Posamezna Številka 10 vinarjev. Šlev. 222. v LiuiM v sreflo, 30. afedn ion. LelO XIII Velja po poSU: Ia oelo lato naprej . . K 28 — ■a en meseo „ . . „ 2-20 sa Mem6iJo oeloletno . „ 29 — sa ostalo Inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom i Za eelo leto naprej . . K 24 — sa en oeceo „ t . „ 2' — V gprnl |re|eman msstiii „ 1*70 bss Sobotna Izdaja: s sa eelo leto ....,.„ V— sa Rem6l|o oeloletno . „ 9*— a oatalo inozemstvo. „ 12'— Inserati: Enostolpna peUtvrata (72 mm): sa enkrat .... po 18 v za dvakrat . . . , „ 15 „ sa trikrat .... „ 13 „ ia večkrat primeren popust. Firitni iniiiu. ziliM. esmrtnlcs lil: enostolpna v e ltvrsta po 2; vin. — Poslano: sbb.'i enostolpna petitvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, lzvzemil nedelje ln praznike, ob 5. url pop. Bedna letna priloga Vozni re& pjc Orednlltro Jo v Kopitarjevi nllol itev. 6/I1L Rokoplal se oe vračajo; nelranklrana pisma se ne sss sprejemajo. — Uredniškega teleiona stev. 74. = Folitičen list za slovenski narod. Cpravniitvo |e v Kopitarjevi nllol St 0. — Račun poStne Hranilnice avstrijske St 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. it. 7563. — Upravnlikoga teleiona it 188. Proli oorašEfljoCi draginji. Čimdalje bolj se pojavlja dejstvo, da Izkušajo neki sloji po vojski nastale nenormalne razmere izkoriščati v svoj prid na škodo javnosti. Od vseh st"ini se čujejo glasovi, proti naraščajoči draginji živil. Cene moki so takoj ob začetku vojske poskočile na čisto neopravičeno višino. Veletržci z žitom, ki so žito od malih kmetov ceno pokupili, ?eno sedaj vsaki dan žitne cene kvišku. ro bodo seveda veliki mlini zopet vzeli z.i povod, da čimnajvišje poskočijo s cen< pri moki. Vseskozi se opazuje, da pri teh cenah vleče ogromen dobiček samo nekaj velikih kapitalistov, ki imajo dovolj denarne moči. da odločilno vplivajo na trg. Občinstvo se seveda jezi nad malim trgovcem in obrtnikom, s katerim pride neposredno v stik. A kaj more pek zoper draginje kruha, ako se rr i vsaki dan draži moka in, če moke sploh ne dobi, ako jo naprej ne plača. Tudi mali trgovec si ne more pomagati, ker je na milost in nemilost izročen vele-tržcem. Ni dovolj ako vlada nastavi samo maksimalno ceno za detajlno prodajo, ako se ne seže z reguliranjem cen nazaj do začetka produkcije. Ako se pusti izkoriščati veleproducente in ve-letržce, malo trgovino se pa veže na pižje cene, mora to popolno napačno postopanje imeti za posledico samo vničenje detajlnega trgovca in malega obtnika. Kako more čevljar delati čevlje za krščansko ceno, oko mu žene usnjarski kartel cene za usnje in podplate na naravnost blazno višino. Treba je toraj z reguliranjem cene začeti pri si-rovinah in polfabrikatih. Vladi se ni treba bati ugovorov od par velikih kapitalistov, Iti morda sedaj vržejo od svojih velikanskih dobičkov par drobtinic za miloščino za kakšno v časopisih objavljeno svrho. Ako se tako vele-podjetja sama od sebe ne udajo, ima vlada zakonito pravico, da vzame njihove obrate v Svojo upravo. Ce se je vlada, in vojaška uprava že odločila, da je to storila pri neke vrste industri-jalrtih podjetjij, je to tembolj želeti pri mlinih, od katerih je odvisna vsakdanja preživa ne le vojaštva ampak vsega ljudstva, ri nobeni stvari ni ljudstvo tako občutljivo kakor pri cenah vsakdanjega kruha, ker te cene najobčut-neje zarežejo v zadnjo delavsko rodbino. Če tukaj vlada energično poseže vmes, si bo zaslužila hvaležnost vsega ljudstva. Po nekod čujemo, da mali trgovci več nočejo prodajati petroleja, ker ne morejo dobiti petroleja po takih cenah, ki bi bile v skladu z maksimalnimi cenami vlade. Kam bo to prišlo, če se tudi bogatinom ne stopi na prste. Iialiju, odpri oči! T gespost piše: Tripelententa dan na dan vspodbuja Italijo, da je sedaj edino uf. *»dna prilika udariti od strani na Avstn'o. Ta nasvet Italiji ni presenetljiv, če pomisli, kdo ga daje! Vreden je ljuui, ki se čutijo ponosne, da jih svetovn- zgodovina imenuje zaveznike srbski! * kraljevih morilcev. Neumorno ščuv« io voditelji trojnega sporazuma na Ist o in južne Tirole. »Times« in »No\voje yremja« pravita, da je sedaj edini priliku, ki se ne povrne nikoli več, polastiti se teh pokrajin. To neumorno ščuvanje mora imeti drugje vzrok kakor v tem, da bi trojni sporazum samo dobro hotel Italiji, oni Italiji, katero so smatrali v Londonu in Peterburgu za evropsko Pepelčico, v Parizu pa so »Salles Italiens« (umazani Italijani) najbolj zaničevani med vsemi, kar le poznajo sinovi »Grande Nation«. Sedaj pa snubijo zaničevano Pepelko in proslavljajo »Salles Italiens« kot brate latinskega pokolenja. Vzrok vsega tega tiči v strahu, da bi znala Italija odgovoriti na to nečastno ščuvanje s tem, do. seže po najbližjem: mobilizira svoje vojaštvo, uredi finance, ip razpostavi svoje bojno brodovje. In res, marsikaterega mirno mislečega Italijana bi znala nudeča se »prilika« voditi v ne malo skušnjavo: z jadranskim brodovjem zapreti Otrantski preliv, angleško - francosko brodovje ujeti kakor v mišnici, kterega bi potem avstrijsko brodovje uničilo; s sredozemskim brodovjem blokirati Toulon in Marseille, zasesti Malto, Biserto in Tu-nis ter tako postati v hipu gospodar Sredozemskega morja, To je pač nekaj drugega kakor vaba trojnega sporazuma! »Premija« tripelentente, ki obeta Italiji bolj ali menj omejeno gospodstvo v Adriji, južno Tirolsko in Istrijo, je zelo majhna nasproti domnevanju, daltalija omaže svojo čast s tem, da prelomi zvestobo napram trozvezi. Južne Tirole so precej revna gorska dežela, ki je dobila ie pod žezlom avstrijskim nekaj trgovskega pomena kot obmejno in prehodno ozemlje. Istra in Kras tudi nista raj in Trst je velik in bogat le vsled tega ker je glavno avstrijsko pristanišče. Zgodo- vinskega pomena za Italijo pa nima nobena teh deželic, ki so vse že več stoletij avstrijske dedne dežele. Kako drugačna pa bi bila premija ktero bi Italija mogla dobiti od svojih zaveznikov, če bi bila v položaju, boriti se z mečem na njihovi strani? Ne le Tunis, vis-a-vis Siciliji, kterega Italija še ni prebolela, ampak tudi stara ge-nueška posest Korzika, ki pod francosko vlado vedno ogroža Sardinijo, obeta se Niča, evropski zimski raj, kjer spominja mnog napol razpadel napis na velike vladarje iz savojeke hiše, ona Niča, ktero so vedno smatrali za dragulj svoje krone, končno se obeta rojstna dežela italijanske vladarske hiše Savojska sama z visoko obokano oDa-tijo ob tihem modrem, gorskem jezeru v ktere grobovih spe Dredniki kralja Viktorja Emanuela večno spanje! Kako bogatstvo, kaka. krasna slika bodočnosti za vsacega patrijotičnega Italijana! Vse to si lahko nribori Italija brez velikega rizika, ne da bi se z verolom-stvom omadeževala. Južna Francija je brez vojaških čet, vse, kar more nositi orožje, je med Parizom in Verdunom, General Pau pelje »zadnji vpoklic« proti severu. Toulonske ladije so spravile svoje topove povečini na suho, da zavirajo v zavarovanih pozicijah Nemce ob rekah Ois, Aisne in Maas. Tudi tu je torej pot prosta, tudi tu je »edina prilika, ki se ne povrne nikoli več!« Razvidno je torej, če se že »premije« ponujajo, da more trozveza nuditi veliko več, kakor žalostni trojni sporazum, premijo, ktero more Italija sprejeti, ne da bi omadeževala svojo čast. Pojem časti pa ima ob tiberskih bregovih šc svojo veljavo, tega naj ne pozabijo hujskači ob Newi, Themsi in SeinL Glavni namen tega sirenskega petja je in ostane, zmesti javno mnenje v Italiji in ga odvrniti od najbližje ležečega, od upanja zopet si pridobiti stare, leta 1860. izgubljene province. Predvsem je sedaj Italija nevtralna in vlada hoče tudi ostati! Če pa opusti nevtralnost, naj pa ima odprte oči in gleda, da stopi na pot, ktero zahtevajo njeni »najvitalnejši interesih. Budimpešta, 29. septembra. (Kor, tir.) Ogrski bržrojavni in korespondenčni urad foroča: Od jnerodajne strani smo pooblaščeni podati sledeč« poročilo: Na meji pri Korosmezo se vrši I?oj. Po zanesljivih informacijah so naše čete pri ČkortnezS vrgle sovražnika nazaj. Iz kosnitafa Ung se poroča, da je železniška proga pri Csoratosu prosta. Iz Csontosa so odšli monterji v FeayeovoIgy, da zopet popravijo brzojavno zvezo. Iz tega sledi, da sa je posrečilo spvražftška vreči nazaj tudi čez Fenyesvo!gy« X X X V trenutku, ko so Rusi mogli p c odirali zahodno od Lvova, jc bilo gotovo, da bodo manjši ruski oddelki poskušali čez karpat-ske prelaze udreti na Ogrsko, Ruski vpad na Ogrsko ima dva cilja. Pr': bi Rusi s tem, da zasedejo prelaze v patih, zavarovali levo krilo svoje armade, ki prodira proti Przemyslu in reki Sani. Drugič bi se pa odprlo za rusko ka-valerijo, ki je zelo številna in ki je v zvezi z glavno rusko armado takorekoč ne- nsfrcn-ogrshlta in rusha kaua-potis- zmožna za kako dedovanje, polje za novo operacije. Rusi hrepenijo s svojega stališča po pravici za tem, da bi mogli uporabiti svojo konjenico na brezkončnih ogrskih ravninah. S tem nameravajo strašiti mirno prebivalstvo, preprečevati izobrazbo novih čet in njihov prevoz po železnici, končno bi pa Rusi tudi radi imeli, da bi bil del njihove armade brezplačno prehranjen. Rusi bodo pa ta svoj načrt le težko izpeljali, ker imajo gozdnati Karpati lc kakih pet prelazov. Močne ruske čete že iz tega vzroka ne morejo napraviti poizkusa priti čez te prelaze, ker bi rabili za prehod najmanj šest dnevnih pohodov — najkrajši prehod čez Karpate je dolg 150 kilometrov — in bi na tem težavnem ozemlju nikakor ne mogli preskrbovati svojih čet z živežem. Boji, o katerih poroča korespondenčni urad, so se vršili že na ogrskem ozemlju, seveda še v Karpatih. Kraj Korosmezo leži ob železniški progi Marmaros-Sziget-Stanislav v nižini med goro Csorna Klewa (1773 m) in Pietroszom (2022 m). Korosmezo je oddaljen od gališke meje kakih 10 Vojne pzele. Iz Bruslja preko Maubeuge v St. Quentia. — V francoskih vaseh. — Prehrana potrebnih, — Mati. Poročevalec >esece in leta v iarku kraj ceste. Deželna cesta v Maubeuge je bila hitro očiščena zanjk in ovir. Mreža bodeče žice, ki naj bi bila mučila in zadrževala nemške naskakovalce, je davno pohojena. Francoski branilci so v največji naglici pletli ovire, toda kfkor nikjer, tako tudi tu niso dela dovršili. Nešteti kolobarji še neodvite bodeče žice leže po njivah v r -zorih ob cesti. XXX Z nami se ie peljala mati nekega poročnika v Guise. Dobila je bila obvestilo, da leži n;'en sin v lazaretu težko ranjen. Šla je ponj, da bi ga doma sama negovala in spravila zopet na noge. Ko je proti večeru dospela v bolnišnico, je zvedela, da je bil njen sin že pred dvanajstimi dnevi pokopan. Zvedela je še, da mu je strel v možgane prihranil vsuk smrtni boj. Mati si je obrisala le nekaj solz iz oči. Ostala je močna. Potem smo sedli k večerji — vsi skupaj: vojnopoštni uradniki, bolniški strežniki, navadni vojaki. Žalujoča mati, ki je bila med nami, še vedno ni jokala. Le obe Francozinji, ki sta zvedeli njeno nesrečo, sta pretočili veliko veliko solz, medtem ko sta za deset oseb spekli ogromni jajčji kolač in nam nalili v čaše lepega, lahkega belega vina. Drugo jutro so bile njune oči še vedno rdeče zatekl- in še vedno jima niso usahnile soljc nad nesrečo nemške matere. Nemška dama je v lazaretu obiskala tovariša svojega sina. Bil je 25 let star in je imel vročico, ker so mu pred par dnevi odvzeli desno nogo. Na kolodvoru v St. Quentinu so hrabro ženo hitro spremili v vlak. Do zadnjega trenutka se je zdelo, da neče jokati, dokkr se nc bo zaklenila v svojo osamelo izbo. kilometrov. Okčrmczo leži v dolini reke Nagy Ag, ki se izliva v Tiso; od gališke meje je ta kraj oddaljen 20 km. Csontos In Fenyesvolgy ležita ob železniški progi, ki vozi iz Ungvara čez prelaz Uzsok v gali-Sko mesto Sambor. Csontos je oddaljen od gališke meje 30 km, Fenyesv5lgy pa 15 kilometrov. Rusi so tedaj poizkušali priti čez Karpate na več točkah med Uzsokom in KSrosmezom; zračna črta med tema dvema točkama je dolga okoli 150 km. Iz tega sledi, da ruski oddelki, če bi se jim tudi posrečilo priti čez Karpate, se ne bi mogli medsebojno podpirati in bi jih najbrže zadela ista usoda, kot jo je doživela timoška divizija na svojem pohouu v Srem. XXX Danaj, 29. septembra. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana se urad' no poroča z dne 29. septembra opoldne: Z ozirom na novo vpeljane operacije zveznih nemških in avstro-ogrskih vojnih sil je na obeh straneh Visle v teku umikajoče gibanje sovražnika. Močna ruska ka-valerija je bila od naše strani pri Bieczu razpršena. Severno od Visle so zvezne armade preganjale več sovražnih kavalerijskih divizij. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Holer, generalni major. XXX Poraz močnih ruskih kavalerijskih čet pri Bieczu se je izvršil na levem krilu glavne avstro-ogrske armade. Biecz leži okoli 40 km jugovzhodno od Tarnova. Oči-vidno so skušale te ruske čete razrušiti važne točke na železniških progah, ki vodijo do naše armade. Ta naklep se irm je pa ponesrečil. XXX BOŠNJAKI UJELI VISOKE RUSKE ČASTNIKE. Budimpešta. Budimpeštanski listi poročajo, da je na severnem bojišču neki bo6enski polk ujel tri visoke ruske častnike. Med njimi se nahaja tudi poveljnik nekega ruskega vojnega zbora. XXX CESAR ZA BEGUNCE. Donaj, 30. septembra. Cesar je daroval po ministru Bilinskem beguncem iz Galicije in Bukovine ne glede na narodnost in vero 20.000 kron. ZAKAJ NE PRIDE V RUSIJI DO GE-NERALNEGA ŠTRAJKA. Nemški listi pišejo, da nimajo ru-fcki socialisti potrebnega denarja za generalni štrajk. Njihov denar da je naložen v Bruselles, kjer ima sedež inter-nacionala. Francoski in belgijski socialisti ga pa nočejo izplačati. Sicer pa ruski socialisti pričakujejo, da bo Rusija poražena in da bo ta poraz postavil Rusijo na bolj zdrave temelje. lonaKi s severa. (Izvirno pismo našega vojnega poročevalca.) 26. septembra 1914. Stotnik Hugo Kosch. O odlikovanju stotnika Hugo Koscha od 51. pešpolka so časopisi že poročali. Zasluži! si je odlikovanje tako-le: Bilo je 29. avgusta zjutraj, ko je stotnik Kosch dobil povelje, da s svojo stotnijo drži neko točko v daljši splošni brambni fronti. Bila je to višina pri triangulačnem znamenju južno od Brzuchovvice. Levo in desno od njega so stale druge čete. Povelje njegovega divizijskega poveljnika se je glasilo: višino, ki je bila važna strategi-čna točka na vsak način držati. Cel dan je divjala bitka in proti večeru je velika sovražna premoč ogrožavala fronto in jo počasi potiskala nazaj. Splošni vrvež je v temi tudi del Koscheve stotnije potegnil za sabo, ne da bi bil stotnik mogel to pravočasno opaziti in preprečiti. Stotnik je ostal na postojanki z enim samim vojem. Zvest povelju je stotnik branil višino s samim tem vojem, in sicer celo noč do 6. zjutraj. Ob tem času je sovražnik podvojil svoje napade na Koscha, tako da je stal stotnik s svojim vojem proti 3 ruskim bataljonom. Tej premoči se seveda ni mogel več ustavljati ter se je pomaknil nazaj do južnega roba Brzuchowic. Tu je napel vse svoje sile, da je zbral krog sto razor*enih mož in se znjimi toliko časa držal na novi brambni postojanki, da so ga obkolili 4 ruski bataljoni. Kljub tej premoči se je neustrašenemu možu posrečilo s svojim oddelkom predreti sovražni obroč in zopet najti stik z divizijskim poveljstvom. Dobil je vojaški zaslužni križec. Huzarski nadporočnik Henrik vitez pl. Henriquez od 15. huzarskega polka je koncem avgusta začasa bojev na Ruskem Poljskem dobil* nriog, da kot poveljnik obveščevalne patrole upostavi zvezo s sosednimi četami, ki se nahajamo v ljutem boju. To težavno nalogo, ki laiku seveda ni lahko umljiva, je nadporočnik Izvršil s priznanja vredno spretnostjo in osebnim pogumom. Nato je bil Henriauez prideljen neki stot-niji kot obveščevalec za sosedne čete. Ta slotnija je imela ogromne izgube; padli so vsi častniki in močno razredčene vrste stotnije so se že pričele zgrinjati nazaj. Nadporočnik Henriquez je uvidel kritični trenutek, prevzel poveljstvo nad stotnijo, jo peljal v najljutejšem ognju naprej in tako rešd položaj. To je potrdil generalmajor pl. Scnenk kot očividec. Henriquez je dobil vojaški zaslužni križec. Višji štabni zdravnik I. razreda dr. Moric Szabo je v bilki pri Tomaszowu vršil svojo službo v izredno težavnih razmerah, ker je imel na razpolago le malo zdravnikov in sanitetnega osobja. Kljub temu mu je vspe-Io s svojimi nezadostnimi sredstvi zmagati ogromni naval ranjencev med bitko in po njej in tako na najpopularnejši način rešiti svojo plemenito nalogo. Podmaršal Emerih Habfy je v bitki pri Tomaszowu poveljeval eni diviziji in jo vodil z izredno sposobnostjo. Dva polka, torej oolovica njegove divizije, sta imela do 40% izgub. Drugi dan je od zbornega poveljstva dobil nalog, da nadaljuje z ofenzivo. Radi velikih izgub te naloge ni bilo lahko izvesti in le osebnemu pogumu podmaršela Habfyja je bilo zahvaliti, da je divizija znova začela z ofenzivo in tako bistveno pripomogla k splošnemu uspehu. Dobil ie železno krono II. razreda. Stotnika Hugo Fichtl in Milan Relics od 25. pešpolka sta se izredno hrabro ob-naiala. Oba sta bila že ranjena, ko je polk prešel k naskoku. Kljub ranam sta se udeležila naskoka, kjer sta bila ponovno zadeta od šrapnelov. Še-le tedaj sta se dala odpraviti na obvezovališče. Major Gustav vitez pl. Lindner od 34. pešpolka se je 28. avgusta udeležil napada na višine severno od Tytina. Vodil je svoj bataljon k naskoku na veliko sovražno premoč, jo porazil in s tem odločil vspeh na tem boiišču. Ob tej priliki je vjel ruskega podpolkovnika, več častnikov in 200 vojakov. Stotnik Karol Jovič. V istem boju dne 28. avgusta se 29. lovskemu bataljonu nikakor ni hotelo posrečiti, da bi močno utrjenega sovražnika prisilil k umikanju. Lastna artiljerija, se-stoječa iz ene havbične in ene topniške baterije, ki je imela podpirati naskok tega bataljona, je bila s svojim ognjem očividno brez moči nasproti sovražniku. Obenem se je dognalo, da desno sovražnikovo krilo dobiva ojačenja in da preti nevarnost, da sovražnik bataljon obkoli. To je zapazil stotnik Karol Jovič. V tem kritičnem trenutku se je sredi najhujšega pehotnega in artiljerijskega boja podal k svojemu ba-talionskemu poveliniku in ga prosil za dovoljenje, da sme jezditi k naši artiljeriji, jo obvestiti o dohodu sovražnih ojačenj in ji tudi povedati, kje se nahaja sovražna artiljerija. Stotnik je namreč iz lastnega nagiba poizvedel postojanko sovražne ar-tiljerije. Bataljonski povelinik mu je dovolil to prošnjo; ker pa ni bilo na razpolago nobenega konja, mu je major odstopil svojega lastnega. V naihujšem ognju je stotnik dirjal k lastni artiljeriji in ji podal svoja obvestila. Vspeh se je takoj pokazal; naš artiljerijski ogenj je začel učinkovati, sovražna artiljerija je morala zapustiti svoio postojanko in sovražnim oiačenjem je bilo oreorečeno poseči v boi. Ta boj se je odigral pri Vrhanju, kota 292. Stotnika Fran Glasz in Aleksander Schle-singer od istega lovskega bataljona sta se 30. avgusta izredno izkazala. Prodirala sta z veliko pogumnostjo, toda sovražnik je dobil velika ojačenja in morala sta se začeti umikati. Umikanje se je vršilo med največjimi težavami in nevarnostmi. Stotnika sta dala nato zažgati del kraja Ivanow in v varstvu dvigajočega se dima sta se s svojimi ljudmi srečno rešila. Polkovnik Ivan pl. Boring. Pri Polichny je stal 23. avgusta v boju 76. pešpolk pod poveljstvom polkovnika Ivana pl. Boring, in sicer v skupini istotako odlikovanega generala Scharitzerja. Ta skupina je imela nalogo kriti pomikanje zbora. V to svrho je skupina zasedla važno točko in ostala v defenzivi. Ob ugodnem trenotku je polk prišel v ofenzivo in vrgel sovražnika nazaj; toda imel je pri tem ogromne izgube. Padli so med drugimi trije štabni častniki. Polkovnik Boring je stoječ sredi bojne vrste sam vodil polk in navduševal moštvo k prodiranju. Dne 26. avgusta se je vršil pri Rudniku nočni boj. Polkovnik Boring je poveljeval dvema bataljonoma kol hrigadni rezervi, kajti te čete so bile totalno izmučene. Sicer ni prišel več v boj, toda s svojo previdnostjo je vendar vspel, da je utrujenemu moStvu komaj 500 korakov pred sovražnikom zagotovil tako potrebni nončoi počitek. Dne 28. avgusta se je zopet vršil nočni boj. in sicer pri Poviowu. Polk je služil čez dan kot prednja četa in ob mraku je v boju se nahajajoča četa zasedla predstražne postojanke na neki višini severnozapadno od Pawlowa. Četudi je polk v predidočih boji! močno trpel in izgubil zlasti mnogo častnikov, se je polkovniku, ki je sam ležal v bojni vrsti, vendar posrečilo voditi polk k naskoku. Dobil je Leopoldov red. Keraci prodirajo proti Njemenu.-Ruska trdnjava Ossoioiec pred padcem. - Ruski volni minister odstopil. Po kratkem, za čete neobhodno potrebnem odmoru, je general Hindenburg pričel z ofenzivo, in sicer na ruskih tleh. Ce pomislimo, kako daleč so bili Rusi prodrli v vzhodno Prusko, je naravnost čudno, da se je Nemcem v primeroma tako kratkem času ne samo posrečilo popolnoma očistiti svojo deželo Rusov, ampak celo prenesti boje na rusko ozemlje. Med tem ko je nemška infanterija počivala, je kavalerija neprestano zasledovala poraženo rusko vilnsko armado in prodirala proti Bjelostoku, Vilni, Diine-burgu in Rigi. Med temi kraji in nemškim ozemljem so velikanska močvirja, preko katerih vodi le malo cest. Ob važnejših cestah, ki vodijo čez ta močvirja, so pa Rusi tekom let napravili še umetne ovire. Te so Lomža ob Narevi. Ossowiec ob Bobru, Olita ob Njemenu in Orany ob Merečanki, pritoku Njemena. K tem pridela pa še trdnjavi Grodno in Kovno, ki sta moderno utrjenL Navedene utrjene točke so bile za poražene ruske armade velike vrednosti. Maloštevilni ostanki narevske armade so se mogli umakniti proti jugu, vilnska armada je pa posebno v Kovnu imela priliko, da se zopet pripravi za nadaljne boje. Nemške čete so obkolile Ossowiec in krogle iz težkih topov že padajo na trdnjavo, ki se ne bo mogla dolgo upirati. Ko pade Ossowiec, imajo Nemci prosto pot proti Bjelostoku. Tudi v guberniji Suvvalki prodirajo nemške čete po uspehih, ki so jih dosegle pri Avgustovu in Marjampolu, proti reki Njemen, ob kateri ležita trdnjavi Kovvno in Grodno. Nemške čete popolnoma zaupajo v zmago in so polne navdušenja za svojega vojskovodjo generala Hindenburga, ki jih je doslej vodil od zmage do zmage. Neki Hindenburgov general je rekel svojim četam: »Dosedanje operacije so popolnoma rešene, niso pa še končane, neomajna sila jih mora privesti do brezobzirne ofenzive,« XXX Frankiurt, 30. septembra. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Peterburga: Dne 28. septembra izdan komunike pravi: Nemci so začeli z obstreljevanjem trdnjave Ossowiec. Trdnjava se nasproti nemški artiljeriji držL % XXX Berolin, 30. septembra. Veliki vojni stan poroča z dne 29. septembra zvečer: Na vzhodu so se ruski napadi črez Njemen proti guberniji Suwalki ponesrečili. Proti trdnjavi Ossowiec je stopila včeraj v boi težka artiljerija. XXX DEMISIJA RUSKEGA VOJNEGA MINISTRA. Stockholm. Ruski vojni minister Suhomlinov je demisioniral. Kot njegova naslednika se imenujeta general Kuropat« kin in general Linevič. Suhomlinov je imenovan za guvernerja na Kavkazu. XXX NAŠI V JETNIKI V RUSIJL Rim. Kakor se izve iz Peterburga, ne bodo avstro-ogrske vjetnike pošiljali ▼ Sibirijo, ampak ▼ Minsk in Smolensk. XXX V NEMŠKEM VOJNEM VJETNIŠTVU 1920 RUSKIH ČASTNIKOV, MED NJIMI 18 GENERALOV. Berolin, 30. septembra. (Kor. urad.) »Nationalzeitung« poroča, da je bilo 25. L m. v nemškem vojnem vjetništvu 1920 ruskih častnikov, med njimi 18 generalov. XXX RUSKA VARČNOST. Kodanj, 29. septembra. Ruski nauč-ni minister je odredil, da se zapro vse ruske šole za nedoločen čas. S tem bodo Rusi prihranili 210 milijonov. XXX STROGI RUSKI UKAZI. Berolin, 30. septembra. »Vossische Zeitung« poroča iz Peterburga: Poveljnik trdnjave Kronstadt je dal guvernerjem mest: Kronstadt, Peterburg in Wiberg ukaze, naj vsi Avstrijci in Nemci ozemlje teh trdnjav zapuste, drugače bodo ravnili ž njimi kot s špioni. Raba nemškega jezika je tod prepovedana. Mi nočejo v roško armado. Carigrad, 30. septembra. Uradna agentura poroča: Ruska vlada je hotela v nekaterih pokrajinah ob Črnem morju uvrstiti turške prostovoljce v armado. Turki so se tega obranili, zato je vlada dva notabla zaprla. Turško prebivalstvo je to postopanje zelo razburilo. Prebivalci Adžare so prijeli za orožje. Torki opravKejo zaprte Bardsnel. Carigrad, 30. septembra. Turki naznanjajo poluradno, da so Dardanele zaprli z minami. Angleške in francoske bojne ladje da so nekaj časa sem pri vhodu v Dardanele križarile in trgovske ladje ustavljale. Vsako ladjo, ki je peljala v morsko sotesko ali pa prišla iz nje, so preiskali in pa mornarje izpraševali. To postopanje da ovira prosto plovbo skozi sotesko. Zato se je vlada odločila in Dardanele zaprla. Dardanele ostanejo toliko časa zaprte, dokler se angloško-francoska mornarica ne odstrani in ne povrnejo normalne razmere. Boji med Perzijci in Bosi. Carigrad, 29. septembra. Perzijski rod Sumai je napadel ob ruski meji rusko pozicijo Sirdžik. Dva ruska častnika in 400 vojakov je bilo ubitih, štiri častniki In 40 vojakov pa ranjenih. — Ostanek ruskih čet je pobegnil. Zveza ded Svem:o in Nemčijo pretrgana. GSlsberg, 30. sept. Kabel med Švedsko in Nemčijo je pretrgan. Zveza z Dansko je še ohranjena. Cnxien šari. Sofija, 30. septembra. Vladni organ »Narodni Prava« se obrača proti predsedniku balkanskega komiteja, Buxtnu. Ta da je na svoji poti po Novi Bulgariii ljudstvu pripovedoval, da je Angleška z obnašanjem Bulgarskc nezadovoljna ir. da hoče, da Bulgarija v korist trojnega sporazuma nevtralnost opusti. List pravi, da je Bux-ten sam v Sofiji izjavil, da nima nobene uradne misije. Nastane vprašanje, kdaj je resnico govoril. Praske m meji fllplslana. Carigrad, 30. sept. Semkaj došll perzijski listi potrjujejo vest o praski pri predoru na rusko afganistanski meji Rusi so že več let na skrivaj zidali predor, ki naj bi vezal obmejno mesto Kušk s Hratom. Guverner v Heratu je bil obveščen s tem in emir je ukazal predor podreti. Kakor pravijo, je našlo v predoru konec 2000 Rusov in več drugih delavcev. Yo;ska nemili križark proii angleškim ladjam. Berolin, 28. septembra. Angleški listi tožijo, da nemška križarka »Dresden« angleški trgovini v Južni Ameriki zelo škoduje. Nič manj kakor osem angleških križark lovi ob južnoamerikanskem obrežju nemške križarke: »Dresden«, »Karlsruhe« in ».Bremen«. »Daily Telegraph« opozarja, da je meseca avgusta izvoz iz Združenih držav padel na 463 milijonov mark in znaša v primeri z mesecem avgustom lanskega leta primanjkljaj 325 milijonov mark, Samo bombaža se je za 100 milijonov mark manj izvozilo. Tudi Kerno se noče z Nemci vojskovali. Rotterdam, 29. septeembra. Tudi burski poveljnik Kemp je odstopil kot poveljnik v južnoafrikanski armadi. Predsedoval je shodu v Lichtenburgu (Trans-vaal), na katerem sta govorila Beyers in De Wet. Beyers je prečital pismo, s katerim je prosil za odstop. Ko je pa hotel neki Bur razviti staro zastavo proste Oranje-države, je to prepovedal, čemur se ni čuditi, ker je Beyers prepričan o potrebi, da je južna Afrika združena. Bodi orkani na scvern. GBtsberg, 30. sept. V Malo je divja} hud orkan, ki je napravil ogromno škodo. Voda stoji silno visoko. Izlaloolfen poiskns Francozov obkoliti nemško desno krilo. - Francosko desno krilo se umakne do črte Tonl-Nancy. - Hnstriiski topooi pred ller-dnnom. - Nemški težki topooi ob-strelinieio Hntuierpen. - Nemci vkorakali o IVlecbeln. Francoski vrhovni poveljnik Joffre jc uvidel, da je sedanji položaj francoske armade, ki se je s svojim desnim krilom opirala na črto Verdun—Toul, nevzdržljiv, odkar so si bavarske čete z osvojitvijo forta Camp des Romains izvojevale prehod čez reko Maas in s tem ustvarile položaj, da lahko pridejo za hrbet francoske armade. V pariških listih naznanja sedaj general Joffre, da je za Francoze najvažnejše, da drže Pompey—-Massiv. Pompey— Massiv tvori z Nancyjem in Toulom trd-njavski trikot in bo francoskemu desnemu krilu nudil novo opirališče. S tem, da sedaj govore o velikem pomenu trdnjave Pompey—Massiv, hočejo pripraviti Francoze na padec forta Camp des Romains, katerega so dosedaj zamolčali. Francoski načrt bi bil sedaj ta, da umaknejo svoje desno krilo toliko nazaj, da ne bo več izpostavljeno nevarnosti, da ga obkoli bavarska armada, ki prodira čez reko Maas pri St. Mihielu. To krilo bi naslonili na trdnjavsko črto Toul —-Nancy, med tem pa z vsemi silami pritiskali s svojim levim krilom na nemško desno krilo. Nemci so zopet pričeli obstreljevati Reims. Glavne akcije se vrše tedaj na obeh krilih. Na zahodnem krilu zavzemata obe armadi proti ostali bojni črti pravokotno stališče. Tu pričakujejo, da se bo odločitev z neprimerno hudimi in trdovratnimi boji izvojevala. Francozi poizkušajo na vsak način obkoliti nemško desno krilo. Vsled velike važnosti teh bojev sta obe armadi dobili velikansko pomoč. Sedaj je odločitve kmalu pričakovati. XXX POLOŽAJ NA FRANCOSKEM BOJIŠČU. Berolin, 30. septembra. Veliki vojni stan poroča z dne 29. septembra zvečer: Na desnem armadnem krilu na Francoskem so se vršili danes boji, ki dozdaj še niso odločeni. Na ironti med rekama Oise in Maas je vladal v splošnem mir. Armade, ki stoje v napadalni črti proti fortom ob reki Maas, so ponovno odbile francoske snnke iz Verduna in Toula. XXX NEMŠKI NAPADI V FRANCIJI. London. Poročevalec »Daily Maila« poroča iz Amiensa: Nemci z neverjetno hrabrostjo prodirajo s svojimi avtomobili v sovražnikove pozicije, režejo žične ograje, uničujejo mostove in po-kvarjajo železniške proge. Francozom je bramba zelo težavna. HUDI BOJI. Frankobrod, 30. septembra. V bitki ob Aisni so bili posamezni kraji en dan napadeni po dvanajstkrat in še več. Za vsako ped zemlje so se vršili hudi boji. Veliko vasi je popolnoma porušenih. Ozemlje med Aisno in Oise je uničeno. lOO.COG FRANCOZOV RANJENIH. Rim, 30. septembra. »Giornale d'-Italia« je izvedel iz Bourdeauxa, da je bilo v bitki ob Aisni ranjenih 100.000 Francozov, za katere je bilo pripravljenih 170 vlakov. LEPO VREME NA FRANCOSKEM. Berolin, 29. septembra. S francoskega bojišča so došla poročila, da je po dvate-denskem dežju nastalo sedaj lepo vreme. XXX 42 cm TOPOVI PRED VERDUNOM. Frankobrod, 30. septembra. Poročila iz Londona priznavajo, da so 42 cm topovi že postavljeni pred Verdunom in da se je oblegovalna armada strnila v ožjem krogu okoli trdnjave. Budimpešta, 29. septembra. Vojni poročevalec »Pesti Hirlap« poroča, da je bil v bojni črti pri Verdunu in da je tam videl tudi avstrijske motorno baterije, ki so obstreljevale trdnjavo. XXX UMETNOST ARMADO SKRITI. »Corriere della Sera« objavlja poročilo nekega francoskega časnikarja, ki služi v armadi. »Priznati so mora, da vodstva nemške armade v umetnosti skriti armado, ne prekosi nihče: taktika, ki se ne sme omalovaževati in ki se s tisto natančnostjo izvaja, ki je Nemcem v vsem lastna. Vse vidijo, ne cla bi sami se da- li videti. Nemška kavalerija učinkuje nevidna ob mali daljavi, pehota se pa na nekaj tisoč metrov ne vidL S svojimi strojnimi puškami izborno meri. Zavarovana je v svojih strelnih jarkih, v njih se lahko kreta in je ni mogoče videti. Grmovje, veje dreves, vse izrabi, da se skrije; njihova uniforma se združi s sivostjo zemlje, kar tvori neizogibno tajno nevarnost za sovražnika. Francoski vojaki zaslede končno kak strelni jarek, vidijo nekaj sovražnikov, ki navidezno beže, a to je le zvijača; ker v tem strelnem jarku je le nekaj vojakov skritih za to, da naše izvabijo; zadaj je pa skrita pehota s svojimi strašnimi strojnimi puškami. X X IZ KRVAVE BITKE V FRANCIJL Boj na življenje In smrt. Neki enoletni prostovoljec opisuje zelo zanimivo neki boj na zahodni fronti. Naš polk se nenadoma oživi. Naprej! Komaj zapustimo gozd že sikajo med nas krogi je z nasprotnega griča. Leteli smo, da pridemo do potoka, ki jc tekel v globini. Prekoračimo ga puške visoko držeč, ker nam je na nekaterih krajih voda do prsi segala. Zdaj smo morali lezti po griču kvišku. Sovražnikove granate so zadevale ves prostor, ki smo ga morali prekoračiti. Končno smo prišli do konca gozda, ki krasi višino. Tu smo bili popolnoma kriti. Ležali smo v črti; glave smo tiščali kolikor mogoče k tlom. Kroglje so tako gosto švigale, kakor pada žito iz stroja. Francoska pehota je zapustila rob gozda in si je za obrambo izbrala bližno višino. Na gozdni rob je začela zdaj streljati artiljerija, ki ga je v popolnem pomenu besede razstrelila, Naj-debelejša. drevesa so bila v sredi pre-klana in izruvana. Neka granata pade tri korake od mene v strelni jarek, v katerem smo na gosto skupaj ležali. Moj tovariš na levi je zadet po kroglji na glavo; dvigniti hoče roko, a mu omahne; drugi tovariš poleg mene je zadet na zgornjem delu roke; kriči, z vrvico mu stisnem roko nad ramo, da ni umrl, ker bi bil sicer izkrvavel. Zlezem k stotniku, da ga vprašam, kaj naj storimo: če ostanemo tu smo vsi mrtvi. Stotnik me pošlje k poveljniku bataljona. Poročam naj mu, da če artiljerije ne dobimo, je cel bataljon izgubljen. Hitim navzdol; od vseh strani dežujejo kroglje in padajo granate ob moji desnici in ob levici. Končno ga dobim in mu javim, da so že 4 častniki mrtvi in da bo cel bataljon uničen, če artiljerije ne dobimo. »Ne dobimo nobene artiljerije, vrnite se v božjem imenu nazaj.« V očeh so mu stale solze. Ležem zopet nazaj in pridem, ravno, ko daje stotnik povelje, naj prodiramo. Javljam mu bataljonsko opvelje. Umaknemo se čez dolino na grič, s katerega smo prišli. Ustavimo se ob cesti, ki vodi ob višini. Tu hočemo ostati — oddaljenost od sovražnika 800 korakov. Kar prijezdi neki pruski častnik na konju, ki je pokrit s penami: »Gospod tovariš, pruski bratje na desnici izkr-vave, če Bavarci ne vzdrže.« Ne vidimo nobenega majorja. Stotnik ukaže bataljonu: »Naprej! Marš!« Boben ropota, naprej gremo po gori v svoj grob. Ko pridemo do gozdnega roba, pride končno pomoč. Ravno namerava neka francoska brigada naš bataljon napasti, kar napade njeno levo krilo 20. polk. Oddahnemo se, rešeni smo mi in Prusi. Ostanemo še na robu gozda, dokler ni napočil večer. Na to nosimo nam drage mrtvece iz gozda. Naša oba poročnika, eden je bil aktivni, drugi rezervni, poročnika, ki sta se neposredno pred vojsko poročila, nesejo mimo nas. Nemo stojimo odkriti. Jokamo in plakamo kakor mali otroci. XXX FRANCOZI IZPUSTILI GROFA KAROLYJA. Budimpešta, 29. septembra (Ogrski brzojavni urad.) Francozi so izpustili grofa Mihaela Karolyja, ki jc bi! v Bordeauxu interniran. Karoly je odpotoval v Madrid, odkoder sc misli vrniti domov. X X Xi ZLOČINCI BRANIJO FRANCIJO. Francoska vlada jc pomilostila vse zločince, ki so do enega leta bili obsojeni ne glede na to, zakaj da so bili obsojeni, če vstopijo v narodno brambo. Če pomislimo, kaj vse na Francoskem kaznujejo z zaporom do enega leta, si lahko predstavljamo, kakšna da je francoska narodna obramba. Tudi druge države pomilostu-jejo obsojence, a modro med njimi zbirajo, Francija pa pomilosti brez izbire tudi naj-podlejše zločince. XXX ANGLEŠKI VOJAŠKI STROKOVNJAK O POLOŽAJU ANGLIJE. Berolin. Vojaški strokovnjak »Ti-inesa« pravi, da je potrebno za boj z modernim topništvom najmanj 18 mesecev izobrazbe. Zaradi tega, in zaradi velikega pomanjkanja častnikov je položaj Anglije v sedanji vojni silno težak. »Times« pišejo, Že zdaj se kaže, da je za novo armado premalo častnikov. Morebiti je zato Loljše, da vzdržujemo na fronti 8 divizij, ki so dobro izurjene in oborožene in ki jih vodijo dobri častniki, kakor pa 25 armadnih zborov, o katerih Churchill govori. Dozdaj se je angleška armada prav dobro izkazala ne po kvantiteti, pač pa po kvaliteti. Priznati se pa tudi morat da se vojske udeležujejo celi narodi in da je tudi od števila veliko odvisno. Gre za vprašanje, ki se ne reši lahko. LONDON V NEVARNOSTI, DA GA NEMCI IZ ZEPPELINOVIH ZRAKOPLOVOV BOMBARDIRAJO. Berolin, 30. sept. »Berliner Tageblatt« poroča iz Haaga: Londonska vojaška, oblast je pozvala v London iz Ant-werpna nekega odličnega belgijskega aviatika, da instruira angleško zrako-plovce. Antvverpenski aviatik je izjavil, da ima malo upanja, da bi bilo mogoče London obvarovati pred obstreljevanjem z bombami iz Zeppelinovih zrakoplovov. Proti Zeppelinovim zrakoplovom ni nobenih gotovih obrambnih sredstev. ANGLEŠKO OBOROŽEVANJE. London, 30. sept, (Kor. urad čez Berolin). Angleški minister predsednik Asquith je v Dublinu govoril: »Upam, da se danes, 29. t- m., izkrca v Marseillu prvi indijski kontingent. V Veliki Britaniji je pohitelo 500.000 mož pod orožje. TROJNEMU SPORAZUMU MANJKA ČET. Rim, 30. septembra. Angleška na obupen način skuša pregovoriti Italijo, da bi priskočila na pomoč trojnemu sporazumu. Pri tem je pa londonskim listom všlo priznanje, da rabi trojni sporazum za zmago deset italijanskih armadnih zborov. Položaj v Belgiji. Berolin, 30. septembra. Veliki vojni stan poroča z dne 29. septembra zvečer: Včeraj je oblegovalna artiljerija začela ogenj proti enemn delu iortov pred Ant-werpnom. Izpad belgijskih čet na obko* ljevalno črto je bil odbit. Amsterdam, 30. septembra. (K. u.) »Telegraaf« poroča iz Antvverpna z dne 28. septembra: Nemške čete so začele popoldne obstreljevati sledeče forte: Walhem, Sanct Katarina in Waver. XXX Bruselj, 30. septembra. Wolffov ur. poroča: Po neki uradni belgijski noti posnemamo, da so Nemci ponoči vkorakali v Meheln. Nemška artiljerija je ▼ bojih pri Mehelnn dobila ukaz, naj ne strela) na mesto, da se katedrala ne poškoduje. Belgijci sami so pa metali s forta Walhern severno od mesta velike granate na Nemce, ki so mesto zasedU. Poskošano uropaoje belgijskega Kralja. Šoier hotel kralja zapeljati med nemške čete. — Kralj ustrelil svojega šoferja. Berolin, 28. septembra. Pa nemškiK listih kroži sledeči dramatični dogodek. Kakor poročajo francoski listi, je belgijski kralj pred nekaj dnevi na avtomobilu nadzoroval utrdbe v okolici Antwerpna. Kralj je opazil, da se je šofer približeval črti, ki so jo zasedli Nemci. Kralj Albert mu je ukazal, naj ustavi, toda šofer je še z večjo brzino začel voziti proti Nemcem, Krali potegne revolver in — šofer je mrtev. Cesarska lia v vojski. Nadvojvoda Friderik ima višje poveljstvo nad vso armado; ž njim si deli to važno mesto prestolonaslednik nadvojvoda Kari Franc Jožef. Nadvojvoda Jožef Ferdinand poveljuje svojemu zboru, nadvojvoda Peter Ferdinand pa svoji diviziji v armadi Auffenberga. — Nadvojvoda Leopold Salvator opravlja funkcije generala nadzornika artiljerije; udeležil se je že več bojev. Nadvojvoda Kari Albreht je prideljen štabu neke kavalerijske divizije, ki je stala že večkrat v boju. Nadvojvoda Jožef, poveljnik ene divizije, je bil tudi že večkrat v ognju. Kot pospeševatelja sanitetne službe se pa imenujeta v prvi vrsti: generalni nadzornik prostovoljne sanitetne službe nadvojvoda Franc Salvator in pa nadvojvoda Evgen. 191etni nadvojvoda Maksimilijan pripada armadi kot praporščak in se vadi v vojaški službi. Nadvojvodinje pa pomagajo zelo požrtvovalno pri skrbi ranjencev. Nemci pos:anci iz češkega zfiornjejo. Praga, 30. sept. Včeraj so zborovali v Pragi nemški državni poslanci s Češkega. Predsedoval je bivši minister dr. Schreiner. Poslala se je udanostna ad-resa cesarju in pozdrav obema armadama. Sklenil se je poziv na vlado naj ukrene vse potrebno proti grozeči draginji in naj da delavstvu primernega dela. Bolgarija molči. Sofija, 30. septembra, Oficijozen list »Narodni Prava« piše: Začetek konca se bliža in obračuni ne bodo pustili dolgo nase čakati. Bolgarija se nima bati, da bi pri tem sporu izgubila kaj ozemlja. Njena nevtralnost gre samo za tem, da ohrani meje, ki jih je imela začetkom vojske. Nedotaknjena armada je najboljši porok za bodočnost Bolgarije, Boji v niriki. London, 30. septembra. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča, da so bili 28. t m. v zalivu Luderitz živahni boji med Angleži in Nemci. Nemci so imeli 5 mrtvih in 2 ranjena, Angleži pa 3 mrtve in 4 ranjene. (Zaliv Luderitz je ob zahodni afriški obali.) Kaiiei med Ameriko in Avslralijo preirgan. Iz New-Yorka so poroča, da Je kabel med Združenimi državami in Av- stralijo prekinjen. Sodi se, da je nemška križarka »Nvirnberg« kabeljno mo-titev povzročila. Razno porodila. PREKINJEN IZVOZ ŽITA IZ RUMUNIJE. Bukarešt, 30. septembra. (Kor. urad.) »Agence telegraphique Roumaine« poroča, da izvoz žita in moke iz Rumunije ni bil prepovedan, vendar pa prekinjen, ker je bilo nemogoče veliko množino vagonov, Id so bili namenjeni v Avstro-Ogrsko in Nemčijo, odposlati naprej. NOVA BOLNIŠNICA ZA RANJENCE NA DUNAJU. Dunaj, 30. septembra. (Kor. urad.) Včeraj je bila v navzočnosti nadvojvode Leopold Salvatorja in njegove soproge otvorjena v nadvojvodovi palači bolnišnica za ranjence, katero so opremili pe-trolejski industrijci. ZASLEDOVAN NIZOZEMSKI LIST. Berolin, 30. septembra. (Kor. urad.) Wolfov urad poroča iz Amsterdama: Proti tukajšnjemu listu »Telegraf« se je v smislu člena 100 nizozemske kazenske postave, ki obsega določila o ogroženi nevtralnosti, uvedlo kazensko postopanje, ker je list 23. septembra objavil risarijo, ki v Nemcem sovražnem smislu predstavlja razrušitev katedrale v Reimsu. RUSKE IZMIŠLJOTINE. Sofija, 30, septembra. (Kor, urad.) »Agence Telegraphique Bulgare« poroča: List »Ruskoje Slovo« trdi, da je obiskal novoimenovani bolgarski vojni minister general Fičev ruskega poslanika Savin-skega in mu izjavil, da bi nikdar sovražne akcije proti Rusiji ali Srbiji ne dopustil. — Nasproti temu poročilu se naglasa, da jc general Fičev, ki je šele 14 dni minister. 29. septembra prvič kot vojni ministei videl ruskega zastopnika. ITALIJA V ALBANIJI NE BO POSREDOVALA. Rim, 30. sept. (Kor. urad) »Tribuna« piše: Zadnja poročila, osobito poročilo, da se je albanska krona ponudila princu Burhanu Eddinu, je pozvročilo govorice, da najbrže Italija v Albaniji nastopi. Te govorice niso utemeljene. ITALIJA IN AVSTRIJA POSTOPATE V ALBANIJI SOLIDARNO. Rimska »Tribuna« poroča, da ste Italija in Avstrija pozvali svoja konzula iz Drača. Obe vladi sla se dogovorili, da ne priznata vlade, ki so jo vstaši postavili. Sodi se, da se vrne Essad paša kmalu v Albanijo in da prevzame vlado. AMERIK AN SK A SODBA O UNIČENJU TREH ANGLEŠKIH KRIŽARK. London, 30. septembra. (Kor. urad čez Berolin.") Herman Ridder piše dne 24. sept.) v »New Vorker Staatsanzeiger-ju«: Uničenje treh angleških križark dokazuje, da je pričela Nemčija svojega nespravljivega sovražnika spoznavati. Operacije nemških podmorskih čolnov bodo odprle angleškemu ljudstvu oči, da vojska ni zgolj trgovinsko podjetje, ki naj Nemčijo uniči zato, da se angleški mošujički napolnijo. Od zdaj naprej je le en sovražnik: nespravljiva odločena Anglija, ki trgovsko računa. Proti njemu bo nemški napad naperjen. Ena luknja je že prebita. Pogibelj angleških križark je le začetek konca. S tem, da namerava. Anglija nemško trgovino in nemško kulturo v Evropi in na celem svetu uničiti, si je sama sebi smrtni udarec zadala. IZGNAN ANTIMILITARIST. Kristjania, 30. sept. Danski časnikar Kruse je zaradi antimilitaristične agitacije izgnan iz norveške. 50 LETNICA INTERNACIONALE. 28. septembra je minulo 50 let, ko se fc ustanovila mednarodna (socialno-demo-kraška) internacionala. Nemška križarka Emden pon Ponflic!iery-jem. London, 30. septembra. (Kor. urad čej; Berolin.) »Morningpost« poroča iz Kalkute: Nemška križarka »Emden« je v četrtek zjutraj blizu Pondicherrvja j izkrcala vojake, pozneje je izginila. X X Pondicherry leži v Sprednji Indiji ai je važno pomorsko mesto, ki je veže z ostalo Indijo važna železnica. Pondi-cherry je v francoski posesti. Zanimivo je, da Angleži poročajo, da je nemška križarka nato zopet izginila, Angleži ladjo »Emden« z vso silo zasledujejo, a dozdaj je še niso vjeli; dela jim ogromno škodo ravno na tistem Indijskem oceanu, ob katerem leži Indija, glavni vrelec angleškega bogastva. laponska se bode do sibirske meje razširiti. Iz Stockholma se poroča: V Peterburgu provzroča skrbi in strah okolnost, da se hoče Japonska do sibirske meje razširiti; Japonci so že ustanovili svoj konzulat v Aihunu ob desnem bregu reke Amur in v Hailerju, ki leži v notranji Bargi. Ruski narodni krogi vedno glasnejše tožijo, da hoče Japonska svoje zvezno razmerje v vojski izrabiti za to, da odvrne popolnoma pozornost Rusije od Vzhodne Azije in da se pomakne do ruske sibirske meje naprej. Rusija mora biti pozorna, ker je Japonska Rusiji kot prijateljica nevarnejša, kakor če bi nastopila kot sovražnica. SnoleSko-lrancoske Cele odrie v Kara. Čez Berolin se iz Pariza poroča 28. t. m.: Francosko-angleška ekspedicija, ki so jo spremljale angleške in francoske vojne ladje, med njimi angleška križarka »Cum-berland« in francoska križarka »Bruix«, je izkrcala vojake v Kamerunu. Duala se je brez boja zasedla. Wolffov urad dostavlja poročilu- Naprej se je vedelo, da v naših kolonijah ne bo mogoče proti premočnim sovražnim silam držati odprtih pristaniških mest SlaD položaj iraocoskeoavoloega uropovja oa /Idriji. >Giornale d' Italia« opisuje položaj francoskega vojnega brodovja na Adriji takole: Brodovje je popolnoma nesposobno, da bi Kotoru kakorkoli škodovalo. Če bi hoteli Francozi s silo pospešiti napad . na Kotorsko Boko, bi morali vsaj nekaj ladij žrtvovati, kar pa Francozom niti na misel ne pride. Preostalo jim je zato le, da so bombardirali avstrijske opazovalne postaje pri Punti d' Ostro in na Visu. Položaj, francoskega vojnega brodovja je tudi zato slab, ker ni blizu postaje za preživ-I jen je in mora za to od časa do časa morje pri Kotoru zapustiti, da se z živili preskrbi Če bi pa pri Kotorju pustili le del francoskega brodovja, bi bile ostale ladje vedno izpostavljene napadom avstrijske vojne mornarice. »Giornale d' Italia'* Izjavlja, da so glede na tc težkoče francoski pomorski častniki zelo slabe volje. FRANCOSKI »PLEN« PRI PELAGOZI. Poročalo se jo, da je francosko brodovje pri pelagoškem svetilniku poleg drugih stvari zaplenilo tudi perilo čuvaju svetilnika- Dalmatinski lieti poročajo, da so izkrcani francoski mornarji zaplenili Suvajevo perilo in spodnje hlače, 2 stari in 30 mladih kokoši, dva goloba, 1 kozo, pol hektolitra vina in — enega kanarčka. Kolera. KOLERA NA DUNAJU. Dnnaj, 30. sept. (Kor. urad) Zdravstveni oddelek notranjega ministrstva obvešča: 29. t. ni. se je bakteriološko dognal en slučaj kolere na Dunaju in eden v Velikem Steurovicu, okraj Go-stopeč (Auspitz) na Moravskem. Obe osebi sta s severnega bojišča. KOLERA NA OGRSKEM. Budimpešta, 30. septembra. Notranje ministrstvo poroča, da se je dozdaj v mestu in na deželi konstatiralo 22 slučajev kolere. Armadno povelje nadvojvoda Friderika o položaju. Dnnaj, 30. septembra. (Kor. urad.) Uradno sc poroča: C. in kr. vrhovno armadno poveljstvo je izdalo sledeče armadno povelje: Naš in zvezne nemške armade po-ložaj je ugoden. Ruska ofenziva v Galiciji je na tem, da se prične umikati. Skupno z nemškimi četami bomo sovražnika, ki je bil poražen pri Krasniku, Zamoscn, Insterburgu in Tannen-burgu, zopet premagali in uničili. Proti Francoski prodira nemška glavna moč neprestano daleč v sovražno ozemlje. Nova, velika zmaga se ondi pričakuje. Na balkanskem bojišču se tudi bojujemo v sovražnikovi deželi. Odpor Srbov ponehuje. Notranja nezadovoljnost, vstaje, beda in lakota onrožujejo našega sovražnika za hrbtom, med tem ko sta monarhija in nemška država edini in polni zaupanja. Nam zločinsko vsiljeno vojsko bomo izvojevali do zmagoslavnega konca. To jo resnica o položaju, ki naj se razglasi vsem častnikom, moštvu naj se pa to razloži v njihovem maternem jeziku. — Nadvojvoda Friderik, general inlanterije. Novice s srbskih bojišč. V Sremu ni nobenega srbskega vojaka. Samo kak komitaš, katerega najdejo naše straže v kakšni duplini alj koruzi, nam govori o kratkotrajnem gospodstvu Srbov na hrvatskih tleh. V Zemunu je poškodovanih na donavskem obrežju nekoliko hiš, nekaj je pretrpel tudi Hunja-dijev spomenik. Na belgrajski strani izgleda vse zelo žalostno. Kalimegdan je kup kamenja; Karagjorgjev spomenik na Kalimegdanu, ki je bil nedavno ob navzočnosti cele rodbine Karagjorgjevičev in raznih srbofilov odkrit, se sedaj le spominja ... Ni ga ... Dragoceni marmor je izpremenjen v prah. V dveh dneh je prenehalo srbsko »gospod-stvo« na naših tleh. Končalo se je žalostno in princ Jurij je bežal, kolikor so ga noge nesle, po glavni ulici zemunski dalje preko Save ... VELIKE SRBSKE IZGUBE. »Utro« priobčuje vest, da so Srbi v zadnjem tednu imeli velike izgube: 6GG0 mrtvih in 18.000 ranjenih. POVELJNIK BREZ ČET. Sofijski Kombani se 16. t. m. iz Niša poroča: Odstavljen je poveljnik timoške divizije general Kondič, ker je njegova divizija popolnoma uničena. V ZNAMENJE PRIZNANJA HRVATOM. Zaradi hrabrega nastopa varaždin-skega 16. pešpolka na bojišču v Srbiji se bo skoro torpedni rušilec najnovejšega sistema imenoval »Warasdiner« (»Varaž-dinec). NAŠI AEROPLANI NAD CETINJEM. Zader. »Hrvatska Kruna« poroča, da je bilo v zadnjem času vrženih nn Cetinje iz naših aeroalanov več bomb. O uspehu še ni nič znanega. IZDAJATELJ SRBSKEGA LISTA »POLITIKA« RIBNIKAR PADEL, Tz Sofije poročajo: Zagrizeni nasprotnik Avstro-Ogrske, izdajatelj srbskega lista »Po"'tika« Rlbnikar, eden od največjih razširjevalcev pro:iavstrlj-ske poltilke, padel je v bojih pri Mitrovici. Oče padlega izdajatelja belgrajske »Politike« je bil rodom Slovenec, doma nekje blizu Kranja ter je bil zdravnik. Kot tak se je proselil v Belgrad. GRŠKI VOJAKI V SRBIJI. Sofijsko »Utro-* poroča, da so Grki na željo srbske vlade zasedli mesto Dojcan in okolico, ki leži ob srbsko-grški meji. Bolgarsko prebivalstvo je v okupiranem ozemlju od Grkov veliko pretrpelo. SRBI HOČEJO Z ALBANCI SKLENITI MIR. Iz Bukarešta se poroča, da je izšel 25. septembra s podpisom ministrskega predsednika Nikole Pasiča razglas, ki tistim Albancem, ki so se uprli, zagotavlja svojo dobrohotnost in jim ponuja desnico k miru. V Bukareštu je ta razglas povzročil veliko pozornost, ker sklepajo iz njega, da se nahaja Srbija v slabem položaju, ker napadi primeroma maloštevilnih albanskih vstašev tako učinkujejo, da hoče z njimi za vsako ceno skleniti mir. Ruski vojni minister general Suchomlinov, ki je odstopil. »Ilustrirani Glasnik«, št. 5., prinaša sledečo listnico: Zadnji čas nam je došlo več naročil brez podpisa, oziroma z nečitljivim podpisom, kar povzroča nepotrebne poznejše reklamacije. Gg. naročnike prosimo, da naročilnice pravilno in čitljivo podpišejo ter navedejo tudi kraj, oziroma pošto, kajti lista brez naslova ne moremo oddati na pošto. Ker je večina naročnikov naročnino že poravnala, bodemo priložili položnice (čeke) šele v decembru za naročnino za leto 1915 One naročnike pa, ki naročnine za september, oktober, november, december še niso poravnali, prosimo, da nemudoma store, sicer jim bomo list ustavili. Zaenkrat se je treba poslužiti denarne nakaznice. Druge, tretje in četrte številke imamo še par sto izvodov. Komur je na tem ležeče, da dobi tudi te številke, naj se po-žuri in naj list čimpreje naroči. Oktobra meseca bomo brezplačno priložili stalnim naročnikom, ki so naročnino že poravnali, pregleden zemljevid evropskega ozemlja, s katerim bodo vedno v stanu zasledovati vse važnejše vojne dogodke. Zemljevid bo zavzemal velikost 56X46 cm in ga bomo v svrho boljše preglednosti izvršili v barvah. Zemljevid bo marsikateremu ne le za časa vojske dobrodošel, temveč mu bode tudi pozneje vedno poučen tovariš. »Ilustrirani Glasnik« mora biti najpopularnejši slovenski ilustriran list, čemur odgovarja tudi vsebina, slike, oblika in cena! Kakor hitro se poleže bojni metež, bomo izdelovali klišeje tudi doma, tako da bo cenj. občinstvo o vseh dogodkih tudi s prvimi slikami postreženo. — Z lastnim reprodukcijskim zavodom razpolaga celo malo nemških listov. Da pa ta naš načrt kar najdovršneje izvršimo, treba naročnikov. Čim več naročnikov, tem boljši bo list! Zatorej: Podvizajte se in pridobite nam novih naročnikov! Pravilni naslov je: »Ilustrirani Glasnik«, Ljubljana, Katoliška tiskarna. LMapske novice. lj Naši ranjencL V »Mladiko« in licej so pripeljali te dni naslednje ranjence, in sicer 17. pešpolka: Šmit Fr., Seršen Josip, Rigler Anton, Starman Jurij, Spilek Franc, Oven Matija, Zupančič Anton, Simonič Josip. — Od 97. pešpolka; Crubisa Josip, Požar Anton, Cuzrit Anton, Covlevich Anton, Furlan Anton, Lorenzon Janez, Pod-bršček Janez, Jurčinovič Anton, Žni-deršič Anton, Luisa Evgen. Kosmač Anton, Sellč Josip, Jachin Giuseppe, Bonifacia Janez, Novak Anton (poljski lov. bat. 7), Blašič Anton (polj. lovski bat. 7). lj Da se prepreči obdolžit ve, da je moštvo darila bolnikom prodajalo, naj se v bodoče vsa za razdelitev med bolnike in ranjence namenjena darila ne oddaju strežnemu osobju, temveč le inšpekcijskim zdravnikom ali pa damam »Rdečega križa«. Bolnišnični poveljnik: Dr. Geduldiger. lj Rdeči križ. Da se bo občinstvo, ki obiskuje v posameznih bolnicah se nahajajoče bolno in ranjene vojake, lažje orijentiralo, dovoljujemo si naznaniti, da so c. in kr. vojaške bolnišnice označene s črno-rumeno in belo zastavo z rdečim križem, bolnišnico Rdečega križa pa le z belo zastavo z rdečim križem. Dnevne novice. 4- Zlata maSa je bila dne 24. septembra v Crngrobu, v znani romarski cerkvi škofjeloške okolice. — Opravil jo je popolnoma na tihem veleč. gosp. Janez Wester, vpok. župnik goriške nadškofije. — Gosp. zlatomašnik je »Blejc« iz dobroznane Danejeve družine v Zagoricah. — Veliko let je služboval v težavni otaležki župniji pri Cerknem. Sedaj biva že nekaj let v zaslužnem pokoju v Škof ji Loki. — Gosp. jubilant je še čvrsta gorenjska korenina, zato upamo, da bo učakal tudi še bisernico. Bor ga nam ohrani! + Slovenec-ranjenec umrl na Du« naju. V bitki pri Grodeku jo bil tudi težko ranjen posestnik Leon Andrejka iz Vrhol v brdskem sodnem okraju ter je dne 23. septembra 1914 v Rudolfovl bolnišnici na Dunaju na tej hudi rani umrl zapustivši vdovo s štirimi malimi otroci. Dne 28. t. m. so bili njegovi zemeljski ostanki skupno s šestimi tovariši blagoslovljeni in potem položeni k večnemu počitku na posebnem prostoru dunajskega glavnega pokopališča, ki ga je dunajska občina posvetila vojakom umrlim za ranami v dunajskih bolnišnicah. Sredi tega prostora se bo dvigal velik spomenik; v njega bodo vsekali imena teli padlih in tu pokopanih junakov, ki so dali svoje mlado življenje za dom in cesarja. Slava slovenskemu junaku. N. v. m. p.! 4- V poročilu o ranjencih in bolnikih št. 15 se nahajajo med drugim tudi sledeči: Dr. Fric Lukmann, 7. poljski top. p., iz Ljubljane, ranjen; dr. Fric Marinič od Sv. Urbana pri Ptuju, bolan, v Ljubljani; Lipovec Franc, 17. pp., iz Dolenje vasi pri Kočevju, ranjen, v Ljubljani; Omejec Jožef, 17. pp., iz Medvod, ranjen, v Ljubljani; Pihler Ferdinand, 3. gor. top. p., iz Ljutomera, ranjen, v Kromerižu; Rauter Alojzij, 87. pp., iz Ljutomera, ranjen,- v Celju; Šantej Jožef, 87. pp., iz celjskega okr., ranjen, v Celju; Sattler Rudolf, 17. pp., iz Zgornje Šiške, ranjen, v Ljubljani; Sušnik Emil, 87. pp., Kozje, ranjen, v Pestujhely; Woschitz Franc, 4. trdnjav-ski top. p., iz Borovelj. bolan, v Pulju. -f- Avstrijska vseučilišča se ne odpro. Naučni minister Hussarek je izdal razglas, po katerem bodo prošnje za državne skušnje na avstrijskih vseučiliščih olajšane. Vseučilišča se pa letos ne odpro. -f Proti izvozu močnih krmil. C. kr. kmetijska družba se v vlogi do c. kr. poljedelskega ministrstva izreka odločno za prepoved izvoza vseh močnih krmil. Prihodnje mesece bo naša država imela mleti le svojo lastno pšenico in bodo odpadli otrobi komaj zadostovali naši potrebi. Zato bodo kmetje uporab-ljail zlasti oljnate preše, a tudi teh utegne kmalu zmanjkati, ker je ustavljen uvoz oljnatih sadežev. + Avstrijskim prostovoljcem. Eno* letni prostovoljci se k trdnjavski artl-ljeriji več ne sprejemajo. K brzojavnemu, železničnemu ali pa k sanitetnemu polku se sprejemajo samo taki prostovoljci, ki predlože dovoljenje dotičnega komandanta, pod katerem služijo. K poljski artiljeriji se sprejemajo samo tisti, ki imajo s sabo konja, ki je za službo sposoben. Te odredbe veljajo za vse enoletne prostovoljce. + Naš dreadnought, ki je, kakor smo včeraj poročali, težko poškodoval francosko križarko »Jules Grery«, je bil dreadnought »Radecky«. + Avstrijski cesar — kralj PoljskL Nemški listi poročajo iz Kielca, da so tam zaprisegli oddelek rusko-poljskih legionarjev. Prisega se je glasila: Prisegamo vsemogočnemu Bogu, da bomo Apostoljskemu Veličanstvu, naše«, mu prevzvišenemu vladarju in gospodu Francu Jožefu I., po milosti Božji cesarju Avstrije, kralju Češke, apostolskemu kralju Ogrske, poljskemu kralju držali zvestobo in uda-nost. + Glede na aretacije duhovnikov piše »Grazcr Volksblatt«. Razni nemški svobodomiselni listi so objavili tole notico 24. t. m.: Danes dopoldne so se predstavili ministrskemu predsedniku grofu Sturgkhu v zadevah glede na razmere v Spodnji Štajerski mariborski župan dr. Schmiederer in odvetnik dr. Mravlagg in ptujski župan in deželni poslanec Ornigg. — Ministrski predsednik je vzel natančna obvestila deputa-cije v vednost in izjavil, da zavzema vlada le stališče, da se uvedene preiskave pospešijo, da pa na nje nikakor noče vplivati. Deputacija se je mudila skoraj eno uro pri ministrskem predsedniku in je temeljito opisala ves političen položaj na Spodnjem btajer-skem. + Duhovniške vostl (Goriško). Za dekana v (Št. Petru pri Gorici je imenovan preč. gospod dr. Frančišek K n a v s, doseda j župnik in dekan v Cerknem. Dosedanji vodja »Alojzije-višča« v Gorici, veleč g. David Doktor i C je imenovan za kurata v Gabri-jah na Vipavskem. Na njegovo mesto pride začasno vpokojeni kurat Vinko Buda. — Razredna loterija. Dobitek 20.000 kron dobite štev. 3899 in 108.414. — Umrl je v Spodnji Šiški posestnik g. Miha Bizjan. — S severnega bojišča. Ranjeni so bili Slovenci: Franc Slabrna (17. pešpolk), Franc Orači (17. pešpolk), Jožef Pletrsky (87. pošp.5, Vladimir Suša iz Senožeč, (praporščak 22. pešp.). Pogrešajo stotnika 87. pešpolka Rudolf Prax-marerja. Padel je Slovenec Miloš Mar-greiter, stotnik 78. pešp. V ruskem ujetništvu je ljubljanski trgovec Karol Soss, praporščak 27. pešpolka. — Strašna nesreča v trboveljskem premogokopu. 15 letni delavec Franc Skaberne je bil 23. sept. zaposlen pri nekem električnem motorju. Ker se je motorju preveč približal, ga je ta za jopič pograbil in ga večkrat s tako silo treščil na tla, da je bil na celem telesu ranjen in so se mu kosti polomile. Ko so nesrečo zapazili in ustavili motor, je bil nesrečnež že nezavesten. 24. septembra je že umrl. — Ranjenci v Gorici. V Gorico so do 27. t m. dospeli še naslednji ranjenci: Ant. Bitežnik, pešec 27. domobr. polka, iz Bat nad Gorico. — Alojzij P u k 1 š t a j n, pešec 27. domobr. r>olka, iz Tolmina. — Al. Vižin, oešec 97. pešpolka, iz Gorice. — Drugi vojaki, ki se nahajajo v Centralnem semenišču, so vsi bolni. — Velikodušen čin. Iz Kranja se ham poroča. Veločastiti gosp. duhovni svetnik Val. Aljančič je svojo vilo s krasnim vrtom na Primskovem brezplačno v uporabo izročil družini Meglič-Tomčevi, katere gospodar in trije sinovi se v vojski bore za cesarja in domovino. — Osebna vest. Njega Veličanstvo Je imenovalo č. g. Leopolda T u r š i č a, kaplana v št. Vidu nad Ljubljano, c. kr. vojnim kuratom v rezervi pri domobranskem polku št, 5. — Visok gost v Gorici. V Gorici se že dalj časa mudi nadvojvoda Salva-t o r, ki stanuje v Park-hotelu (prej hotel Stidbahn). Visoki gospod prisostvuje vsaki dan v stolnici ob pol 7 uri tihi sv. maši. Železnica OguMn—Knin. Reka, 25. sept. Te dni so izgotovili prvi del proge Ogulin—Knin, in sicer od Ogulina preko Josindola in Vojnovca v Plaški. Obenem se je zgradil ob progi tudi vodovod. Kolavdacija se bo vršila 5. oktobra Tudi predor pri Vrhovini, 1100 metrov dolg, je dogotovljen. Ob novi progi so postavili že več velikih žag. — Ne pobijajte okenl Steklo se podraži. Cene steklu so se za 20 odstotkov podražile. — Pogreša se v Št. Andražu nad Polzelo Franca Strajnšek, ki je odšla 24. sept. ob štirih zjutraj na vlak na Polzelo. Ker je imela seboj čez 6000 K, se sumi, da bi se jej bila kako nesreča pripetila. Kdor ve kaj, naj blagohotno poroča Am. Bobek sv. Andraž 81 pošta Velenje. — Gledališki igralci izprevodniki cestnih železnic, kmečki delavci, natakarji; gledališke igralke služkinje ali družabnice. Podporni odbor avstrijskega gledališkega društva je sprejel 23. septembra več sto fjrijav za podpore. Podporni odbor razde-juje denarne podpOre in nakaznice za hrano. Dozdaj so morali 800 oseb podpirati in so od 3. avgusta zato že 19,000 K izdali. 16 gledaliških igralcev je že na Dunaju v službi poulične železnice kot izprevodniki; vsak dan razdele s pomočjo občine 300 nakaznic za jed. Več gledaliških igralcev dela na polju: veliko jih je natakarjev. Veliko gledaliških igralk je izjavilo, da rade sprejmejo mesta sobaric, kuharic ali družabnic. — Zagrebška cestna električna železnica ima sedaj sedem ženskih kon-"lukterjev. — 470 ranjencev z Južnega bojišča 6o pripeljali v Zagreb. Med njimi je 50 težko ranjenih. — Med ranjenci v Ljubljani je tudi Martin Mrkun, narednik pri 2. komp. 27 bramb. polka. Prestreljeno ima nogo. Zdravi se na domu. Odlikoval se je v bojih pri Przemislanih in Grodeku. Za špomin je px*inesel seboj rusko puško. — Češka industrijalna banka v Pragi darovala je razun že navedenih K 2000 za deželno pomožno društvo Ildečega križa za kronovino Češko in K 1000 za ranjene vojake in rodbine vpoklicanih vojakov kakor za vdove in sirote padlih vojakov, nadaljnih K 2000 vojno pomožnemu uradu c. in kr. vojnega ministrstva za bojevnike, za njihove vdove in osirotele kakor tudi K 2000 za brezposelne kraljevoga glavnega mesta Prago. DCUtSChC Truppen - Marsch-Kotdhnen Framosen onci EnglSnder Bolna ena na Francoskem. — Sneg. Iz Sarajeva se vidi, da je | del je na Bjelašnici zapadel debel sneg. — V Dravski dolini na Koroškem je sneg zapadel skoro do podnožja hribov. — Trgatev v Istri. Trgatev belega grozdja se je na Poreščini pričela včeraj. Ker grozdje počasi dozoreva, bo splošna trgatev koncem tega meseca. Cene grozdju še niso ustanovljene, bodo pa precej visoke zlasti z ozirom na dejstvo, da je cena vinu zadnji čas znatno poskočilaj Grozdja bo manj kakor druga leta, zato bo pa kakovost pridelka boljša. — Umrl je najstarejši duhovnik 8i-beniške škofije Peter Gabrič. — Na Ogrskem je cela vrsta telefonskih prog zopet odprta za interur-bane telefonske pogovore. — Kn. šk. Marijanišče v Celovcu. V deškem semenišču je nastanjena bolnišnica »Rdečega križa«, zato se je semenišče preselilo v bogoslovje. Ker so pa bogoslovnica do 1. oktobra še no more preurediti za stanovanje dijakov, se je dijakom Marijanišča dovolilo da pridejo Šele teden pozneje v šolo. Vsi Ma-rijaniščani morajo torej dne 7. oktobra priti v bogoslovje. — Za nor je ob Savi. Uradniki in poduradniki trboveljske premogokop-ne družbe na Toplicah pri Zagorju ob Savi so sklenili, da za časa vojne prispevajo za »Rdeči križ« 1 odstotek od svoje plače, kar bode znašalo mesečno okroglo 90 kron. Dal Bog voč takih darovalcev! Čast njim! — Pogrešena častnika 87. pešpolka. Stotnik 87. pešpolka Rudolf Prax-marer se že od konca meseca avgusta pogreša. Nekateri ranjenci trde, da je bil 26. avgusta ranjen. Kdor o njem kaj ve, naj to sporoči gospej Mici Praxma-rer, Celovec, Viktringer Ring št. 7. Nadalje je bil po poročilu v Galiciji ranjen poročnik Alfonz pl. Gellinek, 87. pešpolka. Kdor o njem kaj ve, naj sporoči gospodu generalnemu majorju Gellineku v Celju. — Črnogorci in naši vojni ujetniki. Graški listi poročajo. Gospa Ana Rak, katere sin je bil mašinist na »Z6nti«, je dobila iz Cetinja, najbrže čez Ska-der in Italijo, pismo, ki slove: Srečna sern, da Vam morem izporočiti veselo novicb, da je bil Vaš ljubljeni sin rešen. Gotovo ste že čuli, da se je ladja »Zenta« potopila. Med rešenci se nahaja tudi Vaš sin, ki je bil na spodnjem stegnu ranjen. Ne skrbite, ni nevarno ranjen. Rana ni sicer neznatna, a nevarnosti ni nobene. Pred nekaterimi dnevi je bil operiran in se mu je iz rane kos granate odstranil. Operacija se je prav dobro obnesla. Lahko se čutite srečno, ker je tako strašni smrti ušel, ker je, kakor mi drugi pripovedujejo, bilo strašno. V bolnišnico zelo velikokrat pridem in ga obiščem. Kar se njega tiče. ste lahko popolnoma mirni. Velikokrat Vas pozdravlja in 2aupa v Boga, da Vas kmalu zopet vidi in objame. Sorejmite, ljuba gospa, veliko odkritosrčnih pozdravov. Mila Peraciz. — Parkhotel v Beljaka v ognju. Velik požar je v soboto uničil levi de! velikega »Parkhotela« v Beljaku. Desni dol je tudi pričel goreti, pa so ga rešili: streha je zgorela. Škode, je okoli 90.000 kron. Vzrok požara je bila napaka pri elektriki. — Ponesrečil se je v Idriji 531etni Janez Peternel, rudar in posestnik iz Spodnje Idrije, dne 26. septembra. Pa- devetega na dvanajsto polje ter bil takoj mrtev. Neprevidnost ponesrečenca je bila kriva nezgode. — V eni noči osiveL Dirigent godbe deželnobrambnega bataljona v Ljubnu na Štajerskem, narednik Riedel je v bitki pri Lvovu v nekem gozdu zašel. Bil je sam. Napočila je noč. kiedel je bil prisiljen, da je v gozdu prenočil. Ponoči so kozaki vedno patruljirali čisto blizu Riedla, ki se je več časa nahajal v smrtni nevarunosti; šele zjutraj se mu je posrečilo, da je iz gozda pobegnil. Vrnil se je nazaj k svoji četi, kjer so ga komaj spoznali, ker so mu lasje in brada čez noč osiveli. — Iz Komende. V tukajšnji bolnici je umrla 20. t. m. najstarejša oseba, samska Jera Avguštin, rojena 19. februarja 1821 v Zapogah. — Novi dvekronskl bankovci. Za nekaj dni sem so novi dvekronski bankovci v prometu — prav fletni papirčki v velikosti italijanskih 10 lirskih biljetov. Toda imajo žalibog napako, katere ne zapazi vsak na prvi pogled. Mesto pravilnega slovenskega napisa: Dve kroni, se čita nepravilno: Dve krone. — Razpis učnega mesta. Na triraz-redni šoli v Srednji vasi je stalno popolniti učno mesto. Redno opremljene prošnje je vložiti predpisanim potom pri podpisanem c. kr. okrajnem šolskem svetu do 20. oktobra 1914. Prosilci, ki v kranjski učiteljski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državnozdravniškim spričevalom dokazati, da so telesno popolnoma sposobni za šolsko službo. —- Na štiri leta težke ječe je bil te dni v Celju obsojen 271etni tovarniški delavec Jurij Makovšek, ker je 16. avgusta v Javornikovi gostilni v Vitanju v prepiru zabodel svojo ljubimko Marijo Kamenik, ki je na mestu izdihnila. — Učiteljske vesti. C. kr. dež. šolski svet je pripustil abs. učit. kand. Albino Iskro k brezplačni šolski praksi na petrazrednici v Velikih Laščah in Katarino Punčuh na štirirazrednici v Zg. Logatcu. — C. kr. dež. šolski svet je dovolil def. učiteljicama Mar. Smo-lik v Blatni Brezovici in Josipini Za-krajšek -Verce v Vavti vasi zamenjavo dosedanjih učnih mest, — C. kr. dež. šolski svet je vzel na znanje izstop službe učiteljic Frančiške Leskovec in Josipine Stoy in nastop službe abs. učiteljske kand. Maksimiljanc Sušnik in Ane Pire na osemrazredni privatni lj. šoli v Lichtenturničnem zavodu. — Dobavni razpis. C. in kr. vojno ministrstvo je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani seznam predmetov, ki jih namerava po splošni konkurenci nabaviti. Med drugimi predmeti so navedeni tudi: razni izdelki iz železa, vrvi, čebri, sekire, količki za šatore, jermena in razni drugi oblačilni in opravni predmeti. Ponudbe je vložiti najkasneje do 5. oktobra t. 1. pri c. in kr. vojnem ministrstvu na Dunaju. Seznam predmetov in množin, ki jih je dobaviti in ponudbeni vzorec so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. — Dražbe kozaških konf razpisujejo v Nemčiji, ker teh konj nemška vojaška uprava ne more porabiti, ker ubogajo le na poljska in na ruska povelja. Albanski sesal je oklica! Mu\ m-novega sina za albanskega kneza, Bukarešta, 29. septembra, »Univer-sal« poroča z Dunaja: Tukajšnji al- banski poslanik Sureja bej je izjavil, da vlada v celi Albaniji velika beda. V deželi so tri stranke. Ena hoče za kneza Burharedina, druga kakega Albanca. Obe stranki ne štejeta veliko privržencev. Tretja stranka so drži kneza Viljema, ki naj bi končal, ko se povrne, anarhijo v deželi. Več tisoč Albancev je v Brindisi in v Bari pobegnilo, kjer stradajo. Položaj v Albaniji je strašen in kritičen. Drač, 28. sept. Senat je okllcal sina bivšega sultana, princa Burhan Bddin za novega kneza. Posebna komisija z Ali-ago iz Elbasana in Mufti-effendi-jem na čelu se skoraj poda v Carigrad, da princu ponudi krono in začne pogajanja s turško vlado. Oglaša se pa zopet Essad-paša. Prišel je namreč v Dibro, kjer ga je pričakovalo mnogo čet, ki so mu ostale zveste. Zastopniki vseh krajev v pokrajinah Dibra in Mali so sklenili vzdržati Essadovo kandidaturo. Ker pa je vsled hujskanja nekaterih poglavarjev in turških duhovnikov nekaj krajev kakor Elbassan, Kavalla, Tirana in nekaj drugih sklenilo, da bodo z orožjem preprečili Essadovo vrnitev v Albanijo, zato so se vsi prebivalci okrajev Mali in Dibra ponudili da spremljajo Essada v Drač pri njegovem pohodu v notranjost. Zato je poslal Essad paša svojega einisarja, da 6poročl njegovim somišljenikom, da ga vlada pozove. Če vlada ne bo storila svoje »dolžnosti«, bo tako* odkorakal na čelu 12.000 mož v Drač. zlatornmen trčan, za« jamčeno čist v deži-cah s 4i/2 kg vsebine razpošilja po K 8-50, Čebelama 3944 Ilirska Bistrica. sa sprejmo na stanovanje in hrano k meščan, ski družini. Glasovir je na razpolago. Več povo upravništvo ^Slovenca" pod g t. 2836, (Znamka.) Več 2856 vzame tako] v delo Ivan Tomšič, varna usn]a na Vrhniki. tO' Kot 2850 v mestu ali no. deželi, v krain z obrtno šolo, želi vstopiti deček, ki je obiskoval 2 leti meščansko šolo. Ponudbo na špediterja i. Mihevc v Logatcu. Županstvo Jesenice na Gorenjskem sprejme takoj občinskega redarja veščega slovenskega in nemškega jeziku, z mesečno plačo 100 K. obleko in obuvalom. 2857 .t Stavbeno podjetje: Parketna tov ar na: Strojno mizarstvo: Tesarstvo: Prevzamem favne in zasebne stavbe, železnobelonske mostove,strope Ua. — Fopruvila izvišurem po riai-niznb cenah — Jzachrcm načrte in aa/em strokovna navoaua. Ustanovi, eno 19LO. Velika zaloga hrastovih in bukovih aeščic, kate/e aobavim z ali brez pola»ania; prevzamem tudi popravila m polagam acšč.ce na sla/a, že obsloieča tla. Izcteluiem vsa, stavbeno mizarstvo tiioča se dela, pohištveno le proti naročim. Jzvršu,em tudi vsakovrstna popuivila, točno povoljno in po nizkih cenah, Prevzamem vsa v to stroko spadajoča deta, kakor napravo strešnih stolov, stropov, verand, barak, odrov itd. — Popravna izvršujem, tečno in solidno. V. SCAGNE1TI, Ljubljana. Tehnična pisarna: za skladiščem državnega kolodvora. Parna žaga: Kapurem hrastov, bukov in smrekov les in žagam hlode tudi proti plačilu. — Po železnici poslan les se dostavi na žago po lastnem in-dusirijskem tiru z drž. kolodvora. Telefon 299. Slike iz vose. Gospod kuhinjski Šef. Lastnik večjega hotela v Nemčiji je sedaj narednik nekega nemškega polka. Te dni je v Thuringenu sprejel z drugimi nemškimi sovojaki večji transport francoskih vjetnikov. Kako se je začudil, ki ga neki francoski častnik nemško ogovori: »Ali me več ne poznate?« Pred njim je stal mož, ki je bil pred leti dalje časa šef njegove hotelske kuhinje. Francoski častnik, ki je stal pred narednikom hotelirjem, je kot kuhar izvrševal vohunstvo. Raz~ika med Rusi in kozaki. »Grazer Volksblatt« prinaša zanimiva izvajanja nekega častnika, ki je bil pri Grodeku težko ranjen. Častnik se je pohvalno izrazil o ruski skrbi za ranjence. Ko je po ranjenju prišel k zavesti, se je že nahajal v ruski poljski bolnišnici. V bližini se je etabliral tudi avstrijski lazarot. Takoj so se med obema izmenjali častniki, tako da je mogel biti on koj s prvim vlakom za ranjence transportiran. Častnik je povdarjal, da je treba, kolikor je dobil vpogleda, strogo razločevati med Rusi in kozaki. Rusom se ne more ničesar očitati glede načina vojevanja, kar se pa o kozakih nikakor ne more trditi. Kar se tiče izobrazbe, kozaki, tako častniki kakor moštvo, zelo zaostajajo za Rusi, oni so in ostanejo kozaki. Drugi ruski častniki tudi ne smatrajo kozaških častnikov za enakovredne. Po tem soditi, zaključuje graški list, mora biti poveljnik 15. ruskega zbora, general Martos, ki so ga te dni zvezanega pripeljali v Halle kakor največjega zločinca, kozak najnižje vrste, Sablja »padlega«. »Česky dcnnik« prinaša ta zanimiv dogodek, ki jasno kaže, koliko je verjeti raznim vestem. Rezervni častnik iz Prage je bil težko ranjen. Njegov prijatelj, ki je bil tudi Pražan. ga najde, ko gre na obvezovališče, vsega v krvi. Ker ni dal od sebe nobenega življenjskega znaka, ga ima za mrtvega. Hoteč prinesti domov ženi padlega nekaj za spomin, mu odvzame sabljo. Pred par dnevi je prišel v Prago, obiskal ženo padlega in ii izročil sabljo. Žena je začudeno poslušala njegovo povest, kako je padel njen mo, končno ga na vpraša, če je v resnici prepričan o smrti prijatelja. Ali on je čisto odločno vztrajal pri svoji trditvi. Nato pa reče žena: »No k sreči ni tako hudo z mojim možem. Bil je sicer težko ranjen, ali sedaj se mu zdravje že znatno boljša. Sicer pa vas prosim, da govorite bolj tiho, ker on spi.« Reče in odpre vrata sobe, kjer je spal »padli« mož. Ruski spominski novci dobljenih zmag. »Vosische Zeitung« poroča: Na bregovih Neve so se Rusi zaresno pripravljali, da vkorakajo v Berlin. Ukazali so celo kovati spominske novce. Soproga zdravnika, ki se je udeležil v bojih v vzhodni Prusiji, je sprejela pismo s sledečo vsebino: V skrinji zavzetega topa sem našel stotine medenih novcev. Na jedni strani je napis: »Prihod v Berlin v letu 1914«, na drugi strani pa podoba carja. Jezdec brez glave. Neki ulancc, ki se je udeležil bitke pri Krasniku, pripoveduje (kakor poroča »Prager Tagblatt«) naslednjo grozno epizodo iz vojne: »V vojni doživi človek razne reči, ki mu ostanejo v spominu do smrti. Bil sem priča prizora — in zdi se mi, da ga vidim še zdaj pred očmi: skokoma se mi je bližal kozak. Segp.l sem po sablji in sem ga z vso silo mahnil preko tilnika. Sablja je pala s tako močjo kozaku na šinjek, da mu je pri tej priči glava odletela, To bi ne bilo šc nič posebnega, Ali pomislite si: Jezdec brez glave je dirjal še kakih 20 korakov. Se zdaj ga vidim, kako dirja na svojem majhnem konju — vidim ga kako dirja brez glave. Zdelo se mi je, da traja ta prizor celo večnost. Naposled ekoči konj v jarek in brezglavi jezdec telebne na tla. Žalostno svidenje. Mlada Bcrlineanka ki se jc pred 14 dnevi ločila s svojim zaročencem, je sprejela od njega list, odposlan iz — Berlina. Naznanil ji je, da jc »lahko ranjen« in da ga more obiskati v bolnišnici. Prisrčno je bilo to svidenje, a vendar žalostno. »Lahko ranjeni« je bil — brez roke! Ali naslednjega dne je dobilo dekle zopet pismo. »Ne veš še, draga vse resnice.« Izgubil sem v boju tudi eno nogo. A ko sem te videl tako zdravo in čvrsto, se ne morem odločiti zato, da bi te vezal na-se, siromaka.« — A dekle? Čez dve uri je šla zopet v bolnišnico, ali — z duhovnikom, ki ju je takoj poročil. Fallco belgijskih franktirerjev — puške. Znano je, da se je belgijsko prebivalstvo borilo proti nemškim četam z neko posebno vrsto pušk. O teh nenavadnih puških nam piše v »Neue Freie Presse« neki inženir: Na podlagi svojega mnogoletnega izkustva morem trditi, da te puške, ki jih je belgijsko prebivalstvo rabilo proti nemškm vojakom, izhajajo iz Francoske, Samo v Franciji obstoja tvrdka, ki fabrlcira take puške. Izključno ona ima patent na njih. — Ta puška sestoji iz cevi, ki je obložena z lesom. Ko si izvlekel roč palice, ostaja magazin naboja svoboden. Ta magazin vsebuje navadno tri naboje kalibra 7— 8 milimetrov. Že enostavnim pregibom prsta je naboj potisnejen v cev. Mal pritisk pod ro-čem zadostuje, da se puška izproži. Potem dva prijema in puška ima zapet obliko povsem navadne palice in ni-kdo ne sluti, cla je nesumljivi. sprehajalec malo preje rabil smrtno orožje. Ona tvrdka prodaja take puške le na veliko. Iz tega sledi, da je v Belgiji velika množina takih pušk v uporabi. Ostro oko pa venclar izpoznava tako palico po ročaju in pa po tem, da se med palico in ročajem nahaja razrner-no širok obroč, v katerem je skrit vijak, ki omogoča nabijanje. Gosli ranjenega cigana. Zagreb. -Tu leži neki ranjeni cigan, ki pripoveduje o svojih goslih, ki jih je vzel na vojsko seboj in je sviral na njih, dokler niso bile vsled maršev in bojev uničene. Stotnik je ciganu nove gosli obljubil, če se bo hrabro vojskoval, Cigan se je nato tako hrabro vojskoval, da mu je stotnik res gosli kupil. V bolnišnici zdaj tudi na svoje nove gosli svira. Marija Pomagaj na Brezju. Spisal P. Hrcnrik Damiš, frančiškan. 1914. Založilo ccrkveno predstojništvo na Brezju. Tiskala Katoliška tiskarna v Ljubljani. Str.- 40. Slik 7. Cena broš. 30 h, v platno vez. 70 h. — Kdo ne pozna te s'avne božje poti? Malo Slovencev še ni bilo na tem svetem kraju. Vsakdo pa si rad vzame kak primeren spomin na ta milostni kraj. Temu je ustreženo s pričujočo knjižico, ki romarja seznanja z zgodovino božje poti, s cerkvijo in njenimi zanimivostmi in zlasti s kapelico Matere božje in njeno sliko, ki praznuje letos stoletnico. Pred sto leti je sliko iz obljube naslikal Leopold Layer, slikar v Kranju, ter jo prinesel kot dar na Brezje, v zahvalo, da jc bil rešen iz ječe, kamor je prišel, ker je v francoski dobi ponarejal denar. Zgodovinskemu delu knjižice je pridejana šc zbirka najpotrebnejših molitev. Knjižica je lična, cena prav majhna. 3CZ3I-H—II II_IC.JI_I Kantina Corazza Levada (Istra) 601 VINO belo. črno In šiljer lastnega pridelka se pošilja po jaUo ugodni ceni. Za pristnost se jamči. ZZ3 CZ3 CZ3 CZ3 CZ3 £ZZ3 IZZ3 kmu?e uzilno m o vsaki množini, kakor tudi ose de^eine prttieJke ter piaču-e aajdraž e irg. firma J. iftušlan, Krasil, G«rsn,skc. aii 2 učenci 2844 gs sseSarsko in Sedarska s&rt sprejme Oroslav Dolenc Ljubljana, Wolfova ulica štv. 10. se odda takoj ali za novembrov termin Resljeva & 22. Istotam se odda tudi stanovanje s tremi sobami in z vsemi pritiklinami Poizve se: Prešernova ulica 7 pri gosp Adolfu Perles. 2846 , SANATORIUM • EMONA I ZA NOTRANJE ■ IN KIRURG ICNE-BOLEZNI. / ■PORODNIŠNICA. J LTXJ51_t JAJMA • KOMENSKEGAULrCA- 4 1 SEF-TDRffMK.POTAKU-.' MDft FR. DERGANC B Ema Šinkovec Ljubljana, Stari trg št. 8 priporoča svojo raznovrstno zalogo perila, bluz, pIctroi.Es domačega Izfielica ter potrebščin za šivilje. Podplelanje nogavic. Najnižje cene. — Točna postrežba. ■1 2788 P1 ||G9 ti Q.¥6G, P. I(UV !UU H, priporoča svojo veliko zalogo n ■ v a «i 3773 vina m brima. Vzorci na zahtevo lranko. Cona po dogovoru. Edin prtmorak« tovarn* dvokolea »Tribuna Gnrinn, Triaaka al. SO, g.-roJ (tgoiuu Oorjup. V.IU.. «u«|.i>rtn* »»• togft dvoJ:"!*®. Ilvntnn, (n fcfm.tii.luh .trojuv, nulutin«, ork«i* ikt ttd. 1100 F. BHTJEL Oorloa, Stolna olioa ftta-v. 14. PrnAiifft im obrok« Ceniki fVnnfcO. andelje more dobaviti, letošnje, sortirano, čisto blago, dalje dalmatinska vina od vinogradnikov. Ponudbe naj se zabte* vajo od Poljedelske poslovalnice ]. um taljsoe Dalmacije v Zadru. 2838 s »MM ».-1.1--^JtMCV.VU .9 MMM. #ut. m Kranjska deželna podružnica v Ljubljani I l J n a_ dež> žjvjj_ rentne, nezg. in 'amstvene zavarovalnice \ spre;ema zatarovanja na doživetje ln smrt. otroških dot, realna in ljudska, nezgodna In ia^na zavarovanja, javen zavod. Absolutna varnost Nizke premije. ' Udeležba na dividendah pri živliens.tera zavarovanju že p j prvem letu: Stan,e zavarovanj koncem 3 leta 1913. . -.....................................K IT0.2I7.149-— 5 btune uar mci skih londov koncem leta 1915...................K 434^96M7 * V letu 1913. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička ... K 432.232"66 5 Sdor namerava j5,vi|ensko zavarovanje, naj se v lastno korts. obrae do gori imenovane po-iužmce. — Piospekti zastonj in poštnine prosto. 5 2171 Ki" Sposobni zastopniki se sprejmeio nod na ugodnejšimi pogoji. "Saj l* • • •-*■« J A. &E. Skaberne, Valjana, Mestni, trg 10 | Specialna trgovina za pletenine in trikotažo. 39a Veli! a zaloga različnega perila za vojake iz čiste volne in velblodje j dlake in sicer: snežne kučme, sviter/if telovniki, triko-jopice, srajce, j in spodnje hlače, nogavice, sliper/i, dokolenice, rokavice, različni j ščitniki za vrat, prsa, kolena itd. Odeje iz velblodje dlake. 7etra perilo. Spalne vreče. Plašči in predpasn ki za strežnice rdečega križa. Volna za ples t i. tmm iTidta Zunanja naroč«!» 2si6 obratno kMI J Vs^ «83 obratno -t-riporočamo domačo solidno tvrdko--— vedno v urez kookurence Vžllka zaloga damsklli ln oiroSkih klobukov v najnovelž h oblikah vseh vrst ter športnih čepic Ponravtia se Cene Za I nI klobuki vedno v zalogi sprejemalo Izdaja konzorcij »Slovencac Jisk; »Jlaiollike Tiskarne«. Odvovorni urednik: Joiet Gostlnčar, državni poslanec.