Politicen list za slovenski národ.
p® pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljii: Za celo leto i3 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr.,'za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. vec na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2.
Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Kokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V',6. uri popoludne.
&terv.

V Ljubljani, v četrtek 10. decembra 1885.
letnik XIII.
Deželni zbor kranjski.
(IV. seja, 9. decembra.)
(Konec.)
Dalje se sklene, da se bolnišničnim primarijem petletnice vštevajo v pokojnino, drugim bolnišničnim uradnikom pa ue.
Glede prisilne delavnice se sprejmo ti le nasveti finančnega odseka: 1. Vlada se prosi podpore za tako razširjanje prisilne delavnice, da bi se v njo spravilo 500 kaznencev; 2. dežele, ki rabijo našo prisilnico, se vprašajo, če se hočejo za nekaj let zavezati, da bodo sem pošiljale svoje kaznence; 3. precej naj se narede potrebni načrti in proračuni za nameravano razširjanje; 4. deželni odbor se pooblašča, da od mestne občiue Ljubljanske kupi 3 orale blizo posilne delavnice ležečega mestnega zemljišča.
Glede muzeja se sklene: 1. Poročilo o izko-povanji starin se z zadovoljnostjo jemlje na znanje in se g. Dežmanu izreka zahvala deželnih zastopnikov. (G. Dežman se za to priznanje slavnemu zboru ob kratkem zahvali.) 2. Določi se, da bi bilo primerno določiti vstopnino za ogledovanje v muzeju hranjenih reči o takih dnevih, ko muzej ni odprt. 3. Francetu Kobalu, muzejskemu slugu in vratarju, se določi 300 gld. letne plače, stanovanje in kurjava. 4. Preparatorju Ferdinandu Schulz-u se k dosedanji plači dovoli osebna doklada letnih 100 gld., prosto stanovanje in kurjava. Konečno se je potrdil proračun muzejskega zaklada, kakor smo ga že v poročilu o drugi seji omenjali, ter se je le dostavilo g. Schulzu dovoljenih 100 gld.
Pri obravnavi o nekterih točkah letnega poro čila se potrjenje postave o pogozdovanju Krasa jemlje na znanje, ob enem pa deželni vladi izreka želja, da naj to postavo kmalo izvrši. G. deželni pred sednik je odgovoril, da mu je ta postava posebno pri srcu. G. Dol en ec predlaga, da naj se sprejme nasvet odsekov, ob enem pa naj se izreče zahvala vladi in zlasti g. deželnemu predsedniku, ki je bi dotično postavo sostavil. Ta predlog se sprejme.
Poročilo o postavi gledé spuščanja zasobnih žrebcev se jemlje na znanje, in naj o vspehu dotične postave deželni odbor poroča zboru, ravno tako poročilo o štipendijah za podkovsko šolo, ki naj se po-delujejo tudi še v prihodnje.
Poročilo o trtni uši se jemlje na znanje, ob enem pa se deželnemu odboru naroča, naj vso svojo pozornost obrača na zatiranje trtne uši iu zlasti na izvrševanje dotičnih postavnih določb, kakor tudi na to, da se prej ko mogoče sostavi dotičua deželua komisija. — Dr. Vošnjak govori o popotovanju g. Dolenca po Dolenjskem, dalje o amerikanskih trtah, in pravi, da bode še le v prihodnjem zasedanji mogoče govoriti o dotičnih stroških. Dalje deželni zbor jemlje na znanje, da ste se vstanovi za živino-zdravniško šolo na Dunaji podelile Francetu Du-lerju in .Jožefu Pavzerju, in privoli, da se je Karlnu Lesarju podaljšala vstanova. Ravno tako se je na znanje vzelo poročilo o cepljenji osepnic in o ribji valivnici na Studencu, o vravnavi Pešate in o poostren ji kazni za pokončevanje gozdov ; gledé gozdnih drevesnic pa se sklene deželno vlado prositi, da bi izvršila sklep deželnega zbora z dne 7. oktobra 1. 18S4. G. deželni predsednik je odgovarjal, kaj se je v obojnem oziru naročilo okrajnim glavarstvom, in poročevalec g. Faber za to izreče deželni vladi zahvalo.
Prošnja cestnega odbora v Velikih Lašičah za preložitev ceste med LaŠičami in Rašico se izroči deželnemu odboru, da je v smislu § 49 inštrukcije vzame v pretres in dovoli primerno podporo.
Gledé režije v blaznici na Studencu je v imenu iinančnega odseka baron Schwegel predlagal: 1. V stari blaznici se dovoli za vsacega bolnika III. razreda po 22 kr. odškodnine na dan, v blaznici na Studencu pa po 24 kr. ; do zgradbe perilnice in sušilnice se pa na Studencu dovoli odškodnine 25 kr. na dan. 2. Temu primerno se zuiža tudi režija za I. iu II. razred. 3. Hrano v III. razredu določuje normalni jedilni list, pri čigar sostavi se zdravnikom prepušča primeren vpliv. 4. V točkah 1 do 14 poročila omenjeni jedilni tarifi se imajo določevati za eno leto. Deželnemu odboru se naroča, da
naj v tem smislu spremeni z usmiljenimi sestrami sklenjeno dosedanjo pogodbo, in da naj novo pogodbo predloži z letnim poročilom 1. 1885. Ako bi pa ne bilo mogoče pod temi pogojami skleniti nove pogodbe, naj usmiljenim sestram ob pravem času odpove pogodbo z dne 30. septembra 1880.
Dr. Bleiweis podpira predlog odsekov in v daljšem govoru omenja, da je bil njegov lanski predlog primeren, in da se je vresničilo, kar je rekel, da denarni efekt lanskih sklepov bo skoraj ničev. Dalje primerja ceno v raznih blaznicah in dokazuje, da je naša blazuica ena najdražjih.
G. Detel a ugovarja, da bi bil denarni efekt ničev, ker se je prihranilo čez 4000 gld. To je potrdil tudi dr. Vošnjak in potem so bili sprejeti nasveti iinančnega odseka. Za zgradbo perilnice in sušilnice v blaznici na Studencu se dovoli 3600 gl., ki naj se postavijo v proračuu deželnega zaklada za 1. 1886.
Glede režije in hrane bolnikov v splošnji bolnišnici v Ljubljani predlaga finančni odsek: Deželnemu odboru se naroča, da naj se z redom usmiljenih sester pogoja za novo vgodnejšo pogodbo držeč se pravila, da naj velja 147* kr. za človeka na dan, in naj to predloži s poročilom za 1. 1885. Ko bi take vgodnejše pogodbe ne dosegel, naj sedanjo pogodbo o pravem času odpove. Tudi naj za prihodnji deželni zbor izdela pripravne predloge, da bi se bolnišnica sprejela v lastno oskrbovanje dežele.
Ribolovnemu društvu v Ljubljani se dovoli poleg navadne letnine še podpora 30 gld., potem pa g. deželni glavar ob uro sejo sklene in prihodnjo sejo napove za petek, 11. t. m.
Politični pregled.
V Ljubljani, 10. decembra.
Notranje dežele.
Tri tisoč goldinarjev podaril je avstrijski cesar v svojem in svoje družine imenu za ranjene Srbe in Bolgare iz svoje zasobne
LISTEK.
Zadnji samotar.
Izviren zgodovinski roman.
(Spisal P o d v i g e n j s k i.)
(Dalje.)
Vekoslav pa potem stopi skozi velika vrata v gostilno. Na desno in levo se mu odpirajo prostorne sobane, natlačene s pridnimi pivci, kterih eni pevajo, drugi se živahno pogovarjajo, drugi spet igrajo; tii pa tam zagleda se po pivnicah kaka bolj gosposka postava, ki se od mize do mize vtika v pogovore pijočih in kakor se zdi oblastno, a vljudno in zgovorno ter v svesti si svoje preučenosti, navzočim razlaga važne in mične reči, ker kjerkoli se ustavi, vsi z odprtimi usti vanj zijajo. Od časa do časa vzame iz žepa časopis ter bere nekaj vrst, potem pa razlaga.
Stopivšemu na dvorišče prileti nasproti lično opravljen natakar, ter ga vljudno poklonivši se mu sprejme čez dvorišče po stopnicah, ter ga privede na širok dolg mostovž; na tem videlo se je več vi-socih vrat, kterih srednjo odpre natakar Vekoslavu.
Komaj vstopi, kar mu od vseh strani zadoni: „Živio Vekoslav, dobro došel!" Več znancev mu pride nasproti proti vratam. med njimi grof Gvidon, ki novega gosta predstavlja navzočim. Ko poueha pozdravljanje in mehanični pokloni, se Vekoslav ogleda po prostorni, visoki dvorani; vse elegantno gosposko opravljeno, po stenah v zlatih okvirjih razobešene razne podobo, med kterimi kmalo zapazi Voltairja, Diderota in nekaj drugih slaboslavnih Francozov. Po dvorani mu sreča oko dosti znanih in neznanih obrazov, tudi gospa in gospodičin ni manjkalo; pri teh je oko nekaj dalje postalo, morda je iskalo obližja, kterega ni našlo. Ni mu bilo všeč to, na-djal se je nocoj ž njo govoriti. Ali kaj, vleklo je ni v tako družbo in ženska navadno zdravejše in res-ničniše čuti, kakor možki sodi.
Ko sredi dvorane zamišljen stoji, mu pribiti naproti Ben Saruk Mostovski, v črnih rokavicah, dvakrat se mu pokloni ter mu prime za desnico iu mu jo prijateljski stisne.
„Dobro došli iz klasične Italije I Nisem že videl ure, da bi se vrnili, noč in dan sem vas imel pred očmi, srčno hrepeneč po vaši dragi tovaršiji. Povsod srečni? Zdravi?"
„Vse dobro", odgovori Vekoslav.
„Dobro opravili svoj posel? Že skoro želim občudovati nakupljene umotvore, pričale bodo o spretnosti vašega umetnijskega okusa. A ravno prav. da ste danes že tukaj s potovanja; nocoj priredimo veliko zabavo. Apolon in Melpomene se imata boriti za lavoriko. In škoda, desetkrat škoda , bi bilo, da bi nocoj tii ne bilo vas, tako izvrstnega natančnega ocenitelja. Blagovolite sprejeti spored današnje zabave."
„Prelepa hvala za pozornost, gospod Mostovski", zahvali se Vekoslav.
Sploh pa se zdi, da v tej odlični družbi nocoj g. Mostovski nosi veliki zvonec, vse ga k sebi kliče iu zvedavo povprašuje, a on se urno suče in lahno stopajoč po prstih premerja dvoranine prostore, kakor senca; vsem odgovarja, vso zadovolja.
Slednjič vendar pride čas, ko se ima pričeti zabava. Zbrana gospoda začne se skozi vrata, ki so se ravno odprla, pomikati v visoko, umetno ozaljšano dvorano in počasi zasede svoje prostore; častni stol pred odrom na sredi tiče danes grofu Gvidouu Ko-benceljnu, ne daleč od njega vidimo Vekoslava.
Zagrinjalo se vzdigne. Nastopi belo oblečena
blagajnice. Denar se je takoj odposlal srbsko-bolgar-skemu podpornemu odboru. Dobrotljivost našega cesarja je v resnici občudovanja vredna! Ne le da doma po svoji lastni državi na stotine in ua tisoče razsipa med ponesrečene podložne njegove s polno roko, obrača se njegovo viteško srce tudi še venkaj čez črno-rumeno ograjo, ne da bi vprašal, ktere narodnosti so, ki se jim hudo godi vsled elementarne nezgode. Saj nismo še pozabili, kako hitro se je odprla dobrotljiva roka vladarjeva leta 1883, ko je nepopisljiva nesreča razdejala mesto Ischijov na Laškem; letos poslal je zopet veliko svoto Spa-njolom, ki so od povodenj, potresov in kolere grozno veliko trpeli. Sedaj čitamo že zopet o Srbih in Bolgarih, kterim je naklonil jako lepo svoto. Kdo bi pa mogel dan za dnevom naštevati vse tiste podpore, ki jih doma v Avstriji prejemajo društva, občine, župnije, cerkve in posamični revni ljudje, zlasti revni dosluženi vojaki in uradniki? Le vzemite kteri-koli vladni list, kjer zvesto zabilježujejo vse darove in prepričali se bodete, da je svota ogromna, ki leto za letom roma iz cesarjeve za-sobne blagajnice venkaj tolažit tiste, ki so potrtega srca, pa ga nimajo človeka, da bi jim solze obrisal. Kedar so taki nesrečneži že od vseh zapuščeni, pomaga jim izvestno še jeden, če le dojde obupen njihov glas do njegovih ušes, in ta dobrotnik je naš presvitli cesar Franc Jožef I. Viteški je ves naš vladar, tega mu niti njegovi sovražniki ne morejo odrekati, dobrotljiv pa čez mero.
Napačno in nelojalno bi bilo od nas, če bi hotli kedaj pravici pot zapirati, kedar se pečamo z avstrijsko-srbskimi razmerami. Kakošne da so taiste do sedaj bile, je vstrajnim našim čita-teljem večinoma že znano. Razmere med vlado in vlado so bile ¡zborne, one med narodoma bi bile pa lahko mnogo boljše. Krivda, da niso bile, ni bila na naši, pač pa na srbski strani, ker so Srbi do najnovejšega časa svojeglavno odbijali vsako po-nujano prijaznost od naše strani s svojim: „ajdi k vragu švaba!" Sedaj se je to predrugačilo. Transportna kolona križevniškega reda, ktero je naš cesar srbskim ranjenim vojakom na pomoč poslal, poslušajoč mili klic srbske kraljice, kteri so se ranjeni Srbi v srce smilili, kajti blaga gospa je sprevidela, d?, če ji ne pride pomoč od zunaj, morajo hudega konec vzeti. 30. novembra je bilo, ko se je omenjena kolona v Niš pripeljala, kjer je že brezštevilna množica kolodvor oblegala, radovedna videti vrle „švabe", ki pridejo ranjenim svojim političnim prijateljem na pomoč. Blizo 4000 Srbov sešlo se je onui skupaj. Ko je bil predsednik Nišanskega srbskega rudečega križa došle Avstrijce pozdravil, oglasi se veliki prior križevniškega reda, knez Lichnovsky, in se za pozdrav sledeče zahvali: „Gospoda moja! Lepa vam hvala za krasno ovacijo, s ktero ste nas sprejeli. Presrčna zahvala pa, ktero mi je izrekal ravnokar vaš govornik, ne pripada samo meni, temveč tudi našim vitezem. Cesar, moj prevzišeni gospod iu gospodar je želel, da se podamo na pomoč ranjenim srbskim vojakom. Moj suvereni red, čegar naloga je ranjenim vojakom vseh narodov pomagati, hitel je sedaj tem radostneje pomagat, ker ta pomoč velja hrabrim ranjenim vojakom Srbom. Jaz in moji vitezi smo ponosni na to, da smo prvi, ki nam je dano obstoječe prijateljstvo med Avstrijo in Srbijo dejanski pokazati. Prepričan sem, da bode to naše prijateljstvo Srbija tudi še na dalje ceniti vedela, ktero občutijo za-njo in njeno narodno dinastijo iz celega srca tudi naš cesar in naša velika domovina. Jaz in moji vitezi bodemo viteške naše dolžnosti iz celega srca spolnovali." Bivši Belograjski župan, dr. Vladan Gjeorjevič, je navzočim Srbom govor potolmačil, na kar so se dvignili tisočeri viharni „živio" iz navdušene množice proti nebu. Kmalo na to je prišel tudi kralj Milan, ki se je s tresočim glasom in solznim očesom zahvalil knezu Lichnovskemu najpoprej cesarju
Francu Jožefu, ki je izvolil želeti, da gredo križev-niki na pomoč ranjenim Srbom, potem pa še kri-ževnikom samim, ki so tako točno vbogali. Prijateljska vez dobila je toraj dejanski pečat in potrjenje. Bodo li Belograjski radikalci s svojim navadnim šovinizmom in cinizmom zadovoljni s pre-blago pomočjo?
Komu bode vstreženo? Okrajna skupina češkega narodnega društva v Kraljevem Gradcu je deželnemu zboru poslala peticijo, v kteri prosi 1. Da preneha nekoliko narodno sovraštvo, naj se razpusti nemški „Schulverein", naj pa preneha tudi „Osrednja školska Matica". 2. Da ne bode prikrajšana kaka narodnost, naj se izvrši dolžnost naložena v državni šolski postavi 21. dec. 1869 in naj se povsod tam, kjer je število šolskih otrok tolikošno, vstanovi šola v njih maternem jeziku. Naj se nadalje skrbi, da se otroci, ako ni potrebnega števila za vstanovljenje šole, vendar-le po mogočnosti izrejajo v maternem jeziku.
Dolgovi na davkih na Ogerskem znašali so konec p. 1. 35.3 milijonov, ua dolgu je bilo: Hr-vaško-SIavonsko 6,700.000 gld., županstvo Toron-talsko 4,700.000 gold. županstvo Temešvarsko 2,900.000 gld. glavno mesto Budapešt 2,700.000 gld., županstvo Szilagysko 1,300,000 gld., županstvo Bačsko 1,100.000 gld., Bereg in Ugača 1,00.000 gld.; vsadruga županstva skupaj 14,9000 gld. Leta 1883 je bilo še za 3 milijone več dolga, te 3 milijone so tedaj plačali I. 1884.
Vnaiije države.
Žalostne reči čujejo se iz srbsko-bolgarskili pokrajin. Srbi sami so trmoglavci, kakoršnih se ne dobi kmalo, ter ravno s to svojo trmoglavostjo zavlačujejo sklepanje miril, ker bi radi Bolgarom vrinili pogoje, kterih le-ti sprejeti ne morejo. Sicer je pa tukaj jako čudno, kako da zamorejo Srbi sploh kake pogoje staviti, ker so premagani. Se vé, da se oni pri tem zanašajo na veliko množico „vojaštva", ki ga imajo še za seboj (celih 100.000 mož) in ga mislijo proti Bolgarom potisniti, če bi se le-ti branili srbske mirovne pogodbe sprejeti. Toda ravno to vojaštvo, „drugi nabor," ima med seboj večinoma in vseskozi prav nezadovoljne ljudji, ki so že na ves glas godrnjati jeli, ker srbsko vojno upravništvo prav slabo za nje skrbi. Za živež jim menda suh kruh dajejo, vojaki pa kuhano hrano zahtevajo. Od vjetih Bolgarov, ktere imajo v Belograjski trdnjavi zaprte, so jih že mnogo postrelili, češ, da so uporni in nimajo do Srbov nikakega spoštovanja, če je to vse res, bi bilo tudi dobro, ko bi se gospodi v Belern-gradu od ktere veljavne strani v razumljivih besedah povedalo, da to ne gré. Kakor ravnokar beremo, so si dotični — trije so bili, svojo smrt zakrivili sami, ker so umorili svojega stražnika. Takih lopovov pa ne bo nihče branil. Ravno tako neverjetna zdi se nam novica, ki se je v soboto zvečer iz Zemuna med svet spustila, da je bolgarski knez Milanu ponudil zvezo med Srbi in Bolgari proti Turku Turški vladi je pa prišlo to pod nos in je imel poslednje dni turški poslanec v Belemgradu vedno le na brzo-javu opraviti. Nemogoča ta novica ravno ni, pač pa zadosti neverjetna, ker si nikakor ne moremo prav lahko misliti, kako da bi se Milan, ta tepeni Milan, toliko ponižati mogel, ter bi šel z Bolgari, ktere že dalje časa hudo sovraži skozi drn in strn proti Turčiji, s tistimi Bolgari, pravimo, od kterih neče pogojev sprejeti za napravo miru, temveč sedaj tudi on sam trdi, kakor Turčija, da Bolgari niso sposobni, da bi mir sklepali, temveč Turčija! No, v Evropi se je že marsikaj neumnega trdilo, zakaj bi se pa tudi to ne trdilo ! Sedaj bode Evropa določevala, kako in kaj, kajti po včeranjem telegramu so Bolgari prav zatrdno sklenili, da se ne bodo nič več s Srbi pogajali za mir, če jim le-ti v 24 urah ne sprejmo pogojev, kakor so jih oni stavili, temveč bodo vse velevlastim prepustili v razsodbo, ktere bodo morale
gospodičina okoli šestnajstih let. Deklamuje prav spretno in pogumo, italijansko pesem, v kteri slavi rodbino Kobenceljnov in grofa Gvidona, sosebno povzdiguje zasluge Ivana Kobenceljna, sinu Gvidono-vega, ktere si je bil zadobil kot kreten diplomat za Avstrijo.*) Ploskanja ni konca ne kraja. A zdaj stopi med občinstvo Mostovski sam in jame deliti med posamne to pesen tiskano. Ko se pa podpisano bere njegovo ime, zadoni gromovito klicanje in ploskanje Mostovskemu, ki ne preneha, dokler se on sam dvakrat na odru ne prikaže sprejet čestitanja od gospodov in gospA, ki mu z rokami in rutami naproti migljajo.
Predstavlja se potem šaloigra: „II vecchio biz-zarro", v treh dejanjih, od K. Goldoni-a.
Pri zadnji točki v programu nastopi Ben Saruk Menahem sam in globoko poklonivši se zbranemu občinstvu začne:
Slavna gospoda!
Z neizrečnim veseljem navdaje srce vsakega misleca živahno gibanje, ki se pričenja po Evropi!
*) „Morelli". Storia della Contea di Goiizia. Vol. IV. pag. 203.
Vzvišeni do zdaj še nepoznani nauki o enakosti, o svobodi, o bratoljubji, ki so jih v našem stoletji pogumno proglasili veliki duhovi na Francoskem, vneli so mlado in staro; najčilejše moči, veleumi, posvečujejo se njihovemu razširjanju in vresničevanju. In že povsod se vidi, kako te blage ideje plodijo mišljenje in delovanje človeško, kako poganjajo nove kali, ki obetajo cvetu in sadu. Povsod znanstvena in umetnijska društva, povsod kazine, obrtnijske in kupčijske zadruge, velikanska podvzetja, množenje kapitala, ki edini zamore povzdigniti kupčijo, tovarne se zidajo, ter ponujajo stradajočim lahkega, gotovega zaslužka, posestniku iu meščanu pa držečega blaga v ceno. Rente, kapital, inteligenca, ž njim blagostanje.
In da so valovi blagodejnega napredka tudi Vas dosegli, slavna gospoda, priča mi je ta večer, ko smo se v tako obilnem številu zbrali poklonit se divnim umetnostim. In tem bolj povzdiguje se srce pravemu človekoljubu, ko vidi, da se je s tem vzvišenim idealnim namenom združil drugi nesebični in vendar obče koristni smoter, da se namreč čisti dohodki nocojšne zabave naklonijo ubogim Goričanom. Živelo mesto, živela dežela, ki v sebi hrani take
potem pred vsem drugim vročekrvnega Milana potolažiti, da ne bo še dalje tiščal v svojo nesrečo, kteri popolnoma tako ne odide, kajti na revolucijo pripravljajo se na Srbskem po celi deželi in radikalci na vso moč skrbe, da jim ogenj, kterega podpihujejo, ne bo prezgodaj vgasnil. In ves ta pokret, vse to gibanje obrnjeno je proti Milanovemu prestolu, kterega mu zdrobiti hočejo. Ko bi se bil Milan povrnil zmagovit nazaj, no, še bi se bil ohranil a tepen pa še prevzeten zraven, se ne bo več dolgo imenoval dejanskega srbskega kralja.
V Filipopelju zbrali so so minulo nedeljo vsi bolj imenitni in veljavni llumeljci v škofovem stanovanji na posvetovanje, kako da jim je v bodočnosti postopati nasproti Turčiji in nasproti zahtevanju po „Status quo ante". Govoril je škof Klement in izrazil nado, da niti jednega Rumeljca ne bo, ko bi se vklonil kakemu drugemu predlogu, kakor združenja Bolgarije z Iztočno Rumelijo. „Ni-kakih predlogov ne smemo poslušati, ki bi se glasili na vpeljavo „status quo ante" in naj nam jih nasvetuje kdorkoli." Tako je končal škof svoj nagovor. Takoj za njim oglasil se je pa ruski agent rekoč, da je prejel od ruskega poslanstva v Carigradu sledeča naročila: „Turški pooblastenci prišli bodo v Bolgarijo, za njimi pa evropska komisija in poseben sultanov komisar, ter bodo preosnovali ves organski statut. Če bi se jih prebivalci branili, bodo jim takoj turški vojaki za petami, Rusija pa bi prav nič ne mogla storiti." Rumeljce je ta izpoved ruskega agenta osupnila, vendar pa so imeli zadosti poguma, da so mu v obraz povedali, da ne bodo nikake komisije sprejemali, ktera bi nameravala vpeljati „status quo ante". Rus je na to še enkrat ponovil, kar je bil že poprej povedal in je odšel. Takoj na to zjedinili so se zbrani rodoljubi toliko, da hočejo do zastopnikov velesil v Carigrad poslati deputacijo z naslednjo resolucijo: „Zbor domoljubov v Filipopelji je sklenil, da naprosi delegate, da naj svoje poslanstvo prelože in pokrajino takoj zapuste in to iz sledečih vzrokov: prvič je sedež vladi, ktero mi pripoznavamo, v Sofiji, ne pa tukaj; drugič so naša armada in naši odličnjaki vsi v vojnem taboru, nam doma ostalim se pa pač ne spodobi o tako imenitni reči sklepati, kakor je ravno naše združenje in tretjič naša pokrajina ne bo z lepo poslušala na take marnje, če je bila zmožna 60.000 mož na srbsko mejo postaviti." Resolucija seje sprejela soglasno, ob enem pa se je izvolilo 7 mož in pa 1 častnik, ki se bodo v deputaciji podali v Carigrad z omenjeno resolucijo do velesil zastopnikov.
Rumuncem so sosednje bolgarske trdnjave ob Donovi trn v očeh, kterega bi prej ko prej radi znebili se. Ker se pa Bolgari za njihove bolečine te vrste prav malo ali celo nič ne brigajo, zmislili so si premeteni Valahi nekaj druzega. Napravili so korak, ali bolje, vlada ga je napravila v Carigrad do konference, od ktere ni ničesa manjšega zahtevala, kakor to, da bi velesile Bolgarom zapo-vedale: trdnjave ob Donovi ležeče se morajo takoj porušiti, sicer se v Rumuniji ne da dobro spati. To Vam je bilo jako drzno, ob enem pa tudi silno neumno zahtevanje, da, tako neumno, da ga po Rumuniji nekteri sami niso verjeli. Med temi je bil poslanec Jonesko, ki je ministra zunanjih zadev vprašal, če je li to vse res, kar se govori. „Kaj pak da je, pravi Bratiano, samo da opravili nič nismo. Konferenca je rekla, da jo bolgarske podonovske tvrdnjave prav nič ne brigajo, ter da se ima o čem drugem, bolj važnim pomenkovati." Dalje je minister Bratiano tudi še povedal, da se je pred nekoliko tedni na tuje podal, da bi pozvedel, kako da naj se Rumuuija nasproti velesilam obnaša. Mož je šel prej ko ne na tuje poslušat, kako da se o bolgarski revoluciji ondi govori, da bi bil potem svojo politiko doma vravnal in če bi bilo potreba tudi za puško prijel. Ker je pa povsod le obraze našel, ki so se strogo „na mir" držali, je sprevidel, da ni varno kože naprodaj nositi, kakor je to Milan storil, in je
povspeševatelje vsega dobrega in lepega, pripravni sebe in svoje žrtvovati najblažjim težnjam obče človeškim.
Toda. slavna gospoda, kakor že znano, zbrali smo se nocoj k tej slavnosti tudi še z drugim namenom, da stvarimo kaj novega, da nocoj položimo temelj novemu poslopju, ki se ima med nami kmalu vzdigniti vedam iu umetnostim in vseobčnemu napredku. In ravno nenavadno veliko število, v kterem ste se, slavna gospoda, zbrali, daje mi opravičeno upanje, da moje besede ne bodo pale na neplodna tla.
Naš v vsakem oziru napredujoči vek napisal si je na prapor geslo: „V združenji moč!" Da, slavna gospoda, ponavljam, v združenji moč, in čim veče je število združenih moči, tem veča, tem silnejša je združena moč. In prav za to jela so se v povspeše-vanje velikih podvzetij snovati povsod razna društva, banke in vsakovrstne zadruge, da se več enot spoji v eno močno celoto. Tudi nas je nocoj to prepričanje zbralo, zedinila ona navlečua moč, ki človeka človeku bliža, da 6kupno dosežeta, česar sam ne more. Naša združena moč, slavna gospoda, velja naprej divnemu Apolonu, gojitelju znanosti in lepe umetnosti. Zatoraj povabljam vas. slavna gospoda.
gospod dekan ni porajtal, a za nesrečo včasih malenkost škoduje. Mali rani namesto zazdraviti se, pritakne se vnetje ter postaja čedalje hujše. Začne iz noge teči, da se je gospod moral vleči. Takoj se je prikazala neka nevarnost na propad moči, da se domači že boje za življenje. Bilo je to proti koncu avgusta. A kmalo se obrne na bolje; rana se začne celiti, počasno sicer, a vendar vedno, da je zdravnik že zagotovljal, da v 14 dneh bo vse v redu iu gospod dekan zdrav. Žalibog da teh 14 dni ni bilo. V treh dneh se je tako spremenilo, da je zdravnik rekel: Ne bi škodovalo, ko bi se dal gospod dekan previditi. Zgodilo se je to v kratkem in takoj potem je gospod dekan tudi svoje časne reči vredil. In res, bil je zadnji čas. Telo ni bilo ravno še tako oslabelo, a začel je gospod dekan pešati na duhu in na umu. Vedno bolj in bolj je pozabljal o čem se je govorilo ter misli o tujih rečeh vmes izrekoval, kar je čezdalje huje in huje postajalo, dokler je po polnem krvnem razkrojenji svojo blago dušo izdihnil 4. decembra popoludne.
Zapuščeni farani kazali so mnogo žalovanja in sočutja. Vsaki je hotel svojega tolikoletnega duhovnega pastirja še enkrat videti (pastiroval je tii blizo 80 let). Od jutra do pozne noči je bila vedno polna precej velika sobana, kjer je ranjki ležal. Pretekli ponedeljek, 7. decembra, zbralo se je 20 duhovnikov iz obližja, večinoma iz dekanijskega okrožja; potem prečast. gosp. gvardijan frančiškanov iz Brežic, prečast. gg. gvardijana kapucinov iz Celja in Krškega s štirimi drugimi kapucini. Gotovo bi se bilo še mnogo več gospodov pogreba vdeležilo, naj bi jih tako nevgoden čas ne bil zadrževal prej in poznej praznik; v naši škofiji še popolni odpustki. Sprevod vodil in pokopaval je prečast gosp. kanonik Kulavic, govor pa je imel preč. gosp. kanonik Klun. Ljudstva je bilo mnogo, da menda ne kmalo toliko v Leskovcu, a tudi solzil in žalovanja veliko. Opo-ludne ravno je bila žalo-slovesnost končana.
Omeniti moramo še, da je duhovnijane v žalosti mnogo tolažilo, ki so videli, da ranjkemu niso le duhovni sobratje časti skazovali, temveč tudi svetni gospodje. Tako se je pogreba vdeleževal z drugimi uradniki blagorodni gosp. sodnik Krški; več gospodov učiteljev iz okolice, ki so ranjkemu lepi žalostinki zapeli, takoj pred farovžem in potem zopet na grobu. Konečno bodi omenjeno, da ste sprevod spremljale tudi Krška požarna in mestna straža. Z besedo: Žalosten sprevod je bil res lep, iu gotovo se je za ranjkega mnogo molitve kviško povzdigovalo, ktero naj Bog milostljivo usliši ter da dekanu v miru počivati I
tfaše slovstvo.
Knjige družbe sv. Mohorja za leto 1885.
(Dalje.)
II. Slovenske vedernicc, 39. zvezek.
Naš narod se maloktere knjige, ktere izda družba sv. Moliora, tako veseli in se teši po njej, kakor ravno po Slovenskih Večernicah. V dolgih zimskih večerih so mu v resnici kratkočasne večer-nice in malo da ne so mu tudi edino zabavno berilo čez leto. Zato pa je odborova naloga, skrbeti, da je gradivo za to knjigo izbrano in v resnici
sposobno, da kmetu in sploh našemu prostaku, krateč mu čas, tudi blaži in vzgaja srce. Žalibog pa odbor zastonj goji to željo, zastonj se trudi in skuša dobrega blaga v Večernicah podati, če mu ne preostaja dobrih spisov, če nima v čem zbirati. Ne vemo sicer, kake pripovedne spise prejema iu dobiva odbor v oceno, a če sodimo po teh, ktere je že nekaj let sem izdajal, si komaj zamoremo misliti, kako zanemarjeno in neobdelovano je to polje pri nas Slovencih. Toraj pri nas ne znajo pisati za ljudstvo, ali pa nočejo, oboje je pa graje vredno, oboje sramotno in pogubne za nas. Že lansko leto se je marsikaj očitalo veči povesti, ki jo je izdala naša družba, a tudi letos ni nič boljše, se ve, da v drugem pomenu. Tako slabe, tako nepopolne povesti nismo še kmalo čitali, kakor v letošnjih Večernicah pod naslovom „Dora". Le poglejmo vsebino povesti, da nam ne bode kdo očital pristranosti.
„Sključena (?) ženica" nam pripoveduje zgodbo svojega življenja, ki je izvanredno nesrečna. To nesrečo ji provzročujejo same smrti; kot šestnajstletni deklici ji nanagloma umrje oče; čez dve leti ji še bolj nanaglem umrje brat; ko je nekaj mesecev omožena, ji ubijejo moža; edini otrok njen ji v četrtem letu svoje starosti utone pod ledom in naposled še sama nanaglem umrje na pokopališči žalujoča nad svojimi dragimi umrlimi. Za Boga! ali je že ta snov prikladna za naš uarod, ali naj se mu tako slika življenje? Vsaj po treh naglih nesrečah naj bi živela srečno, toda ne — pisateljica ji še brezsrčno utopi drago dete iu naposled nevede kaj bi napravila z obupno materjo — še nji odloči, da mora na čuden način umreti. Nam se to dozdeva popolnoma neverjetno in tudi vsled tega pogubno za naše ljudstvo, ker mu jemlje in slabi vero v Božjo previdnost in ker ga uči krivih misli o življenji sploh.
A ne samo snov pripovedke, ampak še mnogo bolj zasluži pripovedovanje našo grajo. Že neumestno je to, da nam glavna oseba sama pripoveduje svoje dogodke. Čudno se nam zdi pri tem, da si je toliko in toliko pogovorov od besede do besede zapomnila, da za vsaki dan o prošlosti še vč, kakošno je bilo vreme, kako so peli vrabci, kako so oblački pokrivali nebo itd.; pripoveduje nam mnogo preširoko, da že ni več plastično, marveč govoričenju starih žlobudravih ženic podobno. Str. 21 govori tako-le: „Hoja in mraz bila sta nama napravila velikanski tek. Pojedla sva meso, da-si je bilo še trdo, polizala (kako nežno!) sva vse zelje, da-si je bilo požgano (!), napravila sva si cvrtje iz šest jajc in povžila več kot polovico precej velike klobase." Kaj naj o tem bralec misli, prepuščamo vsakemu posamezniku.
Prehod je mnogokrat nelogičen (str. o.); pripovedovanje pretrgano; kratki, razmetani stavki brez vsakega reda in brez logične zveze se kar vrste. Nejasnosti je v povesti vse polno. Zakaj je oče Dorin odvetništvo v mestu popustil in se ž njim ukvarjal na kmetih? Ali Dora ni imela nič sorodnikov niti po očetu, niti po materi, da je morala iti takorekoč za deklo? Kakov je značaj Petričev; sedaj blag, sedaj robat in kako naj si razlagamo tako hudourno naglo sklenjen zakon Dorin ž njim? Mlinarjev! jo imajo sedaj (str. 36.) radi, na str. 37.
lepo^doma ostal. Ker pa Eumunija nekaj deleža pri splošnih najnovejših homatijah mora imeti, zahtevala je, da se morajo bolgarske podonavske trdnjave podreti, da se ne bo moglo reči, da Eumunija ni prav nič storila.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 9. decembra. (Delitev nove obleke šolski mladini.) Božični prazniki se bližajo. Raznovrstne dobrodelne naprave se že prav pridno pripravljajo, da bi vredno obhajale svoje običajne božične veselice in slovesnosti, zlasti v prid ljube mladine. Prvi oznanovalec teh za otroke tako veselih dni je sv. Nikolaj. Ta se je, kakor druga leta, posebno v Čitalnici skazal. Dobrodelni odbor mnogih gospa in gospodičin Ljubljanskega mesta je zopet letos po milodarih in pridnih rokah 80 otrokom pripravil novih oblačil ter 8. t. m. na praznik brezmadežnega Spočetja D. M. ž njimi oveselil 40 dečkov in 40 deklic iz raznih šol. Slavnost so je vršila slično drugim letom v čitalnični dvorani ob 11. uri. Vdeležilo se je je precejšno število odličnega občinstva in blagorodna gospa soproga c. kr. predsednika barona Winkler j a je blagovolila deliti obleko in kruh med ubožno mladino, kteri se je ta dan veselje na obrazu žarilo. Tudi milostni g. knezo-škof so, kakor slišimo, rekli, da bi se bili radi vdeležiii in oseb no se prepričali koristnosti te njim toliko ljube naprave, pa so bili zadržani po slovesnih cerkvenih opravilih v stolnici.
Da letos še posebno pozornost „Slovenčevih" bralcev obrnemo na to prekoristno dobrodelno djanje, nam je vzrok tudi to, da se je letos obhajala nekakšna dvajsetletnica. Na to je opozoril tudi g. vodja Praprotnik zbranemu občinstvu ob začetku delitve in je pohvalno omenil, koliko dobrega so blage gospe v preteklih letih storile za ubožno mladino po napravi, ki je 1. 1865 prvikrat pokazala vesel sad krščanske radodarnosti in pridnih rok, kako je bil že prvikrat nepozabljivi vodja slovenskega naroda ranjki vitez dr. Bleivveis Trsteniški vesel te blage ideje itd. — Konečno je še nunski katehet g. Kržič otrokom priporočal, naj se najprej Bogu zahvalijo za prelepi dar in naj hvaležnost kažejo tudi v djanji s tem, da bodo pazili na lepo novo obleko in je lahkomišljeno in zanikrno ne oblatili ali raztrgali; še brez mere bolj skrbni pa naj bodo na dušno obleko, ki so jo pri sv. krstu prejeli, kajti če to belo obleko vedno čisto ohranijo, bodo sami srečni in povsod spoštovani pa dobrotnikom bodo tako najlepše poplačali ves trud, delo in stroške.
Pač je želeti, da bi naprava , ki je že skoz dvajset let neprestano vsako leto pokazala tako lepi sad krščanske ljubezni in darežljivosti, še dalje tako krepko in stanovitno delovala. Znano nam je, koliko truda in težav ima dotični odbor; pa nikar naj mu ne upade pogum, saj v resnici dobra dela se nikjer ne zvršujejo brez truda.
Iz Leskovca, 7. decembra. Pokopali smo toraj našega občeznanega dekana in čast. kanonika, prečast. gosp. Edvarda Polaka! Začel je ranjki gosp. belehati prav za malenkost; odrgnil ga je bil namreč čevelj. Kdo na kaj takega porajta? Tudi ranjki
da se nocoj že izbere ožji odbor, kteri ima skrbeti za to, da se v kratkem osnuje učeno društvo, kteremu bodi ime: „Akademija Apolon". Namen mu bodi prijatelje napredka in znanosti večkrat vabiti k učenim razpravam in konverzacijam, v skupnih shodih nabirati darov v podporo učenjakom in umetnikom, nakupavati in brezplačno razširjati nove knjige, pred vsem pa imajo njegovi udje tudi sami pridno se,ba-viti z vedami in umetnostjo in svoje izdelke v skupnih sejah objavljati, tudi se ima ustanoviti poseben odbor, temu bo skrb vsako leto napraviti kako potovanje ali ua Laško, ali na Francosko, na Angleško, da se tako omikani vedno bolj olikajo po svetu in se tudi seznanijo z umetniškimi izdelki imenitnih narodov. Tako se bo naše obzorje vedno bolj širilo in ponosno bomo začeli drugim omikanim narodom stopati na stran. Drugo društvo Dijane lovke, namenjene bo telesni okrepčavi, a ob enem tudi dušnemu razvedrenju; le-to ima skrbeti za osnovanje primernih izletov, javnih plesov, skupnih slavnostnih obedov in drugih zabav, pri kterih se ima, ako le mogoče, s prijetnim združiti lepo in koristno, nabira človekoljubnih milodarov, delitev koristnih knjig in časopisov itd. Vsako leto bi se moralo posebno
po leti, ko so dnevi daljši, skupno z godbo obiskati vsaj po enkrat vse bolj znamenite kraje naše dežele; na tak način se bo povspešilo medsebojno spoznanje in zaupanje, pobratimstvo bo raslo od dne do dne. Ona brezmejna darežljivost iu gostoljubnost, s ktero sem bil jaz kot tujec od vas, slavna gospoda, v tem mestu sprejet, mi je najboljši porok, da bodo take iu enake naprave, kterim vsem je namen blažiti človeški rod in širiti omiko, našle pri vas obilno podpore, da bo od vas, blagorodni plemenitaši te slavne dežele, veda in umetnost smela pričakovati pravih zaščitnikov, mecenatov. Eazvijaj se, svetovni duh, razcvitaj se, svoboda, po tej preblagi, starodavni deželi, v kteri biva tako blago pleme, vredno imena, starih oglejskih patricijev!"
Tak je bil govor gospoda Mostovskega, na bil je tudi sprejet z navdušenimi „živio"-klici.
Vekoslav pa ni dolgo ostal v veselem društvu, kjer se je vse gibalo, popevalo, plesalo in napivalo. Že okoli devete ure videl si ga samega korakati proti lepi hiši na starem trgu, kjer je bil že dva dni gost grofa Antona spod Skale. Dolgo ni mogel zaspati. Kar je nocoj videl in doživel, blodilo mu je po glavi in navdajalo ga z neljubimi slutnjami iu skrbmi.
Tisti Mostovski in pa celo njegov nerazumljiv govor, in njegova društva! Pa grof Anton, si ga slišal, kako je bil iz sebe od samega navdušenja in je povabil za pustni ponedeljek in torek vse društvo pod Skalo! Tudi Mostovskega? Tudi! No, saj je pa dober človek, vsaj vljuden je! Pod Skalo? In Julijeta? Zopet Mostovski in spet Julijeta. Vse to in drugo šumelo mu je po razgretih možganih. In pa še oni suhi Kazanovski v črni halji, ki je za vrati do konca čepel, kakor bi skrbno prežil, da mu nikdo ne uide. Pa Mostovski je dober, pobožen, rad moli! Kaj slabega si zapazil na njem? Kaj pa, da jaz nocoj tukaj spim v lepi hiši? Grofa Antona? Zakaj pa ne pri grofu Gvidonu, kakor vselej? Mi Gvidon ni več naklonjen? Se, še, pa je morda pozabil me k sebi povabiti, in tako ga je oni spod Skale prehitel, ali morda je mislil, da se že samo ob sebi razume, da ni treba pesebnega vabila ... Pa vendar mi je Gvidon še zmirom kakor pred prijazen ... pa vendar ne tako . , . ali so spominaš, ko si . . . Mostovski dober ... V tem zadremlje, ali kmalo se spet predrami: Dober — Kaj je rekel gosp. Poljanec? Naj dokaže! Dober? . . . dober? ... Pa . . . spet zaspi.
(Dalje prih.)
jim je že trn v peti. Za gospodarstvo se Dora še ne zmeni ne, sploh se o vsakojakem delu jako malo govori. Kako cigansko je opisano na 63. strani veselje materino, ko v prvič v svoje „rože" (!) dete svoje sprejme.
Toda iz vsega tega se blišči klasično pripovedovanje na 63. strani. Za Boga, to naj vedo babice, te naj se brigajo za ta znamenja, ki so našteta v tem zares edinem popisu v slovenskem slovstvu, prostemu ljudstvu, ktero vsaka premalo krotka beseda že žali, in naši mladini takih prizorov ne smemo podajati! Vodo bi se pa reklo nositi v morje, če bi hotel vse jezikovne napako zares barbarskega jezika v tej povesti naštevati; tu se še po stari šegi „pustč" pozdravljati, potoček „sliši" k mlinu, negacija čestokrat ne zahteva rodivnika, gospod župnik naroča „svojim" varuhom (mesto njegovim), ljudje dobro „izgledajo"; o „pol enih", iz Lojzem, „šparati", razumi, „marela", „štibali" itd., taki biseri so jako na gosto nasajeni.
(Dalje prih.)
Domače novice.
(V katoliški družbi) je včeraj govoril gosp. M. Močnik. Po primerni vpeljavi o Slovanih sploh in njihovi pomembi v sedajnosti je razpravljal potem zgodovino Bolgarov od njih prihoda v Evropo, naseljenja ob Balkanu, pokristja-njenja, do razpada njihovega cesarstva in do pod-ložnosti pod hudim Turkom, kteri jih je sam pa po grških predstojnikih cerkvenih zatiral. Poočitoval je, kako so omahovali vedno med Rimom in Carigradom, in kako grozovita je bila dostikrat njih osoda nasproti Bizantincem, pa tudi Slovanom, p. Srbom in Rusom. Prihodnjo sredo bode nadaljeval zanimljivo povestnico v zadnjih stoletjih do sedanje bratomorne vojske mej Srbi in Bolgari.
(Dostavek k trem prašanjem Krškim in odgovoru.) Objavil je včeraj „Slovenec" troje prašanj s Krškega glede volilnih agitacij učiteljev. V naglici je vredništvo v svojem odgovoru odločilno točko pozabilo, toraj jo dostavlja danes, da ne bode k vsestranskemu porazumljenju česa manjkalo. Deželni šolski svet v Ljubljani izdal je ukaz 5. junija tek. leta, št. 325 vsem šolskim vodstvom sledeče vsebine:
„Ker se je v novejšem času večkrat pripetilo, da so se javni učitelji pečali s političnimi agitacijami, ter udeleževali se mirodno-političnih demonstracij, tako pa tudi provzročili proti sebi razne pritožbo, zato se je odločil c. k. deželni šolski svet — pomislivši, da ostentativno izjavljauo politično strankarstvo učiteljevo ne vpliva le slabo na vzgojo mladine, nego tudi v prebivalstvu vzbujeva prilike k raznim rekriminacijam — za to, da c. k. okrajni šolski svet poživlja, naj učiteljstvu stojega uradnega področja krepko zapove, da se ima odstranjevati od vseh demonstrativnih pojavov politično - narodnih strank, ter izogibati se sleherne jasne strankarske vdeležitve pri politično-mirodnem teženji."
Kolikor se spominjamo izdal pa je o svojem času bivši naučili minister, Conrad baron Eibisfeld, še ojstrejši ukaz, da se učitelji nikakor ne sinejo vdeleževati strankarskih bojev in agitacij o volitvah. To se je imelo menda pri učiteljskih konferencah brati. Postopanje g. S e i d e 1 n a pa kaže, da je čitanje jako nepazno poslušal, ali pa se ne zmeni za ukrepe svojih viših šolskih gosposk. Če je ros, kakor slišimo, da imajo učitelji sedaj prosto stanovanje, kterega jim pa meščanstvo tudi lahko odpove, je tako brezobzirno postopanje S. pač čudna zahvala za veliko dobroto.
(Dnevni red javni seji Ljubljanskega mestnega odbora) v petek 11. dan decembra 18S5. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila prvo-sedstva. — II. Personalnega in pravnega odseka poročilo: a) o prošnji za prenaredbo zakona o vojaški taksi; b) o Anton Podkrajšekove vdove Uršule prošnji za penzijon. — III. Stavbinskega odseka poročilo o Ivana Goljaša prošnji za določitev stavbinskih črt pri prosilčevi hiši na sv. Petra cesti. — IV. Klav-ničnega ravnateljstva poročilo o dovoljenji brezplatne kurjave nadzorniku mestne klavnice. — V. Šolskega odseka poročilo: a) o vis. c. kr. deželnega šolskega sveta dopisu glede slovenskega poučnega jezika v Ljubljanskih slovenskih in glede sUvenščine v tukajšnjih nemških ljudskih šolah; b) o oddaji službe sluge-laboranta na tukajšnji c. kr. veliki realki.
(Povozil je) včeraj zvečer ob 1/s 7. uri v gosposkih ulicah nek izvozček gospo baroninjo Lazzariui, rojeno grolinjo Brandis, ko je v divjem diru po ulicah pripodil brez luči. Povožena gospa obležala je na tleh v nezaveduosti in so jo morali v hišo prenesti. Kri ji je tekla iz ust in nosu, drugod poškodovala se pa ni. Ker še vedno v nezadednosti leži, se je bati, da bi se ji ne bili možgani pretresli. Magistrat naj pa redarje privije, da bodo preširne izvozčeke bolj brzdali, kakor jih sedaj, ko ftjakarji po mestu pode, kakor bi bili prismojeni. Je že res, da naj se vsakdo sam varuje, a tudi kočjaževa dolžnost je, da ne bo brez luči vozil in sploh ne dirjal, kjer je gnječa.
(Najboljši vzgojili» pripomoček.) Med vzgojil-nimi pripomočki se dan danes nobeno tako malo ne obrajta, tako slabo ne čisla, in tako rado ne opušča, kakor molitev. Naj reče kdo, kar koli hoče, resnično je, stvar, za ktero se ne moli je zgubljena. Recimo pa da pri vzgoji moli otrok, molijo vzgojitelji in stariši, koliko lepih misli se takoj vzbuja pri obojih, kako vzgojitelji radi potrpe z lahkoživimi otroci, a brezskrbni otročaji pa tudi raje ubogajo učenike. Iz tega stališča nas posebno razveseljuje, da je dobilo deško sirotišče v Ljubljani posebni prostor za službo Božjo, kapelo, ki je bila 26. t. m. blagoslovljena. Se bolj ko mrtvo kamenje nas pa raduje živo kamenje, ki se vsaki dan razvrstuje po ti kapeli pri sveti maši; vodja temu zavodu bode gotovo pred vsem skrbel, da ¡se nebode zanemarjal ta glavni pripomoček k vzgoji. Ta okoliščina je vodila dobrotnike vseh stanov, da so pokladali in še pokladajo darove v ta namen, da se služba Božja dostojno opravlja in se preskrbljuje notranja oprava, ktere še dosihmal pogrešamo v kapeli. Omenili smo že zadnjič, da je profesor bogoslovja omislil tukaj križev pot, ki je bil 26. p. m. blagoslovljen. Tako se stvar za stvarjo napravlja, kolikor pripuščajo denarne moči. Tudi milostljivi knezo-škof, ki so že toliko žrtvovali za občno koristne naprave, so darovali lep dar 50 gl. za novo svetišče, in verne ne le podučili, marveč tudi z dejanjem spodbudili k posnemanju.
(Za povišanje plače) sklenili so prositi krauj-ski deželni uradniki in so se iz tega namena sošli na skupno posvetovanje v nedeljo 6. decembra v mestni dvorani.
(Obrtniško društvo) zborovalo je v ponedeljek popoludne, in sklenilo: a) Da se popolnoma strinja z Dunajskimi obrtniki, ki so prosili za odpravo obrtnega dela po kaznilnicah, b) Potrdila se je dotičua peticija na deželni zbor za vravnavo obrtnega dela v prisilni delavnici, in pa sklenila se je sklicati v to svrho ena enketa. c) Izvolil se je odbor, ki bo omenjeno peticijo izročil poslancu Sukljeju, kteri naj jo bo v deželnem zboru podpiral, d) Sklenilo se je sklicati občni zbor, kakor ga pravila določujejo, za prihodnjo nedeljo, kjer se bodo razgovarjali o nedeljskem posvečevanji in o zadrugah.
(Vožna pošta) sprejemala se bo od 16. pa do 31. decembra zarad božičnih daril le do 6. ure zvečer, da bode mogoče taiste še zvečer ob 10. uri z mešanim vlakom dalje poslati.
(Obsojeni) so bili včeraj pred porotno sodnijo: Jošt Česen zarad hudodelstva uboja na štiri leta, ■Janez Zupančič zarad hudodelstva nravnega posilstva na pet let in Katarina Petrin zarad hudodelstva detomora na šest let hude ječe, ktera se je vsem poojstrila s postom in samnico.
(Včeranji mesečni soiuenj) je bil majhen, pa vendar jako živahen, ker je bilo mnogo tujcev prišlo kupovat govejo živino. Vse živine skupaj prignalo se je 770 glav.
(Razpisana) je služba kateheta z 1600 gold. letne plače na Tržaški mestni gimnaziji.
(Tržaška nadsodnija) ima zopet predsednika. Prišel je tjekaj nadsodnije predsednik dr. Josip Defacis iz Zadra in je v sredo teden svojo novo službo nastopil.
(Umrl je) v torek, 8. t. m., prečast. g. Janez Brecelnik, dekan Tržaške školije v Hrušici, kon-sistorijalni sovetnik, v 74. letu svoje starosti. Rojen je bil leta 1811 dno 28. januvarja v Šentvidu nad Ljubljano. V mašnika so ga posvetili dne 14. sept. 1836. Bog mu daj večni mir in pokoj!
(Iz Ptuja) se nam poroča: Ptujska čitalnica, ki je priredila „Martinov večer", imela je 25. pret. m. društven večer s tombolo in petjem. Obojekrat je bil dober obisk in izvrstna zabava. — Dne 3. t. m. imeli smo pa priložnost videti v „Na-
rodnem Domu" spretnost prvega slovenskega čarob-nika (Supan-a), ki je vse navzoče s svojo umetnostjo izneuadil, tako, da ga vsem slavnim Čitalnicam priporočamo.	Cocolorum.
(V Ptuji) bodo v kratkem volitve v mestni zastop. „Fortschritsverein" in posebni odbori imajo mnogo posla. Neki gospod že več noči ne spi! Koliko bi si „Brencelj", „Škrat" in „Jurij s pušo" pri opazovanji teh lisjakov gradiva nabrali, bilo bi za več letnikov, ko bi ne presedalo čitateljem. — Nekaj zanimivega prihodnjič. P oh a j ko valeč.
Telegrami.
Dunaj, 9. clec. Sinoči zadela sta na arlski železnici dva osobna vlaka skupaj. 2 sprevodnika bila sta pri priči mrtva, dva popotnika pa hudo poškodovana.
Sofija, 10. dec. Karavelov povrnil se je semkaj in pravi, da se je položaj na obeh straneh zdatno zboljšal in na mir nagnil. Premirju in sklepu miru bode sledilo p r e j ko ne bolgarsko z d r u ž e n j e, ktero bodo velesilo odobrile če tudi morda nekoliko omejeno.
Atene, 10. dec. V kamori so predlagali 100 milijonov kredita za vojno ministerstvo.
London, 9. dec. Do 8. decembra 4. ure popoludne izvoljenih je bilo 321 liberalcev, 248 konservativcev in 70 Parnelcev.
T «j c i.
8. decembra.
Kri .Maliču: Kotzel, trgovec, z Dunaja. — A. Truden, trgovec, iz Trsta. — pl. Obereigner, nadgojzdar, iz Schneoborga.
—	Josip Steinraetz, c. k. okr. zdravnik, iz Kranja. — Miroslav Pollitzka, trg. pom., iz Kranja. — Amalija Sohutta, zasebniea, iz Št. Lorenea. — Ignacij Vodapivec, c. k. poštni sluga, iz Ljubljane.
Pri Slonu: Dr. Adolf Knall, zasebnik, s soprogo, z Dunaja. — Assael. Steincr, Hoffelner in Wolf, trg. pot., z Dunaja.
—	Rupprcht pl. Virtsoleg, c. k. Generalmajor v pok., iz Gadena.
—	Leop. Diamant, trg. pot. iz Prage. — Peter Ladstater. trg. pot., iž Gradca. — Prane Lissek, stavb, podvzetnik, iz Trsta.
—	S. Carnana, agent, iz Trsta. — Ljudevit Bekič, železn. uradnik, iz Pazna.
Pri Južnem kolodvoru: Gabrijel, zasebnik, iz Zagreba. — Janez Miklavec, trgovec, iz Zagorja. — Karol Tomšič, trgovec, iz Pontafelja.
Pri Avstrijskem earn: Coiueuchini in Schulcr, zasebnici, z Dunaja. — B. Troger, zasebnik, iz Beljaka.
Dunajska b«rza.
(Telegratično poročilo.)
10. decembra.
Papirna renta 5% po 100 si. (s 16<£ davka)	82	¿i.)60 ki
Sreberna .. 5% ., 100 „ (s 16% davka)	S3	..	—
4<$> avstr. ziata renta, davka prosta .	H'9	.	—
Papirna renta, davka prosta . .	99	„	85
Akcije avstr.-ogerske banke .	S74	„	— „
Kreditne akcije......291	„	40
London.......125	„70
Srebro..........—	„	— „
Francoski napoleond. . . . .	9	„	98 '
Ces. cekini .' . . .	5	„ 98
Nemške marke . .	61	.	80
Zahvala.
Prijetna dolžnost nama je, se javno zahvaliti za tolike izraze sočutja in ljubezni, skazano ob bolezni in smrti nama nepozabljivega duhovnega predstojnika prečast. gospoda
EDVARD-a POLAK-a
dekana in častnega kanonika.
Zlasti še izrekava najtoplejšo zahvalo vsem darovalcem krasnih vencev, gg. udom požarno in mestne straže Krškega mosta, svetilcem in pevcem ; enako tudi prečast. kapiteljnu Ljubljanskemu (za vdeleževanjo dveh udov) in drugi duhovščini, gospodi vseh stanov, ter vsem drugim za častno spremljevanje k zadnjemu počitku.
V Loskovcu, 8. decembra 1885.
Vrane Grlvee, kaplan.
Anton Verhajs, kaplan.
, ■
M: Ravnokar je izšla ter so dobiva v Katoliški M Bukvami v Ljubljani knjiga:
Kmetom v pomoč. I
S, Narodno -go*
ospodarska razprava.M
m	c • ,	m
Spisal	M
g (IT)	IVAN BELEC,	g
§	župnik.	li
Knjiga obsega 9 pol v osmerki. — Cona ji je -o kr., j)p >f po pošti 5 kr. več, kdor jih vzame deset skupaj, dobi '|j|-"TO	jednajsto brezplačno.	\w