GLAS NARODA
Iist slovenskih delavcev V AmerikL
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued erery day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
Nmjrcčji aleremld dnevnik ▼ Združeniii državah
Ve(ja X«. vte leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto •	$7.00
Za bosemttvo cdo leto	$7.00
TKUSrON: OOBTLAHDT »876	Knitrsd m Second Class Matter, September >1, 1908, at the PortCtfžles at Htw York, W. Y., under Act of Oongrsss of March t, 117»	--TELEMh7~CORTLAHDT~"887«
WO. 184. — 6TEV 184.	ygW YORK, SATURDAY, JULY 14, 1928. — 80B0TA, 14. JULIJA 1&28.	VOLUME XXXVL ' LITm XYYVT.'
Jugoslavija—dvojna monarhija.
ATENTAT NA BEOGRAJSKEGA
POLICIJSKEGA NAČELNIKA
»
Važno zborovanje hrvatske kmetske stranke v Zagrebu. — Monarhija naj bi se delila v dva dela—
v Srbijo in Crnogoro ter Hrvatsko in Slovenijo.
Policijski načelnik smrtnonevarno ranjen. —
Atentat je delo bolgarskih komitašev.
BEOGRAD, Jugoslavija, I 3. junija. — Srbski dnevnik "Pravda" poroča, da se je vršilo v Zagrebu važno zborovanje hrvatske kmetske stranke.
Glavni govorniki so razpravljali o načrtu, kako bi se dalo izpremeniti Jugoslavijo v dvojno monarhijo.
Prvi del bi tvorili Srbija in Crnogora, drugi del pa Hrvatska in Slovenija.
Obema deloma bi vladal Aleksander kot kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev.
DUNAJ, Avstrija, I 3. julija. — Umor generala Protogerova, bolgarsko-macedonskega voditelja, je dobil danes svoj prvi mednarodni odmev, ko je vdrl neki Macedonec v beograjsko notranje ministrstvo ter oddal pet strelov na šefa jugoslovanske policije Lazareviča.
Lazarevič se je smrtnonevarno ranjen zgrudil na tla. Atentator si je šesto kroglo pognal v prsi ter obležal mrtev.
General Hadžič, ki snuje novo ministrstvo, je bil imenoval notranjim ministrom Lazareviča.
Lazarevič je bil aktiven pri zatiranju macedon-pkih nemirov ter se je pred kratkim mudil v Skop-Jju kot šef macedonskega oddelka notranjega ministrstva.
Atentator je bil najbrž agent Protogerove sku-l pine, ki dolži jugoslovansko vlado, da je povzročila smrt njenega voditelja.
Jugoslovanska policija zatrjuje, da je Lazarevi-' cev atentator Bolgar, doma iz Ištipa.
PREDLOG DRŽAVNEGA TAJNIKA KELL0GGA BO NAJBRŽ SPREJET
Berlin je poslal sporočilo, da je takoj pripravljen podpisati pogodbo. — Francija bo odgovorila še ta mesec. — Oba naroda nimata nikakih pridržkov. — Nemški politiki bi radi posredovali med Ameriko in Rusijo.
WASHINGTON, D. C, 13. julija. — Francija in Nemčija bosta podpisali brez reservacij osnutek proti-vojne pogodbe, katerega je predložil državni tajnik Kellogg štirinajstim narodom dne 23. junija.
NAVAL TURISTOV V RUSIJa
Vnukinja velikega ruskega pisatelja bo razkazovala Amerikancem čudesa Moskve.
Ena mikavnosti, katere objub-lja Rusija t tekočem poletju turistom, je izlet, ki ga bo vodila o-sebn-o vnukinja gTofa Leva Tolstoja, slavnega ruskega pisatelja.
Mej<e sovjetske republike so bile zaprte za vse turiste izza izbruha vojne leta 1914, tako radi notranjih omejitev kot radi nevarnosti. ki so pretile obiskovalcem.
Sedaj pa je zagotovljena varnost vsem potnikom, in prvi klic za turiste, ki je bil izdan spomladi, je imel za posledico 45,000 turistov izsza prvega maja.
Medtem številom je bilo kakih pet tisoč Ainerikarocev. Čari Krima in orijentalski sijaj Moskve sta večji privlačni sili kot pa Pariz iin Italija.*-
Tako je izjavil Albert Coyle, ravnatelj ameriško-evropskega potniškega urada, ki aranžira ta potovanja.
Ena zahteva ruskega dijaškega življenja je, da morajo dijaki prispevati del svojega znanja državi. Na ta način si je izbrala Miss Taiečka Tolstoj službo kažipota za tujce. Svoje delo bo vršila le v Moskvi, čeprav obsega progTara za ameriške turiste Leningrad, Harkov, Tiflis in krimsko rivijero.
Epidemija izginja.
LEE, Mass., 13. julija. — Skoro vsa nevarnost je prešla danes v epidemiji septičnega grlobola. ki je zahtevala življenje sedemnajstih ljudii in na kateri je zbolelo več kot 600 oseb.
Le en nov slučaj je bil prijavljen tejcom zadnjih 24 ur in nobenega smrtnega slučaja.
Zarota na Španskem.
MADRID, Španska, 12. julija. Oblasti so prišle na sled obširni zaroti, ko je namen je bil strmoglaviti vlado. V Madrid« je bilo aretiranih nad šest sto komunistov.
Giolittiju se obrača na boljše.
O A VODU, Italija, 12. julija. — Zdravstveno stanje bivšega rtali-j a mrkega ministrskega predsednika Giolittija se je obrnilo znatno ma -boljše. Možak je star petin-o&emdeset 1M.
VIHAR JE PREGNAL VROČINO
Nevihte in viharji so v četrtek zvečer in v petek pregnali velikansko vročino iz New Yorka. — Nalivi prinesli od pomoč.
(>Ie >erije neviht, ki so premočile številne dele mesta ter pustile druge nedotakmjene. so prinesle včeraj zvečer od pomoč od -silne vročine, v sled katere je trpelo me-mesto ves dan.
Ceprafv ni kazal toplomer več kot 87 stopinj Fahrenheita ob no-enem času dneva, je bilo vendar zaznamovati en smrtni slučaj vsled vročine.
Nevihte so povzročile dosti škode v Brooklynu, kjer je udarila atrela v neko cerkev ter jo deloma uničila. Enonadstropna hiša, del St. Joseph doma za revne o-troke, v Huguenot, Statesn Island, je bila i »tat a ko zadeta od strele. Ceste 'in kleti po celem Stat en Inlandu i»o bile preplavljene, poulične ikare «> bile ustavljene za eek> uro in <trevesa »o tnpela od ve-triL. ki je dosegel včasih naglico sedfimdesetih milj na uro.
Ena smrt in en samomor sta bila direktna posledica nervoznosti, povzročene od bliskanja in dve o-»ebi sta dobili poškodbe, katere je treba <pr»pi«AVrft i (viharju. Ena 4eh, otrok, je umrla pozneje.
S prihodom nalivov je pričela temperfKtnra hitro padati in ob entjtftih tvtfer j* znašala le že 69
m4 ..i,., :i •
•wprnj.
KANDIDAT SUHAŠKE STRANKE
Prohibicijska stranka je nominirala z a mesto predsednika Wm. F. Varney z Long Islanda na viharni seji v Chica-gu.
OlflCAGO, 111., 13. julija. — Neredni prizori, tekom katerih se je z napori preprečilo par osebnih bojev, so zuačih zaključno sejo konvencije narodne p rohibieijske stranke v tukajšnjem mestu. Konvencija je nominirala za predsednika Williama F. Varney iz Rock-ville Cemter. L. I.
James A. Edgerton, Alexandria, Va. je je bil nominiran za mesto podpredsednika. Izbira Vam eva je prišla pri drugem glasovanju.
Stranka je pustila odprto pot za odobrenje Herbert Hooverja -potom sprejema resolucije, s katero se j« dalo narodnem komiteju poLnomoč, da nadomesti nomini-• ranča stranke z drugim ali drugimi.
Nominacija Varney a je prišla na koncu dneva, polnega sporov.
Prvo nesoglasje med delegati je prišlo kmalu zjutraj, ko je Clinton Howard iz Rochestra, 'N. Y., predložil resolucijo, v kateri se je predlagalo, naj se zdrži stramka nomi-naorje ter pozove Hooverja, naj se izjavi za prohibicijo.
Ravno pred glasovanjem je zapustilo dvajset delegatov dvorano ter protestirajo proti zahtevi, naj se sprejme Hoover j a '
Pripravlejnost Francije, da podpiše pogodbo, je bila sporočena de-partmentu po poslaniku Claudelu, ki se je oglasil pri Kelloggu ter ga informiral, da bo v par dneh, najbrž dne 14. julija, izročen ameriškemu poslaniku odgovor s sprejemom pojasnil in interpretacij.
Nemški sprejem dogovora in njena volja, da ga podpiše takoj, sta bila vsebovana v noti, katero je poslala včeraj nemška vlada.
Sprejem ameriškega osnutka pogodbe od strani Francije zagotavlja uspešno zaključen je pogodbe, kajti nazori francoske in ameriške vlade so bili bolj narazen kot oni vseh ostalih narodov. Francija je uveljavila šest reservacij k prvemu osnutku.
BERLIN, Nemčija, 13. julija. — Nekvalificiran nemški sprejem Kellogtgovega dogovora za izobčenje vojne je bil od vlade na spreten inačin podčrtan s tem, da je izdala Belo knjigo, ki vsebuje na 81 kvartnih straneh razven ameriškega in nemškega tudi angleške, francoske in italijanske dokumente.
V splošnem pa si prizadeva veliko število nemških politikov, da nastopijo lc®t posredovalci med Ameriko in Rusijo, da »pritegnejo slednjo k podpisanju dogovora.
Na zadnjem zborovanju d-žav-no-zborskega komiteja za zunanj? zadeve se 'je priporočilo vprašanje v Londonu, da se izve. kakšno stališče zavzema angleški kabinet proti temu.
Thaw ni smel v Anglijo.
PLYMOUTH, Anglija. 12. jul. Ko je pristal v tukajšnjem pristanišču pamik lile de France, na katerem se nahaja znani ameriški milijonar Harry Thaw, so odšli nekateri potniki na kopno, d očim angleški vladni zastopniki Thawu niso dovolili, da bi se izkrcal. Možak je odločno, toda brezuspešno protestiral.
S e zn am .	j
To je seznam, ki pokale, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati,	f
da poskrbimo v stari domovini irplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. P*	j
datki ao veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu*	j
Ne dromimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno is, ako bosta vpofttevali nalo M«	1
nesljivo ter točno postrežbo. --1
n- 1POSEBNI	j Dmarn Lir* PODATKI
Din. 1000 .......... f 18.49 Ur 100 ........| 9.99 Pristojbina za izpla
m. « km m mm m* *. mtuk mm čila ameriških dolar	f
Din. 1,600 ------ ... 9 «.75 Ur 100 .............911.89 ^ T Jneo*uviji m	I
1Mb. 1000..........9 »1-00 Ur 100 .............91«JI 'f*"*1	*skar
_ sledi: n |25, ali	|
1Mb. 10,000 .......... 9111.00 Ur 100............. $17.71 noji znesek 75 cen-	-1
1Mb. 11,110..........9200,00 Ur 1000 .............fMLff ftTWw. ^"eeote	1
•d Tsakefi dolarja.	1
Nskads pa bn^nn pint hirii>wi v Mjknjka tmmm far m> M -	I
SAKSER STATE BANK	j
82 Cortlandt Street, t*—-, opm-laito* mm New York. N. Y.	j
TIR0LCI NE SMEJO V AVSTRIJO
Ogorčena Je nad sklepom Tirolcev, da počaste avstrijske vojne mrtve. — Spomenik bo nosil znake velikega laškega poraza pri Kobaridu.
DUXAJ, Avstria, 13. julija. — Sveži dokazi napetih odnošajev med Italijo in Avstrijo so postali razvidni, ko se je sporočilo, da bo pričenši s prihodnjo sredo zaprta avstrijsko-italijanska meja ža Avstrijce.
Odredba bo izvedljiva do nadalj-nega obvestila ter vključuje celo preklican je potnih listov za domače Tirolce.
Obnovi j en je 'kritičnega položaja, ki je pretil z resnimi posledicami pred kratikim, je bilo povzročeno radi novih konfliktov glede italijanske politike na Tirolskem, kot »e je sporočilo. Čeprav je Mussolini .ponovno skušal pomiriti razburjenje v tem ozemlju, so bili njegovi napori brezuspešni. Ponudil je celo par koncesij pretežno avstrijskemu prebivalstvu.
Zadnja akcija fašist ovske vlade je bila tipična za Mussoliriijevo politiko ter je vzbudila velikansko razburjenje ter številne proteste po celi TiroUki. Bil je namen Italije razkriti "Spomenik zmage" Bozenu v Južni TiroLski, kjer so hoteli prebivalci zgraditi spomenik za avstrijske ostrostrelec, padle v vojni.
Tirolska, ki je vedno hitro nasprotovala poskusom Mussolinija, da spoji njenega narodnega duha z italijanstvom. je sklicala velika zborovanja za včeraj zvečer na katerih bi se protestiralo proti laškemu spomeniku. Xa sličen način pa so nameravali Avstrijci proslaviti avstrijsko zmago pri Kobaridu.
V.si ti načrti pa so zadeli na trdno stališče fašistovske vlade in zatvorjenje meja za Avstrijce je bil del metod, katerih se poslužuje Italija, da se bori proti tirolskim demonstracijam.
v
SMRT ODLIČNEGA MEHIŠKEGA ZRAKOPLOVCA
CHATS WORTH. X. .J.. 13. jul. V tukajšnji bližiaii so našli truplo kaipitana Emilia Carranze. slavnega mehiškega zra kop lovca, ki je nameraval poleteti iz New Yorka naravnost v Mehiko.
Pred par tedni je poletel iz Mehike v Washington ter s tem vrnil obisJk ameriškega letalca Lindbergh a.
Splošno se domneva, da je v njegov aeroplafn udarila strela.
SIJAJNA AKCIJA KRASIN0VE POSADKE V SEVERNEM MORJU
Preživela sta bila v bližini smrti. — Stradala sta celih trinjast dni. — Sedaj pogrešajo še šestnajst mož. — O Amundsenu ni še nobenega sledu.
MOSKVA, Rusija, 1 3. julija. — Včeraj, v zgodnji jutranji uri, sije boril ruski ledolomec "Krasin" &kozi labirint leda, da reši preživele "Italie'\ ki so bili več kot 40 dni osamljeni na ledeni gori na iztočni obali North East dežele.
Dva človeka, strašno shujšana, ležita sedaj v bolniški sobi *'Kra-sina*\ Alberto Mariano, pilot "Jta-lie" in Filipo Zappi. A' V d izpre-menjeno truplo tretjega, d t Fina Malmgrena. je ležalo na kr>vu ia-dje. Reševalno delo se j? za vršile malo pred sedmo uro zjutraj. _Ka-korhitro so spravili oba okostnjaka
in mrliča na krov, se je odpe-' ljal ledolomec naprej v iztočno smer, da doseže "taborišče rlcče-ga šotora", kjer se bore s smrtjo poročnik. Viglieri in njegovi štir-je tovariši. To "taborišče rdečega šotora" leži kakih 37 milj iztočno od točke, kjer sta bila rešena Ma-riasno in Zappi. Kapitan parnika upa doseči dotično mesto v desetih urah. Največje skrbi povzroča dejstvo, da ni prišlo že skoro cel teden nobeno sporočila od B-iag^i-ja, brezžičnega operatorja Viglie-rove skupine.
Ko je obrnil "Krasm" proti iztoku, <la prodre do skupine Viglie-rija, je pustil za trenutek na cedilu pet junaških Rusov, namreč posadko Fokkerjevega aeroplana, katerega je vodil* Čuhnovski. Ta aeroplan se je poškodval pri pri-stanju na North East deželi. C'uh-novski je sporočil "Kra&inu" po radiju, naj se briga zanj in njegove tovariše ter se hitro napoti pro-to mestu, kjer se nahaja skupina z "Italic". — Mi smo ravnokar 'ustrelili polarnega medveda, -— je »poročal Cuhnovskii, — ter smo vsled tega zadostno založeni z mesom, dočim stradajo možje v "taborišču rdečega šotora" ter bi ne mogli vzhžati tzavlečenja "Krasciua".
^lariano in Zappi sta bila v kritičnem položaju, ko so ju rešili. Že
trinajst dni sta bila popolnoma brez hrane in le s težavo sta delala par kretenj, ki so ju obvarovale smrti vsled zmrzne«ja. Izkazalo se je. da je dr. Malmgyen, kojega. truplo je bilo konservirano v ledu. umrl že pred enim mesecem. Mariana m Zappi,j a so morali nesti na ladjo. Ko sta dospela tjakaj, sta padla na kolena pred kapitana Samopleviča ter klicala nebo. naj blagoslovi ruske rešite-lje.
Mariano je v življenski nevarnosti. Njegovi nogi sta zmrzli in mogoče se go razvil prisad.
Položaj na visokem severu je sedaj naslednji: — Z izjemo juna-
ških Rusov se pogreša sedaj šestnajst mož, sedem članov posadke "Italic" katere je 2anesel veter Bog ve kani; šest članov Amund-senove ekspedicije, ki sx) najbrž poginili ve ledu; kajwtana Sora, laškega planinca in dva norveška voditelja, ki so odšli Iskat skupino Malmgrena.
7 USMRČENIH V DVEH URAH
Sedem morilcev je bilo usmrčenih v električ-stolu v Kentucky-ju v dveh urah. — Eden treh črncev je zatrjeval svojo nedolžnost.
EDDYV1LLE, Ky.. 13. julija. Štirje beli možje rn trije črnci so bili usmrčeni tukaj danes zjutraj v električnem stolu. Rekordne ek-sekueije so potrebovale eno uro in 57 minut.
Le eden sedmih mož je zatrjeval, da je nedolžen. Trije beli možje so priznali ravno predno je šel elekmčnii tok skozi njih telesa.
Napor v Radu.ji minuti je bil vprizorjen, da se reši življenje Orlanda SeVniour, starega dvajset let. I/, Ivouisville. ki je bil znan kot "dime baudit". Bil je spoznan krivimu mora nekega trgovca s premogom v Louisville, tekom roparskega napada.
Zagovorniki so dobili "writ of habeas corpus", ki pa je bil zavrnjen. Nato so skušali izposlovati preložitev eksekueije, tekom preiskave glede duševnega stanja Sevmourja. Tudi tozadevna prošnja je bila odbita in mladega bap: dita so odvedli v smrtno sobo.
Ostada šestoriea usmrčenih je bila:
Milford Law son. 35 let. rz Cor-bin. Ky., ki je ubil nekega moža v prepiru.
Ifascue Dookery. star 27 let. mlad hribovec, ki je umoril dve ženski in enega moškega v Harlan okraju, K v.
Charlse Mitra, 25 let, iz St. Louisa, ki je priznal, da je ubil nekega grocer j a v Louisville tekom roparskega napada.
James Howard, 24 let star črnec iz Louisville, ki je zabodel do smrti svojo ljubico.
William Moor, star 49 let, črnec. ki je ubil svojo ljubico z britvijo.
CIarenee McQueen, 38 let, črnec iz (Vnthjiana, Kv., ki je ubil nekega drugega črnca, baje iz osvete.
Edini mož, ki je trdil, da je nedolžen. je bil Milford Lawson, spoznali krivim umora iz osvete. To je bilo največje število eksekncij, kar se jih je kdaj izvršilo v Združenih državah ob istem času.
Klerikalni vitaši poraženi
MEXICO CITY, Mehika, 13. ju-lija. — V treh spopadih v zadnjih par dneh med zveznimi četami in klerikalnimi vstaši je bilo v južnem delu države Jalisco ubitih 43 vstašev, ranjenih pa nad trideset. Zvezne čel,« ao izgubile »tri možeu,
ZAKAJ SO NAŠE POŠILJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE?
KER JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE!
Udobnosti, ki izvirajo iz poslovanja v velikem obrata, pridejo način strankam v korist.
Naši stroški za posamezna nakazila so manjši, t sled ie-mr so rem pri nas uižje kot pri agentu ali zavodu, ki mora poslati Vašo nakaznico v iz vršenje v New York.
Hitrost našega poslovanja je nedosegljiva, radi našega velikega prometa lahko vzdržujemo tako obširne zveze, da se posveta našim nalogom največjo pozornost.
Naše denarne nakaznice odpošljemo z vsakim brzoparni-kom. ki odpluje iz New Torita — toraj brez zamude in na-daljnega posredovanja.
Naše cene so objavljene dnevno v listu "Glas Naroda**.
Za zneske nad $200.— računamo primerno nii jo ceno, katero Vam radevoUe rpogofhno predno nam pošljete nalog.
Mi imamo največ poslov s strankami izven New Varita, kar dokazuje, da se lahko okoristi z našim poslovanjem vsak, p* najsibo še tako dak* pro* od poslovnega središča Amerike.
Pošljite toraj Vašo prihodnjo denarno pošiljatev nam t
SAKSER STJK RANK
88 OOBTULHDT 8TBEET,	NSW YORK
GLAS NARODA
I	X9LQYMWM V_A1LJJ_
^	„ ^ _ Owned and Published by	_
UKWWiQ PUBLISHING 001f£AgX CAi Corporation j
Wmk SOw, president.	Louia Benedik, froaemror.
flnoo of bminw #1 the corporation and addroooeo of above olfioora: W Cortland* St., Borough of Manhattan, Now York City, N. Y.
" 0 L ▲ 8 NARODA" (Voice of the People)
I trued Every Day Except Sundays and HoMayt.
Za c*lo leto oelja Ust m Ameriko Za New York ea telo lets—.$7.00
in Kanado_______16.00 Za pol Uta-------$3 JO
Za pol lets	Za inozemstvo §a celo leto -t7.00
Za Mri Uta___________$1.90 Za pol Uta--------
__Subscription Yearly $6.00._
Advertisement on Agreement._
"Ola: Naroda" Uhaja vsaki dan ieveemii nedelj in prasniko*.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčajejo. Denar naj so blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da so tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.__
"GLAS NABODA", 82 Cortlandt Street, Now York, N. J.
Telephone: Cortlandt 2876.
KAMPANJA SUHA&XIH FANATIKOV
Kakorhitro je bil v Houstonu, Texas, nominiran Smith demokratskim predsedniškim kandidatom, je završalo v suhaških vrstah kot v sršenovem gnezdu.
Alfred E. Smith je namreč priznan mokrač ter se ni če nikdar izneveril svojim nazorom.
Sedaj so začeli divjati proti njemu. V svojih glasilih in plakatih pozivajo državljane, naj pri novembrskih volitvah pod nobenim pogojeni ne oddajo svojih glasov za Sinit ha.
No, to je navsezadnje njihova stvar. Nihče jim ne more predpisovati, za katerega kandidata naj glasujejo, in nadalje imajo pravico zbrati kolikor mogoče dosti glasov za kandidata, ki je njim povolji.
Toda človek bi domneval, da bodo suliači, ki se smatrajo vedno za angelsko čiste ter visoko vzvišene nad duševni in moralni nivo povprečnega politika, vodili pošteno kampanjo, ne pa namenoma vodili volilcev nos ter jih
pitali z neresnico.
V tem oziru se popolnoma nič ne razlikujejo od sleparskih politikov, nad katerimi se v javnosti tako zelo zgražajo.	I
Suliači so zato proti Smithu, ker je že ponovno po-jasnil svoje stališče, namreč, da je proti prohibiciji.
<Tle so iz tega razloga proti njemu, jim nihče ne more, braniti, jim nihče ne more oporekati.	j
Če pa hočejo narod namenoma pitati z napačnimi podatki, je to lopovščina prve vrste.	j
S svojih kampanjskih lepakih navajajo razlog, zakaj Smith ne sme biti izvoljen.
Pravijo, da bi Smith v slučaju svoje izvolitve vpli-j val na najvišje zvezno sodišče, da bi nastopila proti prolii-, bicijskini postavam. Zato, da so mokrači zanj.
Suliači namigujejo, da bo Smith, če bo izvoljen za predsednika, razširil svoj vpliv na najvišje zvezno sodi-j bče ter bo sedanje sodnike tega tribunala, v kojega pod-( roeje spada tudi zadnja odločitev v prohibicijskih zade-j vah, nadomestil s takozvanimi 4'mokrimi" sodniki.	j
To dokazuje, kako daleč gredo fanatiki, samo da bi dosegli svoj cilj.
Vsak pameten človek ve, da ne more predsednik kar meni nič, tebi nič odstaviti sodnika najvišjega sodišča.
On lahko nadomešča le prazna mesta, če nastanejo vsled smrti ali prostovoljnega odstopa.	j
Za imenovanje vsakega člana najvišjega sodišča mora imeti dovoljenje zveznega senata.	!
Pa vzemimo, da bi imel predsednik pravico, 'početi v najvišjem sodišču, kar bi se mu izljiibilo.
Ali bi bil zločin, če bi imenoval sodnike z liberalnimi nazori, ki so v soglasju z nazori pretežne večina ameriškega naroda?
Ali bi morda smatrali proliibicijski fanatiki za zločin, če bi imenoval predsednik sodnike, ki so naklonjeni prohibicijski postavi? Ali ni bas to, kar suliači zahteva-j jo I Namreč predsednika, ki bi tako plesal kot bi ouij godli.	j
Za sodnike v najvišje msodišču pridejo vpoštev le lavni pravdniki, kojih zmožnost in poštenost sta vzvišeni' nad vsak dvom.	I
Taki ljudje si ne dajo od nikogar vplivati, niti od predsednika ne.	j
Najvišje zvezno sodišče je že marsikdaj podalo kako razsodbo, ki splošni javnosti ni bila povolji.	|
Toda pomjsliti je treba, da sodniki razsojajo v vsakem »lučaju po svoji najboljši vednosti in po svoji pošteni vesti.	j
Mokraci jim pa ne dovoljujejo, razsojati po vesti in prepričanju, ampak žele, da bi se pokorili njihovim dik-j
f * * —^^^
. ,	r" '
Zanimivosti iz Jugoslavije.
GLAS NARODA; 14. JTTLi. 192«
Zeno ustrelil z ukradeno puško.
Demon alkohol je privedel na zatožno klop pred sodnike v .Sarajevu bivšega gotrtibiičarja Ante Kosoriea. Državni prav dni k ga je obtožil zločina tatvine in umora. Kosoric je nekega dne prišel iz Sarajeva v Sokolac v večji družbi na lov. Med temi je bil tudi inženir Kit r. Med zabavo je inženir nenadoma opazil ,da mu je tat odnesel lovsko puško, vredno 9000 Din. Z ukradeno puško je čez nekaj dni Kosorič ustrelil svojo ženo. Kosorič je slavil svojo krstno slavo. Pil je čez mero in hoteč izkazati svoje veselje, je streljal z ukradeno puško skozi okno. Nenedoma je pa obrnil cev na svoj p ženo in sprožil. .Strašen krik težko nanjene žene je v trenutku prekinil veselje h lave. Naslednji dan je žena podlegla težki rani.
Kosorie je bil obsojen zaradi tatvine puške in umora svoje žene po nesreči na leto dni težke ječe.
Krvavo obračunavanje.
V selu Si pragu pri Kotorvarošu je nastal krvav pretep med pra-Ivoslavnimi in muslimanskimi seji jaki. Avdo Mešič, seljak iz Ši-. praga, živi že dlje časa v sovraštvu s svoj oni sosedom Trifunovi-ičem. 18. junija sta naletela dva jTrifunoviceva sinova1 Jovo in Cvijo na Mešiča in njegovega prijatelja Kurdiea. Mladi Cvijo je slu-'til nevarnost in hitel, da bi pokh-ical na pomoč. Brat J o van se je I pa postavil napadalcem v bran. j Med item .so se zbrali seljaki iz cele vasi in napadli Jovana s sekirami in koli. J o van je omagal in !se zgrudil ves krvav na tla. Takoj |je priletel brat Cvijo. Tudi tega so pravoslavni seljaki premlatili do nezavesti in ga vrgli na Jova-iia, mislec, da je ta že mrtev. Prišel .ie še .tretji brat. Seljaki so pal ,tudi njega napadli in pretepli do nezavesti. Zadnji je prišel stari Sava, oče treh napadenih sinov. Selja'ki so mislili, da so vsi štir-ije Trif-unoviči mrtvi. Pustili so jih J na cesti in odšli. Muslimanski se-jljaki so jih pobrali in odpeljali v bolnico. Cvijo in Jovo sta umrla takoj, oče in tretji sin sta "pa težko ranjena in se borita s smrtjo.
Tragedija brezposelnega Slovenca.
Iz Sarajeva poročajo o strašni tragediji brezposelnega delavca Nezaposlenost, ki vlada v Sarajevu, je 'zopet zahtevala svojo žrtev. To je že tretji delavec a* zadnjem času, ki si je radi brezposelnosti končal življenje s samomorom.
Prod kratkim je prišel v Sarajevo 21-letni Robert Flikar iz Slovenije, da dobi kako službo. Delavec pa ni dobil dela. saj ga še domačim težko dobe. S seboj je imel nekaj denarja, in ko je porabil zadnje pare. mu je ostal samo še samokres. Zaprl se je v sobo in si pognal 'kroglo v desno sence.
Teko ranjenega so prepeljali v bolnico, kjer so ga operirali, a ni upanja, da ostane pri življenju.
Pred obupnim činom je napisal jwslovilno pismo na svojo mater. N a pisal je, da je hotel pošteno delati in se preži vi jati, ker pa ni dobil delo, gre raje v smrt. kakor da bi živel nepoštoeno. Pred samomorom je šel v kavarno Š;\drvari, kj er so bili z/brali slovenski sj>ort-niki nogometaši. Hotel se je ustreliti pred njimi v kavarni. Slednjič se je pa premislil, ker ni hotel o-s ram uliti svojih rojakov.
Železniška nesreča pri Vinkovcih.
Iz Vinkovcev poročajo, da se je 10. junija pripetila na postaji Er-dut železniška nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Xa postajo je privozil tovorni vlak in zapeljal na tretjo progo. Med premikanjem je skočil s tira trinajsti vagon in potegnil za seboj še sedem drugih vagonov. Tračnice so tudi razdejane na kraju nesreče. Na pomoč je prispela pomožna lokomotiva iz Vinkovcev. Zaradi nesreče se je zakasnil subotiški vlak za celo uro in ves ostali promet se je zakasnil >za 4 ure.
Pri nesreči se je lahko ponesrečil tudi .neki železničar, ki se je vozil na enem pre vrnjenih vagonov.
Učitelj pretepel nčiteljico.
Te dii se je pripetil na vogalu ulice Sime Milutinovica in obale Vojvode Stepe v Sarajevu žalosten incident, tem bolj žalosten, ker je glavni junak incidenta u-čitelj, ki bi moral dajti dchber zgled dnugim. Na tem kraju sta se srečala učitelj V. 1.. ki službuje v nekem selu v maglajskem sre-zu. in učiteljica na sredni šoli A. X. Učtelj je pristopil in prisolil učitejlici dve zaušnici, ne da bi črhnil besedico. Seveda se je takoj zbrala množica mimoidočih in prišel je tudi mož postave, ki je učitelja aretiral 111 odpeljal na stražnico.
Po zaslišanju je izpovedal dežurnemu (uradniku, da je učiteljico zato oklofutal, ker je žalila njegovo sestro. Policija Iga je kaznovala zaradi javnega izgreda.
Kolizija v Harzu.
BERLIN. Nemčija, 13. julija. — Pet oseb je bilo ubitih in dvajset ranjenih, ko se je včeraj zaletel v Harz pokrajini neki potniški vlak v motorni bus. ki je .prišel na križišče. Iius je bil popolnoma deino-liran.
4 mrtvi in 40 ranjenih v kino-gledisču.
CUNEO, Italija, 13. julija. — Tukaj se je včeraj porušilo novo kino-gledišče. Štiri osebe so bile ubite in 40 jih je bilo ranjenih.
Ženske v javnem življenju.
V 29 kulturnih državah imajo ženske že volilno pravico, večinoma pod enakimi pogoji, kakor moški. Anglija, Irska in Madžarska so v tem pogledu izjeme, kajti v parlament so lahko izvoljene ženske, ki so dosegle 21. leto starosti, toda volilno pravico imajo ženske šele s 30. letom. Ta anomalija bo pa v Angliji najbrž odstranjena Že pri prihodnjih volitvah, ko bo priznana volilna pravica ženskam z 21. letom. Xa zadnjem zasedanju Društva narodov je bilo med delegati 9 žensk. Z v.sakim letom narašča število žensk v poedinih sekcijah in odborih Društva narodov. Največ žensk je v peti komisiji, ki se peča s socijalnimi in humanitarnimi problemi. Pa tudi v druge stroke, ki so veljale doslej za nekako moško domeno, so že začele posegati ženske. Xedavno je bila sprejeta v četrto komisijo, ki razpravlja o finančnih problemih, zastopnica Avsralije ga. Moss. — Zastopnica Švedske Bugge-WLschel je bila dodeljena komisiji, ki se peča s prob-^mom zakonodaje. V komisiji za intelektualno delo. ki ima svoj sedež v Parizu, sta dve ženski. Prva, dr. Bonnevie se je proslavila z raziskovanjem morskih živali in rastlin, druga. znana znanstvenica, ga. Curie, zastopa v komisiji poljsko in francosko ženstvo.
Države, v katerih so ženske dobro organizirane in uživajo poli -čno in gospodarsko enakopravnost, so odprle ženskam tudi vrata parlamenta in samoupravnih k or pora c i.j. Samo kulturno zaostale države ne priznajo ženskam enakopravnosti. Tajinštvo Dr. narodov je vendar nekoliko starokopitno. ker se ravna po starih diplomat-skih tradicijah, ki so trpele ženske samo kot strojepiske. Diplomatska in konzularna služba je ženskam 'še vedno nedostopna. Pa tudi v tem pogledu so se razmere zadnja leta že zboljšale. Amerika in >ov-jetska Rusija šta že priznali ženskam pravico do' diplomatske in konzulate službe.
Najugodnejši j.« položaj zen.sk na Holandskem. Ta mala država, ki med vsemi evropskimi državami najbolj napreduj", ima v parlamentu 15 žensk in kraljico, ki
vlada samostojno. Skandinavske države so sploh zelo napredne in so bile v Evropi prve, ki so priznale ženskam aktivno in pasivno volilno pravico. Švedska. Norve-ka in Danska so žen.skc poj>olnoma izenačile v pravicah in dolžnostih z moškimi. Švedskega ima med vsemi državami najboljše bračno pravo, ki izključuje vse konflikte med možem in ženo. Anglija ima v parlamentu sedem žensk, tri zastopnice delavske in štiri konzervativne strank«. Nemčija ima v državnem zboru 39 žensk. Odkar je Nemčija priznala ženskam vse pravice, je začela naglo napredovati. Nemci so uvedli eelo žensko policijo in žensk imajo dostop v vse državne civilne urade. Samo zakon se smatra za privatno zadevo. v katero se država ne sme vmešavati. V pogledu ženske enakopravnosti prednjači Nemčija vsem kulturnim državam.
Finska, ki jo je deloma vojna, še bolj pa revolucija in protirevo-lueija zelo opustoadla, se ima zahvaliti samo ženskam, organiziranim v savezu pod imenom "Ma-tiha". da je prebolela gospodarsko in socijalno krizo. V državah, ki so nastale na razvalinah Avstro* Ogrske, je bila ženskam priznana enakopravnost kar čez noč, ne da bi jo zahtevale. Edina izjema je Jugoslavija, kjer ženske še vedno nimajo nobenih pravic. Celo Mussolini je nedavno priznal ženskam volilno pravico v občinah, toda ta-
TRINERJEVO GRENKO VINO
je najbolj naravna pomoč za redno delovanje želodca. Due\i počitnic so [»revee važni, da bi si jih zagrenili z želodčnimi neredi in njih posledicami. <!abo razpoloženje, nervoznost in upio-<na slabost hitro izgine, »ko vaamete rrinerjevo grenko vino. Pri rseb lekar-larjih.	— —(Adv.)
koj nato je občin>ko avtonomijo ukinil. V Italiji .so moški in ženske enakopravne, toda to jim nič ne pomaga. ker ne morejo voliti. Španski diktator Primo di Kivera je priznal ženskam volilno pravico in v madridskem parlamentu j«' zdaj 10 ž iisk. V zadnjem času so dobile ženske volilno pravico celo v Ar-gentiniji in Braziliji. .Samo Južna Afrika in Kanada se še upirata ženski volilni pravici,
SMRTNA KOSA.
V	Clevelandu je umrla Mr>. Agnes Wert in, ena najstarejših slo venskih naseljenk v Ameriki. Ro-jena je bila pred sedemdesetimi leti v Dobličah na Belokranjskem. \ Ameriko je prišla leta 1S74 v HancOek. Mich., kjer >e je poročila z Matijem B. AYertinom. Imela je enajst otrok, izmed katerih jih je še šest živih. Pokojuica je bila tašča Pavla Schnellerja in dr. K orna. Sorodnikom izrekamo svoje sožalje!
----
IŠČEM svojega bratranca JOIIN ZNIDAKSICII. doma iz vasi •Stara Sušica pri Št. lVtru. Slišal som. da se nahaja v okolici "Warren. O. Prosim da so mi javi. — Andrej Znidarsicth, Box 93, Century, W. Va. (2x 13.14 i
ADVERTISE in GLAS NARODA
KNJIGE
VODNIKOVE DRUŽBE
» LJUBLJANI
za leto 1927 so sledeče:
VODNIKOVA PKATIKA u leto 1928;
HIŠA V STRUGI, povest;
VLADKA IN MITKA, opisi;
VODNIKI I N r IS E ROKI, (zgodovinska razprava).
člani so jih že prejeli.
V	ZALOGI IMAMO Š£ NEKAJ IZVODOV
CZNA VSEM ŠTIRIM
$1.50 II
Kdor hoče postati član te družbe za leto 1928 naj pošle naročnino že zdaj. Članaranina za člani je samo $1.00 na leto
NaroČila pošljite na:
"Glas Naroda"
82 Cortlandt Street, New York
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO
English-Slovene Reader
-1 . ---
Sestavil
Dr. F. J. KERN .
Cena s poštnino SAMO
$3.
Knjiga vsebuje nauke o izgovarja vi angleških besed; vaje za učence angleščine; berila in
I članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko aa-gleaki besednjak (4000 besed).
Naročila pošljite na:
'GLAS NARODA" 82 Gortfendt 8t York
r	i
Peter Zgaga 1
—	Xi mogoče, ne pre tlrugae*, — ji je rt'kei, — jaz nroranl za štirinajst ilni odpotovati.
—	.1 uz grem s teboj, — je odvrnila.
—	Ziil mi jt'. <la ne moreš.
—	Ooooo — je zajokala, iztrgala se mu je iz roke ter zaostala par korakov.
—	Toda dušica, — ji je prigovarjal. — če ti pravim, da ni mo-poL-e.
—	Aha. srda j pa že vem. da ino nimaš vee rad. Bo«r ve, kaj boš po-<V1 v teh štirinajstih dneh. (Joto-vo imaš s kako drujrn >,setanek. < )h, jaz nesrečuica ! Xič vev me ne ljubiš.
Ijjnbeznjivo j«1 je objel ter ji to-lažeee rekrl:
—	Krivico mi dt-laš. Tako to
lliani rad kol vem le imel prve ;lni. Verjemi mi, tudi nuuii bo hull". ker te štirinajst dni ne bom videl.
Nekoliko >e je potolažila in rekla :
—	T<> la kaj na počnem v t»*h štirinajstih dntli.' Kaj naj reva poe-ncuiSama bom celi h štirinajst dni.
—	Da ti ne bo dolgčas, bom pa mojemu prijatelju Poldetu rekel, da te bo vT-asih obiskal.
Ona m' .)«• razjezila: — Ah, kaj me briga tvoj prijatelj Polde. Jaz hočem tebe. Jaz hočem samo te-be. Kaj mi bo Pohb-J
—	No, saj nisem aiič slabega mislil. Samo da ti dolgčas ne bo.
Zamislila se je. nato ga je pa poredno po strani pogledala :
—	Kaj ]>a. če t/i s«* v tem času zaljubila v Poldeta
—	Ne, ne boš se. Sicer pa jaz nisem ljubosumen.
Mol'-e jo je spremi! do njenega stanovanja. Na stopnjicah sta se se desetkrat objela in poljubila za slovo.
Oba sta imela solze v očeh. Odšla je po stopnjicah.
—	Na svidenje!
—	Nasvidenje!
Počakal je, da je prišla v svojo ■*o-bo. Vedoč, da jo čaka na cesti, je odprla okno in mu vrgla še par poljubov.
—	Nasvidenje. moj dragi!
—	Na»videnje, draga moja!
Zaprla j<' okno, pa ga še enkrat
odprla rekoč:
—	Pa nikar ne pozabi naroČiti
Poldetu. naj pride vsak večer . .. *
Prejšnje čase so govorila dekleta :
—	Ni<" nimam oblet"i. pa je vseeno, saj takoalitao ne vem kam bi šla.
Danes pa ko nimajo nič obleči, pa niso nič v zadregi in vsaka prav
dobro ve. kam jo vodi pot. *
Vršil se je velik proces. Tn pri takih procesih pridejo vse podrobnosti na dan. Priče so izjM>stavljene strogemu križnemu zaslišanju.
Advokati in državni pravdnik hočejo vse natančno vedeti: dan, uro, vreme, kako je bil obtoženec oblečen, kakšno kravato je imel in če jc nosil čevlje na zadrgo ali na knofe.
Kot priča je bila poklicana stara devica.
—	Torej vi poznate obtožrnca?
—	Da. poznam ga.
.— Kdaj ste ga zadnjič videli?
—	Pred tremi tedni na farmi.
—	Kaj je delal ?
—	Kravo je molzel.
—	Kje?
To je bilo »tari devici j*eveč.
—	Je malo nerodno opisati in povedati, kje jo je molzel. Toda. če prspeljete kravo sem. bom pokazala.
*
Na policijsko stražnico je prite-ksel ves zasopel postaren možak.
—	Aretirajte me! Takoj me aretirajte! In me obsodite na deset ali dvajset let ječe.
—	Kaj pa je. za božjo voljo? — je vprašal policijski sodnik.
—	Ženo sem udaril z valjarjem po glavi.
—	Pa si jo ubil?
—	Ah, kaj še! Za menoj teče. Vsak hip bo tukaj! Aretirajte me n zaklenite v najmočnejšo celico.
KRATKA DNEVNA ZGODBA
K ARI S M K 11 AL LI SOY A:
SREČEN ZAKON
fin je bil na eno oko .slep in <le- ■ narjii ni imel. L J: I je zidarski po-1 močnik. Ona j«- bila kuharica in v hranilnici je imela dva ti*oč kron. Dvajset let je štediU) iu zdaj j>' imela /■■ štiri kri/.e na hrbtu, (ločim je bil on itar šele om'w in dvajset let.
Ona je i zborno kuhala in trdno j«' bila pn-pi-M-ana, da bo služila /a kuharieo še d«>ct I»'t, potem se pa Jias^'1 i v kakem manjšem kraju, kjt'r bo prodajala fino pecivo. Mi-#el, da bi kdaj poročila, ji ni bodjla po plavi, k r je doživela že v zgodnji mladosti briilko razočaran je.
Toda ljudje ji 11L-0 dali miru.
Domenili mi »e. da .v pošalijo i j njo. Iti nekega vee.-ra, ko je bila ebraiM \ Ji vet" j a družba, ><> ji j lačdi hvaliti cnooki-ga zidarskega' pomočnika.
— Ta j" za \a> kot ustvarjen. ; Tudi on inia rad ti<~e. Vedno čepi j doma. Toda v nedeljo gre vedno v i cilindru na i z prehod.
A njemu so govorili o vzortvm gOf>p«Ml!nj>t\n priletne K-t»vadov»> in n njeni hran'hi i knji/ici.
Flstvadova v mxxVika za 1nil zmenila, pozm je j.- p« rada [Mtslu-šala pr govarjanje, naj ><• poroči. , Kmalu tii m<-gla v« č .-»pati. l*onoč? je čodo vstajata in pregledovala *>vojo balo, knjti njena skrinja je l)ilm natlačena polita perila in vol-neml: olileK.
In kmalu *»ta >e domenila, tla se vzaui' la. Določila >ta tudi dan poroke. Kstavailova j«1 bila nepopisno srečna.
Kadar je gnetla t.-sto ali pekla purane, je mislila na svojo >rečo. Toda takoj je do ušes zardela, pu-atila je testo in zbežala v izbo. da ni nihče videl njene sreče.
I»ila je namree do ušes zal j ubije, na. A on jo je že poljubljal in še kako! Vsak v<*čer, ko mu je odprla stranska vrata, jo je poljubih Ah, kako lepo je ljubiti in biti ljubljen! Hoga j - hvalila, da ji je naklonil tako veliko sre'o. In ne-btrpmv je pričakovala svat»be.
Najela sta stanovanje treh sob in kit (kila pohištvo. V vsem se je uklonila nj govi volji. Gospod Franc je im 1 sicer samo eno oko.
Nuga Tone ojačuje vaše zivee in mišice.
Mr. S. I' A-i.ir. - .n, Ct-rieva, Pa., si »mair«. Kil rtoisnopt povila t i zanimajo-
ljutii-m. kak.t si je ohranil zdravje. On pravi; "J.iz a»»m proiutSel, ila je Nu-Ka-Tont- livrstno zdru\ ii<», ojuralo je mej »1st.m in i*nxalo muf. Za živce ni boUSt-Ku.." l*i»rtn il.i i ti.tka temu amu prejeli /., od tii»t>čt' mot in Žen«, ki »« vlivali N*u(fa-T»n« . kar j. doka*, da Je r<Mii.ii.> doi.ro zdravilo za povrnitev energij* in imni.
Ak.» »le Hlalw.toi in trpite, imate plahe MylJenHke tirp.nte>, malo av>* tita, slabo ]in tli.vni .st, !>Un in rzdlsanje iz
lodca in « r. v, jett-rm-. oblstae ali nif-
hurn. ner.-dnucti glavobol. omoti««, tedaj poskusite -Vuga-Totie v»aj nekaj
dni in spoznali bod»-t« hitro, da gre »mjboljAe. Xima-Tone s. prodaja povsod pri trifoviih x zdraMli. .\fco vaS trgovec ti I ma Istega V z.ilosri reeite mu naj za vii-s istega narodi od *alo?.nlka na de-
bolii
.__—Adv't.
■ a vendar je bil zelo ponosen na I .svojo zunanjost. In zato .si je najbrž tudi kupil dva metra visoko zrcalo. Med pohištvom je bila tudi pisalna miza in kletka, v kateri jj»* žvrgolelo dvajset različnih kri-liitcev. (iosj)od Franc je rad žviž-iral in poslušal ptičje petje.
Illi/al se je dan poroke. Nevesta je >ama pogrnila mizo in pripravila pojedino. Bila je sicer utrujena. toda čuiila utrujenosti ni, ker .!•• bila prt-srečna. Z.i vse svate je skrbela, najbolj pa za svojega ženina. Cm je izpraznil kozarec, mu je nalila drugega.
Ko .-o svatjf odšli v veliko sobo, je pospravila z mize in jo umita. 1!:1 je kra.seu večer. Koke so se ji tr"sle od utrujenosti, razburjenja in pričakovanja, mižal se je veliki trenutek.
l*o stari navadi si jo namazala roke z glicerinom, da bi ji koža ne ra/pokala. Med pripravami se je spomnila \>eh krasnih rodbinskih r nuiiiov. kar jih je kdaj čitala. Zlasti eno poglavje ji jc o>talo živo v .spominu. V nekem romanu je rita!;;, kako je stopila mlada baronica v.sa v zadregi v bajno razsvetljeno spalnico, kjer so zrle na njo slike .-lavnih prednikov. Mladi baron jc strastno objel svojo ženo in ji za še pet al nekaj na liho. Kaj. tega s- Estvadova niti v mislih ni hotela spominjati, ker jo je že itak oblivala nleeica.
velike sobe. kjer so >vatje še pihali. je slišala godha. In takoj je K-t vadova pomislila na sliko, poti katero je bilo napisano: — "Slednjič .sama." Na sliki -fa mlada zakonca in se tesno objeta.
"Draga, pridi, brez tebe ne mo- j
rem ve'* živeti!"
Spodaj se je čulo samo drdranje tramvaja. Tiho jc .stopila v spalnico. Njega ni bilo tam. Tudi v jedilnici ga ni našla. Vrata v spalnico so bila zaprta Srce ji je tako močim utripalo, da ga je slišala. Razmišljala je. dali ji razplete lase. kakor je storil baron v romanu.....\ ta tišina je tudi sveta,
vzvišena in opojna.
Sh-dnjič se je ojunačila in tiho odprla vrata.
Na nočni omarici stoji zasenčena svetilka. On l"ži in .spi.
Estvadova so je prijela za srce. Sirota ni vedela, kaj početi. Slednjič je premagala zadrego in si začela razpletati kite. T -da roke so .sti ji tresle tako, da j? izpustila glavnik in on -p je prebudil. Za-č ud o no >e je o/rl okrog in zakričal na ves urliis:
— Kaj T,i človrk niti spati ne sine.' Ne dajo ini miru. da bi si naspal!
In ne tla bi čakal odgovora sc je obrnil na drugo strm in zasmr-čal.
E-stvaova je pa J H? i Vi do beloga dne in gledala v strop. Njene oči
KAJ SO VIDEL LETALCI
..........'	-	<x
flumy M ILL. K H. mwac.'
Ko
so dospeli drzni letalci pod poveljstvom kapitana Kingston-Smitha na svojem poletu iz Ca Uf orni je v Avstralijo, na Fidži ' otočje, ao jim priredili domačini velike svečanosti. Nastopale »o tudi plesalke, kakršne vidite na sKki.
J so postale namah otožne in tudi j .sama jc bila otožna.
Drugi dan proti poldnevu mu je prinesla na posteljo kavo in sveže pecivo. Ozrl se je z enim o- j če>om na njo, rekoč:	;
—	Snoči sem tako hitro zaspal ha. ha. ha. ha.
Toda Estvadova ni odgovorila.
—	Si že osnažila ptičkom kletki*.' — je vprašal osorno.	i
In čas je hotel. Minilo je leto i za letom.
Estvadova nikoli ne tarna, da se s je poročila. Pa tudi on se ne kesa da se je ož-nil. Vsako jutro vsta- j ne ona ob petih, osnaži ptičkom j kletko, možu pa obleko, potem j skuha kavo, namaže kruh z maslom; in postavi zajtrk na rob štedilnika, da bi se kava ne ohladila. Ko je zajtrk pripravljen, hiti v trgovino. kjer dela od jutra do večera. Pozno zvečer hiti domov, da skuha j možu večerjo.	j
Včasi tlela tudi on in zasluži * 18-—20 kron dnevno. Navadno pa1 pase lenobo in .se igra doma s svo- | 1 jim i tiči. Po večerji pije kavo. pc- j tem lež" na divan, popije čašo vi- J Ina in čita.
Poleg ptic zbira tudi knjige, j Ima več zvezkov, ki jili je kupil j na dražbi, toda o njih ve samo to, j koliko so stali. Čita tudi zvečer, ko( je že v posel j i.
Ob nedeljah hodita skupaj v j varijete, kjer sedita v sprednjih, vrstah, od koder lahko on s Ku-kalom ogleduje nožice lepih plesalk. l'e je posebno dobre volje, jim pošlje tudi š*pke.
Nekega večera je odšel med odmorom na hodnik in se je takoj vrnil k ženi, rekoč:
—	Srečal sem starega znanca. Počakaj tu do konca. Kad bi z njim malo pokramljal.
Ju Estvadova je čakala do konca. Saj je vedela, da on tako hoče in da drugače ne sme biti. Ko je pa odhajala v pondeljek zjutraj na delo. moža še vedno ni bilo doma. Zvečer ga je našla v postelji tako. kakor da bi bil prejšnji dan odš d z doma. Smrčal je.
Nekoč .se je vrnila zvečer z de-' la. Okna so bila zagrnjena, vrata zaklenjena. Zvonila je in trkala, šele čez pol ure ji je odprl in izjavil. da je trdno spal. A v spal-nici je nekam čudno dišalo po žeiLski.
J n vendar.... Estvadova je srečna. Ima svoje domače ognjišče, i-ma moža, ki nosi pozimi kožuh in palico s srebrnim ročajem, poleti pa panama in svršnik s svileno podlogo. Toda njene obleke so staromodne, skromne in oguljene.
Ljudje ju smatrajo za mater in sina in zdi se jim lepo od njega, tla se kot eleganten gospod ne sra-| »nuje svoje staromodne matere. i
Smrt zaslužnega rodoljuba . j
i
Te dni je umrl na svojem pose-; stvu v Št. Ilju Frane Freiheim, zaslužen rodoljub, ki je doJga leta; požrtvovalno vztrajal v srditem! boju slov. narodnega življa v od' nemštva nahujskanem ogroženem! kraju. Ustanovil je več društev. CM leta 1916 do 1919 je bil odbornik, leta 1922 i>a gerent šentdlj-ske občine. Nad 20 let je načeloval. posojilnici. Zaradi velikih zaslug ga je šentiljska občina imenovala1 svojim častnim članom.
TRGOVSKO NAOBRAŽE- I NEGA SLOVENCA
se sprejme v službo, oz. kot družabnika z 30°/o, brez potrebe kakega' kapitala. Slovenec, ki je zmožen organizirati prodajo kemičnega produkta, kateri jc neobhodno potreben v vsaki hi&i. Ponudbo z navedbo starosti in dosedanja zaposlenost je poslati na upravo Glas Naroda pod šifro: PRVOVRSTNA MOČ.
<3143 NAfiOpA, M jpfr. Ift28
PRIZNANJE NANKINGA SE BLIŽA
Kmalu bo priznana južna kitajska nacijonalistič-na vlada. — Še obstoječe ovire niso posebno velike in nepremagljive.
WASHINGTON, D. C.. 12. ;.il. Iz avtoritativnega vira se glasi, da bo državni department v bližnji bodočnosti objavil, da goj-2 Združene države prisrčne simpatije do nacionalistične vlade na Kitajskem in da bo novi režim fer malo priznan, kakorhitro bodo odstranjene gotove ovire.
Državni tajnik Kellogg je večkrat namignil, da bo pripravljen za pogajanja glede sklenitve novih pogodb, kakorhitro bo obstajala vlada, ki bo zastopala celo Kitajsko.
On se peča s slučajem Kitajske in trdi se celo, da je bil dosežen med njim in tukajšnjimi zastopniki nacijonalistov popolen sporazum.
Ob istem času pa se j>oroča. da ne smatra državni department v sedanjem trenutku razmere na Kitajskem za dovolj ustaljene, tla bi se mogla Amerika odpovedati ek-strateritorijalnim pravicam, čeprav se priznava, da dežela ]>ola-gmna okreva. Državni department pa ni za trenutek še pripravljen dovoliti, da bi kitajska sodišča sodila Am or i kance.
Opozarja se nadalje na to. da se sleer trenutno ne vrše na Kitajskem ni kaki boji, da pa obstajajo štiri generali in prav tako števil-1 ni deli nacionalistične armade, da imajo geherali svoje lastne ideje: in da so praktično gospodarji svojih armad. Vsled tega se smatra za potrebno, da se izvede veliko centralizacijo poveljstva, da se prepreči vse mogoče bodoče pre- j pire.
Te ovire pa niso, po mnenju dr-; žavnega departments, tako tehtne in pomembne kot izgledajo.
Domneva se, da bodo najprvo obnovljene konference glede ca-: rinskega tarifa in da ^e bodo pn-| družila nato nadaljna pogajanja.
NAJ VEČ J E N EPRIJ E TNOSTI NA ZEMLJI
Nek londonski list je zastavil svojim bralcem vprašanje, katera sedmorica stvari se jim zdi najbolj neprijetna med vsemi. Iz ti-sočev odgovorov je sestavilo uredništvo .sledeči seznam : spomenik Cavellove (tiste, ki so jo Nemci u-strelili med svetovno vojno kot špijonko), davek na imetje, dama v štirimi centi teže, sužnji v Afriki, španske bikoborbe, ubožni predeli velemest in Lido pri Benetkah. Te neprijetnosti so dobile največ točk in j Hi bo težko postaviti poleg sedmerih znamenitosti
na zemlji.
Pozor citatelji.
Opozorite trgovce ui obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglasu-jejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem.
'	T.U« Naro3a".
RODBINSKA TRAGEDIJA
SLOVENKE
I	_
j Samomori se množe in poročanje 'o njih nemara tudi vpliva na tsa-Imomorilne kandidate, do posežejo I tem preje po samomorilnem orož-'jju. Nedavno so časopisi obširno > poročali o strašni rodbinski tra-,'gediji zdravnice Žagarjeve. Tej je ! sedaj siedila slična rodbinska tragedija na Zri nje ven v Zagrebu. V (parku je sedela vsa potrta mlada žena. Ko je njen obup dosegel vr-ihunec je posegla po ste-kleničico v Torbici in v dušku izpila strupeno jtekočino. Omahnila je na tla in na •ustih cc ji ]M>javile krvave pene. Okoli nje >e je nabrala množica radovednežev. Nekateri so ji hoteli pomagati. Mladenič, ki je iztrgal nesreč niči steklenico iz roke, je tekel po stražnika. Drugi stražnik je tekel v kavarno po mleko, da bi nudil samomorilki prvo {>omoč. To-■ da vse io ni nič pomagalo. Poklicali so t ml i rešilno postajo. Odpeljali so jo v bolnico in ji izpra-' li želodec.
Po izjavi zdravnika je stanje samomorilke brezupno, ker je izpila skoraj ped litra lizcda. V njeni torbici so našli legitimacijo na ime ! Marija Vičič, rojena 190ti pri Krškem v Sloveniji. Vičičeva je žena Josipa Kmeteca. krojača v trgovi-ni Sta n ko vi č v Petrin j.siti u!Ud. Oba sta stanovala na Trešnjevki. V torbici je bilo tudi pisano v slo-; venskem jeziku. naslovljeno tia
I	Ar"
.njeno mater. Jloz nesrečne Slovenke. ki je izree.no lopa. je odpoto-j val v Savski Brestovac. Čim je mož odšel, je Marija zapustila vse' svoje stvari pri sosedi Majeričevi. Povedala ji je, da namerava zapustiti svojega moža. Soseda se je tej izjavi zelo čudila, ker je bila Marija le kratek čas omožena in i dotlej ni nikoli izjavila, da je nezadovoljna. Rekla je, da si bo poiskala službo, liila vsa obupana in /napadali so jo srčni krči. Kasneje I se je pomirila in odšla v mesto. So-jseda je izpovedala, da si ne moro misliti, kaj bi mlado ženo gnalo v ismrt, tembolj, ker mož ni ravnal j grdo z njo. Nasprotno, marsikatera druga žena bi jo lahko zavi-? dala.
--^■■■■■■■■■■■■■■■NPW
Nadležno V ali Bolestno A izpraznanje m MEHURJA
■ I	dobite
»Santal Midy
WM Uspešno-Neškod-W	Ijivo
Naprodaj v vseh lekarnah.
OGLAS.
Pozor, Slovenci in Hrvatje, pozor!
Oni, ki se želite naseliti na farme ali na takorekoč ma»i dom v vasi, sedaj je čas, da si ogledate in vidite na svoje lastne oči kaj bodete kupili, ker v zimskem času je. težko določiti, kakšna je zemlja in drugo, ko je vse s snegom pokrito. Pridite in si oglejte svet, sedaj imam jaz nad 100 različnih farm na prodaj, z živino, orodjem in tudi brez tega, farme- od enega akra do 250 akrov in ob enem dobite ves pridelek, kar ga bode letos na ti zemlji. Cene so zelo nizke, posebno za prazne farme. Ne čakajte več tam, kjer ni dela ne -ruha za preživljenje, pridite sem n bodite sam svoj gospodar, enako kot je veliko drugih v ti okolici, ki so kupili farme že več let -.azaj in zelo lepo napredujejo' Pišite po cenik, katerega vam po-j šljem brezplačno takoj. Edini slo-: venski prodajalee zemljišč in farm j v ti okolici. — Anton Paulin, East' Worcester, N. Y. (Ad.) I i--
Pratik in Koledarjev
imamo Se nekaj t zalogi. Pratika ttane 25 centov. Koledar pa 50 centov. Koledar ima letos izredno zanimivo vsebino: razprave, povesti, alike, iala, zanimivosti itd.
Blaznikova Pratika je naiim rojakom jako priljubljena. Še v starem kraju so je bili vajeni in je tudi tukaj ne morejo pogrešati. Naročite takoj.
Blovenio Publishing Company, H Oorttaadt St, Hew Todc Otty.
ŠIRJENJE NOVIC POTOM RADIJA
Slika nam kaže notranjsčiifo ene velikih oddajnih ])Ostaj. Tekom zadnjih dveh narodnih konvencij je bilo v rabi več kot deset tisoč milj žice. Poročila jc poslušalo nad 50,000.000 osob.
ADVERTISE in 'GLAS NARODA"!
NOVE SLOVENSKE PLOŠČE
COLUMBIA
NOVE PLOSCE
10 inches po 75c.
ČLANI KVARTETA "JADKAN" s spremljevanjem urit est ra.
25U84F (Nočni Čuvaj
(Pevec na Note
MARY VDOVICH in JOSKI'IHNE LAI SCHE
Skladba lJr. \Vm. J. Lauaehe. 2r>0ST)F (Cingel — Congel. 1 »uet (So Ptičice Zerane, I>uct
ANTON SHLBEL. Iiariton s spreniljpvanjpm
orkestra.
2308GF (še Kikeljco Prodala Bom (Gor Čez Jezero
10 inch 75c.
ANTON SHVREL. Bariton 2"i082F (Bod' MoJa, Bod' Moja
(Nebeška Ženitev
MAK V VDOVICH in JOSEPHINE LAISCHE
23083F (Siadki Spomini
(Čez Savco v Vas Hodiš
VOJAŠKA GODBA "KKl'G"	l
25077F (Štajerski Lendler	' ;
(Dolenjska Polka
HOVER BRATA 25078F (Neverna Ančka, Valček
(Dunaj Ostane Dunaj, Koračnica
Ga. A. Š V IGEL in NJEN KVARTET
2.1004F (Kukavice
(Upanje	;
simonch" brater
25006F (St. Ciarski Valček
(Newburgh March	* >
25007F < A inc Polka
(Štajeriš	,
2i>011F (Spic Polka
(PokšotiS
ŠTRVKEU TRIO 25080F (Ober Štajeriš	:
(Slovenski Poskočni Čotiš	,J
25081F (Nemški Valček	< 1
(Cerniška Polka
J. LAUSCHE in M. UDOVICH, Duet r
25079F (Danici
(Domače pesmi 25075F (V slovo
(Slovenske pesmi	, """
25078F (En let in pol (L.jubca moja
HOVER TKIO s Fetjem	r .
J5«70F (Al' Me Boš Ka| Rada Imela (Odpri Mi Dekle Kamrico
moški kvartet "jadran"
250B7F (Na planine	" '
(Fantje se zbirajo	< "f
1i0ver trio
2R065F (Samo se enkrat. Valček
(Ven pa not, Polka	>'
25062F (Poster Tanc	"*	i ' ' ~
(Ribenška Polka	' *
25074F (Sokolska Koračnica
(Kdo Je moja L-Jubica, ValCek
COLUMBIA ORKESTER 25068F (Dve Črni Oči	* ^ f
(Carlotta Valček	, '
12070F V finskih dolinah, Sot 19 Na krovu htdije, Valček
Jabrlov Novltetnl Kvintet
12Q69F Lnstovk valček
Usmili s^ uie, Valček
Ruski Norltetnl Orkestei
1X072F S pomladni Valček
Sladke vijolčice. Valček
Ruski Novltetnl Orketiev
25u71F Šehelska koračnica
Regiment po cesti gre (s petjem) n^/er Trlo
25043F Polka Slaparjev
Ti si moja, Valček	Hojer Trlo
25059F Jaka n& St. Claim, Polka
Clevelandski valček	H oyer Trlo
12 ineh $1.25 ČLANI JADRANSKEGA KVARTET \ 8 spremljevanjem Orkestra. 88603F ) Kmečka S vat h a, Del 1 $ Kmečka Svatba, Del 2
vsaki pošiljatvi priložimo 300 igel brezplačno - Manj kot šest plošč se ne pošlje. ——
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 Cortlandt Street	New. York, N. Y.
;—MONT ORIOL=~
" *	V SOMAN.	f "
Spisal Ony de Manpaaa&zrt. — Za G. N. priredil G. FJ.
15 |n	\	^Nadaljevanje.) |	j
—	Bravo, bravo! Tu je vzgled, kateremu bi morali slediti ljudje z dežele, ka<tere tare revmatizern.
Nato, wklonjevn profci staremu potepuhu, je vzkliknil, kiot da j«e mod gluh :	i
—	Ali se počutite dobro J
Mož, ki je bil napol omamljen od >koro vrele vode, je odgovoril :	.
—	Čutim, kot da se topim. &acrv, to pa je vroče! (1	^ Nato pa je vzkliknil Pere Orftol: 1 V
—	Čimbolj vroče je, tem boljše bo zanj.	J | f / Neki glas je vprašal za marki jem: j
—	Kaj pa se vrši tukaj?
liil je M. Aubri-Pasteur, sopibajoč J^pt ponavadi, ki se je vrača! s svojega dnevnega izprehoda.
Anderiuatt mu je izjasnil poskuaeno zdravljenje. f	/
Stari dedee pa je ponavljal:	f f	r
—	Sacre, kako vroče je.
Hotel je iti ven ter naprosil za pomoč, da ga potegnejo iz vode. Bankirju pa se je konečno posrečilo potolažiti ga z obljubo dvajsetih centov jx)»ebej za kopel j.	•
Ljudje ho tvorili krog krog luknje, v kateri so se namakale siv-kaste cunje, ki so pokrivale staro telo.
N»-ki glas je vzkliknil:	' i
Kakšno čudno meso! Jaz bi ne napravil juhe iz njega. j Drugi pa je dostavil :	i
Tudi umni bi komaj prijalo.	?
Markij pa je prL|K>niuiI. da so mehurčki ogljikove kisline oči-vidm bolj obilni, večji in bolj aktiyni v tem novem vrelcu kot pa v kopališču.
Cunje vagablinda bile pokrite z mehurčki in slednji so se dvigali na ]K>vršje v tako velikem številu, da je izgledala voda kot pre-prefena s številnimi majhnimi verigami.
M. Aubri-Pasteur i>a se je pričel smejati.
—	Par bleu, — je rekel. — pustite mi ]>ove*lati, kako se obna-šaji ti mehurčki v kopalni napravi. Vi veste, da ujamejo vrelec kot ptiča v pasti. Lansko leto se je zgodilo naslednje v vrelcu, ki zakla-j ila kopeli. Plin ogljikove kisline, ki je le-žji koft voda, se je zbral na \rhu zvonca. Ko ga je bilo tam dovolj, si je priboril pot po ceveh, napolnil kopališče ter zadušil bolnike. Tri nesreče iz tega razloga| so se pripetile v dveh mesecih. \'|w*ašali me ssopet za svet in i^z sem i/našel zelo priprost aparat, ki obstaja iz dveh pip, ki vodita vodo in plin separatno iz zvonca ter nato zmešata oba diregtno pod kope!jo, s čemur se dobavi vodi normalno 'zalogo plina ter prepeči nevaren prebitek. Moj aparat bi stal kakih tisoč frankov. Kaj pa je storil superintendent nato? Izvrtal je luknjo v zvoncu, da se iznebi, plina, ki je seveda hitro ušel. V sled tega vam prodajajo ogljikove kopeli brez ogljika ali vsaj tako malo, da sploh ne pride vpoštev, Le poglejte, kaj je ravno tukaj.	j
Vsakdo je bil ogorčen. Prenehali »o se smejati ter zrli z zavidanjem na paralitica. Vsak kopalec bi z veseljem ra<l prijel za lopato da izkoplje zase luknjo jw>leg one vagabunda.
And^rniatot j«' prijel nato inirinirja za roko in oba sta se pomcn-fcttjo«"- odstranila. 4 »«t	do «"asa j« Aubri-Pasteur ustavil, nari-
sali diagram m svojo ]>alieo. opozarjajo« na različne točke, dočim je delal bankir zapiske v svojo bilježnico.	I
Kristijana in Paul sta pričela govoriti med seboj. On ji je po-' vedal glede svoje ture po Overgni. kaj je videl ter orisa! svoje uti-1 se. Ljubil je deželo s svojo strastno naravo, kajti tam je -duša neprestano polna čustvenih užitkov.	'
Rekel j?:	j
Z menoj, madama. je tako kot da sem odprt za vsak vtis in vse, kar pride v mene. me sili ali k joku ali pa škripanju z zobmi. Kadar zrem na ta grič pred nama, tako zelen in <na ta narod dreves, ki .plezajo po gwi navzgor, čutim celi gozd v .svojih očeh. Zdi se mi I kot da s»ni ga požrl ter napolnil ž njim svoje bistvo v svojih očeh/ Zdi s«- mi. kot da sem ga požrl ter n »polnil ž jim svoje bistvo in da postanem sam gozd.
Smejal se je. ko je pripovedoval to ter metal svoje velike, okrogle oči sedaj na gozd. sedaj pa zopet na Kristijan o. Ona. vsa presenečena, pa je zopet čutila kot da je bila zopet požrta od njegovega da-! lokovidnega, strastnega jwgleda.	j
je nadaljeval:	I
—	In ee bi vi le vedeli, kakšen užitek ima od svojega vonja! Jaz pijem ta zrak. jaz sem opojen ž njim. jaz živini v njem ter razlo-' čim lahko vsak posamezni duh v njem. Poslušajte, hočem vam pove-' dati. IVvič, ali ste zapazili odkar ste tukaj, delikaten duh, katerega ni mogoče primerjati z nobenim drugim, tako lahak in skoro brez \ "»ebtne* č lovek ga sjwzna vsepovsod, a nemogoče je povedati, odkod da prihaja. Še nikdar ]>oprej ni bila tako razburjena moja duša.' Dobro, t« je vonj vinske trte v cvetju. Jaz sem štiri dni ugibal, odkod da prihaja. Ali ni očarljiva misel, madaana. da nudi vinska trta,' ki nam daje vino, tudi duh, katerega znajo ceniti le finejši duhovi ter razločiti le oni. ki so skrajno občrutljivi? In nato, ali razločite tudi težak duh kostanja, sladek vonj akacij, duh aromatičnih gor-1 bkih rastlin in trave, ki diši tako sladko?
Presenečena je bila, da euje take stvari. To pa ni bilo presenetljivo samoposebi, temveč radi različnega značaja od onih, ki so jo1 vsaki dan obdajali.
(Jovori! je naprej, nekoliko enolično, a gorko:
—	In nato, ali »te zapazili v zraku, na cesti, kadar je soLnce «*or-ko, lahen duh po vaniliji? Da. vi ste? Da, to je, a jaz si ne upam' povedati vam . . .
Zasmejal se je naglas, iztegnil roki predse ter rekel:
—	Poglejte!
\ rsta vozov, naloženih s senom, je prihajala in vlekle so jih kra-\e, prežene paroma. Počasne živali, z glavami, sklonjenimi pod jarmi, so lezle mučno naprej in človek je lahko videl gibanja kosti na1 nogah pod kožo. Pred vsakim parom je hodil moški, golorok, s čr-1 nim klobukom na glavi in bičem v roki. Od časa do časa ee je obrnil1 ter udaril po tej ali oni živali, ki je zrla z velikimi očmi ter se poko-r La njegovim migljajem.
Kristijana in Paul sta stopila na stran, da pustita vozove mimo. On jo je vprašal:
—	Ali ste zapazili* Ona je bila presenečena.
—	Kaj mislite! One duhove po hlevu?
o-ml ^ ' ___. XDalje prihodnjič.) _ \ . _ r
% "r - ■•* - ■ ' - _... i
ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI
FORBIQN UANOUAQB INFORMATION aCRVICB — JUOOSLAV BURKA«
državljanske in priseljeniške pravice otroka
AMKRTftKEKA DRŽAVLJANA.
' Državljanske pravice zakonskega
otroka.
Otroci ameriškega državljana, ki so se rodili v inozemstvu po očetovi naturalizaciji, so tudi ameriški državljani. Ali to državljanstvo ne prehaja na otroka, eegav oče, dasi ameriški državljan, ni nikdar stanovali v Združenih državah. Z drugimi besedami: v slučaju stalnega bivanja v inozemstvu se ameriško državijanst vo podeduje le do druge generacije.
Tak -slučaj je rešilo Vrhovno sodišče dne 6. junija 1927 v pravdi C'hin Bowa, ki je zahteval j*ipu-stitev v zemljo, dokazujoč, da je ameriški državljan.
Dokazalo se je.rda je bil njegov stari oče ameriški državljan, ker se je. rodil v Združenih državah. Njegov sin, oče Chin Bowa, dasi se je rodil na Kitajskem, je bil tudi ameriški državljan v zmislu Revised Statutes 1993. Ali do rojstva .svojega sina Chin Bow on ni nikdar stanoval v Združenih državah ■ iti se je tu nastanil še le po njegove rojstvu. Vsled tega so priseljeniške oblasti smatrale, da Chin Bow ni ameriški državljan in so mu zabranile vstop v zemljo. Vrhovno sodišče Združenih držav je enoglasno potrdilo odločbo priseljeniške oblasti. V tej razsodbi pravi sodišče med drugim:
| <4ZdrUžene države trdijo, da točka 1093, glaseča se: "Državljanska pravica pa ne sme prehajati na otroke, katerih očetje niso nikdar stanovali v Združenih državah" — pomenja, da le otroci, katerih očetje -so stanovali v Združenih državah pred njihovim roj-Istvom. postanejo državljani po [tem predpisu. Tožitelj trdi, da bivanje očeta kadarsibodi pred svojo smrtjo upravičuje državljanstvo sina, kadarkoli naj se ta rodi. Te nassprotne trditve so povzročile, da se to vprašanje reši... Po-dedovanje državljanske pravice nastopa z rojstvom otroka in ne s smrtjo očeta".
j Otroci, rojeni v inozemstvu pred očetovo naturalizacijo, ne postanejo ameriški državljani, razun ako on dobi državljanstvo, ko niso o-troei še dosegli starost 21 let in ti otroci stanujejo t Združenih državah za časa očetove naturalizacije oziroma ako so pripuščeni za stalno v Združene države, predno so dosegli *taros<t 21 let. Ako je oče j postal ameriški državljan, ko je o-trok. rojen v inozemstvu, dovršil 21. leto. nima očetovo državljanstvo ni kakega vpliva na državljanstvo tega otroka, naj isti stanuje tedaj v inozemstvu ali v Združenih državah. Ravnotako ne postane ameriški držaAijan otrok, ki je bil sicer še mladoleten za ča.sa očetove naturalizacije, ali se ni zakonito priselil a* Združene države pred dovršitvijo 21. leta. Mladoletni otrok, ki se je rodil pred očetovo naturalizacijo, postane ameriški državljan še le tedaj, kadar začne zakonito stanovati v Zdru-nih državah. Iz tega je umevno, zakaj taki mladoletni otroci niso ob svojem prihodu v Združene države upravičeni do ameriškega pasporta.
Priseljeniške pravice zakonakega I	otroka.
Otrok, rojen v inozemstvu po očetovi naturalizaciji, je sam ameriški državljan in se priseljeniški zakon njega ne tiče. On more priti v Združene države, kadarkoli hoče. Tudi ako ima kako bolezen, radi katere bi bil imozemee izključen, se mu ne more za.br a niti vstop v zemljo. Na primer, ako je tako j dete umobolno, ima vendar pravice priti v Združene države, ker je* ameriški državljan.
Otroci rojeni v inozemstvu pred očetovo naturalizacijo pa ostanejo inozemci, dokler ne vstopijo na atneriška tla pred svojo polnoletnostjo. Ameriški državljan pa ima pravico zahtevati izvenkvotno priseljeniško vizo za svoje otroke, rojene v inozemstvu pred njegovo
naturalizacijo, ako ti otroci nima-
* * - /
ifjo še 21 let in ako niso poročeni.
To so predpisi novega zakona, ki p je sedaj stopil v veljavo. Poprej
-	so otroci med 18. in 21. leto uii-
-	vali le prednost v kvoti. Sedaj vsi
-	otroci do 21. leta smejo priti izven ' kvote.
i Ameriški državljan pa nima ni-■ kakih posebnih (pravic glede pri-. Uoda sina ali hčerke, ki so starejši od 21 let; ti morajo priti le kot navadni priseljenci brez nika-ke prednosti.
Dostikrat se dogaja, da sin ali hči ameriškega državljana, ki so dobili dovoljenje za dzvenkvotno vizo. ne morejo priti v Združene države kakor še le po 21. rojstnem letu. Starost ob dnevu prihoda ne ovira priseljence ve pravice do vstopa. Glavna stvar je ta, da je bila prošnja vposlana zanj v "Washington, odobrena, predno je dovršil 21. leto.
Druga stvar je, ako se sin ali
hči, katerim je bila dovoljena pra-|
vica do iavenkvotne vize. med tem^
poroči. Priseljeniška oblast zasto-. i
pa stališče, da je bila « to poroko izvenkvotna viza razveljavljena. J Vzrok je bržkone ta: otrok ameri-, škega državljana, poročeno ali ne-j poročeno, postane ameriški držav-( Ijan, ako je pripuščen za stalno v( zemljo pred 21. letom. Ta sin bi, potem imel pravico .poslati izven kvote po svojo ženo itd. kar bi se protivilo z namenom priseljeniške-1 ga zakona od leta 1924.	J
Državljanske pravice nezakonske-'
ga otroka ameriškega državi j anaj
Državljanstvo nezakonskega o-troka, rojenega v inozemstvu, ki ga je privedel v to zemljo eden od njegovih roditeljev, je vprašanje ki ni rešeno definitivno. V sploš-J nem velja mnenje, da tak otrok pridobiva državljanstvo svoje matere. Na drugi strani se dostikrat dogaja, da moški ob svoji naturalizaciji dajejo vpisati tako nezakonske otroke v svoj državljanski pa-' pir.
Priseljeniške pravice nezakonskega otroka.
Nezalkon-sko dete se glede svojih priseljenižkih pravic ravna po materi. Ako mati postane ameriška državljanka, ona more zahtevati za I tako dete iste pravice, kot jih imajo zakonski otroci ameriških državljanov. — Ona vloži prošnjo
I
(Porm 633) na isti način za neza-l konsko dete kot za zakonsko. Ne-j zakonski oče, na drugi strani, ne more dobiti svojega nezakonskega otroka, rojenega v inozemstvu, kot izvenkvotnega priseljenca, razun ^ko je otroka legitimiral vsled poroke z njegovo materjo ali vsled kakega drugega formalnega postopanja.
Državljanske pravice pastorka ameriškega državljana.
Državljanstvo očima nima nika-kega vpliva na državljanstvo pastorka. Dokler oče živi, otrok .prejema državljanstvo od očeta. Ako pa mati -po očetovi smrti postane amrriška državljanka, postanejo njeni v inozemstvu rojeni o-troci, ki nimajo še 21 let, tuth ameriški državljani, ako stanujejo v tej zemlji oziroma ako se priseli-' jo sem pred svojo polnoletnostjo J Ako se inozemska mati, razporoče-' na ali vdova, zopet poroči z ameriškim državljanom, nima ta okoličana ni kakega vpliva na državljanstvo njenih mladoletnih otrok, rojenih v inozemstva m ga tudi nikdar ni imela. Pred Cable Act od leta 1922, ki je ustanovil neodvisno državljanstvo žen, je taka žena avtomatično pridobivala državljanstvo moža m zato so njeni v inozemstvu rojeni otroei postajali ameriški državljani, ako so bivali v tej zemlji pred svojo polnoletnostjo. Od teta 1922 naprej pa državljanstvo moža nima več vpliva na ženino. Zato taka žena ne postaje ameriška državljanka vsled poroke m tudi njeni otroci ostane-j jo inocemiei.
Priseljeniška pravic* pastorka.
Nikak ameriški državljan, moški ali ženska, nima pravice zahtevati izvenkvotno ali prednostno vizo za pastorke. Le resnični roditelji imajo to pravieo.
Državljanske pravice adoptiranega otroka ameriškega državljana.
Smatra se, da ado.pcija v nika-kem slučaju ne vpliva na državljanstvo adoptiranega otroka. — Ameriški državljan ne more potom adopcije prenašati svoje državljanstvo na inozemskega otroka, uiti ne more inozemec potom adopcije odvzeti državljanstvo ameriškemu državljanu.
Priseljeniške pravice adoptiranega otroka ameriškega državljana.
Ameriški državljan sme zahtevati b: v en k votn o vizo za adoptiranega otroka le tedaj, ako se je taka a d opcija formalno izvršila pred L januarja 1924. in to na tak legalen način kakršen je predpisan v zemlji, kjer se je a dope i ja izvršila. Pod temi pogoji ima adopti-rani otrok iste pravice kot pravi otrok ameriškega državljana.
Naturalizacijske pravice po materi.
Državljanstvo žene nima A-pliva na državljanstvo njenih v inozemstvu rojenih mladoletnih otrok, do- i kler oče živi. Ako bi ona sama po- ' stala ameriška državljanka in mož ostal inozemec. bi otroci ostali ino-zemei. razun seveda ako so se rodili v tej zemlji. Izjema pa bržkone velja, v kolikor se tiče nezakonskega otroka, kar smo poprej omenili. Po očetovi smrti .pa se državljanstvo njenrh v inozemstvu rojenih mladoletnih otrok ravna po njej. ako ona postane ameriška državljanka. Naj navaja imena svojih mladoletnih otrok v svojem državljanskem papirju. To utegne preprečiti kasnejše nesporazume.
Priseljeniške pravice po materi.
Po priseljeniškem zakonu ima žena isto pravico kot mož, kar se tiče prihoda; mladoletnih of rok iz inozemstva. To je, ona sme zahtevati za izvenkvotno vizo za svoje naporočene otroke pred 21. letom. Žena ima celo več pravic kot oče. Kajti, kakor -wivo videli, ona sme zahtevati isto pravico za svojega nezakonskega otroka. V slučaju, da je mož take državljanske inozemec, nima ta okolnost nikakega vpliva na priseljeniške pravice nje nih otrok.
Vstop otroka ameriškega držav, ljana ni garantiran.
Treba dobro zapomniti si, da o-dobrenje izvenkvotne vize za otroka meriškega državljana ne garantira njegove pripustitve v to zemljo. Otrok mora pač odgovarjati drugim predpisom priseljeniških zakonov. Radi tega tudi otrok ameriškega državljana ne bo pri- i puščeu, ako jc slaboumen ali ima trahomu ali tuberkolozu ali kako drugo nalezljivo bolezen, radi katere zakon izključuje priseljence.
Druga stvar je z otrokom, rojenim pred očetovo naturalizacijo: tega se priseljeniški zakon nc tiče, ker je ameriški državljan.
!
Samomor trgovca.
Iz Novega Sada poročajo, da se je ustrelil trgovec Jovan Ra-dovanovič, ki je imel sprva trgovino v Budimpešti in je pozneje optiral za jug. državo. Živel je potem v Novem Sadu in je popol- , noma obubožan. Samomor je izvršil najbrž zaradi slabih gmotnih razmer. Stanoval je v majhni sobici sam. Ker se ni pokazal kakor navadno do poldneva, je gospodar vdrl v njegovo sobo in ga našel s prestreljenim sencem. Na mizi je ležalo pismo, v katerem trgovec pravi, da je šel v smrt, ker je nemogoče Živeti pošteno v jug. državi. Po zločinu v Narodni skupščini pa da je izgubil še zadnjo na-do in mu ne preostaja drugega, ' nego smrt. Pred samomorom je še govoril z nekim madžarskim novinarjem in izjavil, da ibo izvršil samomor. Novinar seveda ni vzel njegove izjave resno ni se mu je samo smejal.
naročajte se na
"glas naroda"!
«" *
Kretante pomike* •* Shipping
1«. julija: Parts. Havre (1 A. M.) Berengarla, Cherbourg.
21. julija:
Ite de France, Havre <1 A. M ) Olympic. Cherbourg Lapland, Cherbourg Antwerpen Cleveland, Cherbourg. Hamburg. George Washington. Cherbourg, Bremen.
VeendHin, Boulogne mr Juer, Rotterdam.
Conte Riancamanu, NapolJ, Genova.
25.	julija:
Mauretania, Cherbourg.
26.	julija: Thuringla, Hamburg.
28. Julija:
Homeric. Cherbourg. Arabic, Chcrbou-g. Antwerpen. Hamburg, Cherbourg, Hamburg Xew Amsterdam, Boulogne aur Mer, Rotterdam. Roma. Napoli, Genova.
1.	avgusta:
Aquitania, Cherbourg America, Cherbourg, Bremen.
2.	avgusta:
Belgenland, Cherbourg, j itwerpea. Dresden. Cherbourg. Antwerpen.
4. avgusta:
France, Havre (I A. M.) Majestic, Cherbourg Albert Ballin, Chtrlgmrg, Hamburg.
Leviathan, Cherbourg. Rotterdam, Boulogne sur Mer. Rotterdam.
Conte Grande. Napoli, Genova.
HQLLflwp
POTUJTE UDOBNO
HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA V
JUGOSLAVIJO
preko Boutogne-sur-Mer, __FRANCIJA
Zniianje vožnja v HI. razredu: Od New Yorka do LJubljane J "J (j g
I_in vojni davek.
Potovanje s pamikJ Holland-America Line pomenja udobnost, domače razpoloženje, neprtkoKljivo kuhinjo in postrežbo. — Za podrobnosti vprašajte svojega lokalnega agenta ali —
HOLLAND AMERICA LlNE
—gj-jSJATE ST.. NEW YORK CITY
V In IZ
JUGOSLAVIJE
PREKO HAMBURGA
a naiiml znanimi parnikl:
HXW TO&K. ALBERT BALUM, HAM1V16, DKUTKHIANO,
aiMLUTt, MUAMCI, CIEVKLAND, WMTPHAUA. TBUUNOIA Nenadkriljiva postreiba In ku.
hinja v vseh razredih.
9198 —
Ix NEW TORKA do LJUBLJANE in NAZAJ
v modernem 3. razredu.
(Vojni davek posebej.) HITRO POŠILJANJE DENARJA PO NIZKIH CENAH
Za povratna dovoljenja in druge Informacije se obrnite n* lokalnega agenta aJi na —
Hamburg-American Line
39 Broadway New York
- " — -j
Filmska diva v Zagrebu.
V Zagreb je dospela slavna film-1 ska diva Ossy Oswalda. Pripeljala se je v spremstvu direktorja Fox-filina, Julija Aussenberga, ki potuje .po srednji iu.,vzhodni Evropi v .s vrh o puropagaude. Prispel je tudi v Zagreb, kjer se bo mudil le Tcratek čas. Ossv je bila shieajno v Berlinu, ko se je odpeljal v Jugoslavijo direktor Aussen-berg in se mu je pridružila z ua-meuom, da prepotuje .Madžarsko in Jugoslavijo. Znamenita filmska igTalka je sedaj angažirana pri Fox-filmu in zaposlena pri izdelavi velilcib filmov, določenih za Nemčijo in druge srednjeevropske države. Ossv in direktor sta. sef nastanila v hotelu Esplanade. j Sprejela sta tudi zastopnike za-j grebškega tiska in dala zanimive i izjave o vseh novostih na polju filmske produkcije.
i PRAV VSAKDO — j I kdor kaj išče; kdoi 1 i kaj ponuja; kdor kaj | i kupuje; kdor kaj pro- I | daja; prav vsakdo I f priznava, da imajo X i čudovit uapeK — i
i MALI OGLASI 1 I v "G la. Naroda-}
7.	avgusta:
Pres. Wilson, Trat
8.	avgusta:
Btrengaria, Cherbourg
Pres Harding. Cherbourg. Bremen.
11. avgusta:
Taris. Havre (1 A. M.)
Olympic. Cherbourg IVnnland, Cherbourg, Antwerpen. New ork, Cherbourg. Hamburg. Kepublir. Cherbourg. Bremen. Columbus. Cherbourg. Duitio. Napoli, Genova
15. avgusta:
Colombo, almero. Napoll, Genova.
1ft. avgusta:
Mauretania. Cherbourg. Westphalia, Hamburg M uenchen. Cherbourg.
18. avgusta:
He de France. Havre (1 A M ) Yulcania, Tr?( Prvič, nov parni k. Homeric. Cherbourg. Lapland. Cherbourg. Antwerpen. Deut.«chland, Cherbourg. Hamburg. Volendarn. Boulogne sur Mer. Rotterdam.
22. avgusta:
Aquitania. Cherbourg. Geo. Washington. Cherbourg, Bremen.
25. avgusta:
France, Havre (1 A. M.)
Majestic. Cherbourg
Arabic, Cherbourg. Antwerpen.
Cleveland, Hamburg
Leviathan, Cherbourg.	<
Berlin, Cherbourg.
Veendarn. Boulogne sur Mer, Rotterdam.
Conte Biancamano. Napoll, Genova
28.	avgusta:
Iteliance, Cherbourg, Hamburg.
29.	avgusta:
Bcr»'iigaria. Cherbourg. America. Cherbourg, Brsmen.
30.	avgusta:
Dresden. Cherbourg.
31.	avgusta: Olympic, herbourg
.	----l_
^DNI PREKO OCEANA ;
Najkrajša In najbolj ugodna pot k* potovanj« na ogromnih oarnlklht
Paris — 15. julija; 10. avgusta lie de France 20. jnL; 17. avg. France — 3. avg. — 24. avg.
(Ob polnoči.) NajkrajSa pot po 2eleznlrl. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti. — Pijana in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke: cene.
J|k Vpra.As.Jte kateregakoli Ijr pooblaščenega agenta al)
>g§ FRENCH LINE
■	10 State Street.
JBHK New York; N. Y>
i*_:_ _
■	'.j* ■ i i
WVVRT18E in O L AS N ARO V A
»
SEZNAMI KNJIG,
katerih imamo samo po par izvodov od vsake.
Blagajna velikega vojvode,
roman ................. jf
Čebelica................... ju
Ii dežel potresov, Baukart. Izbrani spisi Hlnko Dolenc M Knjiga 0 lepem vedfaju, gtf v or jen ja In ra nebom ilyi t
Ijenjn, Bon ton ..........i,t§
Liberalizem ...............
Materija In Energija, Čermelj
.71
Otroci Solnca, Pregelj, t. v. 1,— <*redbodnlki In Idejni nteaeijl* tel j i ruskega realizma —
(Prijatelj) ............. LŽ8
Pravo In revolndja, —
Leo Pitami« Jlt
Sosedje, Cebor .......... JJ
Tigrov! zobje, ifanrlce Le-
blanc ..................
Vojska na Turškem ...... .25
Pesmi v prozi, 49. t. v. .. M
Sodnikovi, Stritar......... Jf
Tri. legende • razpelo,
Zeyer, t ▼.............. .M
Vladar.....................SB
Večerna pinna, Kmetova .. .M Uvod r Filozofije. Veber .. 1,— Znanost la Vera, vedoslovna
Študija, Veber .........
Zbrani spisi ft. Maselj Pod.
limbarski ..........1JH
Žrtve, Fr. Zbainlk. povect .CS
IOBS 1
Gospa s morja,
igra v 5. dejanjih...... .M
Lokalna ieleznlea,
▼ 3. dejanjih............ j§$
Pepeluh, narodna pravljica,
C. dejanj ............... .M
Skopuh, komedija v 9. dejanjih ..........................M
Vrtinec, drama v 8 dejanjih .73 Veleja, drama v 3 dejanjih Ji
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt 81« New York