Št. 2. V Trstu, v sredo 5. januvarja 1887. Tečaj XII. Opazite. Wi dopisi ne pošiljajo uredništvu v ulici Torreiite, 12.Vnuk liat moru biti frankirnn. Rokopisi no vračajo. Insernti (rn/ne vrsto naznanilu in ]>o-utiinicr) so /urin'unijo po pogodbi ; |>ri krotkih oglasih z drobnimi -'rkumi »o plftč-ujo 7ii v»oko besedo 'i nov. Naročnino, reklamacijo in inHoriUe prejemu opravilištvo, ulica Torrente 12. EDINOST • Edinost« izhaja dvakrat na ti'i|«»n, v^tku srftdo »it soboto ob 1 uri popoludae. esjjnt.'3 Cena /a v»c leto s prilogo 3 for , /u pol it for nov., /h i'etrt lota ■ for. )n je Sokol, še važnejša so delalska podporna društva; toda vse to nas ne more Še tako zdatno braniti pred potujčevanjem, kakor nas bido mogle tecja braniti slovenske ljudske Šole. — Te imajo biti p.-ave trdnjave naše narodnosti v Trstu; te trdnjave nam bodo dajale boljših potomcev, nego so tisti mnogi, ki dandanes zaničujejo jezik svoje matere in so se vrgli v naročje novošegr^rga bogotajstva in nazovi-liberah/tna, ki odgojeva le surovost in uničuje vse najlepše čute v človeškem srci. Skoraj nepoznat čin v pone lelek je torej .prevelike važnosti za naš na-od in tudi za nsišo cerkev. Zatorej pa naj se slovenske družine v Trstu, naj se sploh vsi naši bratje tudi zunaj Trsta vesele tega Čina v začetku leta 1887, in vsi skupaj naj nastojajo, da ta čin ne ostane osamljen, ampak naj porabijo vsako priliko, da priba-vijo zdatne podpore družbi sv. Cirila in Metoda, ker le tako bodo mogli nastopiti novi Čini in le potem se bode mogel naS narod povsod, kder zdaj stanuje, ne le obranit', temuč tudi pridobiti si pravo veljavo poleg drugih kulturnih narodov, kateri mu danes Še nočejo priznavati pravega mesta in njegovih nerazruŠljivih pravic. To je namen in pomen naše male trdnjavice pri sv. Jakobu, katero Boj? ohrani po svoje j liajvišjej volji, in brani ter vzdržavaj pa naš mili narod! Deželni zbori. Goriški. (8 o s t a seja, 22. decembra). Navzoči so bili vsi poslanci razen dr. vit, Tonklija in dr. Rojca, ki sta bila zadržana. Dr. Nik. Tonkli poroča o prošnjah učiteljskega društva Tolminskega in Sežanskega za premembo sedanje deželne šolsko postave v raznih točkah. Iz razlogov, navedenih uže lani ob enaki priliki, preide zbor o teh prošnjah na dnevni red. Poslanec Ivančič poroča v imenu pravnega odseka o vladnem predlogu glede premembe lovske postavo ter nasvotuje, naj so sklepanje o tem odloži in naj se naloži dež. odboru, da stopi v dogovor z dež. odboroma tržaškim in istrskim glede lovske postave in naj predloži v bodočem zasedanji dež. zboru načrt popolnoma novo postave zastran lova, ki naj bi bil kolikor mogočo enak za vso Primorje. Vladni zastopnik dvorni svetovalec baron Reohbach priporoča, naj bi so vladni nasvet uže danes sprejel, kor bi so s tam ne oviralo, tla bi se k lotu vsa postava premenila. J>ež. glavar stavi na glasovanje odsekov predlog, ki so sprejme. Ivan Gasser poroča o računu za 1885 in o proračunu za 1887 gospi n skoga zaloga, ki se sprejme uepromonjen. Dohodki in stroški leta 1885 bili so enaki in so znašali 6.235 gld. 07 kr. Dohodki I. 1887 so preudarjeni s 6.126 gld., stroški pa s 6.305 gld. Pri-mankljaj 179 gld. so pokrije z odbitkom 5% pri vsaki prebendi. Dr. Gregorčič poročal je o računu zeniljiško-odveznega zaloga za 1. 1885 in o proračunu tega zaloga in deželne gluhoucmnioe za 1. 1887. Nasveti finančnega odseka sprejeli so se nopremonjeni; za prvi zalog plačevala se bo tudi leta 1887 naklada !)% na vse državno neposredno davke. Dr. Abram poroča o nakladah nekaterih občin, ki presegajo postavno mero in ki potrebujejo najvišjega potrjenja. Odobri se načrt postave, ki dovoljuje višje naklade, za občino: Scodovacca, Viscone, Cliiopris, Gradišče ob Soči, Joanniz, Ajba. Domberg, Lokavec, Idersko, Dutovljo, Slivno, Pevma. — Dr. Pajer poroča v imenu dež. odbora o novem statutu (pravilih) dež. gluhonemnico ter predlaga, naj se sprejmejo, kakor so bilo predložene. Dr. Gregorčič nasvotujo, naj se izvoli poseben odsek 7 udov, ki naj protroso novi statut ter poroča o njeni dež. zboru. Nasvet se sprejme. — Po predlogu istega poročevalca sklene zbornica: 1. v poslopje deželne glnhonemnice vzida se spominska plošča zaslužnemu ravnatelju rajnkemu A idreju Pftvletičn; 2. potrdi so imenovanje č. g. Josipa Bajca ravnateljem dež. glnhonemnice; 3. vzame se z zadovoljno-stjo na znanje poročilo deželnega odbora o hvalevrednem vodenji osebstva v zavodu mod dolgo boleznijo umrlega ravnatelja; 4. dovoli se z ozirom na službovanje nagrada prvemu učitelju Frid. Lenardigu 300 gld., drugemu učitelju Ant. Rudežu 150 gld. — Francu Svari, nadučitelju v Podgori, dovoli so pokojnina v znesku 7 osrnin plačo od 1. januarja 1887 naprej. V imenu peticijskega odseka poročal je dr. Venuti o vladinom pozivu, da l>i dežela pomagala ustanoviti in vzdrževati obrtno šolo v Trstu, ter predlagal, naj zbornica prostopi o tej točki na dnevni red. Vladni komisar dvornf svetovalec baron Rochbach priporočal je, naj bi zbornica določila tlonesek v smislu vladinoga poziva. Poročevalec Venuti zagovarja svoj nasvet v daljšem govoru. Pri glasovanji sprejme se nasvet peticijskega odseka. — Po nasvetu poslanca Ivančiča v imenu peticijskega odseka dobijo podpore naslednji visokosolei: Anton Povšič, Franc Pavletič, Ludovik Gulin, Ednard Strausgitl, Peter Defrancoschi, Rudolf in Viljem Dominko (pogojno) po 80 gld., in Matko Primožič 50 gold.; a naroči se deželnemu odboru, naj se do dobra prepriča, prodno izplača te podporo, ali obiskujejo dotični dijaki, posebno pravniki, redno šole, na katerih so vpisani. — Poslanec dr. Venuti poroča o prošnjah italijanskih dijakov za podporo. Po 50 gld. dobita: Rihard Pistotnig in Evgen v Klietsch, po 80 gld.: Cezar Marinig. Štefan Pahor, Josip Cochet, Rihard Schmutz, Napoleon Morpurgo, llijoronim Lucchi, Alojzij Ratz-man, Oton Rubbia, Karol Jellen in Anton Vidoz, daljo: Anton Vidrig, Leon Candido in Valerijan Vcnicr, razen onega izmed teh, ki dobi Prokopov štipendij. Karol Toso dobi podporo 100 gld., ako dokaže, da da so io vpisal v katero slikarsko šolo ali akademijo. — O prošnjah Jos. Deliiorija, Jos. Bi umata, Marka Marego in Krnili ja Itovainskoga prostopi deželni zbor na dnevni red. — Družbi sv. Vinoenca v Gorici dovoli so za zavod „Vicentinum" in za štndentovsko kuhinjo vkup 200 gld. — Jožefi vdovi po ranjkem Jerneju Ra-dizzi, učitelji, dovoli so podpora 40 gld. — O prošnja učitelja Janka Lebana za podporo k izdavi literarnih svojih proizvodov prestopi se na dnevni red. — Dunajskemu študentovskemu podpornemu društvu „Asvlverein" dovoli se podpora 50 gld. — Prošnja podpornega društva za bolno dijake na Dunaji se zavrne. — Prošnja Andreja Bcnka in tovarišev iz Braniče, da bi se jim olajšalo plačevanje za-stankov v zemljiščno-odvezni zalog, odstopi so dež. odboru z naročilom, naj se jim polajšavo dovolijo, ako plačajo v dveh mesecih vsaj četrti del glavnico. — Kor-minskemu cestnemu odboru dovoli se, da ostane v veljavi iu da ne zapade podpora 1562 gld., ki se mu je dovolila, že leta 1884 za cesto in most v Chioprisu. — Poslanec Mahorčič poroča o prošnjah vdove Schaup za odgojno podporo njenim otrokom ter društva avstrijskih živinozdravnikov in zadrugo pomočnilt železniških uradnikov za podporo. Po nasvetu peticijskega odseka, v katerega imenu je Mahorčič poročal, zavrnejo se te prošnje. S tem je bila seja končana. Istrski. (V 11L zadnja seja, 21. decembra.) 21 poslancev. Poslanec Jenko utemeljuje svoj predlog, katerega je stavil v zadnjoj seji, omenja velikanskih zmešnjav, ki obstoje v politčnem okraji Volovskom glede gozdne upravo, ti dajejo mu povod, stavili predloge, kateri izvedeni mogli bi celo zadevo urediti. Ti neredi, reči lii se moglo prevla-danje nezakonitosti, obstoje deloma vslcd prestrozega izvajanja gozdnega zale o n a iz leta 1 852, doloma od kar je c. kr. namestništvo leta 1873 izdalo n a r e d b o, da treba vsled omenjenega zakona namestništvenega dovoljenja za delitev gozdov in deloma od časa, ko so uvedeno nove zemljiške knjige. Gozdni zakon ni ustvarjen za našo kraje, ni primeren našim odnošajem. Hvalevredno je vzdržati ali zboljšati sedanje gozde. Vendar, ako se stori več, nogo treba, more se škoditi mesto koristiti. V Podgradskem okraji so gozdi v e-činom razdeljeni na posameznike. To delitve vršile so se deloma v spora-z u m c n j i i z dovoljenjem tedanje politične oblasti Podgrad-ske in posamezniki uživajo svoje dole uže kakih 20 let v popolnem prepričanji, da je vse v redu, ker so delili s privoljenjem politične oblasti. Nekateri uživali so več, nekateri manje. Doli so toraj zdaj popolnem neenaki, Mnogo jih je tudi prodanih. Plačale so se pristojbino od kupa. Kaj pomonjakmetu plačati pristojbine, more soditi samo oni, ki živi z narodom. K o-1 e k i i pristojbino soj pečat vsakej pogodbi, katero nikdo več razdirati ne more. A prišla jo n a r e d b a v i s. c. k. namestništva leta 1 8 73 in okr. glavarstvo razumelo jo je tako, da so ž njo vse p r o j š n e d e 1 i t v o uničene, ako tudi jih jo dovolila okrajna gosposka. Tako nastalo so zmešnjave, kakoršne težko da obstoje drugod, nastali so procesi, ki narod neizmerno oškodujejo. Ko so se izdelale novo zemljiške knjige v Podgradskem okraji, vpisala so se vkupna imetja kot z a d r u ge. Te zadruge nadzorujejo se vsled vi a-d i n i h n a r e d b, ki mnogokrat n e-m a j o zakonske p o d 1 a g e. I z tega sledi, da je vse delovanje nedoločno, da so mnogokrat i z d a v a j o strogi in prestrogi ukazi, ki so n o i z v o d-I j i v i in se morajo opustiti ali p r o-d r u g a č i t i. Narod jo v vodnem boji ž njimi in zgubi j a z a u p a n je do vladnih o r g a n o v, trdeč, da so ga no hoče satno omejiti v uživanji pravic, nego da se mu hoče vzeti lastnina, t. j. g o z d e po d r ž a v i t i. Toliko let od kar obstoji gozdni zakon, storilo so ni nič, zdaj so hoče vse obenem, ne glede na to, da se narodu na mah odjeinlje glavni vir življenja, ne da bi se nadomestil. Da se vse te zmešnjave odpravijo in red uvede, priporočani vis. zboru toplo sprejeti moje predloge. Poslanec dr. Laginja podpira Jenkov predlog. Narod ne moro živeti s svojimi pridelki nad 3 mesece. Osvetljuje predpis davkov in navaja drastično primero. Preživeti mora se iz gozda. A les nema vrednosti. Vagon drv iz Siska je na Reki ee-neji, nogo vagon drv iz Veprinca, ki leži polog železnice baš pred Reko. A še za malenkost treba dosti prošenj in rekurz >v, kakor n. pr. Veprinska občina, ki jo hotela iz svojega nad 5000 oral obvezujočega gozda vzeti vrednosti za K»00 gld. Ako kdo kaj poseka brez dovoljenja, plačati mora odškodnino (sam v svojem) in globo, ki jo najmanja 5 gld. Ako ne more plačan, pride v zapor in temu se ljudje privadijo, ker v zaporu bolje žive, nego doma. — V Podgradskem okraji obstoje zadruge, ki niso konstituvane, ker ni zakona, koji bi to določal. Ne ve se, kdo jih zastopa ali nadžupan ali vaški župan. Najvišje sodišče ovrglo je že celo pravdo samo zaradi tega, ker zadruge niso bile pravilno zastopano. Gozdi so razdeljeni, deli različni, prodani. Da so zopet zlože, bila bi največja krivica. To je velikansk kaos. Zadnji nemiri v Kustvu imajo tu svoj koren, kakor tudi zmešnjavo v Lovranu, vsled katerih je moral župan od- stopiti. Na jednoj strani se samo ukazuje, na drugej se ne poučuje. Deželnega glavarja namestnik dr. Amo-rosa je za prvi del predloga, ker z drugim napravil l>i se majhen parlament, ki ne bi dosegel zaželenega: Poslanec dr. Laginja meni, da je glavni namen predloga, to zadevo vendar že jedenkrat urediti, narodu razjasniti, poučiti ga in brzo delati, da s svoje strani nekoliko popusti, a od drugo vlada tudi. Roji se, da ne bode prekasno s študijami in predlogi in se bode revnim kmetom se tako godilo, kakor dozdaj, ko obsojeni odhajajo iz pisarne in se za njimi kriči: „z a h l k r o b o t". Pri glasovanji vsprejet je prvi del predloga jednoglasno, drugi del pade. Poslanec dr. Costantini poroča o iz-vestji deželnega šolskega nadzornika. Debate udeleže se Spinčić, Babuder, dr. Cam-pitelli, dr. Buba, dr. Laginja in dr. Amo roso. — Večina šla je za tem, daje uspeh nepovoljen in da učitelji politikujejo. Dr. Laginja: Učitelj 24 let star ne treba imeti brnjice. Njegova sveta dolžnost jo poučevati narod o pravicah, ki jih ima po zakonu in o materijalnom in moralnem napredku. Vsprejme se prodlog šolskega odbora, naj vlada preiskuje, zakaj so ne do-soza povoljen vspeh v narodni šoli. Potem vsprejme se tudi predlog dra. Amorosa, da, ker jo učiteljišče v Kopru slovansko (n! istina, ker je italijansko, j hrvatsko in slovensko. Opom. por.) naj se ustanovi v Trstu italijansko učiteljišče. j Poslanec dr. Costantini predlaga v imenu šolskega odbora, ponoviti priporočilo vladi, da ustanovi italijansko juridično fakulteto v Trstu. (Prej so vedno predlagali: v jednej italijansskcj provinciji monarhije! — Op. por.) Govore poslanci Spinčie, dr. Laginja, dr. (fambini. Poslanec Spinčić nasvetuje k odbo-rovemu predlogu dodatek, naj bo z njo združena ob jednom hrvatska ali slovenska juridična fakulteta, ker oni razlogi, katere navajajo Italijani za italijansko,1 veljajo tudi za slovansko. — Nadalje predlaga, ker imajo Italijani svoje gimnazije, vladi priporočiti, naj ustanovi hr-! vatsko gimnazijo v Pazinu, od koder bo 1 sedanja nemška premeščena v Pulj. (Dr. Costantini, Pazinski poslanec, bivši tamošnji župan, glava Italijanov Pazinskih ni podpiral predloga o gimnaziji, koji niti v obravnavo ni prišel, ker ni imel predpisane podpore.) Poslanec dr. Laginja stavi sledeči predlog: Vis. vladi priporoča se ustanoviti v jodnom južnih krajev državo juridično fakulteto s polno pariteto učnih jezikov italijanskega in hrvatskega ali slo-1 venskega. j Poslanec dr. Gambini govori proti. predlogu, na kar poslanec Spinčić opazi, da ako no vsprejme večina njegovega predloga, bo imela vlada najbolji uzrok, odbiti zahtevo po italijanski fakulteti, ker, reče jim, kar nočete dati nam, tudi vlada vam ne more dati. VeČina vsprejme predlog šolskega odbora. Ko se reši, oziroma ovrže še rekurz Topolovčanov proti neki odločbi deželnega odbora, sklene deželni glavar letošnje zasedanje. Zbor zakliče cesarju „evviva in živio!" Politični pregled. Na novega leta dan se jo uže mnogokrat pri odgovorih vladarjev na voščila za novo leto odgrnola zavesa političnih razmer, ki so bili poprej še v temi, zato možje, ki delajo v politiki, na la dan najbolj preže, da bi potem zvedeli, ali prorokovali, bo li mir, bo li vojna. To je bilo posebno, tako rekoč v modi, ko je vladal Napoleon tretji; vsa Evropa je takrat z največjo radovednostjo, z bojaznijo i nado pričakovala, kako Napoleon odgovori zunanjim poslancem na čestitanje k novemu letu. Avstrijskemu poslancu Meternichu jena novega leta dan rekol: Žal mi je, da našo razmere niso več take, kakor bi želel; s tem je Avstriji tako rekoč napovedal vojno, ki je res nastopila v Italiji. — Tudi letos, ko je politično nebo po vsej Evropi zelo oblačno, pričakovalo se jo, da na novega lota dan pade kaka beseda, iz katero bi se sklepalo na mir, ali vojno. Ali to so ni zgodilo, vladarji in oni, ki delajo politiko, ali vsaj o njej več vedo, nego drugi ljudje, bili so jako zaprti, ali pa celo optimisti. — Da začnemo z Madjari, ker oni hočejo biti povsod prvi, tedaj hočejo tudi največ ve- deti. Prišli so voščit srečo ministerskemu načelniku Tiszi i to se ve da, vprašali so ga tudi glede zunanje politike. Tisza sicer ni Napoleon i tudi ne bode, zunanja politika ni v njegovih rokah, a vendar je moral odgovoriti ter naglašal, da madjarske vlad«1 prizadevanje ne more drugačno biti, nego za ohranitev miru, ako se to ujema s častjo in interesi države in domovine. To so fraze, ki so uže sto — in stokrat prebavljene. — Nemški cesar pri spre-jeniH o politiki še govoril ni, francoske republike načelnik pa je izrekel upanje, da petnajstletno mirno dobo podaljša modrost vlad v srečo narodov. — Tako je tedaj vse za mir, in mi verujemo, da se vsaka vlada boji vojne, ker vsaka jo v strahu, da lahko vse zgubi, ako bi začela vojno, ker se na prijateljstvo in podporo nobeno druge države ne more zanašati, in prav zarad te bojazni utegne to leto Evropa še mirna biti; a na dolg mir pa se ni zanašati ; prej ali slej se kaj užge, ki zbudi strahovito evropsko vojno; če vetrovi od vseli strani pritisno oblake, mora začeti treskati i liti ploha; če so vso države do brade oboroženo, no moro biti dolgo miru. Mladi naš rod dočaka še strašne vojno, ki predrugačijo zemljevid vso Evropo; Turčije i morebiti še katero druge male države no bo več na zemljevidu. Avstrijska in Ruska vlada ste sklenoli pogodbo, zastran vzajemnega izganjanja tacih ruskih in avstrijskih podanikov, ki nemajo ob čem živeti ter beračijo po deželah, pa nemajo potnega lista. Bolgarska deputacija celo v Londonu ni dobro opravila, Razlagala je angleškemu ministru zunanjih zadev bolgarsko stanje, trdila, da ni mogočo, da bi Bolgarija sprejela za vladarja mingrelj-skega kneza, katerega jo priporočila Bolgarom Nemčija. Potrdila je deputacija tudi, da volitev prejšnjega kneza ni več mogoča, če tudi ga Bolgarija najbolj želi; prosila je, naj Angleška posreduje, da Bolgarija, kakor hitro mogoče, dobi novega kneza, le Mingreljca ne, za katerega Bolgari ne marajo, sicer pa Bolgarija želi prijateljstvo z Rusijo. — Angleški minister Iddesleigh, čo tudi je bil neskončno lju-beznjiv ter je deputacijo povabil na svojo posestvo in jo izvrstno pogostil, vendar ni mogel druzega zagotoviti, nego, da ima Angleška sočutje do Bolgarov, druzega pa Angleška ne more storiti, ampak Bolgari se morajo porazumeti z velevlasti, ki imajo 1 v prvoj vrsti tam svoje interese. To je j bolgarsko deputacijo gotovo jako poparilo, j ker prav na Angleško so sedanji bolgarski i vladarji stavili vso svoje upanje, in zdaj jim je tako izpodletelo, Bolgarska deputacija bi zdaj pač najboljše storila, da ne obišče nobeno vlade več, ampak se kar naravnost vrne v Srcdec; na svojem po-1 potovanji ni pridobila slave sebi, Bolgariji pa je več škodovala, nego koristila. — j /daj ve, kaki možje so Angleži in gotovo jej je žal in vsem pravim Bolgarom, da so se zanašali na angleško podporo, na angleško perfidijo. Naj jih to spametl. j Angleška vlada je še vedno v velikej zadregi za finančnega ministra. Sa-lisbury jo ponudil Goeschen-u to minister-stvo, a ta zahteva nekatere pogoje, in Sa-lisbury mu obeča, da se pokličeta v zgornjo zbornico dva Gladstone-ova pristaša, ako on prevzame ministerstvo. — Glad-stone pa je v časnikih izjavil, da odo-bruje vzroke, zarad katerih jo Churchill iz ministerstva stopil ter priporoča svojim pristašem, naj se drže sedanje politike i naj ne opuščajo nobene prilike, da zopet pridobč pobegle liberalce. Gladstonejeva doba se zopet bliža. Opomniti nam jo le i to, da so angleški liberalci res liberalec i — poštenjaki, popolnoma nasprotni av-1 atrijskim liberalcem, ki so večidel — vsij ne — kaj bi rekli: ljudski oderuhi; judjb et consortos. Na Angleškem je to prav nasprotno, tam je liberalec poštenjak — pri nas pa se liberalec sodi vso drugače, in sicer tako, kakor je zaslužil. DOPISI. Od sv. Ivana 1. januvarja. |Izv. dop.] Pričakovali smo tudi letos veselih svetih Božičnih praznikov, vreme je bilo ugodno, oba sveta praznika smo bili pri božjoj službi, naši vrli pevci, moramo njim glasno reči: prav lepo so pri sv. maši peli, tudi pri popoludauskej službi božjej so v redu Bvojo dolžnost storili. Mej službo božjo je č. gosp. župnik cerkveno darove nabiral. Drugi dan, t. j. sv. Štefana dan smo imeli enako Blužbo božjo, vse je bilo lepo, vse v redu. Ali na večer pa vso drugače, kakor lani; v krčmi g. (»dimila, prav v hiši, kder naš vrli in častiti poslanec gosp. Štefan Nad- lišek biva, pričakovali smo, da tudi letos priredi pevsko društvo „Zora" od sv. Ivana podoknico v čast našega vrlega okoličana in narodnega poslanca g. Štefana Nadliška in tudi našemu č. gospodu župniku "Ivanu T revnu' z lampami in faglami, kakor uže dve leti zaporedoma, a letos vsega tega nič. — Kde je bil letos gospod predsednik omenjenega društva, J. M. Udovič, podpredsednik gosp. Jože Negode, Franjo Godina in drugi vrli narodnjaci in soudje tega lepega društva, kateri so se največ zanimali za to stvar? Kaj imajo g. Nad-lišek, gospod župnik in drugi k temu reči? Pomislite. — Ali morebiti, ko bi omenjeni gospodje čeber vina obečali, onda gotovo bi so „Zora" isti večer skupaj spravila in še drugi bi se pridružili, da bi pili, a kadar se tiče pa dolžnosti in spodobnosti, tačas pa jih ni. Zatorej „Zorašitt, ako vi mislite, da so Vam je kdaj krivica godila, vrzite vse v nemar in spravite se zopet skupaj, da se bodo zopet naši glasovi iz naših grl čuli in ne žalite ljudi z grdimi besedami, kakor se vedno čujo. Prosim Vas, no zamorite, ako som Vas po vrednosti nekaj piknol, upajoč da bodem še čul glas naših vrlih „Zorašev". Zornšk podpornik. Ospa 1. januvarja. [Izv. dop.] Zopet smo doživeli vesel dan v našej miloj Ospi. 30. decembra min. leta se jo vršila v šolski obani volitev novega župnika. Po poldrugoletnein mučeništvu je bil izvoljen od 94 prišlih volilcev z veliko večino 92 glasov čestiti gosp. Filip Vončina v župnika tej župi. Ko je bil izid znan, zaorili so vrli volilci trikratni živio. Zvonovi so zapeli in topiči krepko odgovarjali. A' novem gosp. župniku smo dobili za blagost poverjenih ovčic unetoga pastirja. Naj bi ovčice rado poslušale njegov glas, ki jim bo kazal pravo pot v večno domovino. Naj se vsi družijo v molitvi in ga podpirajo v njegovem težavnem poklicu, da skupno dosežemo, kar je skle-neno z njegovo aveto dolžnostjo. Do se je moglo vse to tako lepo in častno iziti, zaslužili so si hvalo dobro-misločih osapskih faranov vrli Mačkoljani, kateri so v polneu številu prihiteli na volišče, ter tako dali pečat temu blagodejnemu činu. Kedo bi bil mogel še omahovati, ko je štol za sveto stvar unote bojnike. Izkadilo so je veternjaštvo v pravi nič, katero je bilo krivo marsikaterim mukam. Pravica nosi zdaj visoko svoj zmagonosni prupor. Čast naj doni po vsej fari tem vrlim sinovom aveto matere cerkve. Blagoslovljeni naj bodo taki zna-čuji in naj služijo v svarilni izgled, da v borbi se loči lulika od pšenice. Po volitvi so se zbrali ti vrli sokoli pri kaplici božjej, da dajo oddušek svojim notranjim čutilom. Vrtile so se zdravice in navdušeni „živio novi gosp. župnik" se je odmeval po gostilni vrlega g. Slavca, da se je gostilna tresla. Zapisan naj bode ta veseli dan v kroniko osapsko faro s zlatimi črkami, da bodo potomci znali, kakšni so bili neke-daj mačkoljanski predniki. Castitemu gosp. K. in osapskemu svetovalcu in vrlim županom ter vsem drugim volilcem naj doni zaslužena hvala in veselo srečno novo leto! Podstenski. Iz avberske občine 1. januvarja. [Izv. dop.] Imoli smo slabo deževno vreme dolgo časa, pa star pregovor pravi, da za slabim pride dobro in tako smo dočakali tudi mi. Imeli smo letos prav vesele božične praznike, tako da šo malo kodaj tako, naš gosp. župnik je vse tako vravnal po novem redu, da jo bila vsa občina zadovoljna; bilo so tri sveto mašo zjutraj; opolnoči ni bilo mašo in to jo hvalevredno; druga leta so čakali ljudje mašo in pri tej priložnosti so se opili in tako so nered delali v hiši božjej, kakor se jo čitalo lansko loto v „Soči". Omeniti moram tudi našega gosp. or-ganista, ker on jo tudi veliko pripomogel, da sino imeli tako vesele praznike, z izvrstnim orglanjem in petjem, njemu gre čast in hvala za obili trud, da jo izučil deklice tako izvrstno v pet ji, da mora vsakemu človeku srco od veselja zaigrati, kadar jih sliši peti. Kar se tičo šole, moram tudi omeniti da nismo imeli šo takšnega učenika, odkar šola stoji v Avsberu, da bi tako pridno in izvrstno učil našo mladiuo; zadovoljni smo skoraj vsi z njim, pa vender ne vsi; a no bom tukaj govoril, zakaj niso vsi zadovoljni, saj vsak lahko razvidi, da ako smo vsi veliki, nočemo biti drug dru-zemu pod strah, in tako je tudi tukaj in to obžaluje vsa občina. linam še nekaj, kar bi rad položil na srce našemu kmetiču, ki tiči v revi in nadlogi, stiskan od vseh strani tako, da mu ni več mogoče nositi tako težke butare, katera mu je naložena, on toži o slaboj letini in velikih davkih in vae to je res hudo, ali dostaviti moram še eno večjo butaro, katera ga tlači in ga tudi potlači, ako se ne predrugači, in ta butara je gizdavost v noši naše mladine, da ne razločiš več kmeta od gospode; naša dekleta so zdaj tako oblečena kakor „maškare" o pusti, da se mora človek ustrašiti, ko vidi tako našemljeno. Gizdavost v obleki tepe te, ubogi kmet, in čo uže fant na paši mora v ustih imeti cigaro, potom ne more dobro biti. Domače vesti. Našim naročnikom! Prosimo vso ona gospodo, katerej smo poslali naš list tudi v novem letu, pa se nanj ne mislijo več naročiti, da nam vrnejo to ali prihodnjo številko. Onim dolžnikom, ki pa še niso poravnali starega dolga, list tako in tako ustavimo. Cesarjevič Rudolf in visoka njegova soproga Štefanija zapustila 8. t. m. Opatijo ter se odtpeljeta na Dunaj, kder ostaneta predpustom; proti koncu meseca febru-varja pa opotujeta v Karf. Mislila sta obiskati tudi Egipt, a za letos se je popotovanje odložilo. Imenovanja. Okrajni glavar g. Elu-schegg v Pulji jo imenovan namestniškim sovetnikom na Primorskem in pride najbrže za glavarja v Poreč. Deželne sodnije sovetnik Pfliigl jo premeščen kpomorskej in trgovinskoj sodniji v Trstu in tajnik pri istej, baron Fluck, jo imenovan deželne sodnije sovetnikom. Duhovske spremembe v tržaškej škofiji. Č. g. Jožef Jane, kapelan v Rukavcu, je prestavljen v Opatijo; č. g. Anton Puž, koperator v Kastvi je bil prestavljen kakor kapelan v Rukavac; č. g, Matej Gr-škovič, kapelan v Opatiji' postal jo administrator izpraznene župe v Veprincu. Umrl jo č. g. Sironič, umiroljeni župnik v Trvižu. V Goriškem centralnem semenišču ima tržaško-koperska škofija 40 bogo-slovcev, in sicer v prvem letu 20, v drugem 10, v tretjem 7 in v četrtem 3; po narodnosti G Slovencev, 9 Hrvatov, 10 Italijanov in 21 Čehov. — Od teh vzdržuje duhovščina Tržaško-kopersko škofije 14. Proračun tržaške občinu za leto 1887 po sklepih mestnega sveta: D o h od ki: rodni i '.vini redni Osrednja upravu . . Davki...... Občinsko pr množenje Poduk . ...... Miloščine ..... K ruj na policiju . . Voda, ccste in druae naprav« ...... VojuŠke dajatve . . BogoČustje, slav nohti, gledališča . . » . • 4.BC0 gl. - gl 2 2"i4.400 577 C,40 « 50.890 « 184 860 « 197 ISO « 51 400 « 7 .'200 « 1.740 • 3.400 7L0 l «00 l.aoo Skupaj 3.245.70J gl . 7.150 glr Tro ški: Osrednja uprava . . 229 700 gl 4.400 gU Davki ...... 882.5W • ldU ■ OnčiriMko premnofcenje 4rt2 000 « 89.390 « Poduk 491.020 « ~.c50 « 5 4« vi 0 « M. JOO • lvrajna policija • . • 355.810 m 3'200 • Vo'ia, ceste in druge na - prave ...... Vojaške dajatve . . 182 000 « 42 450 « 21 2",'0 » — « Pogo&istje, slavnosti, gledališča .... Si 380 « 1.300 « Skupaj 8,229.2»i0 „ 140 bOO gl. Bilanca: Kodni dohodki 3 245 700 gl. J prebitek 10 410 C troški 3.2V9.200 «1 I izvenrednl troŠki 110.800 „ J Primanjkljaj „ dohodki 7.150 „ f 199.710 gld. Dejanski primanjkljaj 139.710 gld-Da ae ta primanjkljaj pokrije, dovolilo so je mestnemu starešinstvu, da sme do 150.000 gld. na posodo vzeti. Tržaški promet po suhem in po morji V letu 1886. Po suhem se je v lotu 1886 uvozilo v Trst 9,711.279. in iz Trsta izvozilo 3,130.994 metr. centov blaga. V lotu 1885 je znašala uvožnja 9,003.807, in iz-vožnja 3,142.815 metr. centov; tedaj so je v letu 1880 uvozilo za 047.472 metr. cent. več, izvozilo pa za 11.821 metr. centov manj blaga, skupaj jo tedaj promet znašal za 635.651 motr. centov več. — Kar se pa tičo pomorskega prometa, prišlo jo v Trst v letu 1886 3970 ladij na jadra z 212.521 baevami in 2830 parnikov 939.197 bačvauii, skupaj 6806 ladij z 1,151.718-bačvam,, tedaj se jo v letu 1886 vožnja zmanjšala za 165 ladij in 116.228 bačev; u Trsta pa je v letu 1686 ođplulo 3946 ladij na jadra z 213.096 bačvami, in 2806 parnikov z 030.970 bacvami, skupaj 6752 ladij 7. 1,150.066 bačvami; v letu 1885 pa 6932 ladij z 1.264051 bacvami, tedaj se je v letu 1886 izvožna zmanjšala za 180 ladij in 113.984 bačev. Temu zmanjšanju je kriva kolera. Tržaški promet s kavo v I. 1886. je zopet narastel in dosegel največjo številko v statistiki zadnjih 10 let. Vpeljalo se je 397.280 m. centov; izvozilo 412.280 m. centov, v skladiščih pa ostane koncem leta 65.000 m. centov, med tem ko promet leta 1885. izkaže 397.280 — 412.280 in 80.000 m. centov. Vzrok ugodnemu prometuje diferencijalna carina, katero je dovolila vlada za uvažanje raznega kolonijalnoga blaga. Zaloge so iznašale v letih 1877. do 1882. do 30 po sto vpeljanega, zadnje 4 leta pa je številka padla celo na 15 po sto. Gotovo bi bil promet še večji, da so zalogo večje in bolje previđene. Gospodarijo na mostu bažo iz Ilrazi-lijo, posebno Iiio in jako zanimivo je opazovati močno gibanje v ceni zadnjih deset let. Poprečna cena je bila kavi Rio v Trstu: Tržaške novosti: I ključnih je bilo mnogo zaradi nepravilni V r o m e. Fže par tednov smo imeli 8tftr0i,ti nti P'1 ™ra
  • rej so jo nadejati lepega in veselega večera. Veliki ples veteranskega društva tržaškega bode v soboto, 8. t. m. v gledišču „Fenice". Moj počitkom bodo tombola z velikimi dobiti; kartele za tombolo se dobivajo uže zdaj po 10 sol-dov v uradniji veteranskega društva, Cor-sia Stadion, 15. Kaki prijatelji so Italijani Austriji, dokazuje najbolj to, da je v Avstriji 60 italijanskih časnikov prepovedanih; mej tem ko so ruski le trije prepovedani. Nemških jo prepovedanih 43, francoskih pa 10. Ta prepoved volja za pošiljanje časnikov s pošto; sodniško pa je prepovedano vseh skupaj 7 časnikov, in sicer 4 italijanski in 3 nemški. Brzojavni tečaj v Trstu za vso tiste izobražence, ki nameravajo stopiti v državno poštno ali brzojavno službo, pričel so bo 1. februvarija in bo trajal štiri mesece. Prošnjo do 20. januvarija c. kr. poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu v Trstu. Zahteva se starost med 18 in 30 leti, ne-omadeževano življenje, dovršena velika gimnazija ali velika realka in pa tolesna sposobnost. Zahteva se tudi znanje francoščino v tolišnjej mori, kolikor so je potrebuje za gladko prestavljanje. Kdor je že v državni ali vojaški službi, prositi mu jo službeno. 0 vojnej mornarici. Vojni brod „Nau-tilus" je odplovil iz Aleksandrije, „Saida" pa dospel v Pernambuko. C, kr. notar Jos. Kavčič prestavljen jo iz Komna v Gorico. Za Goriške Slovence velika pridobitev, ker gospod Kavčič izvestno uraduje skoro izključljivo slovensko in jo navdušen narodnjak. Slovenci nismo narod! Openski poslanec, gosp. I. Daneu so jo nekda izrazil proti drugim slovenskim poslancem, v seji, v kateri jo glasoval za lahonsko resolucijo, da Slovenci nismo narod. _ Naj bi nam openski učenjak vendar povedal, kaj pa smn mi Slovenci? Novo nemško društvo. Nekateri članovi pevci so se odcepili od tržaškega „Tu. uvereina" ter osnovali samostalen „Triester Mannor-Gesangsverin". Sinoči jo imelo novo društvo v rodutnej dvorani svojo osnovalno zabavo z plesom. -----——..... ~-----;---— ------ i — ----j -••** r j —........... niče 50 let star, oženjen, oče 3 otrok, J prihoda, da bi bil med tem časom vso v padel je včeraj ob 2 uri pri žrjavu v (red postavil!" . . . Pohvaljen mora biti dogani in je bil precej mrtev. Hotel je le oni uradnik, kateri je vedno pripravljen nekaj popraviti, a žrjalova moč ga je tako silno odbila, da se jo ubil. — Mornnr Štefan Kovačevič je padel včeraj popo z vesoljem izkazati nadzorniku svoj urad. Tem več velja pa to pri živinorejcu, kateri za svoj trud no more druzega plačila ludne v morje. Dva težaka sta mu pri- pričakovati, nego je večja ali manja vred-hitala na pomoč ter ga iz mrzlo kopeljiinost njegove živine, med toni ko (po na-izvlckla. — Agenta Alojzija Trevisani so, vadi) tudi nemarni uradnik potegne vsak našli mrtvega v hlevu hiše št. 34 ulice Torrente, kjer je bil prenočil. Policijsko. Težak Ivan Filip jo drog-nol svojega druga Antona Bonora z nožem v nos. Za to nenavadno novoletno darilo so Ivana zaprli. — Težak Matej Samson se je preveč gostil ter se prevrnol v ulici llachi in obležal. Našli so ga a pobito mesec svojo plačo, kakor da bi priden bil — to so ve da le, dokler ga ne zadene zaslužena kazon. Jeli so pa temu pravi „umna živinoreja", ako se gospodar no upa svojega blaga pol-azati, ako ga vsaj mesec dni poprej ne izkoplje iz blata i mu potem hrano maši spredaj i zadaj, da mu saj gola rebra glavo ter ga odveli v bolnico. — Dva po- pokrije P Jeli to modro ravnanje gospo-tepuha sta htela gosp. K. v ulici Crociera, darja z blagom svojim, o katerem pravi, „novo let< voščiti". Gospodarjev' slugama jo glavni ^ pripomoček njegovemu go-Peter M. jima jo zabranil vhod in voščilca spodarstvu ? ^ Bog, da dokler bo videti sta ga zato dobro pretepla ter pobegnola. | ™e loto, voz za vozom sena, vnhljnjoČega — Zaprli so Jurja B. iz Podgore, ker ni,8e P° CC8t» proti Trstu, ni upati zdatnega hotel plačati v nekoj gostilni trošek od zboljšanja živinorejo pri nas; pa o tem 20 nč. ter so prepiral z stražarjem. Zdaj »pregovorimo drugi krat, ker danas na- mu vsaj no bode treba delati dolgov! Prost, požarna bramba v Vipavi priredi v nedeljo 9. t. m. plesno veselico v prostorih r.arodne čitalnice vipavske društvenim namenom v prid brezplačno pre-pnščenih. Pri plesu svira kvintet znane Plomer-jeve družbo iz Karlovih varov. merjavamo le svoje opazke o razstavi na črtati, tor smo le mimogrede omenili ža lostno stanje živinoreje v našem okraju z majhnimi izjemami. Precenilo se jo blago po stihih za vsak dol života posebe, po katerem pravilu blago moro doseči največ 30 stihov Ustopnina jeden forint za gospode. Za- B,a&°> J" m do8eSl0 _™U Btlh®v' ™ četek ob 7. uri zvočer. K obilnoj udelc j J"0?11® b,.tl P«>mirano. Dosegli so: Matija žitvi p. n. čast občinstva vabi najuljudneje ?obr'i° " 1[oArP°b z*.blk* z. 27 "S r j j j .i.,.. F,n „i.i Antnn /nlsim- PnHorrmln „Odbor". Književnost. Cerkveno posni nabrane med slovenskim narodom (zvezek II.) jo izdalo to dni cociljansko društvo za Goriško nad-škofijo. — Ta zvecek obseza 21 cerkvenih, prav lepih pesni in stane 55 kr. — Velike hvale vredno započet je ceciljanskega društvo na Goriškem je treba na vso moč podpirati; gospodje učitelji in organisti sploh bi si vsi morali naročiti vse cerkvene pesni, katere izdaje to društvo in tudi drugi rodoljubi bi morali podpirati ceciljanske društvo, če užo no zarad druzega, baš zarad toga, da so odstranijo iz naših cerkva opere in drugo klanfarsko ter so uvede v nje pravo cerkveno petje, ki človeški duh povzdiguje in blaži, a ne draži. — Po našem menenju ceciljansko društvo dela za prepotrebno reformo, in zarad tega mu mi čestitamo ter mu ge-jimo posebne simpatije, katero naj bi se mej Slovenei le širile. * * * Gospodarskega Lista v Gorici izšla jo te dni 7. štev., ki obseza to le važno spise: Uredništvo: Naznanilo, E. Kramer: O izreji konj, I. Venuti: Poročilo o delovanji sirarskih zadrug, E. Kramer: O kmetijskem kolobarjenju, G. Kronaboth-vogel: O pogozdovanji zemljišč, Uredništvo: Gospodarske raznoterosti. Gospodarske in trgovinska stvari. Premišljevanje o razstavi govedine i kme-tiškega orodja v Podgradu dne 27. novembra 1886. Kdo še dan denašnji dvomi, da je živinoreja glavni, da, najvažnejši del gospodarstva? To ve pač vsak 6 letni kmečki otrok, da brez blaga kmetu ni obstanka; v prvej vrati pa, da goved jo gospodarju najmočnejša zaslomba v vseh ozirih. Naš namen danas ni, naštevati dokaze k temu užo itak sploh poznatomu pravilu, ampak hočemo spodbujati sploh gospodarje, naj se z večo marljivostjo in ljubeznijo lotijo živinoreje. K temu resnemu opominu nas napeljuje izid razstave govejo živino v Podgradu dno 27. novembra, o katerej hočemo nekoliko pobliže spregovoriti. Oglasilo jo vsled pravil 34 gospodarjev 43 glav govedino k razstavi in tekmovanju za premije; pripuščenih k tekmovanju pa je bilo aamo 10 glav, in to: G bikov, 4 kravo in 0 junic, kor iz- dar 50 gld., Anton Zidurič iz Podgrada za bika z 25 stihi. II. dar 35 gld., Janez Rabič iz Beča za bika z 24 stihi III. 25 gld., Jožef Babuder iz Materije za kravo 29 stihov I. dar 35 gld., Janez Kastelic iz Brezovice za kravo 23 stihov 11. dar 25 gld., za tretji dar ni nobena krava imela 20 stihov, Jožef Vatovec iz Rožic za junico z 25 stihi i. dar 25 gl., Pavle Križ-mau iz Javorja za junico z 23 stihi II. dar 20 gld., Anton Babic iz Beča za jnnico z 23 stihi III. dar 15 gld. Smemo trditi, da so premije dosegli le taki živinorejci, ki ao lopo blago prignali i ki svoje blago navadno gleštajo dobro, torej so umni gospodarji. In takim gospodarjem prav iz srca privoščimo darove, katere so dosegli z ozirom na kakovost blaga, ker ob enem je bila obdarovana tudi njih marljivost pri postrežbi blaga; kdor pa so ni upal svojega blaga pokazati — znamenje, da je nemarnež, ali pa neumnež, ali pa celo obojo skupaj! Pri stihovanju se je tudi v poštev jemala čistost plemena, bodisi to domačo ali uvoženo; in prav v tem oziru opazovalo so jo, da popolnem čistega plemena v tem okraju ni, aH pa vsaj prignalo se ga ni, i to jo bil uzrok, da nobeno govedo ni doseglo vseh stihov, to je 30. Kaj moro umna reja, opazovali smo posebno pri junici Jožefa Vatovca, katero je od zizoa pribavil s Kranjskega, kder so v živinoreji gotovo za 100 let pred nami. Ona junica, če tudi še le 22 mesecev stara, bila je največje i najlepše rejeno govedo na razstavi. Da so pa na Kranjskem v živinoreji toliko pred nami, imajo se tam zahvaliti menda c. kr. kme-tijskej družbi, katera uže toliko let obstoji i marljivo deluje, mej tem, ko smo pri nas komaj začeli so malo gibati, a šo nismo prišli do pravega spoznanja, da „v edinosti je moč" ter še vedno so obotavljajo gospodarji mnogoštevilno pristopiti našoj kmetijskej zadrugi i tako neposredno sodelovati pri zboljšanju razmer kmetijskega stanu v našem okraju. Borih 42 udov šteje naša kmetijska zadruga, a uže smemo so ponašati, ako no bi bili drugih uspehov dosegli, da smo vsaj merodajne kroge opozorili na naše obupno stanje glede gospodarstva i da nam je treba izdatno podpore i pomoči, sicer propademo popolnoma. Koliko večjih uspehov bi se pa dalo doseči, ako bi gospodarji sploh vsega okraja pristopili zadrugi i tako pokazali, da jim je kaj ležečo na boljšej prihodnjoBti. Z razstavo govedino združena je pa bila razstava kmetijskega orodja i tudi o tej hočemo nekoliko spregovoriti. Na ogled je bilo več plugov, orodja za pletev, za osipanje, za izkopavanje krompirja, za saditev turšiee i repe po vrsteh; mladinka, vejalniea (gorenjski „pajkelj") i slamoreznica. Namen te razstave je bil, dati našemu kmetu priliko, da vidi, s kakovim orodjem drugod obdelujejo polje, da s pridelkom preplavijo naše trge v Trstu, na Roki in v Pulji tako, da je naš kmet prisiljen, svoj glavni pridelek, krompir, pod kup prodavati i vsega na trg postaviti, da toliko vdobi, kolikor mu treba, da davke plača. Potem pa mora stradati liže po zimi, ako hoče seme prihraniti za prihodnje loto; pri vsem tem pa mora začeti užo o sv. Jurji turšico kupovati — na upanje do košnje i takrat seno prodati, da dolg poplača. Ta obupni položaj jo našega kmeta privede, užo do roba propada — do žganja! Žalostno, pa resnično! V žganju išče tolažbe za obup i toči se ga v naftom okraju malo da ne toliko kolikor vina i piva vkup — da se Bog usmili! Poreče kdo, z novim železnim plugom, obsipalnikom itd. ne odvrnemo našega naroda od žganja; ali to oporekanje ni popolnoma resnično, kar hočemo tudi dokazati. Trgovec veselo odpre vako jutro svojo štaeuno i ves dan teka moj šterimi zidovi kakor mravlja, ker upa zvečer spvaviti lep dobiček v mošnjiček; on ljubi svojo trgovino, dokler mu dobiček prinaša, a ta ljubezen so takoj ohladi, ako inu gre po rakovo na mesto naprej. Tako kmet le tedaj veselo brba v zemlji, ako ve, da pride čas žetvo i tedaj mu se splača trud vsega letn. Ako pa pridelek no zadostuje za davke, živež in obleko njemu in njegovoj družini —• tedaj izgubi veselje do kmetijstva i naposled tudi gotovo pride pod zlo. Pri dandanašnjih okolnostih ni mogoče kmetu veselja i ljubezni do kmetijstva zopet oživiti drugače, nego z umnim orodjem, katero mu olajša trudapolni posel, ob enem pa pomnoži pridelek, ker zemlja jo boljo obdelana; kmet, postane pogumen, ponosen, varčen in kot tak se gotovo 110 loti žganja. Poznamo v tem okraju preko 20 kmetov, kateri so si omislili nov železni plug in trdimo, da ni jednoga mod njimi, kateremu ne bi so bilo vesolje obudilo do kmetijstva; ni jodnoga, da bi so v žganje pogrezoval; a to jo le začetek napredka. (Daljo prih.) Listnioa upravništva, SI. del. br. družtvo Mrija. Plačano celo Uto 18H6 in prvo pol. tje 1887. Gosp. J. N. — 2 gl. srno sprejeli, ostalo Vam popustimo. I zjava. Podpisani izreka javno, da jo vso, kar on v kakem listu priobčuje, priob-čeno pod njegovim imenom, in odločno odklanja od sobi; očetovstvo kakega drugačnega dopisa, naj jo že spisan v zmislu njegovih nazorov ali ne. V Gorici, 3. januvarja 1887. Dr. Franc Oblak. Borsno poročilo. Na liorsi zoput mluhuvtiHt in mu kur/.i nekoliko slalmi postali. Nekoliko jo temu uzrok tudi tužavnejfta semestralna likvidacija in pa slabo tinanćno manju na Ogcrskem, Dunajska borsa. dne 4. januvarlja. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld 82'80 „ v srebru — — — , 84*— Zlata renta— — — — •- — - — n 114-20 fl°/„ avstrijska renta — — — — — „ 101 -40 Delnico narodne banke — — — — „ HHO1 — Kreditne delniue — — — — — — „ 25)3-10 London 10 lir sterlin — — — — — , i*2t> 15 Francoski napoloondori — — — — „ 9-95 O kr cekini — — — — — — — „ 5-93 Nemške marke — — — — — — — „ tU'721/., Naznanilo. P. t gospodarjem, čast duhovičini, g. učiteljem m vsem prijateljem kmetijstva vso-jamo hi naznanjati, da j» na svetlo prišla nova kmetijska knjiga 1. naslovim: KMETIJSKO BERILO za nadaljevalne tečaje i;udsklh iol in gospodarjem u pouk. Po naročilu visokega c. kr ministarstva kmetijstvu spisal E KRAMER, ravnatelj irielne kmetijske šole v Gorici Knjiga Rovori na kratko o vseh km tijskih strokah h posebnim oziiom na kmetijske razmere na Kranjski m H ri morskem in spodnje Šiajarskem, obseza 16 liskovmh pol na moo-mm papirju ter ima 83 podob. Ker je dovolilo vi« c. kr. ministarstvo za t sk knjige zdatno podporo, jej je cena samo ! 0 kr Dobiva se tudi v tiskarni Dolenc v Trstu. Marija celjske želodečne kapljice izvrstno delujoč« zdravilo pri vseh lxtleznili mi želodcu Neprecenljive do brote jo posebno vpliv uji Hov pri noturnoati, slabo-k t i želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, keliki, /elodeč-Iiem kataru, gorečiće (rzavci) pri preobilnoj produkciji slin, riitnenici blu-vanju in gnjusu glavobolu, (ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač ^ želodcu, proti glistam bolezni na vran ci in jetrih in tudi proti /.lati žili nli himorojdam. ('ena steklenici je z nakazom vred samo 85 nov Glavni zalog ima lekar-aičnr „k angelju varbu*. 52 - l ■>»-. lkriitl.v KremMici*, Morava. V Trstu jih pa dobite pri lekamičarju I Seru vali o blizo starega sv. Antona Teodor Slabanja Krelirar v Gorici, ulica Morelli St. 17 bb priporoča velečastiti duhovftčini za i t-delovanj* cerkvenega oro ija namreč: Monstrance hustodije, ke lihe cibnrije s''etil niče svečnike za altarje, taber-nakeljne in pred a»«ci-ione, križe za nltarj« in bandara. relikvarije, mon-štrancice ali križe tu gvf. tinj«. kanonske table kadilnice s kadilnim čolni-Čem, steklene ftaiice za darilno vino, alop»c, robnik iz korln*. krstne sklede in žlice, kolliče »a hl^onslovljono vodo. kro~ _ plinike, posode \a sv. olje in popotnico, držala za sv če. sklep« pri pluvi|alih Ud. itd. po najnižii ceni. Tudi se pri njem staro c«rkvjno orodji v ognju pozlati. po^rebri. izČisti In poo^ivi. Na blagovoljno vpraSanje hode radovoljno od^ovari »I In vsako blago dohro shranjeno In poštnine prosto pošiljal. Staro nerablj ?<> oro^j", tn°sing In kuf r jemljem v raču». 24—3 Na d v bi telesa najminj sk3i:vale imiis največji V3peh \VcU na Dunavu (Gornja Austrija). Vaie blag trodstvo ! Odgovarjam Vam na c dopis ter izrečeni najprvo svojo zahvalnost. Proti lie-inorohoidotn in zaprtju so *,-> H Hrandt-ove švicarske kroglice zelo koriatne pokazale. Drob so redovitu in lahko s p raz nj ujo ter vzam-m po navadi 8 krogljice pred počitkom Kislina v želodcu in glavobol tudi ponehuje Tudi sem raznimi svojimi znanci in prijateljem te svienrske krogljice pripornčil Z posebnim spoštovanjem Ludvik Z as ti c. k štopški stra/meštar v pokoju Treba je pri kupovanju paziti na beli križ'C v rudočem polju in n i It Brandov podpis Nič več zobobolov. ta to'e lekirnlSarj.4 G R. 8-10 Vola ta zo'e lek .ruičurj.i G R. Rovis ozarivi hipoma vsak najveći zobobol. zab-aui narejenj« tur lat a in gnj li« zob olir.mi bule, ojači z.i'lln BANCA UNION TRIESTE oooupi d i tutte le operazlonl di Banoa e <1 i Camblo valute a) Ac.etta rertumenti in conin cnrren'f : Abbuonaiido I'iiiteresse aiinu« : per Banconote /1 °/o co" preavviso di o giorni 3|, ... „ • 12 . 3'/, ,, a sej niesi tisso per Napoleoni 2,[4 °/0 con preavviso • i i 30 giornl 3 ,. .. „ , 40 . H»/ ,, , „ ,3 meni ... „ , 6 • /'er le lett-re JI Vprmmeuto in uirco a/lone 11 nnovn tasso il't n terase andrfa in vl.'oro a pur tir ilul gi>>rno 18. 2 i. aprile -3. umiral 11!. lu^ lio e IH. ottehre a šepnila del p-<>uvvtio. Trle.-te 13 Aprile 1886. Warrants I1ANCO GIRO abbuonando II 3°/0 interesne annuo si no qunlunque somnia; prelevuzioni »ino a 1 liormi v O 000 u vin ta verno ehenue ; im-1 porti maggiori preavviso avanti lit Boru-. - Conferina dei versamenti iti appoM o libretlo, Coiit^K^in per tutti i vers i enti fatti a qualsiasi oru d'ullicio In a ta del j meoe$tmo ginmo AMNume pei p - oprl oor ■*«*»ti*>ti V tncasso di Cambinli ver Tneste, Vunna e Hudapest, rilatcia lom 1 astegni per aveste nltimr piatte ed ar.cn^dn , lorolejacollii di ko'ada in mekan k .; pre en a o ne poprav« vRak<\j:ikih str« jev p i i FILIPU BATICHU T «t, via 7 601 — V portfelju: Premije, ki Fe imaio polirjati v prihodnjih letih • lG.O.jt.lIS f/7 Skupni znesek v: h Škod plačanih od I. 1-.3CS do 1S83 pld. 111.010 847 M Urad ravnateljstva 1—94 Vi« Valdirivo, ^t. 2 (v lastiinj hiš ) ********* ************ Assicumzioni generali v Tr»iu (dnštvo, ustanov j. no leta 1831) To društvo j.* raZtegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zivarovanj« stekla — zavarovanj« proti to3i — zavarovanji po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na Živenje Diufttvena glavnica in reserva dne 31 decembra 1S81 f. 31,490.875 «3 Premije za poterjati v naslednji li letih f 21.000 611*33 Glavnica za zivarovanje Žive- nja do 31 decembra 1884. f. 8,5,171. ^7 98 Plačana povračila: m) v letu H81 f. 8,037 59U 13 b) o.| začetka društva do 31. decembra 1S81. f 178.423 333*31 L-tni računi, izkaz d<>«edaj plačanih od-^k< dovanj, tarife in pogoje za zavarovanju in ■pit h vsa iiutanjčneja pojasni a si dobe v Trstu v uradu društva: Tergesteo, csal. III v vprein nadstropji. 9-36 Kava Mohara Goldschmied. je na)zdra vejia in ua{-ukusnojio najbJl tečna ter se pridaje t kavi. V sebi ima dosti varin ki jačljo Želodec, ter fl • podaje kot najbijSi pribava krvi, kar se jih pozna. Raidse primešajočtrem Žlicam navadne kave 1 žlica kave G. Mohara Goldschmid. Ta kava s« prodaja v prodajalnici kave, čaja in vsliodnjega sadja gosp. Ad. Goluschmied a C., Marka nkniiZuno Trst ulica Caaerma št. II, tvornice. kakor tudi v vseh boljših prodnialnlc.iih jestvin po naslednj h cenah: Zavoji po 5"0. 250. 126. 00 eramov » 2S, 14. 7, ur Kavo Mohara Goldschmied (n tvorničko mna ko. 6—6 Zdravilni plašler (cerot). Ozdravi t m^lj to vsa«o rano, bodisi tako zastarana in kronična in tudi t ik , ki ko se už • sp-i tiir-nile v raka. u-ttavlja š^ lako močan glavobol, vse bol«Čine Živ.vv in revm-»-tizna v ztflobah, čudelhu pomatru v bolečinah materinskih ud. 50 letna skusnja z izv-^tnim usn. hom. kakor razvidno bo uedtevilnih spri-CjI ii katere se morejo p-kazati Vs k< mu — doutra se le v lekarm 8~lu Rovis, Corao št 47. Voščilo in priporočilo. Visoki(S'it.1 duhovščini, iti vsem cerkvenim predstojnikom, v< šči podpisana 9reSno novo l-to. in prip roča svojo bogato zalogo raznovrstnega bliga, v-akakor4no crkveno obleko, posebno lep« svilnate izdelke za bun-deru, balltihine itd itd Podnisana sprejema in vestno izvršuj* vsako dotično naročilo, in s cer ročno in pošteno. koli.,or mogoče po najnižji ceni. Prosi tudi v sokočastito duhovščino, naj bi g ivoli vsa naročila pridržati njene pa oddajati onim potovalnim agentom, kateri so vsi /. Židi v zvezi, Ana Hofbauer. kupčija s cerkvenim blagom 3—6 Ljub juni, gledališke ulice št. 14. " Ljubljanski Zvon. | Gld. 4.50. 4 Na obroke! (72_30 dni" poh'Stvo tapecarije, razno strižno blago za obleke, ure vsake vrste IVI. Coreni vi« della L-trna St**. 1 P. II. 8ti na knjižce . 3°1, Plačuje vsak dan od 9. do Jf>. me opoliulne. Zneske do 50 gld. prav preoei. zneske o i 50 naprej .10 100 gl 1. je treba odpovedati en dan poprej, zneske o i 100 do 1000 e\z od povedjo 3 dni, čez 1000 gl. z odpoved bo 5 dni. Eskomptuje menjice, domicibrane na 1' i i^ke(i) tr«u po......4°l0 p080juje na državne panirje a vat' Ij- Kko-ot!rRke do 1000 yl. po . . 5°|0 viSe zneske v tekočem računu pc........ Daje denar tudi proti vknjižen)U na posestva v Trstu, obresti po dogovoru. Trst. 1. oktobra 1880. 1—94 •4 Vi« tmsmmmcssssssm LA FILIALE IN TRIESTE deli' i. r. prlv. Stabilimento Austr, di Credito per commerolo ed Induatrla VERSAMENTI IN CON »ANTI Banconote: 2\0lo a nuo Interesse vrrso preavvlso dl 4 glorn 3** > > » «8» 3'[4 • * * >30* Per le lettere di versamento attnulmenU In circoiazion«, il nuovo tusso d' iuteress« co miuciera a deoorrere dalli 4,7 coTente. HI cor-rente e 22 Novembre, a st. onda del rispeitivo preavvlso Napoleoni : 2'|t0(, annuolntere&se verao preavvlso dl 30glornl 3»» • • • »3 meal 3M4 »• • • ■ »6» Banco Giro : Ban onote 2l/»"/o sopra oualunque somma Napoleoni senza interes« Assegni sopra Vlenna, Pragu, Pest,. Bruna, Troppavia Lenpoli, Tiiibiana. Kermatinstadt, Inns bruck. Graz, Salisburco. Klagenfurt pinme A gram, franco spese. Acquisti e Vendite di Vulori. divise e incasso coupons 1 (°/ Antecipazioni sopra Warrants in coutunti, interesse da con-veiiirsi. M"diaute a per tura di credito a Londra provvieione per 3 m^si. on < • etrRttl5'|,°/0 interesse annuo sino 1'imp di KUHI per importi superiori da conr Trlpate. ()it.ot»re 18S 1 — im is-is -JsifM^is^as'sgi ZASTONJ! Najlepše Ofjrinjače za gospe! Radi trajajoče, slabe trgovine iti' pičlega il ■ vajanja st m | r moran, celo mojo zalogo 30U0. duc. najlepših, ogrinjal za vsako ceno oddajati prodajajoč jih po tako nizkej ceni, da se s tem izplača komaj surova volna, ne pa delo in moderni ttucon Prodajem dokler je še kuj zaloge : I lep, moderni t lavnl ribeeza gospe po 70 kr. I lepo moderno glavno veliko ogrinjačo po f.1.40 iz pristne berolinske volne v najkrasnejših barvah bordeaux granat gensdarme, drappo, lila, temne, črne, rudeče, b le, rumene, zelene, sive, škotske, turkinska itd. v (50 n ijtinejŠih faconih, naj eljgai.tnej in naj moderniša noša za vauko damo, za dotn, sprehod, promenad", ples itd. prijetna kakor tudi pr ktična za jesen in zimo. Vsnka dama naj op rabi to v podno pril ko, ter si okupi skoraj zastonj jedno teh lepili elegantnih ogr njač kajti vsied obilnih naročb bode vsa zaloga kmalu razprodana. Pri namčhah prosmi za natančen naslov, želeno kakovost in barov Ra?pošilja po vsem svetu v 21 urah proti povzetju ali proti gotovini samo Wiener Ttichcr Fabriks Niederlage A. G- A ]\r s IVien, 111. Kolonitigasse N. S. G - 0 Filr Verpac.kung wird tdchts berehnet. Poopisaoi oim/.uiiije ruvuo onciostvo na *vop> trgovino z dežniki v ulici Barriera vecchia 61.18 7. bogato zbirko svilenih, volnenih in hnmbuŽiiih ležnikov. Svilnati od f. 2 50 naprej, volneni od f. 1.40 naprej. boinb:ižjvi ori 80 kr. naprej. — Tudi popravlja prav po ceni dejti'kp in solnčnike. *04 — 41 niiilio Orlmiii r /gnliljeiie in o-laiiljene moške moči in nezmožnost i €iiol«>% |»rft|»omoč<»k ! Vsakdo mm ponolmioia oz 1 »vi z jgcilinl- nlm offljenčeiim Mlapom brez našle 111 ih notranjih neredov na g o' o v način in za v^dno, često-krat c le v dobi 2 dni, c-do navidtzno neozdravljivh nezmožnost v vsake) žlovefikej dobi k kor tudi polucije, s6 prijetnim, rečutenim, zunanjim zdravonjem, 22—52 Svedočbe slavnih profesorjev in zdravniške brošurice, na tisoče zahval od po- Eolnotna ozdravelih osob svetuj i vsem oli.im rabo ogij-mčevega slapa, ki garantira gotov ln trajen vspeh. P'polna priprava z dotičnm po i-ukoui in z I r h v 1 iftkuni sprič vali for. 5.HO. P'i poŠllj tvi s« uob o p .7.i, oa ne spozna knj z ivo| zadržuje in od ko* prihaja. Zavod za ordinaeije za tajne bolezni: Dr. Karol ^Itnjann lluntlj VII M r ah Ife-Btrass" 8<>. Na deželo se pošlje na zahtevo cenik se slikami prost poštnine. Najveća zaloga tovarne pohištva IGNACIJA KRON iz Dunaja, povsod poznane zarad dobrega okusa, dobrote in nizkih cen nahaja se v TRSTU, Via del Teatro 1 (Tergesteo.) Lastnik društvo .,Edinost". Izdat olj in odgovorni urednik Viktor Dolenc. Tiskarna V. Dolenca v Trstu.