v
G RO ZNJA
Ni nobenega dvoma, da so italijanski izgredi v Trstu (in po nekate rib mestih Italije) dosegli prav nasprotno, kar so Italijani želeli ali pričakovali. Ugled Italije je zaradi tržaških strelov padel pred svetom öooim se je po sicer nepredvidenem a vendar spontanem oktoberskem razgra janju Jugoslavija diplomatsko dokaj okrepila. Kot je treba obžalovati žrtve tržaških spopadov, vendar vsi znaki govore,da pada odgovornost za nje na italijanske neofašiste,ki so nerede organizirano provocirali iz severne Italije, in na samo Italijp, ki fašistom daje potuho. Ti fašistič ni izgredi, ki tako klasično spominjajo na ognjene in ricinusove ekspe= đicije fašističnih tolp po Julijski Krajini v letih pred Mussolinijevim "pohodom'na Rim", prepričljivo napoveduj ejo,kaj se utegne na en ali dr^-način dogajati ne le Slovencem ampak tudi Italijanom, ki se zdaj zavže= fftajo za Svobodni Trst,če bi ti prišli pod Italijo. Obžalovanja vredno je, da razen v TRIBUNI, tedniku leve Bevanove skupine, v zadnjem času nismo mogli v vsem zapadnem tisku opaziti,da bi bil svet opozorjen na to grožnjo stalnega nasilja do slovenske manjšine pod Italijo,ki je po= stala ob tržaških dogodkih prve dni novembra tako očita, še več: tu smo si s Titom edini,naj se drugod še tako v osnovah ločimo: da bi laški a= Petit ž zasedbo cone A rastel, dokler od svojih glavnih zaveznikov v Severnoatlantski zvezi ne dobi resnega svarila,da mora biti njenega im= Perializma enkrat za vedno konec.
Ime g.Jevdjeviča, o'katerem poročamo na drugem'mestu,'je preveč kom Promitirano in ta bivši orjunaški poglavar politično med Jugoslovani Premalo pomeni, da bi ga bilo vredno z naše.strani resno jemati v obzir. Sicer pa njegova poslednja prizadevanja na italijanski liniji večajo Verjetnost svoječasne sumnje, da je bila njegova medvojna kolaboracija s fašisti več kot slučajna ali pa'le zaradi obrambe srbstva pred ustaši. .2 njim samim si končno niti g.Pella niti grof Marshdnich ne bosta dosti Pomagala. Toda ko je govora o jugoslovanski legiji,ki bi naj bila v glav Pi meri po Jevdjevičevi zamisli srbska, je prav zaradi gotovih nepremiš 1 j enih srbskih emigrantov in zaradi taktike popolnoma neodgovornega "vojvode" treba v tem vprašanju zavzeti jasno stališče. Pričakujemo, da bo tudi demokratični srbski tisk v tem pogledu postavil stvari na pravo äicoto.
Öe ne bi bilo Jugoslavij e,zveze Slovencev,Hrvatov in Srbov,potem Li končno razumeli srbsko nezanimanje za Trst.Toda prav zato, ker imamo skupno državo, ki sama sebi ne more biti cilj,je njen obstoj pogojen in oiožen le zaradi skupnih interesov njenih narodov. Le s skupnimi prizade Vanji in s skupnimi žrtvami moremo braniti sebe in drug' drugega,ker smo Razdeljeni pač prešibki,da bi še mogli uspešno upirati modernemu tujemu imperializmu. Zato je neobhodno,da smo tako Slovenci in Hrvati zaihtere sirani nad dogodki v Vojvodini ali Macedoniji kot bi naj bili Hrvatje in Srbi nad Slovenskim Primorjem ali Slovenci in Srbi nad hrvatsko Dal= Nacijo. Ako v tem pogledu odpovemo, potem skupna državna zveza izgubi svoj smisel. Čeprav dopuščamo, da to državo zdaj drži skupaj le sila,c= ha vendar obstoja, v njej so slovenske,hrvatske in srbske .državne in'na rodne meje varovane; končno o bodočnosti te države kot celote ne bo odločala nobena emigracija ali kak prosluli "vojvoda".
+
Kaši narodi bodo živeli, ko Titovega režima ne bo nikjer več. Naš« domovina je tudi danes prav tako naša in jo še bolj nosimo v svojih srs cih, ^čeprav ali pa ker živimo daleč od nje. Iz tega stališča je tržaške vprašanj e_več kot.le zadeva slučajne važnosti, ki bi jo smeli izkorišo« ti v.protititovski borbi. Zaradi lastnih narodnih in zaradi skupnih di5 žavnih interesov he smemo v tej borbi iti tako daleč, da bi nacionalno in .državnoobrambno vprašanje kot so naše zapadne meje in Trst uporabili v umazani kupčiji z Italijo. To je izdajstvo nad narodnimi interesi nad interesi skupne državne zveze.
"SPOZNAVAJ SAMEGA SEBE"
Danes začnemo objavljati razpravo g.Prana Erjavca o'početkih polh tične diferenciacije na Slovenskem'. Kajti kljub "Nastanku slovenskih p« litičnih strank1.' kot nosi razprava naslov na 7.strani, ~bo celotni pri ; kaz dejansko zajet iz vse širšega območja. Prikazano bo predvsem ozrač* je, iz katerega so potem zrastle politične stranke. To pa seveda ni veÜ naštevanje kronoloških podrobnosti, ki ;jih je sicer avtor .že objavil, rt njim pa tudi drugi. V današnjem primeru gre za našo politično zgodovine s posebnim ozirom na snovanje strank,kar postane šele. v tako globoko. 2e jeti razpravi razumljivo in stvarno.
Pisec bo prikazal nekatere pomembne činitelje v popolnoma novi ali precej drugačni luči kot smo 'jih bili vajeni poznati doslej. Naj omeni* mo le tabore ali pa razmerje med ljudstvom in duhovno gosposko,kot' je vladalo do sedemdesetih let preteklega 'stoletja. Presenetljivi bodo ze* ključki o slovenskem liberalizmu'in klerikalizmu.
Na tem mestu smo že pisali o redkih' ali pa šibkih delih, ki obraV* navajo'-slovensko politično zgodovino. Brez dvoma je treba vsako zgodovJ sko razpravo obenjevati po dokumentih in dejstvih,ki jih navaja. Töda od zgodovinarja zavisi, ali podaja navedbe in zaključke enostransko ali nepristransko. Če je odločen,da bo iskal resnico in podajal podatke ko1 j ih.odkriva, zaključke pa.z upoštevanjem prav vseh dotlej znanih infor* macij, potem ne bo prav nič čudnega,če bodo kasnejše ugotovitve razliČ* ne od prejšnjih. Kajti tudi zgodovinar se razvija,- tudi on* "raste"'in ob, preučevanju odkriva skrite zaklade- preteklosti. Nova spoznanja, do k* terih se.je prebil in ki so morda v opreki z.dotlej znanimi,'govore samo v njegov prilog in večajo vrednost dela,če raziskovalca vodilo ne* sebični nagibi.
„Razprava g.Erjavca ima pomen tudi v tem: naj bi vzbudila v mlajši slovenski generaci ji več zanimanja za našo politično preteklost, kot'jo je ta bila deležna od -naših očetov. Naša prisotnost na zapadu nam daje posebne priložnosti, ; da pregledamo tuje študijske knjižnice, ki gotovo vsebujejo dragoceno snov za pravilnejše razumevanje naše preteklosti.A* li ni škoda, da smo zamudili toliko izrednih prilik, da razen dveh, tre'1 izjem nihče ni brskal po arhivih in knjižnicah v Gradcu, Celovcu, Gori* ci, Trstu,da ne omenjamo Rima, Dunaja, Pariza, Londona in Amerike?
Obžalovati je, da bo Erjavčeva razprava končno le- pregled,ker bi sicer v polnosti morala izhajati skozi- nekaj let, Če navajanje virov citatov pri tem celo prezremo. Vendar pa bo tekom časa ta'pregled dobil podrobnejša dopolnila v priložnostnih ali zaključenih razpravah kot se jih je g.Erjavec zadnja leta že lotil' v nekaterih naših in tujih listi51
Prikaz bo izhajal več mesecev na zadnjih dveh straneh KLICA TRIGI^ VA. Naročniki si bodo 'mogli nadal jevanjet shranjevati, ' ker bodo tako ti5* skana, da bodo nemoteno predstavljala neprekinjeno delo.
KLIC TRIGLAVA 53>Bucks'Hill,Chapel End, Nuneaton,Warwickshire Izhaja l.in 3»ponedeljek v mesecu.
Naročnina: četrtletno 6/-,celoletno 24/- z doplačilom za letalsko dosta vo v prekomorske države.
Švicarski tisk poroča, dš zadnji jugoslovanski predlog Angloafieričano11 sprejema Pellino zahtevo po plebi/ citu, vendar'le za'mesto Trst in/ s tremi možnostmi odločbe:za Jugo'* slavijo, za Italijo in za Svobodne mesto Trst( internacionalizirano).

IZDAJSTVO
v.	.	( Dopis iz Rima)
"Vojvoda" Jevdjevid, famozni "Duca di Dalmazia",kot se je'na begn Pred Titovimi partizani v maju 1945 podpisal na proglasu."narodu Krmina" 'v‘Furlaniji, je ponudil italijanskemu ministrskemu predsedniku g.Pelli "jugoslovansko legijo" .;5Q00 Dor cev, če pride do spqgada'.mßd Jugoslavijo in Italijo. Ta legija naj bi se Lorila, po g.Jevdjevidu, o c strani italijan skih vojakov proti titovski Jugoslaviji. ‘
Ponudba je nastala v kritičnem oktobru letos, ko je bilo tržaško vprašanje svetovni dogodek prve vrste in ko. je šlo za tem, da bi Italija ob molku zapadnih velesil dobila.odskočno desko za svoje nadaljnje impe= Tialistične zahteve. Istočasno je "Duca" pisal v GIORNALE D*ITALIA, da Srbi niso interesirani na Trstu. V svojih periodičnih "SRBSKIH NOVINAR" Pa je oznanil, da bi bili Srbi pripravljeni sodelovati v tržaškem vpraša Pju na strani Slovencev in Hrvatov, če bi ti pristali .na pogoje,ki.bi ■ Öih postavili Srbi glede ostvaritve, skupne države.
Tu istočasno govore, 'da je dal g .Konstantin Fotld, predsednik Srbske Sa oontralnega nacionalnega odbora,v Benetkah izjavo, češ da je on za Plebiscit v Trstu.
SKUPNI INTERESI London,.4.novembra.Od našega dopisnika.
V splošni krizi jugoslovanske emigracije, ki še sicer ni povzpela preko ozkih plotov in ni spoznala, da je njen že tako zelo omejeni mož = Postni izgled na uveljavitev na Zapadu mogoč samo, v demokratičnem odgovo ru jugoslovanskemu Titu, je solidarnost Jugoslovanskega narodnega odbora V pogledu Trsta s Slovenci in Hrvati- gotovo razveseljiva. Ta odbor je ftamreč sklenil pooblastiti g.Milana Gavriloviča, ki živi v Združenih državah, naj v odborovem imenu podpiše vsako predstavko, ki bi jo kjerkoli Vložila v tržaškem vprašanju v slovenskem in hrvatskem imenu gg.Maček in Krek. Kot je praktično to podpisan ček srbskih politikov in g.Vilderja Slovencem in Hrvatom - v vprašanju jugoslovanskih zapadnih meja in Trsta,
5 e v bistvu to pravilno pojmovanje skupnih in državnih interesov. Čeprav g.e gre precenjevati praktičnega učinka takšnega skupnega nastopa, ta le' lokazuje, da je mogoče v najbistvenejših vprašanjih najti neko skupno o= snovo. Ta srbski korak pa je zanimiv tem bolj, ker prihaja v času, ko.se &a srbski strani "dva največja živa Srba" (po velesrbskem tisku sodeč) Postavljata v tržaškem vprašanju na stran Italije.
Na poti iz Benetk za Ameriko se je g.Fotič ustavil tudi tu v Londo= hu. Zanikal j e■poročilo .o intervjuju, ki da ga je dal v Benetkah nekemu italijanskemu dopisniku glede tržaškega plebiscita.Iz javil je, .da ni' re.« kd, da je za plebiscit v Trstu, ampak da je za njegovo "demokratično re Šitev". Kot čujem, sta to izjavo, ki^jo je v originalu priobčil tudi ame tiški tisk, ovrgla gg.Maček in Kr k, č&š da g.Fotič ni merodajen gövoriti t imenu Srbov,-	•	.	'
In vendar vse kaže, da je g.Fotič,čeprav precej bolan, obiskal Evro Po v nemali meri, London po prav gotovo samo zato, da bi dobil tak man = lat. Po kanadskem zborovanju, kjer so bile -.sprej ete :smernice za ostvari = lev Srbskega predstavništva in po nastali krizi v'Srbskem centralnem narodnem odboru, se je g.Fotiču zdelo potrebno,da je v družbi b.predsednic ka "ženitbenega" kabineta g.Božidarja Puriča obiskal g.Slobodana Jovano= V;iča in g.Boška Jevtiča.: Z njima je razpravljal okoliščine in možnosti takega srbskega foruma,za katerega pobudo so dali Srbi v Kanadi. 'Sama Vest o tej konferenci v Londonu je neugodno vplivala na tukajšnje Srbe in one v Kanadi,ker si težko predstavijajo,da bi g,Jovanovič'sedel za isto mizo z "vojvodama" Jevdjevičem in Djujičem.Čemu so pa potem sploh razgovarjali?	===-===
Zmotili smo se:
d noročilu o govoru g.Vilderja na BBC v 128.št.KT je bilo pomotorna.omo= njeno,da je predsednik Srbskega pravoslavnega kluba.g.Lakovič.V odprtem Pismu (g.Pribičeviču)je g.Vilder jasno označil,da se je g.Lakovič prito žil pri predsedniku tega kluba,ker je bil izvoljen v upravo,v kateri se de tudi zboraši.
sestanek: ra lunajü
V minelem tednu se Je tri dui mudil v avstrijski prestolici Jugo = slovanski državni tajnik'za zunanje zadeve Kooa Popovič; spremljal gaje podtajnik v ministrätvu Joža Brilej,bivši veleposlanik v Londonu.
Kljub skromnim uradnim poročilom o razgovorih, ki Jih Je Popovič- i=-mel v avstrijskem zunanjem ministrstvu ter meglenim odgövorom'na njegovi tiskovni konferenci, predvidevajo, da so govorili tudi o Trstu,čeprav zadeva ni bila n^nevnem redu. Avstriji bi kajpak prijala internacionali zacija Trsta, vendar pa Je težko verjetno, da bi se hotela direktno an= gazirati v tržaškem sporu, dokler tega ne bi poleg Jugoslavija'želela tudi Italija..Popovičev obisk Dunaja so v Rimu zelo sumi Jivo'komentiraš li,kar gotovo ni znak, da. bi Italija pristala no avstrijsko soudeležbo na morebitnih razgovorih,ki naj bi se v doglednem času vršili med tremi velesilami in Jugoslavijo ter Italijo.
Avstrija in Jugoslavija sta se dogovorili glede povišanji, njunih diplomatskih zastopstev v veleposlaništva.RazgovarJali so še o odškodni ni za predvojno avstrijsko lastnino v Jugoslaviji in Jugoslovansko v Av striJi. Podpisan Je bil sporazum o letalskem prometu med obema državama. Ob preučevanju pravic slovenske manjšine na Koroškem šo. še dogovorili,ds bo to vprašanje najboljše rešljivo v okviru splošnih odnošajev med obe= ma državama; ti se izboljšujejo in bodo olajšali praktično rešitev vpra šnnjjki zadevajo slovensko manjšino. Dalje so sklenili povečati'medseboj ni trgovinski promet.Jugoslavija pa se je obvezala zboljšati promet in znižati tarife na bivši Južni železnici( Dunaj-LjublJana-Trst),da bi se tako zboljšala avstrijska zveza s Trstom in njeni stiki s prekomorskimi deželami usmerili skozi tržaško luko.	(zps)
DOLARJI ZA JUGOSLAVIJO
V okviru ameriškega Programa za vzajemno pomoč je bila v letošnjem proračunskem letu poleg Portugala, Španije in Turčije tudi Jugöslav'-ja prvič vključena v vojaško-nabav ne pogodbe. Tako bo za kritje doba vil Jugoslavija prejela 5,39o.ooo dolar jev.Celotne nabavne pogodbe za 15 evropskih držav dosegajo vso to poldruge milijarde dolarjev, od katere bo Italija dobila 241 milijo nov (v 1.1952 preko 141 milijonov)
Gornjih dobrih pet milijonov pa hi vključeno v že redno vojaško po moč,ki jo dobiva od Amerike Jugo » slavija, niti ne v gospodarski okvir po katerem je lani dobila naša dr= žnva 93 milijonov,letos pa 108 miH Jonov dolarjev pomoči.(Italija la= ni 183, letos pa 154 mili j .dolarjev.)
Slovensko narodna zveza v Ame= riki, ki se zavzema za suvereno šln vensko državo, je v dolgi' brr \jav= ki prezidentu Eisenhöwerju zahte= vala vzpostavitev Svobodnega tr = žaškoga ozemlja pod varstvom OZN. Brzojavko je omenil tudi"Chicago American".
•Njena posestnima v Kanadi jo v pismu zunanjemu ministru g.Pearso= nu označila Trst kot "vprašanje na
JAVNO MNENJE
Prostovoljci v'Angliji: G,urednik! Iznenadila je.omemba o”izjavljanju protikomunističnih Jugoslovanov v Angliji za obrambo Trsta proti Ita liji na strani Tita.Öe je to res,je to gotovo zelo zanimiv razvoj v mi selnosti jugsl.emigracije,če pa ni res,potem je poučno,kako spretno zna Titov režim predstavljati za = padnemu svetu "monolitično enot = no st" jgsl.narodov,celo njihovih' članov v emigraciji,v odporu proti ■"iredentističnim in fašističnim im perialistom".^Pa to bi bila le ena stran njihove propagande.Za domačo uporabo imajo drugo interesantno vest: Pred približno enim tednom j) ena od jgsl.novinskih agencij poro čela,da se bivši četniki in ustaši ( do nedavnega v nekem taborišču v. Italiji) nahajajo med ilitnimi tru parni italijanske vojske ob jugoslo vanski meji v goriških Brdih.-R.V.
cionalnega prestiža" za Italijane, "za Jugoslavijo pa je slovensko etnično ozemlje bilo vedno cenen do= nar za nakup gotovih prednosti Srbom". Dokler ni mogoča naravna re= šitev - slovensko država s Trstom-dotlej se je treba vzdržati v.seh akcij,ki bi delale proti naravni ' rešitvi tega vprašanja.
VOLITVE V JUGOSLAVIJI-’ (I)
(V današnji in prihodnji številki našega lista loomo objavili dva članka o jugoslovanskih volitvah; za Klic Triglava ju je napisal rojak iz Slovenije, ki je pred kratkim pobegnil v Avstrijo'.Prvi del je sicer bolj teoretičnega značaja,kar pa je neizogibno, da bomo poznali jugoslovanski volilni in predstavniški sistem. Da= našnji članek pa bo tudi dober Uvod v drugi del,ki nas bo sezna nil, kako slovenski svobodnjaško čuteč in misleč človek v domo= vini gleda na volitve. Öeprav bodo ob izidu prihodnje številke Klica Triglava volitve že zaključene, smatramo, da vsebina nebo ničesar izgubila na svoji vrednosti - pač zato,ker je doživi jen prikaz predvolilne dobe.Uredništvo.)
22inovembra letos bodo v Jugoslaviji tretjič po drugi svetovni voj= Ali volitve v Zvezno ljudsko skupščino.To pot na osnovi velikih ustavnih sprememb,ki so se izvršile v PLRJ letošnjega januarja.
Tudi nova jugoslovanska ustava poudarja tri osnovna načela vsakega demokratičnega predstavništva: e^ko in neposredno volilno pravico ter tajnost volitev. Ze površna analiza ustavnih sprememb pa pokaže,da so ta načela v Jugoslaviji le propagandna gesla,s ;katerimi skuša komunistični režim preslepiti tujino. Prebivalstvu v domovini niti namenjena niso,saj si je glede resnične vsebine tako imenovane "ljudske oblasti" popolnoma na jasnem.
Organizacija predstavništva
Po novem ustavnem zakonu je postala Zvezna ljudska skupščina dejan= sko trodomno predstavniško telo.Zvezni zbor je politični predstavniški organ v pravem smislu besede.Sestavijajo ga poslanci,izvoljeni po mestih in okrajih ter poslanci,ki jih izmed svojih članov'izvolijo politična predstavniška telesa posameznih ljudskih republik oz.avtonomnih'enot.Ta= krat kadar odloča.Zvezna ljudska skupščina o zadevah,ki posegajo v pravi ce ljudskih republik (spremembe ustave,zvezni plan itd),zasedajo posled= nji kot poseben dom,kot Zbor naredov, s katerim' naj bi bilo'zaščiteno fc derativno načelo. Proizvajalci - delavci in nameščenci,ki so udeleženi v proizvodnji - pa izvolijo šc posebno predstavništvo - Zbor proizvajalcev. Ta je pristojen,da soodloča skupno z Zveznim zborom,kot čisto političnim predstavništvom, v vseh 'zadevah, ki kakorkoli posegajo v gospodarstvo.
Po tolmačenju tvorcev nove jugoslovanske ustave pa pri Zboru proizvajalcev ne gre za predstavništvo proizvodnje oz, za nekako gospodarsko predstavništvo, kakršna so imeli v nekaterih državah med obema svetovni= raa vojnama ( n.pr.Francija,Nemčija,Italija).Najlepše pojasnjuje njegovo bistvo sam Edvard Kardelj,ki pravi, da je Zbor proizvajalcev zato,da se 2 njim okrepi moč delavskega razreda: delavski razred naj odloča v vseh 2adevah, na- katerih je zainteresiran kot proizvajalec, še posebej preko lastnih predstavniških organov. Skratka - Zbor proizvajalcev je'” bil uve= d n zato,ker prejšnja ureditev, ki jc postala samo politično predstavniš tvo vsega ljudstva - delavcem ni nudila zadelati oblasti.
Tri načela
Že sam obstoj Zbora proizvajalcev torej priča,da danes v PLRJ ni e= hake volilne pravice.Pri volitvah v Zvezni zbor so udeleženi vsi prebi= Valci,ki imajo politične pravice, zg Zbor proizvajalcev pa volijo samo delavci in nameščenci-,udeleženi ^ proizvodnji.Poslednji volijo torej dva krat; njihova politična veljava jc zato mnogo večja od ostalih' državljan hov. Nova ustavna ureditev daj e tako delavskemu -razredu, (na katerega se režim opira,) večjo oblast kot pa mu gre po temeljnih načelih demokracije.
Tudi drugo osnovno načele demokracije - načelo neposrednosti voli = tev - je po novem ustavnem zakonu opuščeno. Del Zveznega zbora - Zbor harodnv - je izvoljen posredno, saj izvolijo njegove člhne poslanci re = publičKih predstavniških teles iz svoje srede. Prav tako so volitve po = sredne tudi v Zbor proizvajalcev. - Posredne volitve-predstavijajo neke Vrste ''selekcijo, s pomočjo katere si režim zagotavlja tudi v primeru, če bi se kje pojavila kaka organizirara opozicija, absolutno oblast v pred= stavniških telesih,ki tako ondi formalno niso več neposredno odvisna od ljudstva.
Tretje temeljno načelo - tajnost volitev - je zagotovljena tako v ustavi kot v volilneifi’’Zakonu. Vendar pa je po novem volilnem zakonu iz= gu.Toilo skoro vsak pomen.Po prej veljavnem načinu volitev sč> imeli voliv ci vsaj teoretično mc&nost,da izrazijo svoje nezadnvoljstvo s tem,da gLa suje jo za skrinjico "brez liste, za tako imenovano "črno' skrinjico" .Zdaj je ta odpravljena in je mogoče glasovati samo za od oblasti odobrene kan d id at...
Postavljanje kandidatov
Novi jugoslovanski volilni zakon predvideva dvoje načinov predlaga= nja kandidatev.Normalen način je predlaganje po zborih volivčev.Tak zbor izvoli posebno kandidacijsko komisijo,ki sestavi izmed predlogov,ki pade jo na zboru, dokončen predlog. 0 tem odločijo prisotni z*dviganjem rok, torej javno. Načelo tajnosti volitev je s tem že dejansko opuščeno.Za kandidate morejo biti postavljeni samo tisti,ki uživajo podporo režima.
Zaradi odpora proti takemu postavljanju kandidatov - zaradi cinične ga obhajanja načel demokracije se je pojavil odpor celo med poštenojšimi pristaši režima - pa je morala skupščina v volilni zakon vstaviti še do= ločbo, po kateri lahko postavljajo kandidate tudi skupine državijanov.Za vložitev takega predloga kandidature pa je treba podpise 200 volilnih u= pravičencev* Tako število podpisov pa je (po posameznih volilnih okrajih) v NLRJ danes nemogoče zbrati. Zahtevan je podpis pred pristojnim držav= niffi organom in ker je zaradi popolnega uničenja zasebnega gospodarskega .sektorja vsakdo veš ali manj odvisen od režima, je v volilnem okraju po= polnoma nemogoče organizirati 200 volilnih upravičencev v'odkrit odpor proti vladi. Število podpisnikov, ki se zahteva, je tri do štirikrat voo je od števila,ki je potrebno v drugih državah, dasi so tam volilni okra= ji mnogo ve5ji.
Iz te kratke analize čisto pravno-tehničnih določb o volitvah v vr= hovne predstavniške organe je razvidno, da toliko proslavi jaha demokrati?-ha načela v današnji jugoslovanski ustavni ureditvi niso drugega kot sle pilo,saj jih pobijajo že same določbe ustave in volilnega zakona.V tem smislu so doživele kritiko že v Ljudski skupščini.Proti njißi se je dvig= nil srbski poslanec Filoš Moskovljevič (znan zlasti zaradi obrambe kme = tov).Očital je vladi, da je opustila načelo enake volilne pravice,načelo neposrednosti volitev in - z ozirom na način postavljanja' kandidatov -tudi načelo tajnosti glasovanja. (Takoj po teh nastopih so'ga jugoslovon ski- časopisi nazvsli "mrtvec na poslanski klopi".)Pravni teoretiki,univer zitetni profeso.r ji, se kot dobro plačani sluge režima sicer trudijo, da bi z učenimi teorijami spravili posamezne določbe nove ustave in volilnega zakona v sklad z načeli demokracij e,vendar se protislovnosti v njih do = bro zavedajo. Ljudstvo samo pa kaže za vsa ta vprašanja kaj malo zanimanja, saj ve - naj se določbe o volitvah glase tako ali drugače,volitve bo do potekle po starem in je popolnoma nemogoče,da bi z njimi prišla do is raza resnična volja ljudstva.	/Pravica do ponatisa pridržana/
SLOVENCI IZVAŽAJO Turčija na prvem mestu
•'•-Vi
V	slovenskem izvozu - hvala Logu - vse bolj rastejo industrijski proizvodi in ne več nepredelan les in kmetijski pridelki,kot je doslej bilo že obiČ-ajno. Vendar pa je značilno še. vedno, da izvažamo blago, v ka= terega ni bilo vloženo veliko dela,ter so tako takšni proizvodi ceneni; prav nasprotno od našega uvoza.(Vsa Jugoslavija je n.pr.lanl od vseh u= voznih artiklov uvozila 47$ proizvodov visoko predelave,izvozila pa samo 6$.) K temu prelomu v slovenskem izvozu je precej pripomogla lanska suša ki je onemogočila izvoz kmetijskih produktov.Tako so dobile prednost ko= vinska,tekstilna in usnjarska industrija;elektroindustrija je prvič po = stala izvoznik.Verige izvažajo v Tunis,na Ciper in v Burmo.Paragvaj in Turčija sta kupili naše bruse,Kanada pa srebrne.okraske in nakit( ÖIÖ,je) Burma je naročila cement,jugovzhodna Azija pa salonitne plošče zn stre= he(iz Anhovega).IzvoHili smo še marmor,steklene strešne opeke,papir.
V	prvi polovici letošnjega leta smo od vsega slovenskega izvoza iz= vozili v Turčijo 20$;na drugem mestu stoje Združene države s 13»4$(lani polletno 7.2$),nn tretjem mestu pa Zapadna Nemčija'z 12.7$(lani več).
FRAM ERJAVEC:
NASTANEK SLOVENSKIH POLITIČNIH STRANK
1.PREDMAREC
Slovenci lahko pokazujemo na mnoge odlične naše lastnosti in Trdina je mogel že pred sto leti ugotoviti, da stojimo glede ljud = ske izobrazbe s Öehi vred na čelu vsem drugim slovanskim narodom,to da glede politične zrelosti smo v vseh časih daleč zaostajali za dm gimi narodi, izrečno tudi za Hrvati in še bolj za Srbi. To smo glas no izpričevali v vsej naši preteklosti prav do današnjega dne.Mi na men te razprave raziskovati vzrokov tega zanimivega in značilnega fenomena, toda ugotovimo ga lahko že za dobo pred našim nastopom na politični oder.
Doba francoske revolucije in napoleonskih vojska sta zapustili pri vseh evropskih narodih bolj ali manj globoke idejne sledove.Pod skorjo navideznega miru so tudi po dunajskem kongresu še nadalje pri vseh prosveti jencih vrela neugasljiva stremljenja po svobodi in člo večanskih pravicah z bolj ali manj jasnimi čustvenimi nacionalnimi, •liberalnimi, demokratičnimi in ustavnimi težnjami. Zlasti od libera lizma so vsi razgibani duhovi pričakovali neoviranega razvoja člo = veške' osebnosti in nacionalne svobode ter nov razcvet duhovne in ma terialne kulture. Le pri nas Slovencih ne najdemo v vsej predmarčni dobi skoro nobenih sledov teh evropskih tokov, čeprav smo živeli šti ri leta celo pod direktno francosko oblastjo. Res je, da je policij ski režim Metternicha in Sedlnitzkega za časa zakrknjenega reakcio= narja cesarja Franca I. in bebastega Ferdinanda I. neusmiljeno du= šil vsak najmanjši politični pojav, vendar pri drugih narodih vsa "Sveta aliansa" ni mogla zatreti liberalnih, demokratičnih'in naci onalnih teženj svobodoumnih duhov, kar nam dovolj dokazujejo vsi ne šteti'predmarčni'upori od Balkana do Pirenejev z Mazzinijevo "mlado Evropo" in "mlado Nemčijo" na naših mejah vred. Celo julijska revo= lucija, ki je zadala že odločilni udarec "Sveti aliansi"; je šla mi mo nas čisto neopaženo. Pri Hrvatih se je ravno v dobi po julijski revoluciji skoro elementarno razmahnil mladostni ilirizem, ki se je razvil kmalu v izrazito hrvatsko narodno-politično gibanje in Srbi so prav v tej dobi definitivno izbojevali svojo samostojnost,le pri Slovencih ne najdemo tedaj prav nobenih političnih teženj.
Narodno zavednega- svetnega izobraženstva, razen nekaterih red=r kih izjem, Slovenci tedaj š-e nismo imeli nobenega in tudi meščanstvo v vsem XIX.stoletju nositelj vseh naprednih stremi jenj,je živelo še v drugo polovico stoletja po Slovenskem v skoro čisto nemškem ozrač ju in se pri nas za politiko tudi ni zanimalo. Celo med našo duhov= ščino so bili navzlic idealnim Slomškovim prizadevanjem in navzlic temu, da je- kazal še vedno močan janeonizem mnogo razumevanja za na rodno jezike, le zelo redki narodno zavedni, tako da'je tedanji fram ski kaplan Caf 28.1.1848 upravičeno pisal katehetu Muršcu v Gradec: "... dobrih duhovnikov najdeš med 100 celih 99, jednega domorodca pa med 100 težko". Visoko kulturni Prešeren-Oopov krog v'Ljubljani je pač izražal neke kozmopolitske svobodnjaške težnje, toda za poli tična vprašanja ni imel vkljub drugovnnju s poljskim internirancem Korytkom nobenega smisla,da,niti za tedanja gesla slovanske romnnti ke skoro nobenega, recionalistični Bleiweis, urednik edinega tedarje ga slovenskega lista, si je osvojil le nazore starejše (Kopitarje = ve) romantike, a' slovenski ilirci 'so sanjarili zgolj ö jezikovnem zedinjenju s Srbohrvati, čeprav jih je Gaj naravnost odbijal,smatra joč - kakor še večkrat pozneje toliki Hrvatje - slovenščino za enega
(D
"na3nežno snejših" jezikov. Celo najdoslednješi slovenski ilirec, Vraz, ki se je celo preselil v Zagreb, je obžaloval in inkriminiral najbolj to,da se je bil ilirizem razvil v politično gibanje.
2. LETO 1848.
V takih okoliščinah se potem pač ne moremo čuditi, da je našla marčna revolucija 1.1848. Slovence bolj nepripravljene köt kateri= koli drug narod habsburške monarhij e.Čehi in Madžari,celo Slovaki in tako zanemarjeni vzhodnogališki Ukrajinci, a zlasti Hrvatje 'in vojvodinski Srbi so postavili nemudoma celotne in za tedaj edino pravilne narodnopolitične programe, samo mi se nismo zavedli veli= čine trenutka. Trdina trdi, da je v vsej "slovenski prestolici";Lja bljani, edini dr.Ahačič vedel, kaj beseda "konstitucija";ki je od= mevala tedaj po vsej Evropi, sploh pomeni.Bleiweisove "Novice" so morale revolucijo seveda pozdraviti, toda široke slovenske fiinožice so - po Bleiweisovem pričevanju - razumevale revolucijo tako,da je "zdej vse dol j, zdej je vse frej", večina duhovščine,ki je zvesto služila staremu režimu, se je prestrašena umaknila v ozadje,meščan stvo je proslavljalo samo liberalna gesla, a majhna peščica slo = vensko čutečih,z Bleiweisom na čelu, je predvsem proslavljala "na= šiga presvitliga cesarja Ferdinanda Perviga", s-e mu zahvaljevala za "podarjeno konstitucijo" in plaho prosila za jezikovno enakoprav = nost, toda za njeno realizacijo je storila bore malo konkretnega.
Edini, ki je v vsej Sloveniji takoj zaslutil politično važ m npst revolucije, je bil celovški kaplan Majer,: ki je že 29»III«' v "Novicah" pozival, da moramo sedaj Slovenci vseh dežela jasno pove dati, kaj želimo in je že ob tej priliki tudi opozoril,da naj bi živel vsak narod v svoji lastni deželi. Ker se ni'nihče zgahil, so naši dijaki z Dunaja in Trstenjak s Štajerske razočarani'ugotavlja li, da'so že vsi narodi formulirali svoje zahteve, le Slovenci da molčimo. To nerazumevanje je občutila zlasti'tedanja naša akadem = ska mladina na.Dunaju in v Gradcu, kjer so jo potegnila tedanja re volucionarna'gesla v svoj vrtinec in je posebno dunajska lahko tu= di od blizu opazovala tedanje nastopanje drugih narodov. Plod tega je bil znani program dunajske "Slovenije" z dne 20.IV.1848.,ki' je po češkem,hrvatskem in nemškem zgledu zahteval "eno kraljestvo z imenom Slovenija" s slovenskim uradovanjem in ohranitev avstrijske samostojnosti (to je značilo odklonitev vstopa Avstrije v zedinje= no Nemčijo), a istočasno je sprejela podoben program tudi Murščeva "Slovenija"' v Gradcu, le s tem dodatkom, da je zahtevalo ta tudi povezavo Slovenije s Hrvatsko.
Toda najmanj jako pretirano je trditi,da "smo Slovehci 1.1848 zahtevali zedinjeno in avtonomno Slovenijo". "Novice" proglasa graške "Slovenije" sploh niso objavile. Dunajska "Slovenija" je po dala v domovino celo posebne propagandiste,ki naj bi jo pridobili za omenjeni program, toda našli niso nobenega razumevanja in ne od živa nikjer. Za tak program ni bilo zrelo niti izobraženstvo,kaj šele kmečke množice, ker jih nanj dotlej pač nihče niti poskušal rd pripraviti,kakor je bil pripravil n.pr.Hrvate ilirizem. Bleiweiso= vo ljubljansko "Slovensko drttštvo", od katerega so vse obmejne de= žele pričakovale'pobud in direktiv, je izrečno poudarjalo,da je n£ gov namen "jezikoslovstvo,ne pa politika",pozneje pa definiralo ža svoj program močno Avstrijo, ohranitev narodnih pravic C teh pa do = tlcj še sploh nobenih bilo ni) in'ohranitev vere. Na slovanski kon greš v Prago, kjer so bili reprezentativno zastopani vsi slovanski narodi, šo od šlid e 4 dunajski dijaki,a noben "domorodec" iz'domo = vine. "Novice" so pač objavljale razne rodoljubne dopise,a so že takoj tudi svarile pred "neprevdarjenimi tiŠanji" in (19.IV.)trdiš le,da je celo za uvedbo slovenščine v šole "še prezgodaj", niso pa vso tiste mesece hotele črhniti besedice niti o tedanjem veličast= ..nem nastopanju Hrvatov in Srbov,pač pa so v vsaki številki proslav Ijale eesarja in rohnele proti "šuntarjem in puntarjem",ki so po