* St. 34.___V Trstu, v saboto 26. aprila 1884. Tečaj biasiio slovenskega polilićnega društva za Primorsko. • EDINOST« izhaja Škrat na teden vsake < \ leto je 41 pld., za polu leta 3 gld., za četrt leta dobivajo pri opravniitvu in ▼ trafikah v Trati 9 kr. — Naro&ntnt, reklamacije in iimerate prejemi \f 1 sabate o poludne. Cena za vse •O kr. — Posamezne Številke se r., v Berlol in v AjdavičIni po t ve, vi a Ter rent a, »Nava tlakama* t* w pošiljajo UrMaiitv« »vla Tarranta« »Nuova Tlpografla;« vsak mora » iti rrankiran. Rokopisi o»ez posebne vrednosti se ne vračajo. — /merah [razne vrste naznu-m a in poslanice) se znraSunijo po pogodbi - prav cen6; pri kratkth oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. Temeljni pojmovi prave državne politike. m. Na to, kar smo v zadnjej Številki pisali o narodnosti sploh, naravno nastopi prašanje, ali je opravičen obstoj držav sestoječih iz mnogo narodov. — Istina, da skoraj vsaka država, tudi Italijanska, je sestavljena iz dveh ali več narodov, da so odlomki skoraj vsacega naroda državno ločeni od velike množine svojega naroda, ta istina sama ob sebi govori za pravni obstoj mnogojezičnih, ali poliglotnih držav, in zgodovina novejSega časa nas uči, da je uprav nekaterim takim poliglot-uim državam namenjena važna naloga, fiiriti napredek človečanstva. Ni treba, da se za dokaz tega oziramo na staro zgodovino, zadostuje, da si vzamemo v izgled amerikanske severne zvezne drŽave. Take mešanice skoraj vseh dosedaj poznanih narodov ni nahajati nikder več na svetu, kakor v tej državi, in vendar ona na čudopolen način izpolnuje poklic, da prenaSa civilizacijo starega sveta na novi in da celo stari svet uči v mnogih zadevah, posebno pa kar se tiče državne osnove. A tudi mala Švica, katera ima komaj 2 milijona prebivalcev in je sestavljena iz 4 narodov, kak upliv ima ona na vso Evropo vsled poštenosti in delalnosti svojih prebivalcev in kak merodajen činitelj je ona v Evropi glede kulture! Tudi bi -bilo nezmiselno in nepolitično, ko bi hotela kaka mogočna narodna država reklamirati za se vse odlomke svojega naroda nahajajoče se v drugih državah. PODLISTEK. Legenda o cerkvi Device Marije v Obršljanu. Ker si, dragi čitatetf, o dokaj strašan-skej dogodili, o zločinstvu, ki se je ponoči od 81. marci i a na i. aprila t. I. v cerkvi Marije Device Oberšijmi pri Kumitu pripetilo, v cenjenem listu »Edinosti» čital, hočem ti to svetišče božje, ki je Mar. Dev. v čast postavljeno, nekoliko opisati. Pravljica o tem tako le pripoveduje. Pred tisoč leti je bil tam, kder sedanja cerkev stoji, gozd, ki seje na daleč okrog razprostiral; v tem gozdu je pasel v tem času pastir drobnico — ovce — koje so se približate nekej podrtini, ki je tam stala in ki je bila vsa z oberšljanom ohrastena; pred to podrtino pa so vse ovce ostrmele, ter prve noge kviško držale. Ko pustir to ugleda, tudi on nad tem ostrmi, ta doso* dek ljudstvu naznani in skupaj skliče več ljudi, ki sn to reč natančneje ogledali in preiskali. In v tem Oberšljanu dve steklenici mleka dobili, to za čudo božje spoznali in je čestili, in v čast tema tudi kapelico v Oberšljanu postavili. Ko se je ta dogodek mej ljudstvom razBirtl, kar trumoma so začeli ljudje Iz vseh, tudi daljnih krajev v to kapelico hoditi, ter tam M. D. na pomoč v vsakej sili klicati. Po mnogo dohajajočih romarjih, ki so tudi obilo darov delili, nabralo se je Recimo, da bi se nemikej drŽavi posrečilo z Rusijo diplomatičnim potem pogoditi se, da zadnja prvej odstopi svoje baltiške dežele, v katerih prebivajo Nemci, ali bi bilo to kaka sreča za Nemčijo in Rusijo? Prav nobena; najmanj pa za BaltiSke Nemce. Vzemimo, da bi bila vojna mej Rusijo in Nemčijo za vse časa preprečena. — A če pomislimo, da Baltiški Nemci zdaj mogočnej Rusiji da-jajo vse polno državnikov, generalov in sploh prvih mož, da torej ti Baltiški Nemci imajo v Rusiji lepo pri-hodnjost, katere gotovo ne bi imeli v Nemčiji, ker tam bi bili še precej pozabljeni; če pomislimo, da Rusija je omenjenim Nemcem široko polje delalnosti in da je ta delalnost tudi Rusiji jako prikladna in ako konečno pomislimo, da so baltiške dežele pod Rusijo jako srečne, da napredujejo, a da bi bile pod Nemčijo zadnje v državi, ker so preveč oddaljene od središča in same ob sebi ne posebno rodovitne, in torej nobena posebna pridobitev, morda celo zadrega za Nemčijo, ki skora uže preveč producira duševno in materijalno, pridemo do sklepa, da bi tako strogo izpeljanje narodnostnega načela le škodovalo Rusiji in morda še bolj Nemčiji, a najbolj pa bi škodovalo Baltiškim Nemcem, ki se zdaj pod Rusijo prav dobro čutijo in napredujejo, kolikor jim ljubo in mogoče ter Rusiji daj 6 svoje Kauf-mane, Giers-e itd. Enakih izgledov bi lehko Se več omenili, a naj omenimo le še jednega. — Recimo, da bi Italija res dobila par istrskih mest, avstrijski del Fur-lanije in morda polovico mesta Trsta. dokaj denarja, da se je mogla lepa cerkev uže pred 300 leti Mariji Dev. v čast postaviti, in romanje k istej se je vedno množilo, posebno pa dne 15. avgusta, to je dne vnebovzetja M. B. in 8. septembra to je dne rojstva M. D. bilo je naj obilnejše to romanje, pri kojem se ni pogrešalo tudi tadašnjim starim Slovencem priljubljenih gostij pod košatimi lipami in v bljiž-nera po požrešnih Benečanih Še ostalem gozdiču. Legenda tudi pripoveduje, da so pred dvesto in petdeset leti tatje, in sicer neki Lahi to ljudem tako čestito cerkev močno oskrunili, in sicer, da so podobi D. M. vzeli z brilanti napravljeno ovratnico, ki je njej vrat krasila in mesto te kačo okolu vratu ovil i, moštranco z sv. Sakramenti iz tabernakla vzeli, in mačko v tabernakel zaprli, ter sv. Sak. po tleh pometali. Koliko so tedanji duhovni pastirji o tem opravila imeli, ni treba, da čestitim bralcem omenjam. Ali zločini se niso božjej kazni oteli, ker vsi so, ko so ukradeno svetinjo seboj nesli, v jadranskem morji utonili. Pravljica pripoveduje tudi, da je ukradeno mleko, katero so hoteli tatovi odnesti, po potopu istih do sedaŠnjega Bar ban a po morji priplavalo, da so je tam neki ribiči naSli, in od tesra časa se Je tudi tam pričelo veliko češčenje M. Device. Vso to oskrunitev je moral v tem času živeči neki N. Pipan iz Svetega pri Komnu hiš. Št. 44, s priRego potrditi, kar še dandenaŠnji živeči njegovi potomci priznavajo. Druga tatvina pri istej cerkvi, ki seje pred petdeset leti zgodila, pripisuje s« nekemu mežnarju iz Trnovega — nad Šem- Ali bi morda ti kraji pod Italijo kaj boljše napredovali, nego sedaj. — Gotovo ne, in prav gotovo je, da bi Italija Trst zanemarjala na korist bližnjim Benetkam, prav malo Primorcev bi sedelo na prvih stolicah v Rimu in tuk. prve državne službe, to se da misliti, bili bi v rokah Lombardov, Benečanov itd. Tedaj bi se Italijanom v teh krajih potem gotovo slabo godilo, oni bi si sčasoma sami želeli priti zopet pod Avstrijo, kder imajo zdaj v primeri 8tS Slovani, ki so vendar večina v Avstriji, neko previligirano stanje. A Italiji bi bilo teh morda 100.000 tudi geografiČno po nekakem od druge Italije ločenih ljudi prava zadrega, ker Slovani bi vedno terjali svoje prave geografične meje in Avstrija bi morala prej oli slej zopet vzeti vsaj omenjeno polovico Trsta, ki bi bila najvažnejša točka vse dežele, katero zahtevajo Iredantaiji na podlagi narodnostnega prava. Ta izgled smo le zato podali, da osmešimo naše Italijančiče, ter polovico Trsta se faktično ne da odstopiti, in tudi Rovinj in Piran, kaj bi bili ti gnjezdi združeni z Italijo? — Za kazen bi se skoraj morala vsaj za 10 let izvesti ta nezmisel, in stavimo, da bi se celo Rovinježi potem začeli učiti Hrvatsko in prositi za zopetno združenje z Avstrijo. S tem je dokazano, daje sicer narodnostno načelo glavno načelo v politiki držav, a da se to načelo ne da tako strogo izpeljati, da bi se za vsakih 100.000 ljudi morale prominjati meje državam, da temveč pride v poštev tudi geogra-fična meja, in da tudi države z mnogimi narodi morejo dobro napredovati, pasom — ki je več cerkvenih reči tam pokradel, in ki tudi ni božji kazni odšel; zavohali bo ga in tadašnji za to postavljeni možje lovili, ali on je pred njimi v Trnovski turn ušel in z istega skočil ter tako svoje žalostno živenje končal. Tretja tatvina pri D. M. Oberšljan se je zvršila pred dvajsetimi leti prav o čas«, ko je na tej cerkvi zidarski mojster Josip Cucik strelovod napravljal. Zlezel je bil brat aedafinjega zločinca Iv. Petelin-a po strelovodnih železih na cerkev, z iste na zvonik, in po zvoniku v cerkev, odnesel je denarno Skrinjico s vsem, kar je v njej bilo; tudi ta ni dolgo živel, umrl je k malu potem. Rekel bi marsikdo čestitih bralcev, da se dan denes ne gode več čuda, ali naj bode to naključba, resnično je le to, da kar se je hudobij in zločlnstev pri tej cerkvi zgodilo, ni eden ni brez kazni božje odšel. To se tudi pri sedanjej hudobiji, ki se je tam v noči od 31. marcija na 1. aprila zvršila, čudovito dokazuje, hudodelec Krt se je sam obesil, in kazni ne otideta njegova pomagača, neki Uršič iz Ipave in kakor se sploh govori, Ivan Petelin iz Tomaževice, ki so to svetišče božje tako oskrunili, da so namreč, misleč na veliko vrednost, le malo vredno okrasje Mar. D. vzeli, podobo, ki je iz voska napravljena, strašno pokvarili, krono z lasmi jej z glave strgali, ušesa odtrgali, v naročji držečega sinčka zlomili, tabernakel in okolo kleč-če angele, sveče in svečnike zlomili, in vse to po tleh pometali. Nad hudodelcem Krtom, kakor sem rekel, uže se je pravična božja roka maš- da je le mej vsemi temi. narodi plemenito tekmovanje, in da vlada skrbi, da se izvršuje enakopravnost gleać narodnih pravic. Da bi bila na priliko Avstrija vsa nemška, le Trst in isterski bregovi da bi bili italijanski, Avstrija bi pri vsem tem ne mogla pustiti teh bregov drugej državi, ker bi tako zgubila svoje najlepše narodne meje in izlaz na morje, kateri kakor velevlast iz narodno - gospodarskih obzirov silno potrebuje in bi brez tega težko mogla obstati kakor prava velevlast. So tudi nekateri, ki menijo, da po-liglotne drŽave nemajo v sebi one moči, da bi se mogle širiti in druge deželo na-se priklopiti. To menenje je popolnoma napačno, in baš v nasprotnem menenju utegne biti resnica. Ako si država, ki obstoji iz samo ene narodnosti in je torej strogo narodna, prisvoji novih dežel, bode v prvej vrsti gledala, da prisvojeni narod se svojo ekskluzivno narodnostjo zjed-nači, kar pa bi denes, ko je narodni čut tako močno vzbujen, utegnolo cel<5 nevarno postati dotičnej državi. — To nam kažejo mnogi izgledi, mej njimi je posebne omembe vreden oni v Elzasu in Lotringiji. Te nekdaj nemške dežele jeNem-Ska s& silo zopet nazaj dobila. Človek bi mislil, da se bodo ti nekdanji Nemci prav radi zopet dali germani-zovati; a temu je vse drugače. Francija je pred par stoletji, ko ni bilo poznano narodnostno načelo, prav lehko pofrancozila te Nemce, kateri se čutijo zdaj popolnoma Francoze, tistikrat je imela Francija le 27 milijonov prebivalcev; denes ima Nemčija 42 mi- čevala, ko je namreč iz straha, da ga je lastna žena ovadila, poslal po to, da mu nekaj obleke prinese nad klanec na Operi-bko cesto, ter jej je tam z nožem vrat pivre-zal, da je koj umrla, potem zbežal, in se pri Zvoniku v gozdu obesil na neko visoko drevo.Tu strašnaoskrunitev D. M.Oberšljan je ljudi močno presunila, ter je na spodbujanje čestitih duhovnikov, po ebnu od Sv. Jarneja pri Trstu, sv. Križa pri Trstu, Tomaja, Dutovlj, Krajnavas, Riheh-berk, Dornberg, in vse Komenske deka-nije privrela iz vseh teh in mnogo druzih krajev velika množica ljudi na Velikonočno nedeljo k popoldanskej službi božjej, ki je bila posebno za ofer in nabiranjp durov v oskrunjenej in oropanej cerkvi Dev. M. Obršljan. Ob dveh popoludne na omenjeno Velikonočno nedel|0. koj ko je pri cerkvi k slufbi božjej odzvonilo — škoda ker sta dVii zvona ubita — stopil je čestiti goap." Jak. Dolijak, iupnik-dekan v Komnu pred altar oskrunjene in oropane podobe M. Dev. ter v kratkem govoru z solznimi očmi naslikal strašno hudobijo in zločinstvo, ki se je zgodilo, pri kojem govoru ni bilo očesa brezsolznega v vsej cerkvi in zvunaj cerkve — kajti bilo je več ljudi od zunaj, ker ni bilo mogoče vseni na enkrat v cerkev, ljudi je bilo gotovo za tri onake cerkve. Po končanem kratkem govoru so je pričelo darovanje, kojega se je, rekel bi skoraj, vsa ta ogromna množica vdeležila, ki je skoro dve uri trajal. Po dokončanem darovanju se je čestiti g. župnik-dekan prav srčno zahvalil za radodarnost ljudstvu, ki se je tako hva- lijonov prebivalcev; ali pri vsej tej mogočnosti ne bode mogla ne le zopet ponemčiti nekdaj nemSkih Elzasov in Lotrin^ovcev, a ti nekdanji Nemci jej utegnejo cel d nevarni postati, ker Francija zarad njih vedno le misli na povračilo, na revanSo. — Nasprotno pa bi tako anektiranjo ali posilno pri— druženje kacega naroda državi, ki sestoji iz več narodnosti, ne delalo preglavice, da le ona država spoštuje enako pravice vseh narodov v njej živečih, in da ne dela za ražnaro-denje in potujčenje priklopljenega si naroda. V Ameriki vidimo, da se zavezne države prav z lehkoto širijo proti zahodu; tudi Avstrije ne bi takozvane aneksije spravile v čisto nobeno zadrego, da so le vsi v njej živeči narodi enako spoštovani. Priklopljena dežela, oziroma narod ne bi v Avstriji zgubil svoje narodne individualnosti, svoje posebnosti. Avstrija velja nasproti inostran-stvu, kljubu dualizma, še vedno kakor skupna država, pri vsem tem pa se gibljejo, boljše, bi se morali gibati vsi avstrijski narodi s popolno svobodo, ne da bi smel jeden ali drugi avstrijski narod misliti na raz-narodenje enega ali druzega avstrijskega naroda. V poliglotnih državah, kakoršna je Avstrija, je celd mogoče, da postane potrebno in koristno pri— klopljenje tujih dežel, kar pa pri državah sč samo eno državno narodnostjo ni mogoče misliti. Ta slučaj se pripeti posebno takrat, kadar je kak sosedni narod v ustaji, ali pa kadar je treba odbiti lastnej državi nevarno politiko kake sosedne države, kakor se je to zgodilo v Avstriji z Bosno in Hercegovino, katere obe lepi deželi si Avstrija lehko ohrani, da le postopa pravično in spoštuje tamošnjo narodnost, ob enem pa doma popolnoma izvede načelo enakopravnosti. Kako nevarno pa je včasih cel<5 mogočnim državam, v katerih je ena sama državna narodnost, spustiti se na osvojitev tujih dežel, to nam kaže v novejšem času izgled Napoleona III., kateri je zarad takega namena Francijo in sebe spravil v nesrečo; a tudi Nemčija ni srečna kljubu prisvojitve uže omenjenih dveh dežel; a ko bi hotela uprav ta zdaj najmogočnejša nemška država se svojim Bismarkom nadaljevati politiko osvojenja vseh tujih dežel, v katerih prebivajo Nemci, prišla bi gotovo mej ležno M. D. izkazalo; zagotovil, da bode s tem jeza božja potolažena in pristavil, da naznani koj, ko hode darovani denar preštet, k.ij in koliko se je nabralo, in to zagotovilo uže drugi dun Velikonočni pone-delek pri slovesnej sv. maši v farnej cerkvi v Komnu ob 10 uri, pred altarjem spolnil ter se vsein darovalcem prav srčno zahvalil, povedal je, da se je pri darovanji sto devet in Šestdeset forintov in 7 kr. nabralo. Isti dan je obiskala tudi lepa množica tujcev oropano cerkev, ki so tudi okolo 15 f. darovali; in od tega dne skoraj vsak dan kdo k M. D. Oberšljan priroma. Ta božja pot je bila uže celo popušČena, kakor je tudi pri druži h romarskih cerkvah na Krasu, n. pr. pri St. Tilhu — Svetem pri Komnu, ki je o svojem času tako slovela, posebno dne sv. Tilha — ko so bile velike spovedi in odpustki skozi tri dni. Časi so se premenili, postali so res-nejSi, ali mirnejše in lepše je bilo živenje v časih, ko po ljudje največe veselje iskali po božjih potih. Cerkev Sv. Marije v ObrSljanu je sredi polja, čisto na samem ; pol ure oddaljena od Komna, zidana v romanskem sloi.'U s kupolo nad velikem altariem, prostorna, da v njej stoji lehko nad 1000 ljudi. Oltarji so vsi kameniti, krasno izdelani in datirajo najbrže iz 16. veka. Velika in visoka cerkev napravi na potnika uže od daleč mogočen vtisek, in ni ga tujca, kateri mimo potuje, da ne bi v Komnu po-praŠeval po pomenu one lepe, tako samotno stoječe cerkve. F Štetem, dne 20. aprila 1884. P. i K. I dva ognja in v nevarnost, da se popolnoma pogubi. — To je do dobrega spoznal prefriganec Bismark, zato pa je v novejšem času ustanovil mirovno zvezo evropskih držav. Tz tega je razvidno, da je načelo narodnosti sicer popolnoma merodajno, a da zarad tega morejo še vedno dobro obstati tudi take države, ki sestoji iz raznih narodnosti, kakor naša Avstrija. Politični pregled. Notranje dežele. Cesarjevih Rudolf je z visoko svojo soprogo 22. t. m. obiskal stambulski bazar, potem pa vojno ministerstvo. Zvečer je bil na ladiji »Miramar* banket; vse ladije so bile razsvetljene. Zjutraj 23. t. m. pa sta se visoka gesta odpeljala v Bruso. Visoka gosta sta se 22. t, m. od sultana poslovila, cesarjevič se mu je srčno zahvalil za izvenredno gostoljublje, sultan pa je izrazil želje, naj se ladija «Miramar» na potu iz Bruse v Bosporu nekoliko ustavi, da more visoka gosta še enkrat pozdraviti. 23. zjutraj je prispela ladija «Mirainar» pred Mudanio, cesaričina pa ni hotela iti v Bruso, ker je bila nekoliko bolehna, vsled tega tudi cesaijevič ni dalje popotoval, le njegovo spremstvo se je odpravilo v Bruso. 25. t. m. zjutraj sta se pripeljala cesarjevič in visoka njegova soproga v Varno, kder ju je uže čakal bolgarski knez z svojimi ministri in ju pozdravil. Visoki par je bil jako slovesno sprejet. Poslanika \bornica se je včeraj zopet odprla. Finančni minister je predložil računški sklep za leto 1880. in 1881. Prišla je na vrsto potem predloga zastran podržavljenja Albrehtove železnice i ni zaostala tudi interpelacija o volovskej vojni na Dunaju, katere menda Še tako k malu ne bode konec. Gospodarski odsek gosposke zbornice je 24. t. m. sprejel postavni načrt o davku na žganje tako, kakor ogerska gosposka zbornica, promenil je le dobo, kedaj ima v veljavo stopiti. Avstrijski in ogerski finančni minister sta se o tej zadevi popolnoma zedinila. V Splitu so zopet zaprli policijskega stražnika Bezlica, ki jeČijoŽota, braneč svojo osobo, ustrelil in katerega so porotniki za nekrivega spoznali. Zgodilo se je to, ker je državni pravdnik vložil pritožbo ničevosti. V Dalmaciji se utegne politično vreme promeniti. Na spomenico, katero so podali narodni poslanci grofu Taaffeju, dobil je deželni namestnik ukaz, naj stopi v razgovor s poslancem dr. Klaičem. Deželni namestnik je temu zagotovil, da je vlada pripravljena namesti italijanskega uvesti hrvatski kakor službeni jezik, potem na najvažneja mesta v političuej upravi, pri sodBtvu, pri finančnih, poštnih in brzojavnih uredih nastaviti domače moči in odstraniti tuje uradnike, ki so nevešči domaČega jezika. — Toliko je nam znano, da so brzojavni uradniki dobili ukaz, naj izjavijo, so li vešči hrvatskega jezika, ali ne. V Zagrebu je imel te dni izvrševalni odbor narodne stranke sejo, v katerej se je posvetovalo o postopanji pri prihodnjem zasedanji zbora. Svetovalo seje, naj bi stranka izdajala lasten list, a konečno je bilo skleneno, naj se z izdajanjem lista počaka, dokler se razmere bolj ne razjasne. V Krakavi je 22. t. m. hotel 171etni bronarski delavec Boleslav Malankiewicz, rojen v Varšavi, mej glavnim raportom v policijskem poslopji, ko so bili pričujoči vsi policijski uradniki, z strelnim prahom napolnjeno petardo na okno policijskega vodje vreči. Ali petarda je odletela, padla na tla in napastnika hudo ranila. V stanovanji policijskega vodje se je 50 šip v oknih razdrobilo. Napastnika, pri katerem so našli nabit revolver, prepeljali so v bolnišnico preiskovalnega sodišča. V ogerskej poslanske j zbornici je 21. t. m. poslanec Iranyi pri posvetovanji obrtnega zakona stavil predlog o posvečevanji nedel. Trgovinski minister Szechenyi je temu nasprotoval, ali vendar je predlog večina sprejela. Zanimljivo je to, da sta ministerski načelnik in pravosodnji minister glasovala zoper trgovinskega ministra. Vnanje dežele. I\ Florenca se piše v ruski časnik • Vjedorfiosti«, da se v italijanskih dvornih krogih govori, da avstrijski cesarjevič i cesarjevičina obiščeta razstavo v Turinu in italijanskega kralja, potem pa odpotujeta v Rim, kder obiščeta tudi papeža. Italijansko vlado toži grof d' Aquila, stric kralja Franca II. za 60 milijonov lir. Grof namreč zahteva, naj italijanska vlada povrne burbonska obiteljska posestva, katerih se je v letu 1860. polastila in ki so z obresti vred vredna 60 milijonov lir. Papež je svojo encikliko zoper prosto-raavtarje ukazal prevesti v imenitniše evropske jezike. V nemikem državnem zboru je razcep-ijenje zelo veliko, polno je strank, večidel vlaui v enej ali drugej zadevi protivn ih; na vspešno delovauje v takem zboru še misliti ni. Francoska vlada zahteva od državnega zbora zopet novcev za vojno, in sicer za Madagaskar 4.700.000 frankov, za Tonking pa 14 milijonov frankov. Nubar pala je odpovedal dalje poslovanje, ako se mu pomoč v Berber brez odloga ne pošlje; egiptovska vlada in angleški upravniki so prosili angleško vlado, naj priskoči na pomoč Berberju; glas je počil, da so Berber uporniki uŽe vzeli. Iz Koroška je pisal Siegler paša, da se je posrečilo 3000 osobam Kartum zapustiti, predno so ga uporniki popolnem zaprli. 600 teb osob je prišlo v Koroško, od kodar so se dalje proti severu obrnole. It Kahire se poroča, da je bilo skleneno, kolikor tnogoče egiptovske vojske poslati v Kartum. Oeneral Gordon se zelo huduje na angleško vlado, ker ga je popolnem zapustila. On se hoče odtegnoti onim, ki so ga zapustili in so krivi, da je bilo v Sudanu toliko ljudi pomorjenih. — V angleškej poslanskej zbornici je Glad-stone 22. t. m. potrdil, da so uporniki pot v Shendi zaprli. V Kahiri so domači prebivalci vsi razjarjeni na Angleže ter jim vedno bolj prete; gode se uže taki neredi, da podnevi in ponoči hodijo po mestu močni otdelki javne straže, i le z veliko odločnostjo in ostrostjo morejo mir vzdrževati. Iz Kahire se glase zadnja poročila*. Governer iz Berbera je brzojavil, da je edino upanje za otetbo posadke, ako trdnjavo izroči upornikom; v dveh treh dneh napadejo uporniki mesto. — Egiptovski ministerski svet pod prvosedništvom namestnega kralj i p* je 24, t. m. sklenol, naj se brez odloga pošljejo vojaki v zgornji Egipt, ker je to neobhodno potrebno, Nubar paša je dobil ukaz, naj to angleškej vladi naznani. DOPISI. Iz Sežane, 20. aprila. — (Cerkvene slovesnosti — narodno gibanje.) — Dne 16. tega meseca je plapolala belo-rudeča zastava na zvoniku sežanske cerkve, kajti vrli župnik č. g. Josip Koman je ta dan obhajal petindvajsetletnico svojega duhovnega pastirovanja v Sežani. On je prvi župnik v tej 1, 1862 k samostalnoj fari povzdignenej dubovniji. Pri slovesnej s zahvalno pesnijo končanej maši, kakor tudi pri slavnostnem obedu bilo je navzočih mnogo duhovnikov in svetovnih dostojanstvenikov in prijateljev. V pripoznanje mnogih zaslug se je poklonil občespošto-vanernu, gostoljubnemu župniku sreberni kozarec. V zahvalo za laskavo čestitko deželnega poslanca in župana g. R. Ma-borčiča je veleč. g. župnik omenjal, kako se je Sežana v 25 letih njegovega tukajšnjega bivanja povekšala in olepšala; za 14 gosposkih hiš je v tem času prirastla, dobita zlasti po nevtrudljivem delovanji sedajnega župana prav meščansko lice. Tor j naj se na to dela, da bode ako ne • mestom«,vsaj »trgom« »proglašena«. Vsestransko odobravanje se je razlegalo za temi in drugimi navdušenimi besedami. Istinito, motrečeinu veliki napredek Sežane v vsakem obziru, zlasti glede Javnega prometa ob vsakomesečnih in drugih semnjib, čuditi se je, da z imenom Sežana ni Še uvrščena v število trgov. Danes (20. t. m.) — belo nedeljo — so se oglasili topiči mej slovesno službo božjo, kajti minolo je leto, odkar je milg. škof Janez Glavina blagoslovil razširjeno in povikšano župniško svetišče sežansko. V prejšnjih letih smo v »Edinosti« mnogokrat k;ij Čitali iz Sežane, sedaj redko kedaj naletimo na kak tukajšnji dopis. Pa ne mislite, da smo narodni zaspanci. Na tihem, polagoma, boreč se vedno z nasprotnimi silami, napredujemo tudi v narodnem obziru. V tukajšnjem c. k. kotar-skem sodišču se pod vodstvom iskrenega rodoljuba sodnika g. B. Trnovca večinoma uraduje v slovenščini. Prejšnji, samo nemški napisi, nadomeščeni so z nemško-slo-venskimi: Opomini in drugi spisi na črnej tabli so vsi slovenski. Napisi nad sobami dotičnih uradnikov so povsem nemško* slovenski. Tudi poštni peČit so vrle po-štarice narodne gospodičine Mahorčič dal® prenaroditi: Sežana — Sesana. Prej je bilo pisano edino: Sessanu. Mimogrede naj omenim, da se kotnenska pošta ni Še poslovenila, kajti Še vedno čitam na zavitkih pisem: Comen. Naj se vendar kdo usmili in položi par soldov za pečatnika, da premeni C v pošten K. — Na Želez-ničnej postaji: »Sessana« se še vedno So- Eiri na napisih nemščina in italijanščina,, ot da ie vožnja po železnici edino privilegije Nemcem in Italijanom. Da bi uže enkrat zginol oni zastareli trmasti predsodek, ki nas Slovence smatra kakor neko nižje v kot potisneno človeško pleme! — Po raznih pod sežanski okraj (leotar) spa-dajočih vaseh so se table, poprej nemško-itabjanske, prej par leti v č sto slovenske prekrstile. No, zdaj ne bodo več »touristi* (potovaici) nemški in italijanski mogli trditi, da Kras je nemška ali italijanska pokrajina, kar se je poprej, opiraje se na vaške napise, lehko zgodilo. Le v Sežani je slovensko-italijanski napis zaradi obilo Tržačanov, ki radi dohajajo semkaj v kraško metropolo. m Kri»a, 23. aprila. — (f Franc Suc, učitelj). Delajmo kur hočemo, upirajmo se kakor moremo, a smrti uiti ne moremo. — Človeško živenj« nu t^j zemlji ni drugega nego meglica, ki se kratek čas pokaže, pa urno zopet zgine. — Totme spet danes spominja, ko srno skazali zadnjo čast dragemu sobratu, preblagej duši, g. Francu fc>uc-u, učitelju v Pliskovici. Naš rajnki g. Franc Suc se je rodil 26. januvarja 1819 prav tam, kder je nad 40 let služboval in umrl. — Najbolj je pri njem to znamenito, da ni bil nikoder drugod v svojej mladosti v nobenej drugej šoli, nego v doinačej ljudske j šoli; a njegova bistroumnost, neutrudljiva marljivost je vse to nadomestila in ga je dovedla do tja, da je, še ne 24 leten, v letu 1843 mu ponujeno službo začasnega učitelja prav na domačej šoli prevzel in poleg tega še orglarjevo službo tam do smrti, nad 40 let opravljal. Prav dobro se spominjam, koliko se je trudil in mučil rajni Šuc v svojej mladosti, da si pridobi zmiraj večje vednosti o poduku v šoli in orglanju v cerkvi. Ni prišla knjiga ali napev na svitlo, da bi je ne bil brž kupil. Vešč je bil postal vsled privatnega poduka, samouka popolnoma slovenščine in nemščine in sicer v govoru in pisavi. Vedno je prebiral pridno in marljivo pedagogične knjige in se trudil v svojem poklicu tako, da je bil vedno poslavljen in priljubljen pri vsakem, kdor ga je le poznal. Vsled tega ga je uže pred 10 leti vis. c. k. ministrestvo nauka za definitivnega učitelja imenovalo in mu postavno učiteljsko skušnjo prezrlo. — hajni g. Suc se je potem oženil s pridno in pobožno,,de-vojko. A milo mi je &e bolj pri srcu,' ko to pišem; zapustil je mlado udovo in 5 otrok, mej katerimi ima prvorojeno dete komnj 8 let, in to je našemu rajnemu sobratu, kiikor tudi njegovim prijateljem in znancem skeleča rana. — Če prav je vsak migljaj svojega živenja v dobro obrnol, za vero, dom in cesarja živel, vendar mu božja previdnost ni močf podelila, da bi bil mogel kot oče in voditelj daljne odgoje in omike peterim svojim otrokom biti. Ta misel ga je posebno v enoinesečnej močnej bolezni nad vse trla. — Vdobil je bil brž kot ne vsled neutrudljivosti v šoli plučnico. Zdravniki so sicer storili, kar človeške moči morejo, da ga ozdravijo in res nadejali smo se uže, da se ozdravi; a 19. t. m. ga je zapustila zavednost in beseda in dne 20. t. m., uže poprej previden se s. sakramenti za umirajoče, v gospodu je zaspal. — Dne 23. t. m. se je pokazalo pri njegovem pogrebu, kako ga je vse spoštovalo. Prišli so namreč skoraj vsi učitelji iz okraja sežanskega; c. k. okr. glavar sam in mnogo druge odlične gospode iz Komna in Sežane z brezštevilno množico hvaležnega ljudstva k pogrebu in prevodu, kateri je vodil v. č. dekan iz Komna s peterimi duhovni, Sobratje učitelji so peli mrtvašnico v cerkvi in na gomili »tiha jamica« in h koncu je govoril g. A. Leban jedrnati govor, kateri smo se solznimi očmi poslušali in odobrovali. — Naj mirno počival B. V Materiji, 20. aprila 1884. -Naši ljudje mnogo tožijo zoper tuk. poŠto.*) V dokaz tej trditvi, n..j služi naj-noveiši dogodek. Iz pol ure oddaljene vasi, za katero so vsak dan poleg druzih pisem še razni časopisi na pošti, poslal se je nekdo v pon-deljek (7. t. m.) predpoldne nalašč na pošto, aa bi oa tam prinesel mej drugim tudi Časopise o i sobote. Sel pa se je vrnol prazen, ker se mu je na pošti reklo, da ni nič. Ker pa je bilo gotovo, da je -Edinost«, »Soča« in »Slov. Narod« uže od nedelje zjutraj na pošti, poslal se je popoldne istega dne nalašč drug sel, kateremu pa je poštar oddal omeniene časopise, koji nosijo pottni pečat od 6. t. m. Piosimo torej vodstvo pošte, da odpravi take nerednosti. Nekateri gospodje v hližnemPodgradu, ki imajo yocp. Jen kota v želodcu, so se uže veselili, da bode omenjeni uzorni rodoljub kašo pihal. — A gospodje v Trstu so se nekda smijali zahtevi fanatičnih pre-napetnežev in so izrekli, da g. Jenko ne bode pihal kaše. — Kaše bi bilo treba pač nekaterim gospodom v Podgradu, da se nekoliko streznejo in da se jim strast poleže. _ —_ , V Ljubljani, 22. aprila. — Volitve za tretji in drugi razred so končane, za prvi bodo jutri. Izvoljeni so vsi priporo-čenci narodnega volilnega odbora, in tudi jutri bodo gotovo izbrani njegovi kandl-datje, ker nasprotniki se kujajo in ne vde-leŽujejjo volitev. V tretjem razredu so izvoljeni: gg. Josip Geba, Srečko Nolli, Iv. Počivavnik, Jakob Skerbinec in Ignacij Valentinčič s 64-77 glasovi. Vdeležba je bila mlačna, izmej 354 volilcev jih je došlo samo 79. V drugem je nad 600 volilcev a samo 234 jih je prišlo na volifiče in so dobili: gg. Alfred Ledenik 192, dr. Ivan Tavčar 132, notar Ivan Gogala 126 glasov. G-. prof. Suklje, čeprav ni bil priporočan po volilnem odboru in ni kandidoval, dobil 1e 123 glasov. Kandidatje prvega razreda, [i bo volil jutri, so: gg. dr. Bleiweis vitez Trsteniški, Peterca, Fortuna, V. Petričič. V novem mestnem zboru bodo sami narodnjaki, ker zadnji nemškutarji so letos izstopili. Da so letos volitve nenavadno mlačne, vzrok je v prvej vrsti gotovost, da zmagajo narodni kandidatje na vsak način, ker nasprotniki so odložili orožje pred bojem, potem pa tudi mlačna agitacija in — le recimo I — needinost narodnih krogov. Te needinosti žalostna priča so bili volilni shodi, pri katerih smo celo opazili, da sam volilni odbor ni edin. kakor bi imela biti tako važna skupina. Nastopek tega je bil, da je bilo treba dveh novih volilnih shodov in da je dobil narodni volilni odbor pomenljive nezaupnice pri po-skuŠnih volitvah. Pri volilnih shodih je bilo Čuti in tudi v časniških poročilih neke stranke je bilo čitati mnogo o tem, da viada pritiska na uradnike zarad volitev. Kedor pa je nepristransko opazoval, ni tega zasledil. Izid volitev v drugem volilnem razredu je pač najboljši dokaz proti takemu praznemu besedičenju, kar bi se imelo resnici na ljubo javno priznati. Da je res vplivati hotela deželna vlata na uradnike volilce, mislite, da ne bi se bili dobili izmej 400 doma ali v pisarnah ostalih volilcev še 4 glasovi za g. Sukljeja? Morda hi se bilo celo drugače glasilo mnogo sicer zoper njega oddanih glasovnic? Ali Če tudi se je tako, demonstrativno skoraj, naglafiala pri volilnih shodih samostojnost narodne stranke in nezavisnost od vlade, vendar smem reči, da novoizvoljeni mestni odbor* niki ne bi delali v smislu svojih volilcev, ako ki iskali «Česti» v nepotrebnem razponi z sedanjo deželno vlado in nje sploh priljubljenim predsednikom. Sliši se, da se je profesor Križnar odpovedal mestnemu odborništvu in da njegovemu izgledu slede še nekateri drugi. — Ako je to res. je to znamenje vedno večega razpora. Zakaj ne bi se vendar nehale osobnosti in rodoljubi mej seboj poravnali I Danes zjutraj sta bila odvedena v preiskovalni zapor čevljar E. Tuma in krojač Zeleznik.ar zavoljo socialističnega agito-vanja. Ljubljana pač ni takemu rovanju ugodno mesto! Domače in razne vesti. Nadvojvod« Albreht je prišel denes v Pulj, ostane tam denes in jutri, da si ogleda vse tamošnje vojake in vojaške naprave in se pripelje potem v po-uedelek z vso avstrijsko eskatiro po morju v Trst, tukaj ogleda posadko in odrine nekda v sredo v Gorico. Imenovanj*. Namestnik je imenoval računskega oficijala M. Si;hwach-hofer-ja kaucelijskim oficijalom v Trstu, — in višje sodišče v Trstu je imenovalo pravna praktikanta Henrika Fraus-a in Dionizija Ussai-ja avskultantom v Trstu. — Finančni minister je imenoval višim *) Takih pritožeb zaradi pošte na deželi imamo vse polno. ProBimo tom) vi9 c. k, poštno vodstvo v Trstu, da bi blagovolilo izdati okrožnico do vseh c. k. poštarjev, v katere] naj jim na srce polaga točnost in natančnost v službi, poŠta je sveta reč in mora se odpravljati točno. Ured. davkiujem višega davkarskega kontroloria v Kopru, Aleksandra Đonne-ja, rojenega Goričana. Novice Iz tržaške škofije* č. g. Josip Orbamč je imenovan , za prošta, dekana in župnika v Pazinu. Č. g. Raj-mund J duh 6 je nameščen za administratorja v Oprtlju, in č. g. Lotro Rakovec za administr. v Gročani. Č. g. Josip Škerl je premeščen za kaplana v Sežano; i. gosp. Miha Dobratec za kaplana v Podgorje. V škofijo je začasno sprejet Č. g. Angel Be-vilacqua, ter nameščen za kaplana v Brezovici. — Umrli so v. č. g. Peter Viezzoli korar v Kopru, 14. aprila; č. g. Fran Za-lokar, administrat. v Gročani, 31. marca in Č. g. Franjo KraljiČ, kaplan v Slivju. 27. marca. (O smrti zaonjega smo uže poročali). Darovi in drugI dohodki za dijaško seminišče od 16 marcij i do 15. aprila znašajo H43 gold. 66 kr. Mej njimi se nahaja sporočilo 600 gold. od g. C. Ali-monde, in dar 400 gold. od v. č. g. Ferd, Stavdaherja, častnega korarja v Trstu. mestno starešinstvo je imelo zopet v četrtek sejo pod predsedništvom I. podpredsednika Dimmerja. — Pred vsem se je izvolil odbor za oskrbovanje mestne užitnine in so bili izvoljeni : za predsednika Viktor Derin, v odbor pa dr. Beniger, dr. Biasoletto, Spiro Kleskovič, dr. E. Mor-purgo, Moizes Segre, in Feliks Vivante. Potemje mestni tajnik prečital nadrobni račun o gl. 25 531.37'J, kateri znesek se je povrnol takim, ki so vino ali pivo zopet izvozili in ne prodali v Trstu. Raskovič, ki je v poprejšnjej seji zahteval ta natančni račun je izjavil, da je s tem zadovoljen. Na to poprime besedo svetovalec Bicchettiin se gorko poteza za »Ghiozzotte«, pred vsem pravi, da je njegovo menenje, da mej narodna komisija v Gorici skoraj gotovo namerjava odpraviti le nepravilni in Škodljivi način ribarjenja, a ne tudi Uhiozzotov. — Ako bi ta komisija odpravila konkurenco Chiozzotov, potem bi se ribe podražile, in ribe so pri sedanjej draginji mesa vendar glavna hrana nižega ljudstva, on torej predlaga resolucijo, katera naj se pošlje vladi in komisiji v Gorico, v tem zmislu, da bi se v prvej vrsti jemal ozir na konsumente rib in da se temu oziru podredi vsaka osobna Aorist. Ta resolucija je bila sprejeta z veliko večino, ker so tudi konservativci, mej njimi banski lord, za njo glasovali. — Nabergoja ni bilo v seji, ker se je baš v četrtek mudil z deputacijo Kriianov pri komisiji za urejenje ribolova v Gorici. Okollčanski ribiči in sploh okoličani! Kedaj se je ta gospoda za vas potezala? Za vsacega pri van d ranega Italijana ima ona ne le usmiljenje, temuč tu i i zdatno protekcijo; — Vas pa pozna le, kadar so volitve. — Zapamtite si to prav dobro in ne sedajte jim več na li-manice. — Mi ne moremo umeti, zakaj bi ribe bile dražje, ako bi jih lovili in prodajali naši ljudje, ne pa Kijožoti in zaslužek bi ostajal doma, ne pa redil ljudi onstran velike luže, in če je meso uže po £6 kr. kilo, kedo pa je temu najbolj kriv? Ricchetti bo vendar vedel, da je tega najbolj kriv mestni svet, zakaj se tedaj ni za to potegnol, da bi se znižala cena mesa. ki je vendar Še bolj potrebno, nego ribe? A to so skrivnosti: ubopi naj plačuje, da se bogati redil Ribe imajo danes tako, jutri drugačno ceno. kakor je lov in vreme, tožbe o ceni nismo še slišali, ali zarad nezaslišane cene mesa čuje se splošna nevolja po vsem mestu, in če mestni svet o tem kaj ne ukrene, pride gotovo ta stvar prav k malu na občni dnevni red ter bo delala preglavico mestnemu svetu. Dovolilo se je potem gl. 1500.»— za troške, katere prouzroČuje preskrbovanje okolice b pitno vodo vsled velike suše in velikega pomanjkanja vode po okolici; — a praŠanje zarad kriškega vodnjaka še vedno spi in bo spalo, dokler bo zopet več vode v Križu, potem pa porek6, da Križ ima zadosti vode. — Konečno je bilo skleneno, da se društvu »Tramway« dovoli zdaljšanje svoje proge do kopelji pri Sv. Andreju. Izletnl vlaki iz Trsta v Gorico ln Kormln zopet začno v nedeljo. Vsako nedeljo in vsak praznik odide tak vlak točno ob 2 uri 15 minut iz Trsta, bode ob 3.23 vTriiču, 3.35 v Ronkab 3,48 v Žagradu, 3,55 v Gradiški, ob 4.6 v Gorici in ob 4.19 v Korminu. Iz Kormina se zopet vrne vlak ob 8f)4 uri, iz Gorice ob 9'lt, v Trst se vrne ob ll*l4 po noči. — Gena vožnje tja in nazaj je: v Tržič in Ronke v III. razredu 70 sold, v Gradiško 1 g Id., v Gorico gld. 1.20, v Korminu gl.1.40; v II. razredu '1, več. Otroci ne uživajo niže vozni ne. — Karte veljajo le za ta in noben drujji vlak. Jakop Tence, okoličan, dobro znani slov. skladatelj, učitelj in pevovodja pekovskega pevskega društva v Trstu, šel bode 27. t. m. za kapelnika v Split. Čestitamo. Tržaške novowtl: Ljubosumnost. 48. letni fakin Jakop De-franceschi je imel neko zvezo z 45 letno Rozo Radič, ki stanuje v ulici Rena št. 9. Ta ženska iina 3 majhne, nekda nezakonske otroke. Kakor se sliši imela pa je Radič tudi z nekim ladjarjem Antonom Cavalieri posla, kar je Delranceschi-ja tako trlo In peklo, da je le čakal, da se zmaščuje nad nezvesto ljubico. — Predvčerajšnjim zjutraj ob 6 uri je omenjeni Defranceschi kar nakrat planol v sobo one ženske, ki je v postelji ležala stremi svojimi otročiči. Vstejsobije bil tudi njegov tekmec Cavalieri. — Defranceschi ve-i iz sebe vzame velik nož izpod suknje in začne ž njim klati ubogo Radič, ranil jo je 4 ali petkrat prav nevarno. Misliti si morate Btrah otro-čičev. To videč, priskoči na pomoč Cavalieri, a razljuteni D. se vrže tudi nanj in ga hudo rani. Na to zbeži na ulico in dirja kakor besen, ljudje pa za njim, a .nej potom si je zadri nož v prsa, pa se le malo ranil. — V takem stanu je tekel sam na policijo, kder so ga zaprli. Na mestu zlodejstva prišla je precej komisija in je dala ranjena Radičevo in Cavalieri ja odpeljati v bolnico. — Ženska je uže nekda umrla, možki pa utegne ozdraveli. Žalostno ta dogodba je znamnje velike spridenosti mej nižim ljudstvom v Trstu. Sa.nomor. Viigila Maroonetti.25. letnega trgovskega pomočnika v drogeriji g. An geli-ja na lesnem trgu je neka straža našla zgru-denega v Via Amalia; stražnik ga je peljal v bolnico; a mej potom mu je bolnik povedal, da se je ostrupil z arzenikom. V bolnici so mu dali potrebnih lekov, da preženejo upliv strupa, a vse skupaj ni nič pomagalo, samomorec je umrl v strašnih bolečinah. Samomori so v Trstu postali vsakdanji, ni ga skoraj dneva brez samomora. Leta 1882 je bilo okolo 74 samomorov, lansko leto pa uže okolo 140 in letos jih je uže zdaj veliko nad sto. — Ako pojde ta stvar tako progresivno dalje, zaslove Trst po vsem svetu zaradi samomorov. — Temu so tudi dosti krivi neki listi, ki samomor opisujejo kakor heroično delo, in ne prinašajo druzega, nego samomore in booisi tudi iz Amerike. Ti listi v velikih plakatih naznanjajo ljudstvu »Si vende« in «non si vende«, »L'assassino Schenk« itd., iz teh umorov in samomorov pletejo celo romane. — Kako bi se pač zabranil ta judovski način časnikovanja?!« Detomor. Predvčerajšnjim zjutraj bo našli v gojzdiču Pontini za Sv. Justom mrtvo novorojeno žensko dete, zavito v neke cape. Kakor se je doznalo, je ono dete porodila in odložila dekla kmeta Bran-dolina, 20. letna Ana P. iz Tubelj na Krasu. — Otroka so prenesli v mrtvašnico k sv. Justu, deklo pa so zaprli, ker je sum opra* vičen, da je dete umorili. Vreme. Mej tem ko dohajajo od povsod, celo iz lepe Gorice, iz Kastavščine in iz urugih krajev Istre poročila, da je tam toča mnogo škode napravila in zopet izročila iz severnih krono vin Avstrije in iz Ogerske, da je tam hud mraz, celo sneg mnogo škodoval vegetaciji, imamo v Trstu tako vreme, kakor smo si ga le mogli želeti: gorak in miren dež uže par dni, a v nedeljo smo imeli najlepši gorak dan. Vegetacija vsled tega v Trstu, okolici in na Krasu tako napreduje, da smo proti lanskemu letu za dober mesec naprej. Zlato poroko je obhajal v Trstu v četrtek g. Josip Pierobon z svojo gospo Marijo rojeno Besednjak. Lepa vrsta otrok in vnukov je krasila redko slavnost. Ob 9. uri zjutraj so se zbrali vsi skupaj pri sv. maši v cerkvi Matere Božje. Ponarejene ital. bankovce po 5 lir je hotel predvčerajšnjim oddajati v ulici Ri-borgo nek italijanski mornar iz Palerme. Nek prodajalec je speznal, da so bankovci ponarejeni ter izročil mornarja policiji. PoltcUfcko. Trgovski pomočnik F. Z. ?e je sam predal policiji in se zatožil, da je, ker je bil silno lačen, 12 letnemu fantiču, sinu nekega odvetnika, ukradel vrb no suknjo ter jo prodal. Policija mu je precej preskrbela stanovanje in ričet, — Dve malovredni ženski sto bili včeraj zaprti, ker ste v ulici Riborgu strašno razsajali in se nemoralno vedli. — Policija je zaprla 4 ptičke, ki so bili zarad slabih dejanj uže kaznovani in izgnani iz Trsta, pa so se vrnoli. Ti so: Anton G. iz Tomlna, Jožef S. iz Skopega, Jožef B. iz Ljuldjane in Andrej N. slikar iz Ve>-. tojbe. Te možakarje k malu pripeljejo z »ekstra»-pošto v razna njih domovja. Razpisana zgradba ceste. 15. maja t. I, se na javnej dražbi odda pri c. k. glavarstvu v Pazinu zgradba novega kosa ceste na državnej cesti v Pulj blizo Buj. Oklicna cena je for. 6366 24, vadium znaša f. 318'—, na ofertih mora biti kolek za 50 soldov. Načrt ceste si more vsakdo ogledati pri omenjenem glavarstvu. Iz Rojana nam pišejo: Mamljiva stvar je denar. Kadar ta človeku primanjkuje, skuša 8i ga preskerbetl, bodisi tudi na nepošten način. Najpostenejši način preskrbenja je delo. Z delom priskrbi gospodar družini potrebni živež in obleko in seveda s poštenim delom preskrbi i sebe. Zatega delj grdo i nesramno počenja, kdor si IŠČe denarja pri igri. — Pod ro-janskimi oboki (velbi) se nahaja vsako nedelo in praznik potepuh, ki vabi ljudi na igro, takozvano »bussoloto«, ali po naše na »kockanje«. Naše ljudstvo videč, da je ta ali oni na malo vsotico dobil po 2 ali še več goldinarjev, čeprav je malo zatem zgubil trikrat toliko, rado se zateka k nepoštenemu kockanju. Sprva stavi malo, a z malen- kostjo stavi toliko časa, dokler ne zastavi do poslednjega beliči; tedaj sramežljivo otjae, slepar pa, ko je gimpeljne do dobra oskiiDil, slednjič pete odnese s polnim žepom. *) Goriške novosti. Biskup Stross-majer je prišel ta teden v Gorico, da bo pričujoč pri krstu, kateri bode v hiši nečega njegovega sorodnika, ki biva v Gorici. — Truma Cijoiotov se te dni ulači po Gorici, da pozvedavajo, kako stoje njih stvari. Kako važno je ribarsko prašanje v jadranskem morju, to se še le zdaj prav razodeva. — Ministerstvo za uk in bogočastje je dovolilo na prošnio društva «Sloga» slovenskemu otroškemu vrtu v Gorici za tekoče leto 200 gl. in nekaj podob proti temu, da bodo smele slovenske kanuidatinje tukajšnjega c. k. učiteljskega izohraž^vališča obiskovati imenovani otroški vrt. Pri dopolnltnej volltvl v I. volllnrm razreda v ljubljanski mestni zbor so bili 24. t. m. izvoljeni kandidati narodnega volilnega odbora: dr. Karol vit. Bleiweis-Tisteniški z 117, Fran Fortuna z 114, Vaso Petričič z 111 in Fr. Peterca z 94 glasov. Volitve se je vdeležilo 120 volilcev. Vlnorejsko društvo v Doru-berffu priredi 4. maja (v nedeljo) vinarsko rastavo, h kate rej uljudno vabi vinorejce društveni odbor. *) Ml smo uŽe več potov proti tej nesram-nej in manihejskej igri pisali. Ali V6e naše prizadevanje je bilo bob v steno. Javne stražarje smo osebno prašali, kako Ii to, da ne morejo priti do živega tem javnim tatovom. Oni so nam odgovorili, da je to zelo teško, kajti omenjeni potepuhi imajo poseben nos, da jih zavohajo 5 00 korakov na dakč. Se več, ti p o t e p u h i, ki so po največ Žakljarji, imajo na razpolago nekoje podplačane kreature, ki jim ob cestah in poteh stoje na straži, da iim znamenja dajo. ko se straže bližajo ter tako še v pravem času pete odnesejo. Re9, teško je priti do živega tem novošegnim pijavkam; ali ako bi se hote o, vendar z naporom bi se odpravilo tudi to zlo, ki uže več let razjeda kosti in mozek našim Rojančanom. U. Gospodarsko in trgovinske stvari. Trgovina Trsta v letu 1883. Tukajšnja trg. zbornica je te dni izdala statistični izkaz tržaške trgovine v letu 1888. Kakor se vidi iz tega izkaza, Trst ni imel Še nobeno leto toliko (prometa, kakor letos, in vendar v Trstu vse jadikuje. da kupčija gre slabo. To je la potem razumljivo, ako človek natančno pregleduje številke m se prepriča, da ogromni del tega prometa gre le skoz Trst ali v notranje dežele, ali pa na ino-stransko, da pa prava tržaška lokalna kupčija nema od vsega tega prometa skoro prav nobenega dobička. Ves tržaški promet v letu 1883, to je izvoz in uvoz po morju in po kopnem je bil vreden po srednjej tržnej ceni gl. 604,082.166»—. Da se pa natančneje more soditi o močnem povišanju prometa, je potrebno, da primerjamo omenjeno svoto se svoto, katero kaže tržaški promet pred 10, leti, to je v letu 1873, v katerem je bil ves tržaški promet vreden komaj g I. 388.505,121 J«—.iz česar se vidi, da se je tržaški promet v 10 letih pomnožil za gl. 215,57GDo4»—ali 57'!0- Ako hočemo ta višek še bolj razjasniti, moramo primerjati, koliko je bilo več uvoza in izvoza, koliko po morju, koliko no kopnem. Ucoza rio morju je bilo v 1. 1883 blizo 45 mi-ijonov, uvoza po kopnem pa 55M, milijonov več, nego v letu 1873. l\vota po morju pa je bilo v letu 1883 za 54*1, milijonov for. več, in po kopnem za 32'), milijonov for. več, nego v letu 1873. Domače, avstrijske ladije so v letu 1873 posredovale Tržaškega prometa za gld. 139,740.431, v letu 1883 pa za gld. 183,208,782—, torej v letu 1883 z a 4j'1 milijonov več, nego pa v letu 1873. — Ali pri vsem tem se ne more reči, da je naša marina tudi primerno, ali proporcionalno napredovala, kajti v letu 1873 je oua posredovala 50910 vs-ga tržaškega uvoza, v letu 1883 pa le 45°'0; vsega izvoza pa v letu 1873 75*1o, v b iu 1883. pa le 68*l0; iz česar se vidi, da domača mornarica ni tako napredovala, kakor je napredoval promet in da sploh ne napreduje časom in potrebam primerno, kajti ona bi prav za prav zdaj uže morala posredovati najmanj 80 do 90°lo vsega Tržaškega prometa. Uzrok pa, da avstrijska mornarica ne napreduje, kakor bi bilo želeti, je v prvej vrsti močna konkurencija tujih ladij, posebno angleških in italijanskih, v drugei vrsti pa zmanjšanje števila domačih lad j kajti v letu 1874 je naša domače brodovj imelo prostora za 319.587 tonelat (toneb< ni 10 metr. stotov) v letu 1883 pa le za 305,2; 7 tonelat, torej se je naša mornarica zmai j-šala v malo letih za 14.311 tonelat. Za koliko se je povišala naša kupčija /. drugimi državami, to nam kažeta le izkaz: V letu 1880. je znašal uvoz iz Francosk-1.7, v letu 1883 pa 5.7 milijonov for., više. 4 milijone, uvoz iz Angleške je v tej doi' poskočil od 14 na 25 milijonov, torej višek 11 milijonov, uvoz iz Grške se v tej dobi povišal od 5 na 8 milijonov, iz Turške od i3 na 19 milijonov, \z Egipta o.i 1» na il milijonov, iz Brazilije od 5 na Iti milijonov, iz Azije od 26 na 48 milijonov. —Izvoi pa je se po višal vtejkratkej -iobi v Italijo, Francijo od '21 na 27 milijonov, na Grško od 8 12'1, milijonov, na Tu-ško od 26 na 37 milijonov, v Ejjipt od 7 na 9 milijonov, v Azijo od 3 na 7 milijonov forintov.Zdatno pomnožil se je uvoz in izvoz v zadnjih 4 letih posebno po novih zvezah z Azijo, z Ameriko, Angleško in Francosko. — Zatorej p.i je želeti v korist občne avstrijske trgovine, da bi r.aša vlada za to skrbela, da se te zvezi še pomnože in da se pomnoži tudi naša mornarica. — Najzdravejše načelo v tem obziru pa ni velika subvencija Lloydu, ampak vstvaritev zdrave občne konkurence. — Tej pa se bode na noge pomagalo, ako se dajejo premije brodo-lastnikom po francoskem izgledu in se jirodovje v obče ne oblači z visokimi davki, kakor je bila dozdaj navada, temveč pa naj bi vlada pospešavala moralno in materijalno osnovanje manjših brodarskih društev po vseh krajih dolzega jadranskega breea, kder je sploh to mogoče. To tekmovanje bi avstrijskej trgovini bolje pomoglo, nego pa subvencije monopolističnega društva, k i baŠ zdaj odpušča delalce in jadikuje z namenom, da vlado primora k zvišanju subvencije. — Poudarjali smo v obče le avstrijsko trgovino, ker višek prometa, kakor smo ga razložili, v istini kaže, da se je avstrijska trgovina zdatno pomnožila. — Višek torej pride na račun vse Avstrije, a ne Trsta, katerega mesta trgovina je prav za prav le malo vdeležena pri tem povišanju, kajti večino onega blaga niti ne vidijo tržaški trgovci, ker kupčija gre z vsakim letom direktnejše, tako sicer, da denes dunajska, praške in mnoge nemške hiše dobivajo kavo, olje, petrolje direktno iz Amerike skoz Trst, in da Ščasoma postane Trst ie veliko skladišče notranjih velikih trgovcev, mej tem ko se bolj nadrobna kupčija, takozvanih komisijonarjev vsako leto manjša, a baš ta kupčija je Trstu priskrbovala največ! del blagostanja. Direktna kupčija pa pomenja napredek in takemu napredku se ni mogoče ustavljati. — Kupčija v malo letih dobi ves drug obraz. Vabila. Nazuanja se vsem p n. odbornicam, del. podp. društva, da bode v nedeljo, 27. t. m. ob 6, uri papoludne Ženskega odbora seja v društveni dvorani, katere naj se blagovolijo vse p. n, odbornice vdeložiti. Prcdsedni&tro del. podp. društva. Gospodje udje »slovanske čitalnice« v Trstu, kateri se žele vdeležiti pevskih vaj, so naproŠeni, da pridejo od sobote 26. t. m. naprej, vsako sredo in soboto ob 8. uri ivečerv čitalnične prostore. Pevski odbor. Čestitim članom delalskega podpornega društva v Trsti, kakor tudi nečlanom tu biva-jočim se naznanja, da se bode pričela pevska šola z 1. majnikom t. 1. za novince obojega spola. Vpisovanje bode od denašujega dneva počenši v druitveni pisarni, Corsia Stadion Št. 11. I nadstropje. Odbor. Javni zahvali. Iz raznih krajev dobivam mnogo dokazov dobrohotnosti, prejel sem tudi čestitke od najodličnejših rodoljubov, Presrčna hvala vsem! Trst, 26, aprila 1882. __V. Dolenc. Podpisani sem na potovanju iz Komna v Trst ponesrečil, ker se je vozu kolo strlo. — V omedljevici in ranjen sem stopil v gostilno na Proseškej cesti pri Cijakih . h. it. 180, kder me je gospodinja Margareta Stare prav po kristjanskej ljubezni lečila in ohranila, za kar jej izrekam presrčno hvalo. — A. K Zahvali. Podpisani se presrčno zahvaljujemo vsem tistim, ki so se udeležili pogreba ranjkega soproga, očeta, brata in svaka Franceta Suca, ljudskega učitelja. Posebno pa p. n. gos. c. k. okraj, glavarju, g, c. kr. okraj, zdravniku, č. p. duhovnikom in spoštovanim gosp. učiteljem. Pliskovica, dne 23 aprila 1884. Ana Šue, vdova. L nolda. Ivanka, Franoe, Alojzij, Avguštin, otroci . ton Šuc, brat. Ivana Šuo, svakinja. Vsem častitim gospem in gospodom pre-t. gg. duhovnom 00. kapucinom iz sv. /a, gosp. učitelju in pevcem Šturskim in ■ oli vsem prijateljem in znancem, ki so spre-i k zadnjemu počitku ostanke nam nepo-. Mjivc Terezije Cigoj, izreka tukaj v imenu prodnikov najserčnejo zahvalo. Jan. Plgnatari zet. Tržno porodilo. Kava. — Tudi v tem tednu ni bilo kupčije v tem blagu : cene so postale niže in se polagoma pomikajo nazaj. Prodalo se je okolo 1000 vreč Rio po gld. 48 do gl. 65, 600 vreč Santos po gld. 56 do gld. '»2.— Java velja gld. 68 «io gl. 75.—, Porto-ricco gl. 90 -io gl. 100, Oylon plant. gld. 88 do gl. 125. Sladkor — mlahova kupčija. Prodalo se je 4000 vieč sladkorja po gl. 24 do gl. 28. Sadje. — Pomeranče se dobro prodajajo; vse drugo sadje pa je zanemarjeno. Denes stanejo pomeranče od gl. 2 do gl. 6.—, limoni od "gl. 1M, do gl.4'1,. — Letos dohaja posebno dosti dobrih in lepih po-meranč na naš trg. Mandlji gl. 75 do gl. 80.—, ložiči stari gl. 3 do gl. 4'la. — novi, katerih je baŠ te dni došla ena ladija in so izvrstni, gl. G do gl. 6'i,. fige v vencih gl. II do gl. 12.—, opaša gl. 14 do gl. 16. — C vehe Eleme gl. 12 do gl. 23.—, Sainos gl. 13.—, Sultanina gld. 16 do gl. 34. Olje — malo kupč'i«, pri vsem tem cene stalne in trdne. Namizno gl. 70 do gl. 88.— jedilno gl. 42 do gl. 46. Petrslje — mirna kupčija, tendenca za slabšo ceno; denes stane to biago gl. 10'14 in veče partije se doro tudi po gl. 10— se škonti. — Speh —- domač avstrijski s certifikatom gld. 56 do gld. 60. — Mast — s certifikatom dunajska in ogerska gl. 60 do gld. 64.—. amerikanska, carini podvržena gl. 58 do gld. 60. — Domači pridelki. — Fižol se plačuje rud »čl po gl. tO'1, do gl. 11.—, bohinec gl. It1],, koks gl. 12'lt, Maslo dobro naravno stane gld. 88 do gl. 97. — Les — še precej dobro obraj'an. Deske colarce štajerske-kranjske vid. 62 do gld. 64.—, korošne pa od gl. 72 do gld. 90.—, škurete kranjske yld. 50 do gld. 52, koroške gl. 69 do gl. 72. — Seno — vedno slabo obrajtano, dobi se ga * že po gl. 1.10 do gl. 1.40. Borano poročilo. Tendenca dobra, kurzi pap rjev so nekoliko poskočili, akopreio je malo špekulantov. Zdolaj podpisani naznani vsi častiti gospodi. da je odperl 1. aprila t. I. gostilnico v ulici Ghlaooera Mr. 3 „K belemu medvedu" ter toči dobro pivo prve vrste, vino istersko dobro prve vrste, uz to dobra kuhinja in točna postrežba, vse po nizkej ceni. Lepo se priporoča za obilno obiskovanje •J. MAVER, 2—1 gostilničar. SKLADNICA domačih pridelkov A. JURCEvPtuji. Podpisani priporoča svojo bogato skladnico domačih pridelkov. Dobivajo se pri njem na debelo po najniži ceni: Plenica, rž. ajda, koruza, oves, luk {Čebulah orehi, slive, moka, krompir, srež ali birsa (veltajn), posebno pa izvrstenjffo/ vsake vrste, izvrstno naravno vino in žganje, sploh vsi pridelki sem spadajoči. Cenilnik in blago na ogled brezplačno in franko. 12—20 A. JURCA veliki trgovec v PTU«II. (Pettau ajd Stidbahn, Steiermark). Blago za obleko le iz trpežne, dobre volne, za srednje viso-cega moškega, po 3'10 metrov na obleko za gld. 4 90 a. v. iz dobre volne; » 8 — a. v. iz boljše volne; » 10'— a. v. iz fine volne ; •> 12 40 a. v. t/, dokaj fine volne. Ogrinjala za na pot, komad po 4, 5, 8 in 12 gld. Najfineja odela iz volne, hlače, po« vrhnje suknje, spodnje suknie, odela za deŽ, običajno debelo sukno, debelo trpežno sukno, česalno blago, Šcvjd, trikft, prestrala za gospe in biljard, peruvijansko, doslting priporoča I. STIKAROFSKY, tovarnična zaloga v Brnu. ustanovljena i. 1866. U/orce brezplačno. Uzorne pote za gospode krojače nefrankl-ano. Poštne povzetnice nad 10 gld. brezplačno. Ker mnogo p. n. naročnikov meni popolno zaupa in si dozvoljajo naroče-vati blago, ne da bi prašali i videli dotičnih uzorcev, po tem takem naj se mi tako naročeno blajfo, ako ne bi ugajalo, nazaj pošlje. Uzorci ornega peruvijana in doskinga se ne razpošiljajo, naročila se vrše le na zaupanje. Ker jaz pri svojih svetovnih poslovih dobivam na dan na stotine pisem, molim p. n. naročnike svojo adreso točno Izpolnit) in če je le moč, naj se ogiblje sklicevanja na prejšnje dopisnice, kajti traženje teh nam proužroča mnogo težkoč. Dopisnice se primajo v teh le jezicih: v nemškem, madjarskem, češkem, poljskem, italijanskem in francoskem. (24—17) Prostovoljna prodaja hiše z restavracijo. Hiša št. 40 v trgu Logatec, na Notranjskem, ki je prav poleg železniške postaje, in v katerej se nahaja prav lepa re-st'ivrncija prodaše zarad premenjenja bivališča precej pod roko. Ta še le pred rn:ilo leti izdelana, prostorna hiša. v katerej je dovolj gostilničarskega posla neprenehoma po dnevu in po noči, ima tudi prostoren hlev, (štalo) vrt in pašnik. V Logatcu samem je sedež c. k. glavarstva, sodnije in davkarije. Posebne omenbe je vreden, velik promet lesne trgovine in pa promet rudnika živega srebra v Idriji, kateri ves promet konča na postaji, poleg katere stoji restavracija. Kupaželjui naj si poprej ogledajo omenjeno posestvo, da zadobe pravi pojem o obsežku poslov in naj pošiljajo svoje ponudbe na lastnika Franc« Viranl a, ravnatelja mestnega užitninskega urada v Zagreb, v obroku enega meseca. 2—3 Zagreb. 21. aprila 1884. Alojzija Majer-jeva jtrgovina piva v STEKLENICAH v Ljubljani priporoča izverstno ex-portno marčno pivo iz pivovarne bratov Ko-zler-jev v zabojih po 25 steklenic. Garantira se šest mesečna obstojnost tega piva. 2-'J4 C. 1*. priviligirano društvo SSvarilo L. Storch v Brnu po 27 kr. prodaja naznanjena kot izdelovatelj: 10000 komadov ogrinjal za na pot, 5000 ostankov sukna, 3000 ostankov preprog: toda ona ni izdelovatelj, niti razpolaga o katerej zalogi sukna; kadar potreba nanese, kupi se nekoliko komadov od tukajšnih manjših prodajalcev sukna in potem se razreze v ostanke, in uprav tako ona dela i zdrugo-vrstnim blagom. V interesu p. n. občinstva, kakor tudi vsake prave tvrdke, razglašam to svarilo, da naravnost rečem priti v okom jednej na prednost naslanjajoče] se rek lani. Z odličnim poštovanjem 10—10 Iv. Stikarofsky, največja tovarniška zaloga sukna v Brnu, Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskoga. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejnu pomoč in nI treba mnogih besedi, da se dokaže njihova Čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše Želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezujo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na vranict. proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadleg- ŠMARNICE za tekoče leto 1834. je založila in izdala KATOLIŠKA BUKVARNA v LJUBL7ANI ter se tam dobivajo po sledeči ceni: V pol usnji z bar veno obrezo po gl. — 90 Vse v usnji z barveno obrezo po » I — Vse v usnji z zlato obrezo po » 120 Po pošti 10 kr. več. K 13,206.(J96.47 Skupni znesek v.*, h žkod plačanih od l. Ib38 do 1881 gld. 103,255.007 57 Urad ravnateljstva 24—20 Via Valdirivo, št. 2 (v lastnej hiši) Gospodu Gabrijelu Piccoli, lekaru ^ceojJ'^ v Ljubl ani. Vaša "Francova esenci" ie edino zdravilo, ki se mo-emu želodcu pri-ega. Po vsakem zavzitji mi je lozje in bolje. Kamnje pri Cer-nici 1883. Josiv Sovdat,župnik Enajst let ze trpimua zabasanji in he-merojidah in ne poznam ga zdravila, da bi ml toliko pomagalo, kakor Vaša «Frtn-00 v a esenoa", za katero se Vam najlepie zahvaljujem. Ivan Zehrou, Gorenje Ležeče. Kranjsko Prosim, da mi odmah poSljete 100 steklenic Vaše izvrstne «Franoove esenee" Aleksandrija v Egiptu meseca avgusta 1883. Marija Dolinsk. Prosim uljudno za 24 steklenic Vaše ..Franoove esenoe», ki je nedvomljivo najboljši pripomoček zoper kašelj, hemerojide, mrzlico v želodcu in gliste. Pul} meseca decembra 1882. Josip vitez Snordtli, c. k. policijski komisar. Vašo «Franoovo esenco« s sijajnim vspehom rabim. Prosim odmah za 34 steklenic na povzetje. 16—14 Trdnjava Ivanič na Hrvaškem avgusta 1883. Josip Marni&iS, usnjarski mojster. Francova esenca je pomagala že tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, božjast, trebušno in preme-njalno mrzlico, zabasanje, hemorojide, zlatenico itd., ki so vse nevarne, če se v pravem času ne ozdravijo. Steklenica 10 kr. 99" Brez te varstvene tnamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno. ^O Cvet zoper trganje po dr. Maliču, ie odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, }, trganje po udih, bolečine v [ kriti ter iivcth, oteklino, \\ _ i_____ mm .7 ^ tn liV/n U/1 moln otrpnete ude in hite itd., malo . 'Sana če 6e rabi, pa mine po-jA volnem trganje, kar dokn-zuje obilno zahval Zahteva naj se samo *cvetu ioper Vamtv. znamkaj trganje po dr Mali&ua s zraven stoječim znamenj enem; 1 steklenica 50 kr. Planinski želiščni sirop kranjski, izboren zoper kašelj, hripavost vratobol, £rsne in pljučne bolečine; \ »teki, 56 kr koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči šoki in siropi. 20-8 Pomuhljevo (Oorsch) jetrno olje, najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline 1 stekl, 60 kr. Anaterinska ustna voda, najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo lz ust. 1 steklenica 40 kr. Kričistilne Krogljice, c. kr. priv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijano osve-dočile pri zabasanji človeškeea telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skažen^m Želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah li 21 kr; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj. NaroČila iz dežele izvrše iakoj v lelcar*rii pri „samorogu" Jul. pl. Trnk6czy-ja na mestnem trgu v Ljul»ljant. Lastnik, društvo »EDINOST«. — lzdatelj in odgovorni uredniic: AVGUST BREMIC. Nova tiskarna V. DOLENC v Trstu