK. Matica Hrvatska.
• Spoznavajmo zdruŽnjmo se!«
(Dalje.)
Druga knjiga slovo: „Adolfo Veber. Put u Carigrad. Sa 40 slika i tlorisom Carigrada. 8° str. 239. Knjižarna cena 1 gl. 50 kr. V tej knjigi, katera jo razvrščena v pot oddelkov, opisuje pisatelj kanonik Veber Adolfo daljno kraje ter nas vodi po mestih svojega in tujega sveta ter nam npričujo o lepotah in divotah božjih, o dobroti in grehoti ljudskoj, nas poučuje dobro posnemati in hudega so varovati.
V prvom poglavji popisuje pot preko Oseka na parobrodu po Savi in Dunavu v srbsko proBtolico v Boligrad, nam predočuje zanimivo dogodke, položaj mesta, predstavlja hrvato-srbskega djaka-sveče-nika, popisuje veliko šolo, kazališče, kraljevsko palačo (konak) in mesto ter po-vratek v Zagreb. V drugem poglavji pre-
bila na škodo izvrstnej produkciji i pisateljev slovenskih.
Z razpisanimi darili na nemške spise je torej tudi slovenska literatura odgojevalna posredno in neposredno oškodovana. Trdno se nadejamo, da c. kr. ministerstvo za uk gledo na to, da imajo avstrijsko literature do državne podpore jednako pravo, in da država nema prava podpirati jedno na škodo drugih, k malu razpiše tudi darila za slovenske spiso. Da slovenski pisatelji ne ostanejo za nemškimi v tem plemenitem tekmovanji, o tem smo uverjeni. O tem imamo v našoj plodonosnoj literaturi zadnje čase dosta lepih dokazov.
A. S.
Ples.
(Konec.)
Naj nas pa ne prištevajo posebnežem in čudakom, ako pridigujemo proti plesu. Niti no bi bili radi smatrani za kuhane in pečene klerikalce, kar se nam pa lahko zgodi, kajti dobro vemo, da denašnji tako imenovani „moderni svet" goji nekako nasprotstvo proti vsim onim besedam, ki se končujejo na „izem". *) Klcrikalizem je tudi enaka beseda — tedaj strašilo posvetnjakom.
Ni nam treba pa biti takim, da pridigujemo proti plesu. Ples je sicer vko-reničena navada ter ena najobičajnejših in najbolj priljubljenih zabav mlado krvi. To smo uže spoznali v začetku tega spisa. Naša vojna ni pa naperjena proti plesu samemu na sebi, ampak proti onim zloglasnim javnim plesom pod milim nebom ali pod strašansko rjuho, ki naš narod toliko ponižujejo ter mu prouzročajo toliko duševne škode. — Ako se ozremo po naših preprostih dopisih iz raznih krajev, skoraj vsi se izražajo neugodno proti tem plesom, skoraj vsi grajajo občinske oblasti, ker jih trpč ter so na tak način neposredno krive brezštevilnim hudodelstvom, nebrojnim boleznim in velikemu številu preranih smrti.
Vox populi, vox Dei! — Smolo rečemo o teh glasih iz naroda, da so tudi glas božji, ki izrečno tirja, da se odpravi ta starodavna škodonosna navada. Narod, zrelejši in umnejši narod tirja, da so zavrže ta navada — delajmo tedaj na vse kriplje v to, da so enkrat stori konec temu lajšanju po pesku, ki nas tako ponižuje ter nam jemlje ugled pri druzih narodnostih ! Postopajmo energično — in odločno združivši se v mislih in tirjatvah in brez dvombe bodo morala propasti!
*) Materijalizam, egoizem in še več tacih besed pa so vendar le izjema. (Urcdn.J
Ako se pa kje kaj vzame, na onem mestu odnesene stvari manjka. Enako je tudi s takozvanimi javnimi plesi ali somnji. Mi no tirjamo odprave plesa, tirjamo pač, da Be vsaj uže stori konec uzroku tolikim hudodelstvom, pobojem, nakopanim boleznim, preranim smrtim itd. namreč — javnim plesom, ki se navadno po letu snujejo ter dobiček prinašajo zgolj krč-marjem in osnovatoljom, občinam so pa v nečast in škodo.
„Klin s klinom" — po tej prislovici se bodemo ravnali tudi mi, svetujoč nadomestno zabavo. — Ples naj se ne odpravi — ker je njegova odprava nemogoča — a po letu naj se pod milim nebom ali prav za prav v strašanskem prahu in pod razgreto velikansko rjuho plesov ne trpf. Zadosti je, da se v vsakej soseski ali občini priredi nekoliko plesov v jeseni, po zimi ali spomladi in to v prostorih čitalnice ali prekoristnega bralnega društva, ki ne bi smelo v nobenej večjej vasi manj kati. Ples pa naj se smatra vedno bolj postranskim zabavam, ki naj se prirede po drugej plemenitnejšej zabavi, namreč po predstavi kake igre ali po konccrtu.
Koliko koristi bi od tod prihajalo narodu samemu! koliko bi se s tem narodna zavest okrepila in razvila! U t i 1 e dulci — menjajmo koristno zabavnim. Onim, za koje je ples največja zabava, osobito vročekrvnej našej mladini, bi po tem takem prvi del veselice bil koristen in čestokrat zajedno tudi zabaven ; zrelejši ljudje bi pa v prvem delu nahajali svoje i veselje in zabavo, pri drugem se pa veselili gledajoč svojo deoo rajati in se rado-stiti. Take veselice bi moralo združevati pravo korist z radostjo. Čitalnica ne sme po našem menenju posnemati volikomest-nih gledišč. V skromnem vaškem stanovanju nastavljena, naj bi gledala bolj na domač lokalen okus ter prirejala veselice, ki so temu okusu bolj dopadljivo. Domači diletantje, izbrani in bolj omikani vaški mladeniči in dekleta naj bi gledali na to, da svojim soobčanom pripravijo kaj za smeh in ob enem zanimljivoga; vaški učitelj, ki naj bi bil zajedno tudi diletant in aranžer, naj bi skrbel za primeren govor o kakej koristnej zadevi. In kaj bi pač bilo, ako bi se tudi vaški duhovni pastir vdeležil aktivno tega občnega veselja ter tudi sam spregovoril umno besedo na srce svojih v veselju zbranih ovčičP
S tem bi si on menda ne nakopal očitanja, da je i on postal diletant in gle-diščni igralec! saj bi take veselice bile najnodolžnise na svetu ter bi bile župlja-nom tudi v duševno korist!
Razlika mika — beseda izrečena na dveh različnih mestih, ima lahko dva po-
dočuje nam Zemun, srbsko gospodo, Boligrad, običaje v srbskej hiši, kako je zastonj potoval in videl Novisad. V tretjem poglavji „Podunavlje" opisuje z jako lepo besedo svoje sopotnike, selo Haziaš, iz vode molečo visoko skalnato čer, papagaj imenovano, podrtino grada Golubac, ožino Kazan, katerej na straneh 709 m. visoke skale proti sebu štrle, spomenik „Traja-novo ploščo, s kojega so čita, da jo tu rimski car Trajan prok zidanega mosta pro-valil Dacijo in 1. 104 po Kr. vpokoril si oni nevarni narod, prikazuje nam mej silovitim skalovjem jako romantično na izlivu reke Crne ležeče mestece Orsova, ki vidi malo ur na dan Bolnco, potem zanimivo jako nevarno ožino „Železna vrata", koja nemški potopisec Meyer karaktizuje tako lo: Das Getose der Wollen wird immer iirger, schliesslich warhaft betaubend".
Predstavlja natn nadalje razna mesta ob Donavi kakor zadnjo srbsko mesto Kla-dova, pristanišče Turn Sevcrin, trdnjavo Kalafat in Vidin, Nikopolje, Zimnico in Sistovo,
V četrtem poglavji popisuje pot od Ruščuka do Carigrada. Tu nam predočuje
najvažniše trgovsko mesto Ruščuk, mali Beč s to razliko, da v Ruščuku je samo 20.000 prebivalcev, od kojih je polovica Turkov, okoli 9000 kristijanov in 1200 povsod nepotrebnih Židov; potem nam predočuje Gjurgjevo, rumunsko trgovsko mesto; potem nas vodi s železnico do mesta Varne, koje mesto opisuje vpletajoč historijsko momente dotikajoče se mosta. Vožnjo po črnem morji črta nam jako lopo ter nas poučuje o silnih lastnostih tega slovanskega morja, vedo nas v svetovno znani Bospor, katerega jo laški pisatelj Amicis tako natančno opisal, kakor nikedo drug. „Sbilja rajsko proddvorje!" pravi pisatelj. — Iz rajskega Bospora vede nas v Galato.
V petem in zadnjem in najimenitnejšem poglavji popisuje in predočuje nam pravi Carigrad. Spominja nas na Moslinsko vero, njih džamije, groblje, govori o derviših in turških praznikih, a ne zabi tudi Svete Sofijo, na kojoj, ako Bog da i sreča junačka, bodo še sijal sveti križ iz njo zvonika, kakor prod dohodom Turkov v Carigrad. Rišo nam jako karakteristično prebivalstvo, govori o lepem, pobožnem in
sebna pomena in nejednak vpljiv na srca poslušalcev. Beseda, ki bi jo duhovni pastir izrekel uredi občnega veselja, morda bi na ušeša poslušalcev tako ugodno donela ter se prijela njih srca, kakor ona, kojo on izgovori srditem glasom na cerkvene j leci!
Utopije! vse to pa, kar bi so sicer lahko izvršilo, zdi so nam po daljšem pomisleku gola utopija.
Minoli so časi Abrahamovi, v kojih jo preprostost bila v svojem procvitanju in mi životarimo v XIX. razsvetljenem, kritičnem veku, v kojem se povišujo zgolj finost, elegantnost in druge tem »lične — nečednosti. Ni se tedaj bati tor pri do-našnjej brezkrbnosti niti upati, da bi so kaj tacega izvršilo, čeprav bi bilo to želeti in narodu v veliko korist.
Duhovnik bi moral biti prostemu kmetu pravi oče ter ga podučevati ne le v cerkvi, tomuč tudi v praktičnem živenju.
Sploh pa, da se zopet k plesu povrnemo, ni ples sam na sebi nič napačnega niti zavržljivoga. Nekoji ga smatrajo colo za koristno telovadno vajo, kar tudi je, ako se meje dostojnosti ne presežejo. Na vsak način pa ni opravičljiv javni ples ali som on j, kajti ono skakanje po tleh s peskom kritih, v najhujšej vročini, no more zdravju biti koristno, ampak čestokrat mu daje zadnji udarec.
Gledal sem nedavno v tržaškej okolici neko teh plesišč ter opazoval natančnejše pri tej priliki navade našega ljudstva. Do polovice plesu odločenih ur, namreč do šeste, plesalo so je ne da bi se bilo kaj nenavadnega pripetilo, Po šestej, pridere na plesni prostor kopica pijanih kmetskih fantov ter tu — putaf! — jeli so se udrihati in tepati, ne vem iz kakega uzroka. Godci zatrobijo in plesni šundor se zopet začno; dokleta in ostali fantje se primejo ter jamejo plesati, — oni pijančki se pa šo vodno tepejo. Ker so jim na plesu nadlego delali, odpravili so jih šiloma. Konec je bil ta, daje jeden pijancev vdobil znatno rano na glavi, drugi pa imel telo črno vsled dobljenih udarov.
To jo bil, kakor so mi trdili, tepož samo za smeh; ako bi se bili fantje za dobro prijeli, no bilo bi tepožu konca; dokler ne bi kdo na mestu mrtov ali vsaj težko ranjen ostal. Fantje kažejo v takih prilikah svoje „junaštvo"; osobito se odlikujejo mladeniči iz one vasi, v kojoj so je ples priredil.
Pretepi in poboji izhajajo po tem takem iz prav ničovnega razloga. Majhna besedica, neradovoljno izrečena od pijanega bratca, čestokrat je uzrok smrti! Gotovo je, da narod, ki tako barba-r i č n e veselice v svojej sredini dopušča,
dobrem drugem spolu; o krutem Turku navaja popis Amicisov, kateri jih je oČrtal, kakor da bi bil mej njimi rojen in vzgojen; govori o Grku, kojega zove „silnu varalicu"; pripoveduje o bogatih bankirih Armencih, katerih nekoliko jo tudi naj-ubožniših težakov. Predstavlja nam pridnega Bolgara, kot trgovca, vrtnarja in mlekarja, brezi teh moral bi Carigrajski leni Turek glad trpeti. Tudi Hrvatov jo po Carigradu veliko, ki so aH po privatnih službah ali tam poročeni trgovci. Pisatelj nam jako lepo riše tudi jako dobrega, pogumnega in trpežnega turškega vojaka.
Rise nam jako krasno okolico, po ka-teroj rastline jako bujno rasto, omenja o turškej upravi, prosveti in umetnosti, vodi nas v Atmejdan (cirkus), popisuje nam krisjane, opisuje nam vizito v Dubrovniš-kej obitelji, — vodi nas v Sladko vode, na Zlati rog in se slednjič poslavlja od rajskega Carigrada.
To je knjiga čitanja — večkratnega premišljenega čitanja vredna.
(Dalje prih.)
daje samemu sebi spričevalo duševnega uboštva, kajti: — kaj si morejo pač misliti drugi narodi o ljudstvu, ki potrpežljivo gleda, kako se njegovi udje mesarijo in koljejo — in to jim služi v veselje in zabavo? M. u t a t i u mutandis, nahajamo se na stališču starodavnih poganov, ki so se veselili nad mesarjenjem kristijanov v glediščih, ali na [stališču sedanjih Spanjcov, gledajočih boritev ljudi z divjimi biki!
Strani tedaj z javnimi plesi ali ša-grami! Od njih prihaja milemu našemu narodu zgolj škoda; na njih se naša mladina kvari; tu pri Trstu so ti plesovi ognjišče, na kojem se žge kadilo — tujim navadam in tujemu jeziku; na teh plesiščih se „klafajo" nesramne laške pesni ter kvari čisti slovenski posluh — sploh od teh plesov prihaja našemu narodu zgolj škoda; agitujmo tedaj in tirjajmo, da se odpravijo!
Zajedno pa naj bode naše delovanje in skrb obrnjena v to, da se ti plesovi nadomestijo z drugimi koristnejšimi veselicami, ki bi se morale prirejati v prostorih vaške čitalnice ali bralnega društva. Našemu narodu pomanjkuje daljše praktične omike, ki se dobiva iz knjig in časopisov; za majhen mesečni znesek lahko podaje tako bralno društvo svojim udom dosti duševne hrane. Sploh naj bi bila bralna društva narodu prave učilnice in vzgojiteljice — delujmo tedaj na to, da se jih kolikor mogoče ustanovi! —
Mi smo izrazili svoje ponižno mene-nje o javnih plesovih; veljakom našim in vpljivnim možem pa priporočamo, da se krepko poprimejo dela ter grdi običaj v narodu zatre.
Seja političnega društva „Edinosti".
V	nedeljo 7. avgusta 1887 imel je odbor polit, društva „ Edinost" sejo v prostorih delalskega podp. društva, da se posvetuje I. o resoluciji na vis. c. kr. mini-sterstvo pravosodja v Beču, radi rabe Slovanščine v zemljiščnih knjigah; It. o založnici, koja bi se imela ustanoviti na temelju založne delalsk. podp. društva; III. o rekurzu proti odloku mestnega magistrata in c. kr. deželnega namestništva, glede slovenskih šol v Trstu.
V	navzočnosti zadostnega števila odbornikov otvori g. predsednik Iv. Nabergoj sejo z primernim nagovorom in povdarja ozirom na prvo točko dnevnega reda važnost, da se vkljub kriku in naporu nam sovražnih Lahonov in raznim utoktim odvetniške in trgovske zbornice, družbo tržaških inžinirjev, odpošlje resolucija na vis. ministerstvo pravosodja radi tega, ker je imenovano vis. ministerstvo odredilo, da se imajo spisi v zemljiške knjige na Primorskem tudi v Slovenščini in Hrvaščini vršiti.
Na to predlaga g. prof. Mandič resolucijo, koje zadržaj je, da se vis. mini-sterstvu natanko razloži žalosten položaj primorskih Slovanov ter dokazuje, da se izključuje »loveuski jezik iz šole in uradnij (posebno sodnijskih) in kako se širi italijanščina na škodo domačinom Slovanom, kateri se morajo na domačih svojih tleh posluževati tolmačev, ako se hočejo sporazumeti s dotičnimi uradniki. Povdarja nadalje, da je provzročila grozen šum naredba ris. c. kr. vlade, koja določuje, da se imajo sprejemati in reševati vsi pod-neski v zemljiškej zadevi v istem jeziku, v katerem so pisani. Dasiravno se tej odloki gori imenovana zbornica in društvo jako protivita, ker želita, da vlada prizna »amo italijanski jezik, vendar je minister stvo imelo obzir na §. 10. drž. tem. postave tudi za nas primorske Slovane ter želimo, da nam se tudi v bodoče ne kratijo nase pravice. — Zatem prečita gosp. govornik resolucijo, koje zadržaj je zbor enoglasno sprejel z dostavko, da se ima ministerstvu odpo-slati v slovenskem proizvodu. (Radi pomanjkanja prostora iste danes ne moremo objaviti; prinesemo jo pa v prihodnjem broju. Ur.)
Na to se je prešlo na drugo točko dnevnega reda in sicer na zadevo glede založnice, ki se ima ustanoviti za Trst in okolico. Gosp. M. Mandič izjavi, da ga je odbor del. podp. društva naprosil, da bi prašanje o ustanovljenju založne v Trstu Hpomenil v političnom društvu in priporočil temu društvu, da bi se vsaj uže ta važna zadeva rešila. Na to dokaže gosp. predsednik, kako važen korak bi bil storjen s tem podjetjem, koje bi koristilo v narodnem in materijalnom obziru. Take zavode imamo skoro po vseh pokrajinah
in tudi v Trstu se nahajata dva enaka,' ali žalibože sta v tujih rokah in dobiček.1 kojega prinaša tema tudi našo ljudstvo, porablja se o volitvah le v našo škodo. Na kako gmotno stanje dospe lahko založnica, pričajo nam one na Češkem, H imajo sedaj na miljone premoženja, p jtem na Štajerskem i. dr. — Glavni smoter tacih zavodov pa je, da se malemu posestniku, rokodelcu in obrtniku v eventuvalnih zadregah pomore, ob enem pa tudi izvršuje hranilnični posel. Tak zavod ima pred hranilnico to prednost, da uloge delalca pridejo zopet svojemu sodružniku v prid, mej tem ko se fond hranilnic le na zemljišča in pupularne dolgove naslanja.
Nikjer ne bi bilo ložje ustanoviti take založnice, kakor baš tu. Po vsej okolici so posestniki in drugi, ki bi pristopili z majhnimi delnicami in namen bi bil kmalo dosežen. Požrtovalnosti bi bilo treba iz početka od odbora, koji bi moral brezplačno uradovati, dokler bi se zavod no okrepčal tako, da bi mogel plačevati svojih moči.
Z veseljem pozdravljamo tedaj ponudbo del. podp. društva, koje hočo založiti v ta nameti fond iz svoje blagajne.
Gosp. Živic na to omeni, da je bil v to svrho uže lansko leto v Čitalnici shod, ter da se je odbor za to uže takrat izvolil in da so tudi pravila uže sestavljena. Naj se tedaj dopolni uže izvoljeni odbor z dvema članoma delalskega društva in ta odbor naj pregleda pravila.
Gospod predsednik doda, naj se odbor skliče na 21. t. m. ob 10 uri zjutraj v delalsko podp. društvo za prečita-nje pravil in ustanovitev to „založne" ter da se povabijo tudi zastopniki iz okolice. Kot take se predlagajo : gg. Stef. Nadlišek, Iv. M. Kljun, Iv. Nabergoj, Jos. Požar, Iv. Martelanc in Jak. Ferluga.
Ko je po glasovanji odbor enoglasno izrazil svoje odobrenje, naznani g. predsednik tretjo točko dnevnega reda.
Izvestitelj g. M. Mandič prečita temeljito obrazložen rekurs na ministerstvo za uk in bogočastje, proti odloku c. kr. namestništva kakor deželne šolske oblast-nije, z kojim se odbija utok po), društva „Edinost" od dne 29. decembra 1884 proti zaključku mestnega starešinstva od dne 10. decembra 1884, vsled katerega je mestno starešinstvo prešlo na dnevni red preko prošnje 1420 slovenskih družinskih očetov za ustanovljenje nlovenskih ljudskih šol v mestu Trstu. Ko je g. izvestitelj rekurs še enkrat raztolmači in odboru priporočil, bil je isti enoglasno sprejet.
Konečno naznani gosp. predsednik, da se je denarničar g. Žitko odpovedal svojemu poslu na kar se jo izvolilo gosp. Ant. Škabarja njegovim namestnikom.
Seja je bila končana ob 12. uri.
Politični pregled,
Notranje dežele.
Naš cesar je prišel 6. t. m. popo-ludne ob dveh v Gostinjske toplice ter se takoj napotil v kopeliŠčni grad, da pozdravi nemškega cesarja; oba vladarja sta si podala roke in srčno se objela. Ob štirih popoludne je bil dvorni obed pri nemškem cesarju na čast našega cesarja, potem pa sta se vladarja skupaj peljala na sprehod. Zvečer je bila krasna svečava.
Drugi dan opoludne je prišel naš cesar v kopališČni grad, da se poslovi od nemškega cesarja, ostal je pri njem polu ure, potem pa se odpeljal iz Gostinjskih toplic. Da ga je ljudstvo povsod navdu šono pozdravljalo, to se umeje samo ob sebi. Sicer pa menimo, da ta shod nema posebnega političnega pomena, ker je prišel nemški cesar v avstrijske dežele, na-1 ravno je, da ga je prišel pozdravit naš cesar.
Cesar je dovolil, da se na Dunaji ustanovi osrednje vodstvo za zalogo šol skih knjig ter je bil imenovan ministeri jalni svetovalec v naučnem ministerstvu Jireček pl. Samokov osrednjim vodjem.
O ukazu naučnega ministra glede odpravo več Brednjih šol Časniki, posebno češki, še vedno jako ostro pišejo. „Narodni Listi" pravijo, da so vsemogočni Madjari dobili to stran Li-tave v ministru Gautschu svojega moža, ki ni mož blede bojazni. Za zdaj morajo Čehi češke šole, katerim se z vsemi mogočimi sredstvi preti, sami vzdržavati. „Hlas Naroda" pravi: Kdor je za tako delo sposoben, Hposoben je za vse drugo; mi stojimo pred določnim nasprotnikom našega naroda, s katerim mir ni več mo goč. „IUas Naroda" se obrača na ministra Taaffe-ta in praša, ali je vlada solidarna
z Gautsehem, od odgovora na to prašanje je odvisna bodočnost. -- Vladni in polu-vladni časniki pa se ne upajo z besedo prav na dan; nekako bojazljivo pišejo; nekateri trde, da vlada ni odgovorna za Gautschev ukaz in da ga bo moral sam na svoje rame vzeti. Stvar je vsekako silno važna in če ne pade Gautsch, lehko se v državnem zboru zgodi taka promemba, da se vlada ne bo mogla vzdržavati na krmilu. Čehi so se uže začeli napravljati za napad proti ministrovemu ukazu. Prvi je stopil na noge časlavski mestni svet, ki pošlje deputacijo cesarju s prošnjo, naj se Gautschev ukaz uniči; za tem se vzdignejo drugi z enako prošnjo. Da vsa stvar pride na dnevni red tudi v državnem zboru, to je gotovo; viharju, ki vstane pri tem prašanju, pač se Gautsch ne bode mogel braniti, ako svojega ukaza ne prekliče, ali vsaj zdatno ne predrugači; moral se bo tedaj ločiti od ministerskega stola.
Vnanje dežele.
Mej Črnogoro in Turčijo se zopet utegne uneti razpor, ki lahko tudi dalje seže. Meje mej obema državama po zadnjejv vojni določene, vedno se niso vre-jene, Črnogora se brez vspeha prizadeva, da pride v popolno posest onega ozemlja, katero jej je bilo prisojeno; turški poslanci za vredbo meje pa sede v Ipeku in čakajo ukazov iz Carigrada. Črnigorci so se uže naveličali čakanja. JO. julija se je unel krvav boj mej Črnogorci iz Vaso-vice in pastirji roda Klementi, prvi so zmagali, pastirje odgnali ter si pašnike, vso živino in živež zadnjih prilastili. 10. in 15. julija pa so bili še dosti hujši boji v okraju Plava in so zopet Vasovičani rod Ruhovo zgrabili in zmagali. Prvi so pri tej priliki uplenoli B00 glav živine. Vsled tega zbira Turčija vojsko na meji in zbrali so se tudi glavarji vseh rodov v Ipeku, Djakovi in Gusinji, da sklenejo skupevn maščevalni napad na Črnogoro. A tudi Črnagora je opazna, zbrala je dovolj močno vojsko na albanskej meji.
Srbski kralj se je napotil v toplice Tatra-Fiired, kder ostane 4 do 5 tednov; vladal bode mej tem ministerski svet.
Bolgarsko prašanje je uže jako dolgočasno; imamo zopet polno nasprotujočih poročil. Iz Berolina se poroča, da je koburški vojvoda konečno sklenol, da princu Ferdinandu ne dovoli, da bi sedel na bolgarski prestol; bolgarska vlada pa trdi, da je princ uže imenoval svoje dvornike i da se k malu napoti v Bolgarijo. V malo dneh mora to na čistem biti.
Nemški cesar je za jubilej poslal papežu darilo z jako prijaznim pismom, v katerem pravi, da je lepo za cesarja in papeža, da Bta v starih dneh sklenola verski mir. Papež je odgovoril z lastnoročnim pismom, v katerem se cesarju živo zahvaljuje in pravi, da so cesarjeva čutila tudi njegova.
Iz Rima se 7. t. m. poroča, da kralj ni sprejel odstopa ministrov ter na predlog ministerskega sveta imenoval Crispi-ja ministrom notranjih in začasno tudi zunanjih zadev.
Po zadnjej rusko-angleškej pogodbi se jo ruska meja pomaknola za llVa roi'j Proti Heratu; Rusija jo dobila 55 štirjaških milj ozemlja več, nego Avfganska. To ozemlje je lepa ravnina z dobrimi pašniki, prebivalci so Turkmeni, sorodniki in prijatelji onih, ki prebivajo dalje na Avfganskem proti Herati; oni so izvrstni vojaki konjiki, Avfganska pridobitev je gorata i maloplodna zemlja.
DOPISI.
Bazovica, 30. julija. Draga „Edinost", dovoli mi prostorček, na kojom naj tudi jaz potožim svoje gorje o prebritkej zgubi našega prvoboritelja in vodje primorskih, posebno pa nas tržaško-okoličanskih Slovencev, gospoda Viktorja Dolenca.
Tužna vest mi je pretresla živce, ko sem slišal besedo: Viktor Dolenc je umrl.
—	S prva se mi je zdela novica nekoliko neverjetna, ali vse jedno Bem si mislil, da nesreča in nemila smrt, posebno pri našem, uže tako tlačenem narodu, nema usmiljenja. K malu za tem mi prinese oseba list s črnim obrobom; razvijem ga
—	in glej! — čitam: — Viktor Dolenc danes ob V2 dveh, v Gospodu zaspal. Z solznimi očmi in potrtim srcem sem vzdah-nel: In zdaj še Ti, vodja naš! Oj ubogi naš vedno tlačoni narod! Tebi je sreča nemila; prebil Bi uže mnogo britkih ur in težav. Tlačijo Te vže tako vsi Tebi nasprotni narodi, in še celo ti, nemila in ne-prczane«ljiva smrt nas, žali Bog! prepo-
gontoma tlačiš. Pobrala si nam prvaka in prvoboritelja ter zrušila steber, na kojega se je naš slovenski narod, posebno pa mi primorski, tržaški in okoličanski Slovenci opirali, ter nanj stavili vse svoje zaupanje. Koliko zaupanja je imel pokojni pri nas okoličanskih Slovencih, videlo so je uže večkrat, posebno pa o priliki zadnjih volitev v državni zbor. Mi okoličanski Slovenci se bodemo vedno spominjali marljivega in neustrašljivega delovanja pokojnega V. Dolenca o priliki zadnje volitve v državni zbor, koje prvoboritelj, luč naroda, in duša zmage je bil sedaj pokojni Viktor Dolenc. On je na vse mogočo načine ljudstvo navduševal, ter mu živo risal sedanjo misli in bodočno delovanje zagrizlega slovenožrca. Delal je s peresom, katere spise je nase ljudstvo z radostjo čitalo in mnogo njegovih naukov si zapomnilo ter tudi spolnjevalo.
Tudi z besedo je pokojni mnogo našemu priprostemu slovenskemu ljudstvu koristil, ker njegovi govori so bili razumljivi in polni navdušenja, kojo naš narod vedno v spominu ohrani, in vprav na tem polju ga bodemo mi tržasko-okoličanski Slovenci mnogo, mnogo pogrešali. Sploh ostane nam Dolenčevo delovanje v vodnem spominu, njega zasluge pa bodo nozvenljivc.
Narod moj! plakaj za prerano umrlim Bvojim prvoboriteljem, toči grenke solze, ker zgubil si moža, kojega smrt bodeš na raznih mestih pogrešal in čutil.
Dragi Viktor! Ti si umrl, ali umrl nisi nam! — dela Tvoja so živa, in Tvoj duh bode delal med nami, dokler bode živci slovenski naš narod. Ti, naš prvoboritelj počivaš in nočeš naših solz, žalovanja in joka, ampak želiš, da mi pričeto delo nadaljujemo ter postanemo tvoji nastopniki.
Bratje okoličani! ako vemo ceniti zasluge neutrudnega prvoboritelja, moža, koji je žrtoval svoje živenje in imenje nam na korist, pomagajmo narodu, da mu postavi krasen nagrobni spominek, ki bode na skrajnej meji Slovenstva kazal in pričal, domačinu, tujcu in bodočemu potomstvu, kdo tukaj počiva.
Zatorej, okoličani in vi odbori! Naša sveta dolžnost je, da skažemo vrlemu našemu prerano umrlemu, za vse Slovenstvo velezaslužncmu gospodu Viktorju Dolencu zadnjo čast s ten, da nabiramo vsak mej svojimi domaČimi narodnjaki zneske in potem skupno svoto odpošljemo blagajniku G. A. Trudnu v Trst. Vem, da vsak še tako majhen darek dobro pride in bo hvaležno sprejet. — Tedaj, narod slovenski, poživljam Te, stori svojo sveto dolžnost in pokaži očitno zagrizlemu nasprotniku, kako veš ceniti zasluge svojega naroda vodje in prvoboritelja, kojemu nastopnika teško dočakaš.
Dragi Viktor! Ti nas opazuješ sedaj iz višine, v katere si nam bil nenadno vzet, zapustivsi nas, da nadaljujemo po Tebi započeto delo. Tvoja smrt je za nas tržaško-okoličanske Slovence najhujša nesreča, ostali smo osiročeni, manjka nam očeta in voditelja! Ni Te več med nami, dragi Viktor! krije Te hladna zemlja, ki ne vrača več, kar je objela pod svojo krilo.
Bil si nam zvezda, ki si nam oznanjal veselejšo prihodnost na o balili sinje Ad rije. Utonila si, zamam ozira se naše solzno oko po Tebi. Kaj si Ti nam bil, opazovali bodemo še le zdaj, ko Te ni, in ne bodo več med nami.
S potrtim srcem sklepam ta preža-losten dopis, in s tožnim glasom ho v duhu poslavljam na veke od Tebe, Viktor Dolenc. Z Bogom! vrli naš prvoboritelj, delovanje Tvoje ostane nezvenljivo in nam nepozabljivo.
Slava Tvojemu spominu!
Za vso skrb, terpenjc milo, Povrne naj Ti Bog obilo! Spavaj, blago srce, sladko; Večna luč naj sveti Ti.
Žalujočo Slave sin.
Ricmanje, 4. avg. [Izv. dopis]. — Dne 3. avg. se je slovesno obhajala obletnica po pokojnem velezasl. g. Ivanu Svetu. Opravljale so se najprvo zadušnico (bilje), katerih se je udeležilo več čč. duhovnikov. Peto sv, mašo je služil preč. g. kanonik Juraj Jan, dekan Dolinski z asistenco in ob enem sta še maševala 2 duhovnika na stranskima altarjema. Postavljen je bil v sredi prostorne cerkve sv. Jožefa nenavaden, veličasten, visok mrtvaški oder, bogato obložen z svečavo; ni manjkalo na vrhunci onih stvari, kojo verno ljudstvo spominjajo, da zadušnico veljajo rajneemu duhovniku.
Po sv. masi se napotimo č. duhovščina, mnogo zbranega ljudstva i šolska
mladina obhodno na pokopališče* obstopimo gomilo pokojnika ter ganljivo smo mu zapeli „libero", a milo se ozirali na nagrobni spominek, kojega so mu postavili součenci i prijatelji. Čast i slava g. kanoniku J. Janu; on velja kot „spiritus movens" o napravi spomenika, koji ima napis: „Tu počiva č. g. Janez Svet, duhovnik, rojen v Višnjigori 1. febr. 1827., v mašnika posvečen 24. sept. 1853. zamrl v Ricma-njih 2. avg. 188fi. Kot dober pastir, tolažeč na koleri bolne, dobil je sam smrt. Gospod, daj mu večni mir in večna luč naj mu sveti."!
Dostojno i prav je, da se spominjamo pokojnika, vsaj je bil narodnjak, mil to-lažnik bolnikom, delaven, vstrajen dušni pastir, služboval je v težavnih krajih: v Predloki, Laniščah, Žeminu, Dolini, Podgorju, Klancu in slednjič v Ricmanjih, kjer je leta 1886. o slučaju okužljive bolezni (kolere, za katero je zamrlo v 40 dneh 34 oseb) tolažeč bolnike sam nalezel enako bolezen, ter kot žrtva kolere dne 2. avg. srečno zaspal v Gospodu.
Skazali so se Ricmanci o priliki stavljenja spomenika s tem, da so sznažili rado-voljnim srcem dozdaj nekako zanemarjeno pokopališče, postavili spominke stare, — 6e tudi borne — v rea, in vsekali stezo ravno po sredini pokopališča, odstranili vse nepristno. Pokazali so javno, da ne živimo več v času teme, nego v času svit-lobe i napredka. Da le tudi kmalo, kmalo spoznajo še neodnosno potrebo, razširiti svoje pretesno pokopališče. Bog daj, da ono razširjenje so no vrši samo z jezikom, nego resnično z delom!
Suša je razdjala Bržanijo, ne bode ne fižola, ne koruze, ne otave, še za vodo nam je trda. Ako se ne usmili nas Bog v kratkem, še ovo leto zgubi bogato obdarovana trta svoj sad.
Ricmanski.
Iz Ajdovščine, 3. avgusta 1887. — Čudom čitam a prečuditi se ne morem smelosti poročevalca v zadnjej „Soči" št. 31. Dopis govori o zadnjih občinskih sejah, v katerih se je sklenolo, da se gosp. župniku napravi novo poslopje. Nadalje stoji tu, da sta se proti temu sklepu hudo upirala „naš židu in „z njim nek kristijan". Ob jednem opozarja g. dopisnik volilce ta dogodek, da se bodo vedeli vest«
nnnnnrnill nKAinalriU trnlUirnli	trnni
na
G
,ri prihodnjih občinskih volitvah ~ „vsaj imate dosti možakov, ki imajo srce i glavo na pravem mestu itd.u
Ne oporekam, trebalo je novega, to je večjega stanovanja g. župniku. To so tudi naši g. odborniki vedeli in zato prošnjo ugodno rešili. Da se ni predlog za to naredbo soglasno sprejel, pripisovati jo le temu, da nekateri g. odborniki bolje spoznavajo in uvidajo žalostno stanje in ubožno razmere svojih občanov. Sploh pa bi morale biti odborove seje tajne; zato toliko manjwodpuščam dopisniku, ki je toliko nesramen, da moža javno po listih zasramuje in njemu, ki uže okoli 30 let tako požrtvalno in nesebično deluje v odboru za blagost občine, očita — židovstvo! — Kdo ne pozna gosp. Bolaffio-ta, na katerega smo vsi ponosni, pred kato-rim se bodisi domačin, bodisi okoličan sč spoštljivostjo odkriva, za katerega nas vsaka občina lahko zavida? Le vprašajte uboge bolnike po Ajdovščini, kdo jim donaša hrane i vina; kdo jim pravi, „naš židu ali naš židovski kristijan — poročevalec: „le pridite k meni, kedar čoear potrebujete."
Očitati pa moram g. poročevalcu, da je bil ali slabo poučen ali pa da ni resnicoljuben, kajti ako je bil pri seji prisoten videl bi bil, da ni bil proti sklepu „naš židtt, kateri kot voditelj sejo ni mogel ni za, ni proti glasovati, marveč da jo bilo več gospodov — v poročevalčevem jeziku iiraženo — kristijanov, kateri uvidajo, kako neusmiljeno bodo tlačili občane uže tako ogromni, občinski davki.
Tudi jaz sklepam svoj dopis s željo, da bi bili občani bolj previdni pri prihodnjih. volitvah in izbrali si v odbor može, ki jim je na srci blagost i prid občine, ne pa grda Hebičnost in lastna mogočnost. Uverjen, da bomo gosp. Bolaffio-ta še videli v odboru, kličem mu: Bog nam ga ohrani mnoga leta v prid i blagost občine.
Iz Tomaja, 7. avgusta. — v tvojem listu, draga mi Edinost, vedno so kaj čita iz našo občine, toda le redko kaj ozbiljnoga ;*in zato bi človek mislil, da smo Tomajci zares tako slabi ljudjo na svetu, kar pa ni istina. Čital sem, kako g. dopisnik opisujo letino, dalje somenj dan sv. Petra i Pavla, dalje hvali fante, da so bili mirni pred ruvanjem in pretepom ter da so so pred leti trte iz hudobnega namena porezalo ; prod meseci si čital, kako je nek
g. dopisnik pod imenom „židovec" skoval neresnično snov proti poštenemu prejšnjemu g. županu, kateri je pravi uzor, naj si bode v družinskih razmerah ali pa med svojimi sovaščani. Mar misli g. dopisnik, da fantje se ne znajo vesti dostojno, naj si bode v kakoršnih koli razmerah, ko se še celo izrazuje, da g. žandarmi niso imeli posla ž njimi. Zares čudno, g. dopisnik nam v spomin stavi,- kako je hudobna roka nedolžno trto porezala, ko smo že vsi o tem pozabili, in stvar je že ostarela, res da bi mogel tak človek najostrejej sodbi pripasti; ali da se take stvari po novinah javljajo, to ni nam Tomajcem v čast.
Če natanko čitaš dopis iz Tomaja v št. 57, spoznaš odmah, kako g. dopisnik tuhta o javnem plesu; menim da slehernemu človeku bi bila dolžnost, grajati javni ples, pri katerem se povzročujejo hudobije vsake vrste, katerih nam je na okrog žali Bog mnogo v svarilo, naj se premisli, koliko dobička ali zgube prinašajo ti pogubljivi javni plesi. Ni čuda, če možiček z rudečo kapico in z listkom v roki trka na duri in tirja cesarske davke, fant pa plešo, pije, prepeva kakor bi vse njegovo bilo; med tem ko doma prava mizerija vlada, premoženje se s tem mrvi, gospodarstvo se krha, dokler se vse popolnoma ne poruši.
Toraj, dragi g. dopisnik, na srce Vam polagam dopis iz goriške okolice od dne 18. t. m. v 62. št. Edinosti, ravnajte se po njem in gotovo se ne zmotite, kajti v njem so izvrstni poduki, če se jih vestno držite, gotovo Vam obilen sad obrode. Premislite, ali ni resP Potem pa si lahko na persa potrkate in recite: „mea culpa".
Če pa hočete javen ples zagovarjati, gotovo nikomur ali vsaj pametnemu člo veku ne ugodite, Spodbujati treba mladino k narodnemu zavedanju, priporočati osnovo kakega društva, raztolmačiti in razložiti pomen in korist; ali žali Bog, dajo volja mlačna.	Janko.
Domače vesti.
Program slavnosti na ftast bratom Cehom dne 12. 13. in 14. t. m.
12.	avgusta. Pozdrav pri prihodu v Trst na kolodvoru ob 7 uri zvečer. Milo goste sprejme slavnostni odbor. — Na kolodvoru se bodo tudi naznanila gostom stanovanja. — Ako se prigodi kaka pomota, prosimo gospode potovalce, da se obrne na „Slovansko čitalnico" (Monte verde), kjer bode cel čas odbor navzoč.
Zatim, ko so se gospodje potniki nastiinili, naj blagoizvolc priti po 8. uri v „Slovansko čitalnico", (Monte verde), Corso št. 45, kjer je prevzel restavracijo poznati rodoljub g. Volpich, restavrater plzenske pivarne. —
13.	a v g u s t a. Za zajuterk priporočajo se sledeče kavarne : Via Caserma: „Caf6 Commorcio". Piazza Grande: Caffe Speechi, Cafe Municipio, Cafč Orientale, Cafe Flora. Corso: Caf6 al Corso. Piazza Teatro. Tergesteo: „Cafe Tergesteou.
Ob 8. zjutraj z omnibusi Tramwaye-vim do „Campo Maržo", potem skozi drevored pri Sv. Andrejn v Lloydov ar-zenal. — Pogled arzenala in zatim zopet po Tramway-u nazaj v „Slovansko čitalnico", kjer bode ob 1. uri skupni obed po 1. gl. za osebo. (Brez pijače.) —
Popoldne ogledovanje mesta. Priporočamo posebno sledečo: Cerkve Sv. Antona novega, stolno cerkev pri Sv. Justu, srbsko cerkev Sv. Spiridion; nadalje muzej Rivoltella, Boschetto, Giardino pubblico, Corso, Bagni Excelsior in Spiag-gia St. Bortolo.
Zvečer ob 8)f koncert vojaške godbe na vrtu „Slovanske Čitalnice." Večerja po 50 nč. za osebo.
14.	avgusta Ob 9. uri zjutraj izlet v Miramare z Llovdovim parnikom „Lucifer". — Vkrcanje na „Molo S. Carlo." Povrno se ob 11. uri. — Ob 1. uri obed v Slovanskej Čitalnici. —
Popoldne izlet v Boschetto in sv Ivan. Povratek v čitalnico ob 8 uri. Odpotova« njo gostov v Benetke ob 10. uri zvečer. Vkrcanje „Molo S. Carlo", parobrod „Lucifer".
Vsim gospodom gostom priporočamo najtoplije restavracijo gosp. Volpicha, voditelja plzenske pivarne, kjer bodo gotovo izvrstno postreženi. — Nadalje opozoru-jemo, da odplovi vsako uro parnik v kopališče „Excel«ior" v Barkovljah (St. Itortolo) od obali „Pescheria vechia" (Palazzo Lloyd). Konečno prosimo mile našo goste, da se izvole strogo ravnati po tomu programu, da se hrani red.
Primorski Slovenci! Prosimo uljudno, da se vsi rodoljubi in sploh prijatelji na-
šega naroda v Trstu in okolici snidejo v petek 12. t. m. ob 7. uri zvečer na tržaškem kolodvoru, da dočekajo mile naše goste iz Ceske, ter da jim sploh store kolikor mogoče uslug med časom boravka istih v našem mestu.
Program slavnosti prinašamo na drugem mestu, tu samo dodajemo iskreno željo, da bi vsaj v tem času slovanska naša inteligencija zahajala v obilnem številu v „Slovansko čitalnico", ter da bode našim bratom povse pri roki.
Ravno tako vrli naši pevci ne smejo izostati v petek in v soboto zvečer, kajti dokazati moramo tudi mi, da smo Slovani ob Adriji živega zanimanja vredni, koje goje za nas severni naši bratje. D o k a-žimo Primorci, da vemo tudi mi, kaj je slovanska vzajemnost!
Odbornike za sprejem Čehov v Trstu pa prosimo, da pridejo v petek točno ob 6 »/t uri p. p, na kolodvor, kjer dobo vsak odbornik zapisnik, se kojim so mu izroči 10 gostov, da jih odpelje na zasebna stanovanja. — Še enkrat opozorujemo naše prijatelje, da no pozabe na Čitalnico, kjer naj se v obilnem številu znajdejo te dni opoldne in zvečer, posebno pa v nedeljo pri glavnem obedu.
Imenovanje. Višji gozdnarski inženir na Dunaji Josip Svoboda jo bil imenovan gozdnarjem pri gozdnarskem vodstvu v Gorici.
Venčanje. Naš rojak, jr. profesor dr. Dragotin Glaser, sloveči indolog, poročil so bode meseca septembra z gospodičino Teklo pl. Dabrovsko-Junoszo v Olumucu.
Petindvajsetletnih duhovnega pasti-rovanja bodo letos 17. in 18. avgusta tega leta praznovali Bledeči čč. gospodje: Martin Derčar, župnik v Preski; Ant. Golobič, župnik v Cerkljah; Feliks Knific, benoficijat v Vipavi; Mihael Lazar, vpo-kojen profesor; Anton Ponikvar, župnik v Kncžaku; Josip Razboršek, dekan na Bledu ; Franc Romč, župnik v Čemšeniku; P. Emanuel Topolnik, frančiškan; Josip Vidmar, župnik v Žirih, in Tomo Zupan, c. kr. profesor in vodja v Alojzijevišči.
Nadzorniki delalskega podpornega drtl&tva imeli so dnč 7. t. m. prvo svojo sojo po smrti pokojnega predsednika g. Dolenca. Dokazali so dejansko, kako so ljubili pokojnika, kajti sklenili so nabirati dobrovoljne prineske za spomenik mej članovi in nabrali mej seboj takoj iznos f. 7.20. — Za ta dar izrekamo jim srčno zahvalo in smo trdo prepričani, da bodo tudi ostali članovi ravnali po izgledu društvenih nadzornikov.
Sprejem Čehov na slovenskih tleh bil je uprav sijajen. Ljubljanska deputacija pričekovala jo goste v Trbižu in jih srčno pozdravila. — Cela Gorenjska stran je dokazala svoje simpatijo do milih nam gostov, kajti povsodi so pokali možnarji, vihrale ndrodne trobojnice in na vsakej postaji je grmelo iz sto in sto grlov navdušeno: „Živio" in „Slava", kojim so bratje naši odgovarjali sč burnimi „Vy-borne"! V Ljubljani bil je sprejem veli-kansk. Mesto je divno okrašeno, povsodi vihrajo ndrodne zastave, občinstvo je navdušeno, — Prvi koncert v čitalnici ljubljanskoj na čast gostom je bil nekaj posebnega. — Vrli Čehi so iznenađeni, kajti t a c e g a sprejema niso niti pričakovali. — V Postojni se tudi delajo velikanske pripravo v sprejem Čehov, koji pridejo 12. t. m. obiskat divno postonjsko vilenico.
Prvi bataljon primorsko-kranjskega pesnega polka, Milan I. kralj srbski, zapustil je danes dopoludne Trst po štiriletnem tukajšnjem bivanju ter se premestil v Gorico. Na njegovo mesto pride četrti bataljon istega polka.
Tržaške novosti:
Samomor. 781etni oberstlajtuant v pokoju Filip Vertovc, rodom iz Vipavo, ustrelil se jo v nedeljo zvečer v občinskem vrtu. Morilno orožje bil je nabil z vodo, koja mu je glavo na grozovit način raznesla. — Stanoval je pri gospej M. Zen-nari v ulici delle Acque št. 9, koja je izjavila, da je bil nesrečniku povod sumo« moru neka neozdravljiva bolezen.
N ea reč a. Oletna deklica Rosina Ca-bietano je v nedeljo obiskala svojega strica v tehničnem zavodu. Približala se je ognjišču in na enkrat je bilo lahko njeno krilo v plamenu. Prestrašena deklica počne na vso grlo klicati na pomoč, spuBtivši se v beg. To pa je ogen j še bolj podpihovalo in prodno so prihiteli domačini v pomoč ter pogasili gorečo obleko, bilo je ubogo dekle užo tako opečeno, da jo včeraj mej groznimi bolečinami umrlo.
Grozen samomor. Ko so jo sinoč ob >/>8 uri vlak bližal Barkovljam, skoči nepoznati človek na progo in so
vrže pod kolesa. — Našel je takoj smrt kajti vlak mu je glavo popolnoma odtrgal, tako tudi desno roko in mu stri prsa. Samo noge so ostale cele. — Policija, koja jo bila takoj pozvana, ni našla pri njem ničesar kar bi moglo služiti, da se določi oseba samomorilčeva. — Mož je bil dokaj dobro oblečen in po priliki kakih 35 let star.
Sodnijsko. Karol Ščuka iz Skednja dobil je radi hudodelstva javnega nasil-stva 8 mesecev težke ječe, kočijaž Lorenc Kocijančič iz Sv. Jerneja pa 6 tednov ječe. —
Vdeležencem slavnosti zlate maše profesorja Andreja Einspielerja javljamo, da se bode treba voziti po železnici do Celovca, potem pa z vozovi dalje, koji se bodo odpeljali iz Celovca v Sveče v nedeljo 21. avgusta točno ob i/t6 uri zjutraj, in sicer iz gostilne hotela „zuin Sand-wirth", kjer naj se blagovolijo do 5. ure zjutraj zanesljivo sniti vsi vdeleženci. Tukaj se bode tudi zajutrkovalo. Vožnja na priprostih kmetskih vozovih »tala bodo tja in nazaj za osebo 1 gld. 20 kr. in se morejo prostori zagotoviti le za iste vdo-ležence, ki se bodo zadnji čas do 15. avgusta za-nje prijavili. — Na posebno željo naročijo se tudi boljši vozovi, in sicer stane kočija z enim konjem za tri osobe 8 gl. in z dvema konjema za štiri osebe 10 gl. zaves dan brez vsega druzega priplazila in do neomejenega čaBa. Za vstopnice k slavnostnemu banketu, ki bode j stal za osobo 1 gl. 20 kr., oglašati se je najdaljo do 12. avgusta pod naslovom: Janez Wioser, župnik Elizabetinskega samostana v Celovcu, kateremu se imajo pošiljati tudi vsa druga, slavnost zadeva-Ijoča pisanja. Brzojavi in pozdravi izvolijo 1 naj se ravnati že dan pred slavnostjo (20. 1 avgusta) na ime: Župnik \Vioser, Celo-j vec. Shajališče tujih vdeloženeov je dan pred slavnostjo (v soboto) in dan po slav-| nosti (v ponedeljek) v salonu hotela „Zum Sandwirth", kjer se tudi najbolje in najceneje Btanujc.
Dijaki v Novomesto! V ponedeljek 15. t. in. prirede Ljubljanski abiturijenti se sodelovanjem abiturijentov drugih gimnazij v Rudolfovem v prostorih „Narodnega doma" ob 7. uri zvečer dijaško veselico. V spored: 1. Jenko: „Naprej", svira meščanska godba. — 2. Slavnostni govor. — 3. Foerster: „Pobratimija", zbor z bariton-solo. — 4. Schiller: „Oba Piko-lomina", 3., 4. in 5. nastop I. dejanja, prevel Cegnar — 5, Fr. S. Vilhar: „Zapuščena", tenor-solo. — 6. Skraup; „Kje dom je moj P", tekst slovenski, hrvatski in če. ki, zbor. — 7. Gorup: „Sanje na vojvodskom stolu", deklamacija s spremlje-vanjem klavirja; (skladatelj godbe Foerster;. — 8. Tuček: „Venec narodnih pesni", svira meščanska godba. — 9. Foerster: „Njega ni", čveterospev. — 10. Foerster: „Samo", zbor.— 11. Ign. Borštnik : „Beli lasje — mlado srce", šaljiv soloprizor. — Po zvršetku vsporeda prosta zabava, ktere glavna točka je šaljiva loterija; njen dohodek namenjen je „Narodnemu domu" v Novem mestu. — Vstopnina 40 kr. Prostovoljni darovi se hvaležno vsprejmo. Čisti dobiček podari se „Narodnemu domu" Ljubljanskemu.
Odbor.
Grška kraljeva obitelj je prišla 6. t. m. popoludne na jahti „Amphitrite" iz Ko-rinta v Trst ter so zvečer z brzovlakom dalje odpeljala.
IZKAZ
doneskov za Dolenčev spomenik.
Nadalje so poslali te-le gospodje: Franjo Kastelic Trst . . . gl. 4.— Ivan Valenčič Trst .... „ 3.— Dr. Vlad. Globočnik Trst . „ 2.— Ivan Kanobel Trst . . . . „ 2.—
P. Flogo Trst...... 2.—
M. Jamar Trst...... 2.—
Lav. Cvetnič Dunaj drugi obrok „ 1.— Po zadnjem izkazu gl. 727.—
Skupaj . . . gl. 743.—
Za prijete darove srčno se zahvaljuje in priporoča za nadaljne doneske.
V Trstu 6. avgnsta 1887.
A. Truden, blagajnik.

Bratje Sokoli!
Ker so imamo zaradi izleta na Krško pogovoriti še o nekej zelo važnej stvari, vabi podpisani odbor vse brate Sokole, naj pridejo kakor zadnjič na posvetovanje jutri v četrtek ob
9 uri zvečer.
Odbor.
Rojaki!
Dne 4. septembra t. 1. obhajal bode preč. gospod župnik Davorin Trstenjak v Staremtrgu pri Slovenjeragradci petdesetletnico svojpga pisateljskega delovanja in sedemdesetletnico svoje starosti.
Ime vrlega moža zaslovelo je daleč čez meje ožje in širje naše domovine, znano je vsemu učenemu svetu.
Da dostojno praznujemo ta dan, hodi nam sveta in prijetna dolžnost.
Slovenci! dana Vam je prilika, da očitno dokažete spoštovanje in hvaležnost, katero gojite do slavljenca, ki je priboril sebi in narodu svojemu čast in slavo. Majke Slovenije sin ostal ji je zvest in naklonjen; torej gotovo zasluži, da ga slovenski narod ljubi in časti!
Udeležite se, mili rojaki, te slavnosti; pridite v velikem številu, da svet vidi, kako ve ceniti mali slovenski rod svoje velikane.
Podpisani odbor prosi tedaj vsa ona slavna družtva in častite posameznike, ki se želijo udeležiti slavnosti, da se blagovolijo prej ko prej, najdalje pa do 25, avgusta 1887 pismeno oglasiti pri g. ,T. Farsky-ju, tovarnaru v Slovenjomgradci, ter pristaviti, hočejo-li udeležiti se banketa, naročiti si prenočišča in pa sedeža na vozu. Voziti se bode treba do Spodnjega Drnvbrega ob koroškej železnici in od tam z vozovi eno uro daleč v Slovenjigradec. Prav želeti bi bilo, da bi posebno slavna društva naznanila vlak in čas prihoda.
Ob dveh popoldne bode banket v g. Ounther-jevi gostilni — couvert po 1 gl.; — po banketu pa narodna veselica pod milini nebom s petjem, godbo in govori.
Vprašanja, zadevajoča Terstenjakovo slavnost in brzojavke naj se pošiljajo g. J. Farsky-ju ali pa g. L. Ropas-u privatnemu uradniku v Slovenj rmgradei.
Na svidenje tedaj! Bog in Slovenci!
V Slovenjemgradci, začetkom avgusta.
Slavnostni odbor.
Dunajska borsa
dne 9 avgusta, Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld m	v srebru — — — „
Zlata renta— — — — — — — _
5% avstrijska renta — — — — — „ Delnice narodne banke — — — — „ Kreditne delnice — — — — — —
London 10 lir sterlin--— — „
Francoski napoleondori — — — — „
C. kr. cekini — — — — — _ _ 9
Nemške marke — — — — — — —
81 82. 112' 91 i-88iV 2+2 125' 9 5 61
45 3
75 70 50
>M
.95
.92
.55
SREBRNICO
ozdravlja po najnovejšem načinu profesorja WilkenS0na popolnoma in stalno. Prospekt zastonj.
K «i r o 1 Kreikenbauiu
12	Braunsuhvveig.	25—52
FILIALE IN TRIESTE
deli* i. r. priv
Stabilirgen to austr, d i Credito
per Commercio ed Industria.
Verfiamenti In oontanti.
Banconote:
21 2°/. annuo Interesa« verso preavviso di 4 glorn 21/« • • . » 8 . 3 • » . • . 30 .
Napoleoni:
2'/^° 0 annuo intiTfSHo verso prravvisodi 4 giomi j*'/« • • » » »	3 mesi
2 ■ • • > « 6*
Banco Giro: Banotnol« 2®/» »opra qnalnnque sonitim Napclesnf senza interessi
As.segni
«opra Vienna, Prapa, Pest, Bruna, Troppavta Leopolt, Fiume norichd su A gram, Arart, Bol-zano, Graz, Herniannmadt, Inncibruck, Kla Kenfurt, Lubiana, Salisburgo — franco opeša
Acquisti e Vendite
dl valori, divis« e incasso coupons'80/t provvig
Antecipazioni
»opra Warranta in contanti, interesse da con-venirsi.
Mediante apertura di credito h Londrtt o Purini provvip. per 3 me si. • Valori 5V/o interense annuo eino 1'im-porto di 1000 per importi supe-riori da oonvenirsi. Depoaltl in Custodla. j Si accettano in rustodia cartedi valore, monetn u* oro e d'urgento bankonot« e* ere eto. u condizioni da convenirsi Trleate, Maržo lrt«6	32-48-23
Ljubljanski Zvon.
Gld. 4.60. Gld. 2.30. -- Gld. 1.15.
Zalivala.
Podpisani izreka najtoplejšo zahvalo vsej gospodi, ki se je udeležila pogreba moje nepozabljene soproge Marije.*
Milia Hervatin.
dobe zasebniki in častniki
Denar
naprej od 1—10 let; tudi proti povratu
t. Naslov: F. I
Geschiift, Graz.
tudi na deželi od 300 gld.
' ' JP
v malih obrokih. Naslov: F. Gurre, Credit-
LINIKA
7a spolne in želod-č ve bolesti, nastope ■okuženja i osiabenja možk» slabosti, polucij', žgečo vodo. močenje postelje, puSčanj« krvi, zablije v» de, m za vne bolezni mehurja, droba in živ«* v. Tudi pismeno po najnovt-jSem znanstvenem posto, anju z neškodljivimi sredstvi.	23—46—104
C. Strocttel, .specijalni zdravnik Llndan am Bodsaaes
5-25
F>i-i
JULIJU G RI M M,
dežnikar, Barriera Vecchia št. 18
je zelo bogata zaloga solnčnikov za gospe, za jako nizke cene. — Solnčlliki za gospode od 90 liovč. naprej. — Najnovejši „Entrecots" za gospe, svilnati in pol svilnati. — Mali dežniki za otroke od 25 novč. naprej. Zaloga dežnikov iz svile, satina, volne in bombaža. Sprejemajo se popravki za jako nizke cene. 102—104
Franjo Omersa,
trgovec v Kraniu
ima zalogo deželnih pridelkov: fižola, pravega govejega masla, prosene kaše, ajdove moke, krompirja, lanenega olja, ovsa, de-teljnega in repnega semena. — Zraven tega kupčijo z lesom (deske smerekove in mecesnove vsake vrste) itd. Poštena postrežba, dobro blago in nizke cene. 5-5
♦
Mesto zdravnika za sodnijski okraj Podgrad v I«tri razpiHuje se z letno plaćo lOOO cflcl. Zdravnik stanovati mora v Pođgradu, kjer je sedež okrajni sodniji in drugim uradom, mora imeti svojo lekarno in govoriti jeden slovanski jezik.
Natani'neji pogoji leže na o^led v podgradski občinski pisarni. Prošnje za to mesto poslati je podpisanemu odboru v Podgrad (via Herpelje-Kozina) do 10. septembra t. 1.
P o d g r a d, dne 4. avgusta 1887.
Okrajni zdravstveni odbor.
Ni nič boljšega!
za ohrano i pospeševanje rasti las, kakor po Nj. c. kr. ap. Vel. cesarju Fran-Josipn I. »vstrij-skeiun itd. po c. kr. posebnemu privilegiju odličena
rodbinska pomada
za jakost lasi, iiO-15 ko ja, rabeč jo redno, na golih krajih goste lase prouzroči; sivi in rudeči lasje postanejo temni; krepi kožo, kjer rastejo lasje ; odstrani grinto v malo dneh; je proti izpadanju las; podeli lasem naravno svitlošt; jih kodri in ne osivijo do visoke starosti. Velika posoda z napoto porabe v več jeziki stane z pošto f. 1.50 a. vr. Glavna zaloga e n gro s z prodajo na malo je pri
A. J. FIALA,
vlastnik c. kr. privilegija. Wien, IX, Nussilorferstrasše 59, kamor se ima poslati pisma. Jako fina vonjava, elegantna oblika. Naročila iz pokrajin proti gotovem
denarju ali poštnem povzetju. Prodajalcem izdaten popust. Prosimo, da se zahteva izrečno:
Familien-Kraft-Poniade.
A. Bonne
krojač,
trg Sv. Katarine št. 1. :«3-30 izdeluje vsakovrstne fine, cone obleke po najmodernejšem kroju. (Preseli se 24. avgusta t. 1. na Corso št. 4, II. nadstropje, nad uredništvo lista „II Piccolo".)
Vsled ileira nj» IjennkUlikit riutrmi i in li-tlilona j« rud-
unsku kisi u k C N|ieuitikum pri |>r 'ti u, knimiji v *«»Mi, ni burji i» l-dvi-oan, f hiti tili. bnuiibori-l, biah m, sl:it niui. "nih boleznih in jiri katilrtih
t obča. Najsigurnej8e v.i-stvo froti koleri in mrsliui Krpelji, stanovanja, restavracija ceno.
Klala voda, kopeliiče \ BADENCE °
voio jnko ofilio »nafro-iiiliion-kislfnoi. (>aro-dnvi pokusi So doka-culi, da je o^ljeno-tlMlI »Lithlon« pri protlu^kih bol»-' tlnah najbolj*« nai^ovej« ■ dravilo.
1-18
Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. —
Prevzame vsako poSiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 100-57
Lekarna
Trnk6czy,
zraven rotovŽa " "
"v ub!y ani
na
velikem mestnem trgu,
priporoSa tukaj popisana najbolji« in tveift zdravila. Ni pa dneva, da hi ne prijeli pismenih zalival o nuših Izborno akuisnih domačih zdravilih. Lekarne Trnk6czy-jevih firm so : Na Dnnaji dve inflena kemična tovarna v Grudci (na Stftj«f8kem) •'iia pa v _ LJubljani. P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem leŽeč<», da spodaj navedena zdravila s prvo pnftto dohl, da nasl v tako te napravi: Lokama TTrn-1*6c®y poleg rotovia v Ljubljani.
Marij aceljske kapljice
sa ielodec, katerim se ima r.a tisoče ljudi zahvaliti sa zdravje, imajo Izvrsten vspeh t ri vseh boleznih v želodcu in so ne-prekosljivo sredstvo zoper mankanje »lasti pri jedi, alab želodeo, urak, vetrove, koliko, Zlatenico, bljuvanje, glavobćl. krč v želodcu, bitjo srca, zaba-aanje, fliete, bolezni na vranici, na Jetrih in zoper Zl sto lilo. ^tek Ih 11 i ca ve |j a 20 kr., 1 tui'.at 2 k Id., 5 tucatov samo S gld. sfC Hva i*ilo! Opoznr.inmo, da se tiste latlnlte MARIJACEL1SKE kapljioe dobivajo samo v lekarni TRNK0CZY- ja, zraven rotovža na velikem trgu v Ljubljani.
Cvet proti trganju
(G-leht .je odločno najboljše zdravilo zoper proti n, ter revma-tizem, trganj« po udih bolečine v križi ter žive.ih, oteklino, otrpnete ud.i in kita itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem tr-Eiinjri, uar dokazuje ob lno zahval. Zahteva nuj se samo «ovot zoper trganje po dr. Maliću« z zraven stoječim znamenjem 1 kr , tucat 4 eld. 50 kr
C - ni na steklenici z-aven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej vrnite.
Planinski zeliščni s»irup kranjski.
za odroale in otroke, ie najboljši zoper kušelj, hripavost, vratobol, jetiko, prsne in pljučne bolečine : 1 steklenica KO kr , 1 tucat Š gl. Samo ta sirop za SA kr je pravi.
Kričistilne krog!\j ice,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogreSati in so se uže tisočkrat sijajno osve-dočile pri zaba sanji ČlovtSkega telesa, glavo 61u, otrpneiih udih, skaŽenem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v Skatljah A 21 kr.; jeden za zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jedeu zavoj.
ZDRAVILA ZA ŽIVINO.
(Schutzm irke)
steklenice 50
Ta prav dobra Stupa pomaga nuj bolje vri vgoh boleznih kriiv, konj in praHlčev. Konje varuje ta KtU|>a trtrutvja po frevih , bt»fravk,
vaeh nalezljivih kutnih boleznii, k »siju, plućnih in vratnib boieznij. ttr ndprarlja vse K:ilt«. t udi vzilr-luj« konju debele, okrogle i iakrene.
Krave dajo mnojro dobrnsr« mi«ka.
9V* Zamo»»k z rahli rtim navodom vred velja U 50 kr., 5 zametkov Mamo S gl.
Vsa la našteta zdravila se samo prava dobijo
v lekarni TRNKOCZY-ja v Lj\ik>lja.r\i
zraven rotovŽa
in vsnk dan » poŠto razpošiljajo	11—12 —8
Cvet za konje.
Najbolj*« inaziln za konje pomaga pri pretćgu fl|,
kan i kolen,kopitnih boli'zm, oirp-nenji v boku, kril' itd orekitnji hor tn-<hurjili na no Kali. izvijenji t 9 Canji ni> lla.op ihm stil" i ji Itd .1 kratka pri vgth vuanjih nole/iiln In liii>i«h. Stuk le niča z riblU niui n i vodom vred stiint; le 1 gld., 6 atfkl •/. rubil iim uavodoin vred
samo 4 gld.
Na deželo se pošlje na zahtevo cenik se slikami prost poštnine.
Najveća zaloga tovarne pohištva IGNACIJA KRON iz Du°aja,
povsod poznane zarad dobrega okusa, dobrote in nizkih cen nahaja se v TRSTU. Via del Teatro 1 (Tergesteo).
Lastnik druStvo „Edinost'1.
Izdatelj in odgovorni urednik Fran Žitko.
Tiskarna Dolenc v Trstu.