O)
KATOLJSK CJsuRJECVJaN J^IST.
»Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velji po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za ^etrt leta 1 gl. 20 kr. V tiskarni sprejemana za celo leto 3 gl.60 kr., za 12 leta 1 gl. 80 kr., za 14 leta 90 kr.. ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej.
Tečaj Lil.
V Ljubljani, 23. junija 1899.
List 25.
Sveti Alojzij.
i.
Preljubi moj Alojzij, moj dragi angel sveti, nocoi se moja duša želi Ti razodeti
Še svečo si prižgiva v kapeli Tvoje slike! Tako... in zdaj poslušaj ponižne moje stike! —
2.
0 da bi še enkrat krilatci pripeli na lica mi vela dve liliji beli... Pozabil jih ne bi minuto nobeno; in Tvoje ime bi zaslužil pošteno.
3.
Doba mlada, izgubljena doba nepoklicana vstaja mi iz groba.
Mirno spanje v d j enem spi naročji moj posvetni up in moj sen otročji.
Le za hipec
rad bi ju prebudil,
da spoznaš, kako
<*as sem svoj zamudil. —
Ko ostavlja žarko solnce mojo srčno vas .. .
pogledujem .. premišljujem
rajski Tvoj obraz. Nad vasjo mi zatrepeče zvezd nebeških kras. To so žarki, ki jih liješ Ti v moj tožni čas. —
S sladkim srcem v ustih „tisoč sreč povsod" znanci so želeli danes mi za god.
Če bi mi pognale vse čestitke cvet; mnogi daleč v prsi skril srce bi spet.
Samo Tvojim željam vse zaupam, vse, dokler zadnji up mi raja ne odpre. —
Miraselski.' /p
Kako Srce Jezusovo pomiri nasprotnike.
Leta 1855. sta dva jezuita, o. Bazilij in o. Carrara, imela sv. misijon v Zadru, ko pride nekega dne neki domačin obiskat o. Bazilija. „Pomozite mi, očeu. pravi, „kajti moje življenje je v veliki nevarnosti."
„Kako to?" odvrne misijonar.
„Bil sem se mladenič", nadaljuje oni, „ko sem se spri z imovitim posestnikom bližnjega sela; stepla sva se in jaz sem ga ubil. Kadi onega uboja sem moral 20 let presedeti v težki ječi. Prav dve leti je, odkar sem prestal svojo kazen ter se vrnil domov. Toda družina, kat^rj ; sem ubil starešino, me črti še vedno, gledaj

vedno na to, kako hi se maščevala nad menoj. Tako sem zmiraj v strahu in trepetu in ne morem najti miru noč in dan: zato vas prosim, osvobodite me iz te stiske, če vara je možno!"
rKj. moj sinko." odvrne mu misijonar, „ako je tako. potem res ne vem, kako bi ti mogel pomagati."
Toda nesrečnik ga tako milo roti in prosi, da mu svečenik naposled obljubi, da hoče premisliti, kaj bi se moglo zanj storiti. Na to govori o. Bazilij o tej stvari z duhovnikom, pri katerem je ravno bival, a ta mu takoj odgovori: „Pustite to. častiti oče: v to zadevo je poseglo že mnogo uglednih oseb, da bi sprijaznile ono družino s tem nesrečnikom, ali vse zaman."
»Tedaj pa hočem jaz poskusiti, kaj bi se dalo doseči44, reče misijonar: toda jaz stavim vse zaupanje svoje na Presv. Srce. Ono mi bode — kakor se trdno zanesem — tukaj pomagalo."
I>rugi dan gre o. Bazilij z vaškim županom tje. kjer je stanovala obitelj ubitega. Župan je nesel dve sliki: Presv. Srca Jezusovega in Marijinega, kateri ste bili pokriti s platnom. Ko dojdeta v hišo, vprašata po gospodarju. Misijonarja odvedo v sobo. kjer sta sedela dva sina ranjkega posestnika.
..Prišel sem44. — reče o. Bazilij na pragu — ..da vas blagoslovim, vas in vašo mater in vašo posestvo.44
IV besede so bile sprejete s hvaležnim in radostnim srcem. Misijonar je zna! porabiti ta prijazni sprejem, zato je nadaljeval:
-Ne bom vas pa blagoslavljal jaz. ampak blagosloviti vas hoče Presv. Srce Jezusovo in Marijino.4- To rekši. odkrije sliki. Oba brata, nenavadno ginjena. padeta pred misijonarja na koleni: a ta nadaljuje:
..Predno vas blagoslovite ti presveti Srci, treba, da izpolnita vidva nalogo, katero vama dajete po meni.44
..Oče. kaj imate v mislih?" vpraša starejši, ..midva sva pripravljena to izpolniti. Kaj ne. da h oče v a ?" obrne se k drugemu bratu.
»Seveda." odvrne oni, „evo naju, pripravljena sva."
..I>obro torej. Presv. Srce vama veli. da odpustita ubijalcu svojega očeta."
Komaj misijonar to izreče, vzklikne starejši, ki je bil sicer trdovratnejši: ,,Kje je. da ga objameva ?"
Ta nagla izprememba je zelo iznenadila vse, ki so bili navzoči. Med teiu ukaže misijonar takoj poiskati ubogega morilca. Ta je s strahom in
trepetom pričakoval, kako se bo posrečilo pomir-jenje. Ko pride pred sobi na vrata, pade na kolena, rekoč: „Hvaljen Jezus! Smem li vstopiti?"
Ko mu brata to dovolita, približa se starejšemu bratu in pozdravi zopet: „Hvaljeu Jezus!" A nato reče: „Smo li sedaj pomirjeni?4'
Po teh besedah stegne starejši brat svoje roke, približa se ubijalcu svojega očeta ter ga objame kot svojega najboljšega prijatelja. Ko navzoči to vidijo, ne morejo se več zdržati solz, ki so jim silile v oči.
Sedaj jim misijonar pokaže sliki Presv. Src in jim veli:
„Vi ste sedaj drug drugemu odpustili. Treba samo še, da obe stranki prosite Presveto Srce, da jima odpusti: temu radi zločina, a vama radi dolgotrajne mržnje."
Vsi trije zvesto poslušajo. Potem se začno z nova objemati, in to ne samo oni trije, ampak tudi vsa rodbina: kajti, če bi se ta sprava omejila le na jednega, ne verovali bi ljudje, da je razžalitev odpuščena, in ta ali oni bi se še lahko osvetil pozneje.
Misijonar jih na to opomni, naj odslej strogo pazijo na mir in medsebojno prijaznost ter da zvesti ostanejo nobožnosti k Presv. Srcu. Pomilovanj morilec se ne more zdržati prevelikega veselja. „Ker sem bil dolgo v zaporu,44 reče. „prihranil sem si 42 gld. Tu jih sedaj žtrvujem. da se za pokojnika služijo sv. maše."
„Nikakor", odvrne starejši, „to je naša dolžnost, da poskrbimo za dušo očetovo. Naj bodo oni novci posvečeni Presv. Srcu Jezusovemu, kateremu dolgujemo to milost, ki smo jo sedaj prejeli. Uporabimo jih, da napravimo lep okvir za oni dve sliki, ki naj bodete v cerkvi izpostavljeni češčenju vernikov in v večni spominj na to milost."
Ta predlog ugaja vsem, in se pozneje izvede.
Predno je misijonar odšel, blagoslovil je še enkrat ono srečno hišo. Priredili so malo gostijo, oba brata sta posadila svojega novega prijatelja v sredo, in slišale so se vsakovrstne napitnice in zdravice o novi ljubezni in prijateljstvu. Obe stranki sta prejeli zakramenta sv. pokore in sv. obhajila, kakor jim je nasvetoval misijonar. Tri dni na to so ob sklepu misijona v cerkvi javno ponovili svojo obljubo, da bodo v bodoče živeli v miru in slogi. — Ta dogodek se je hitro razglasil po vsi okolici in k spravi in ljubezni nagnil mnogo drugih trdovratnih src, ki so se črtila že dolgo časa.
.1/. /v.
K Srcu Jezusovemu.
Iz Jugoslavije.
Na pragu smo 19. stoletja po rojstvu Krista — Odrešitelja in Izveličarja našega.
Za to smo i mi siromaški krščansko katoliški Jugoslaveni opravljali, kolikor je največ mogoče bilo. verno-pobožno in s tehtnimi pomisleki in :skrenimi prošnjami in priporočili ljubko marijansko majnikovo pobožnost v novi cerkvi ženina in deviškega moža blažene device Marije, kajti opravljali smo predzadnjo šmarnično pobožnost v tem stoletju.
Nastopili smo mesec junij, kojega je krščansko katoliška verna pobožnost še posebno odločila v osobito češčenje najsv. božjemu srcu Jezusovemu in pa v počeščenje ljubemu služabniku Božjemu sv. Antonu Padovanskemu čudodelniku.
Tudi ves ta mesec junij bodemo osobito premišljevali, častili, slavili, hvalili, molili in prosili presv. srce Sinu živega Boga, Gospoda našega Jezusa Krista. Še bolje se bomo vadili v čednostih najsv. srca Boga-človeka, osobito ob ponižnosti in krotkosti Njegovi ogrevali se v ljubezni do Boga in bližnjega pri ognjišču te največe učlovečene ljubezni Božje. Ker je pa to Božje Srce zbog grehov, nezvestob in nehvaležnosti naših bilo, osobito v vrtu Gecemani, v groznem trpljenju in v Jeruzalemu na križu na Kalvariji nepopis-ljivo do smrti žalostno, spodobi se, prav in pre-potrebno je, da se i mi ubogi grešniki v tej pobožnosti k presv. srcu Jezusovemu posebno vadimo. Vaditi pa se moramo v pravem nadnaravnem ke-sanju zbog grehov naših, zavoljo tolikih nezvestob. nehvaležnosti in razžalenj, ki smo jih storili in uzrokovali veličanstvu Božjemu — večni ljubezni Božji. Tudi ta, vse dni meseca junija še posebna pobožnost k najsv. srcu Jezusovemu, je predzadnja v tem 19. stoletju.
Zatorej že sedaj začnimo pri presv. srcu dobrega Pastirja pregledovati svoje pretečeno življenje po vseh zapovedih Božjih in sv. cerkve, po vseh naukih, vodilih in uzorih gospoda našega Jezusa Krista in po Njegovem najljubeznjivšem srcu: izprašujmo svojo vest pred najvzvišenejim in najpravijim uzorom našim — pred presv. srcem Jezusovim.
In resnično iz ljubezni obžalujmo vse grehe, svoje in ptuje. kojih smo posredno ali neposredno krivi. Obžaiujmo i grehe: Adamov in Evin, bratov in sester naših: kesajmo se zbog tolikih nezvestob, nehvaležnosti in razžalenj, ki smo jih storili in uzrokovali, ki so se godile in se še godijo večni ljubezni Božji — Bogu trojnoedinemu.
Zapustimo kriva pota in široko cesto malomarnosti, mlačnosti, mrzlote, slabo- in maloverstva. krivoverstva, krivih zaumenkov krščanstva, brez-božnosti, polovičarskega krščanstva, brezbožnost*, polovičarskega krščansko-katoliškega verskega življenja in svetovno zlo strastvenega in grešnega mišljenja, želer.ja in dejanja.
Povrnimo se i a pravi krščanski pot za Jezusom, k Jezusu in Njegovemu najmilostnejšemu Srcu, da nas zvršetek 19. stoletja in početek dvajsetega, ako ju dočakamo še na tem svetu, najde očiščene, živoverne. poboljšane in duševno oživljene po posvečujoči milosti Božji, v vrstah verne in poslušne črede dobrega Pastirja Jezusa Krista. pod zastavo Njegovega sv. Križa in presv. Srca!
O, da bi večino vsi Slovenci in krščansko katoliški Slaveni zgoraj spomenjeno storili! Razkolni krščanski slovanski bratje pa, da da bi se vsaj nekaj stopinj približali k edin-stvu edino prave vseobče Kristove rimske Cerkve! Pa tudi nekaj tisoč slavenske ne-krščene brače naše, jugoslavenskih hrvatskih mahomedancev, da bi se počeli bližati pravi luči, ki je Jezus Krist!
Za vse to iskreno in pridno skrbimo, eni pismeno, drugi govorniško, tretji dobrodelno, a četrti s ponižnimi, vernimi in vročimi molitvami, prošnjami, s pobožnostjo in spokornimi deli.
Ako to storimo, se za to potrudimo, vse drugo i časno potrebno i narodno nam bode po milosti in previdnosti Božji privrženo.
Ako pa prej spomenjeno zanemarjamo in opuščamo, vse drugo naporno delovanje, zavzemanje, napi a vi jan je, boren je. pridobivanje, ustanavljanje in zelenje ne bode pravega vspeha, teka, napredka in koristi imelo, niti za versko i ne za narodno. .Jezusovo presv. srce nam iz ta-bernakeljna prav lahkotno, milo in ljubeznjivo. a živo navdaja, kar je nekdaj v sv. deželi iz ust Njegovih glasno donelo: „ I ščite najprej nebeško kraljestvo in njegovo pravico, vse drugo vam bode privrženo . . .!
Zdaj pa prosimo lepo, sprejmite še nekoliko črtic iz nove krščansko katoliške slavenske uboge občine med drugoverci, za koje novo cerkev sv. Jožeta, sv. Družine ste mnogi izmed vernih Slovencev, največ v bratski ljubezni milodarno pripomogli.
Vse dni meseca majnika se je med šmarnično pobožnostjo obilno molilo in prosilo za vse žive in umrle dobrotnike in dobrotnicc te nove prepotrebne cerkve, mnogokrat se je še posebno
za nje opravljala najsv. daritva nove zaveze — s v. masa.
Letos smo tako zapuščeni, da nove hiše Božje in sv. Jožefa ne moremo, v nekojih nedogotov-ljenih delili dovrsevati, ne v notrinji započetih naprav dogotoviti, niti še prav potrebnih novih napraviti. Nekoliko dolga na cerkveni stavbi in notranji napravi silno težko obrokno izplačujemo, kajti prav pri najpotrebnejem dogotavljanju hiše Božje smo skoro od vseh strani zapuščeni. Sami si pa ne moremo pomagati in dovršiti, ker težavno in komaj nove naselbine vzdržujemo, koje sostoje iz uhozega delalskega krščansko katoliškega slovenskega ljudstva, ki je brez vsake podpore. Neče se uvideti in vpoštevati, da za avstro-ogersko monarhijo bi najbolje in najkoristneje bilo, ako bi bila slavenska narodnost s krščansko katoliško veroizpovedjo v tej jugoslavenski pokrajini in kraljevini naj m noži j a, močna in napredna. Treba je pa v prvi vrsti jugoslovenskim katolikom tukaj ča8titih cerkva, cerkvenih naprav in zavodov; dobre, iskrene, pridne, srčne in podvzetne duhovščine po srcu Božjem — pravih dobrih dušnih pastirjev — ne pa malomarnih in lenih najemnikov, se zna, da za vse to je treba i gmotnih pripomočkov. Marsikoji menihi, sedaj po večini na župnijah v dušuem pastirstvu se trudijo, a primanjkuje jim dvojnih pomočkov.
Sirote so redovniki — menihi, posamezno raztroseni po župnijah, ker, kakor je riba le za v vodo, ako hoče živeti, tako je i redovnik — menih — le za v samostan, ako hoče prav re-dovniško po sv. redu živeti: med svetom in kakor je sedaj, redovnik-menih posamezno in za mnogo časa izgubi duh sv. reda, sam sebe in še druge poleg. Oh, kako potrebno bilo bi i v Bosni in tu še osobito v župnijah sv. misij onov, kakor se opravljajo sedaj k zvršetku 19. stoletja v Sloveniji. In mogoče bilo bi, v tej pokrajini, napraviti in opraviti sv. misijone, ker so na dveh mestih časti vredni jezuititi, zmožni več jezikov in narečij, poleg teh so pa še za to sposobni časti vredni oo. frančiškani. O presveto srce Jezusovo, usmili se in nakloni in daj sv. misijonov v katoliških župnijah tukaj med drugoverci: silno potrebni so!
V zadnjem desetletju tega stoletja se je začela povse na novo naša župnija, pridobili smo cerkvi zemljišče, pozidala se je prepotrebna cerkev in redovna svečeniška hiša poleg, vse iz samih milodarov, pri kojih ima krščanska bratska ljubezen mnogih Slovencev največji delež in zaslu-ženje pri .Jezusu, Mariji in sv. Jožefu. O, da bi mogoče bilo do zvršetka tega 19. stoletja cerkev
najpotrebneje dogotoviti, povse izplačati, napraviti in župnijo za prepotrebno oskrbeti.
Kedor še kaj premore si pritrgati in za te svete najpotrebnije naprave darovati, usmili se in pripomagaj, da se temu delu in Božji napravi h koncu tega stoletja krona postavi in se ta sv. naprava dogotovljena daruje presv. srcu Jezusovemu, Mariji Devici in sv. Jožefu, v veden spo-minj slovenske krščanske ljubezni in požrtvovalnosti.
V novi cerkvi sta dva altarja, pa še ni eden ni povse dogotovljen. Glavnemu oltarju sv. družine manjka spodnjega dela — obema dvema mize in stopnjic. Oltarju r >ženvenške kraljice manjka drvenega antipendija okolo surovo zidane menze in nadmenznega nastavka do podobe Kraljice sv. roženvenca in vse oltarne oprave. Na drugo stran v cerkvi želimo napraviti tretji oltar, na njem bi bil kip presv. srca Jezusovega na prestolu, vsako stran prestola klečala bi desno sv. Frančišek Seraf, levo pa sv. Anton Pad. Tako bi bil vsporeden onemu rožnivenške kraljice, pri koje prestolu klečita sv. Dominik in sv. Katarina Sijenska. In za ta oltar presv. srca Jezusovega, sv. Frančiška Serafa, in sv. Antona Padovanskega lepo prosimo milodarne pomoči!
Dobro bi bilo, ako bi se kje in pri kojih našla i darovalnost za eden ali dva zvona, ker jih je jako potreba. Za dotične darovatelje opravljale bi se sv. maše m molitve. Ako bi smrt dobrotnikov naznanili, zvonilo bi jim i tukaj in bi se za duše njihove opravile cerkvene molitve s črno sv. mašo.
To leto, k Binkoštim, smo napravili v novo cerkev prepotrebno krstilnico — krstni kamen. Ta kamen je napravljen in portland cementa in drobnega kamenja, ki je trd in gladek, kakor iz tesanega marmorja, v podobi male menze. Zgoraj v sredinji je kotljina za sv. krstno vodo, nad njo bode krstni hramič iz lesa rezbarsko izdelan, nad njim kip sv. Ivana Krstitelja; vse to je pa še v delu pri gosp. Grošeljnu v Selcih na Go-renskem. Treba je, osobito tukaj med drugoverci, da ima prvi in najpotrebniji sv. zakrament krsta tudi lepo in častito vidno shrambo, pri koji se sprejemajo v sv. Cerkev— to kraljestvo Božje, novi udje in postajajo deca Božja in dediči kraljestva nebeškega.
Binkoštno saboto letos se je prvikrat tukaj blagoslavljala in posvetila krstna voda po obredu rimsko-katoliške cerkve. In pri tem prvem obrednem blagoslovljenju je bilo prvo krščenje pri novem krstnem kamenu. Bil je odrastli možki drugoverec, ki je prestopil iz krivoverstva v pravo
Kristovo vero in Cerkev katoliško ter je pogojno i krščen bil.
Svetoganljivi in pretresljivi so bili ti sveti cerkveni obredi. Skušali in pripravljali smo pa tega človeka eno leto, ker bi bili radi, da je iz prepričanja postal katoliški kristijan.
Najslavneja procesija presv. rešnjega Telesa Gospodovega se je letos še svečaneje obhajala, kakor prejšna leta. Ta dan so bili katoličanje v veliki večini sicer še prevlada; oče drugo verskega mesta, ker došli so k procesiji župljani iz naj-bližnje župnije 3—4 ure daleč.
Vse je bilo vzvišeno lepo in častito, po naši revščini, molila in pela je vsa cerkev, vse združeno ljudstvo. Samo tužno-žalostno je bilo, ker je edin mali zvonček zvonil slavni procesiji, kakor mrtvaški zvon pri Vas na Slovenskem.
Marija Devica in sv. Jožef prmagajta, da bi se drugo leto zaslišal boljega zvona glas!
Prijedor — Br. A. M.
Tri dni iz mojega življenja.
Potopisni spominji iz naše gorenske in dolenske
domovine.
Motto: „Btseda sladka domovina, Ne prideš več mi iz spominja/*
Andr Praprot ni k.
Proti prvi opoldanski uri se nas je zbralo na M. dvoru, kjer je stala pogrnjena dolga miza, blizu sto častilcev in častilek pokojnega Močnika, Mnogo čč gg duhovnikov se je bilo pridružilo nam učite Ijem in gospicam učiteljicam; tudi blagorodna gg. ljubljanski mestni župan Ivan Hribar in gimn. ravnatelj Senekovič sta počastila navzoče s svojim prihodom, ter vdeležila se banketa Vse omizje, t j vsi udeležniki obeda so kazali s svojo medsebojno priljudnostjo, da jih druži in oklepa vez resnične prijaznosti in nekakega pobratimstva; — to naj bi bilo pač porok vsemu prihodnjemu vzajemnemu delovanju duhovskega in svetnega učeni-štva pri našem šolstvu. Če ni povsod tako, = kedo je temu kriv? Vpletem naj tu kratko dogodbico iz življenja svojega nepozabnega rajnega očeta. D)lga leta so vozili železne izdelke mojega rojstnega kraja, največ žreblje, na prodaj v Karlovec na Hrvaško. Imeli so ondi. in tudi med trgovci nekdanje tako zvane Karlovške vojaške krajine (granice) mnogo dobrih prijateljev. Šteli pa so ti kraji, in štejejo brž ko ne tudi še zdaj blizu 80 000 prebivalcev pravoslavne vere. S trgovcem tega veroizpovedanja sta prišla enkrat tudi v razgovor o verskih zadevah. Bil je mož poštenjak, obžaloval in obsojeval je razkol, ter dejal: .Nekdaj smo bili vsi eno — magarac je bil, ki nas je razdvojil!" Tudi ta, ki je zasejal razpor med slovenskim duhovskim i n svetovnim učeništvom, zasluži enake, ali pa še hujše obsodbe. Kakor sem že omenjal: vtem našem društvu ni bilo nikakega razpora Veseli razgovori,
napitnice in petje nam je sladilo ukusni obed. in le prezgodaj se je približal čas, ko se je reklo: .Kateri pojdete k kameniško ljubljanskemu vlaku, ura bije za odhod!" Posegli smo si torej bratski v roke, zasedli zopet .romarski voz", in hajdi proti postaji! O naši veseli družbi na tresočih se .lojtrnicah" se je zopet zamoglo reči, da .srce srcu se prilega." Med zbi-janjen nedolžnih šal in petjem poštenih domačih do-brovoljek smo se bližali Mengešu ob cesti stoječe človeče pa je reklo: .Glejte, koliko se jih pelje z Brezij!" Za romarje so nas tedaj mislili ljudje.
Namen moj je bil. nazaj grede pomuditi se nekoliko dalje v Mengešu iz raznih vzrokov. Kraj že sam na sebi, in njegova zgodovina nam ponuja za popis toliko gradiva, da, če bi hotel poseči količkaj v podrobnosti, res ne vem, kako na široko bi se raztegnil moj potopis Ako n. pr. pogledamo .Letno poročilo trorazredne ljudske šole v Mengeši za 1. 1885 ti", vroča nam spis: ^Zgodovinske črtice o Mengeški šoli" prav znamenite podatke iz spretnega peresa sedanjega kurata in dež. arhivarja č. g. Ant Koblarja kot ta-danjega kapelana in kateheta v Mengešu. .Letno poročilo" iste šole za 1. 1887/8 obširno in natančno razpravlja iz peresa ravno imenovanega g pisalca: .Na razvalinah mengeškega gradu4. .Letno poročilo" za 1 1888/9 ima zelo obširen spis (9 strani) z naslovom: .Spominji starega Mengešana" z jako mikavnimi podrobnostimi. .Letno poročilo" za 1. 1889,90. nosi na čelu spis: .Nekedanji Mengešanje" na 7 straneh, ki je zopet zelo zanimiv. .Letno poročilo" za leto 1890/1 objavlja spis: .Sv. Notburga v Grobljah" in ono za leto 1891/2 sostavek: .K petindvajsetletnici Mengeškega trga". Z eno besedo: vsi navedeni spisi, povzeti skupaj v eno celoto, dali bi gradiva za precejšnjo knjižico, in če bi hotel posneti tudi le kaj površnega, raztegnil bi se moj spis preveč na široko. Mengešanom res moram čestitati na njihovi zgjdo vinski preteklosti, in svetovati bi bilo, naj bi kak ondoten gosp. rojak zbral to v samostojno knjižico, in jej dodal še kaj slik. To bi delalo trgu gotovo veliko čast.
Mengeš je zelo stara župnija O Valvazozjevem času je bila pridružena v okrožje Oglejskega patriar-hata spadala pa je pod samostan Zatiški. kateri jej je imenoval tudi župnike. Sv nadangelu Mihaelu posvečena župna cerkev, pol^g katere je stal tudi močen tabor, je štela takrat 8 altarjev. Podružnih cerkva je imela o tistem času štirinajst, izmed katerih so postale pozneje samostojne duhovnije: Črnuče <1. 1764'. Št. Jakob ob Savi (1. 1788) in Homec (L 1789) Črnuški župniji je še zdaj patron vsakokratni preč g. nadžuonik Mengeški.
Dokler je prinašal duh imenik fšematizem) ljubljanske škofije proti koncu med drugim tudi .Iadex locorum et beneticiorum, horumque originis". bralo se je ondi pod črto, da je Mengeš duhovnija najstarejšega izvira Leta 1238 je bival tam kot župnik Veriand pl Stein. L. 1355. je bil podelil župnijo patriarh Nikolaj nadvojvodu Albertu, 1. 1462 pa cesar Friderik III z vikarnimi cerkvami D jI, Zagorje, Vače, Čemšenik samostanu presvete Trojice reda cisterci-jenskega v Dunajskem Novem mestu — proti župniji sv. Petra v Ljubljani Papež Pij II jo je Dunajskemu Novemu mestu vtelesil. L. 1668. jo je pridobil zatiški samostan istemu redu. Poslednjič ie bila zaradi dolgov vsled pogodbe: Ljubljana v dan 12. oktobra 1733
♦ potrjeno 12 maja 1735) prodana č. g. Jožefu Schifler. župniku v Laa v Avstriji Ta Schiffer je ustanovil kanonikat pri stolni cerkvi v Ljubljani. —Tako n. pr. se bere v starejših šematizmih ljubljanske škofije. Zakaj so se ta pojasnila opustila v poznejših časih, zlasti pa letnice, kedaj je bila ustanovljena kaka župnija, ne vemo; tudi ne gre nam beseda, da bi o tem razsojevali
Smlučistlj Josip Levi^nik. i Dalje prihodnjič.)
L Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec junij 1899.
»Spis potrjen in blagoslovljen od sv. Očeta.) a) Glavni namen
/tuzši rjiinje ni' lit cene g a upottoljvtvu.
V cerkveni in svetovni zgodovini opazujemo večkrat mož, ki so posebno dobro umevali potrebe časa. ki so s svojimi željami in načrti celo prehitevali svojo dobo Tak mož je bil v viharnem letu 184« umrli Josip G««rres. Bil jj velik duh v pranem besednem pomenu in videl je kakor z viška doli viharje, ki zadivjajo po Evropi, še predno se je začul prvi revolucijski klic Kar je pa še več vredno, — ni bil samo odličen učenjak, temveč tudi navdušen katoličan Kot tak je vedel in priznaval, da ne vodi svetovne zgodovine nihče drugi kakor G spod Bog. in da je od božie pomoči zavisno razcvitanje in rast vsake države Da. veroval j« in neutrudljivj pisal, da more rešiti narod«* le še od Boga ustanovljena cerkev in pomočki. kamere nam nudi ona Zato je povdarjal v nekem sostavku veliko moč molitve. katera je najboljše sredstvo, da se ugodno rešijo prepoma časovna vprašanja in da se zlasti zabrani revo!uc:ja. — ter je zahteval zato, naj se ustanovi nekako molitveno pobratimstvo. V njem bi se molitvena moč posameznikov takorekoč zbrala ter se porabila zdai v dosego kake velike dobrine, zdaj zopet v od vrnjen je velikega zla. Gorres sam pač ni slutil, k) se je potezal za to vzvišeno misel, da se mu bc.de prav v letu njegove smrti izpolnila želja z ustanovitvijo molitvenega apostoljstva. V tem apo-stoljstvu ima sveta cerkev danes že ogromn > preko 20 miljonov broje^o molitveno armado na razpolago, katera prosi božjih milostij za posameznike in cele narode.
Kar je pričelo v začetku našega stoletja v ne veri in nenravn' sti na jedni. — in v novem, svežem življenji na drugi strani poganjati in se razvijati, razvilo se je že povsem v naših dneh. V čisto novih razmerah živimo. Z velikimi duševnimi pridobitvami, z velikanskimi iznajdbami je prišlo vse naše javno življenje v drug tir. odnošaji med tujimi deželami in naredi so se popolnoma predrugačih. Zlasti stroji so p< vzrojili pravi prevrat po vseh državah Po njih so se ljudje bolj zbližali medsebojno ter so postali velike bolj drug na druzega navezani kakor nekdaj. Vsaka ineja je takorekoč odpadla in oddaljenost ne dela več nobenih ovir: ves svet je odprt podjetnosti, trgovini in indru^triji. — Umevno je. da pri vsem tem ljudje medsebojno veliko bolj in močneje vpli-
vajo drug na druzega. Toda žalibog, ta vpliv se veliko bolj porablja v to. da se pospešuje zlo, nego da bi se gojilo dobro. Ne samo nekaj zavrženih Ijudij je odpalo od Boga. — mnogo razširjene družbe, imajo nevero in nravno prostost napisano kot geslo na svojih zastavah Križ. znamenje izveličanja. je ne-brojnim v zaničevanje in sramoto; ne samo, da ne časte cerkve, temveč marsikje se bore proti nji z golimi noži. — Zato tudi pomen molitvenega apostoljstva v zadnjih 50 letih ni oslabil, temveč je mnogo večji in vsakdo človeštvu dobro želeči mora skrbeti, da se vedno bolj razširja to apostoljstvo. Molitvenoapostoljstvo je dobilozacerkev pomen prave velesile, s tem namreč, da jo podpira v tej njeni nalogi, katero izvršuje napram paganskim narodom, in da ji olajša delo pri izveli-čevanju njenih otrok.
Dočim so bili širitelji civilizac je izključno le misijonarji, širijo sedaj, ko imamo nova prometna sredstva (železnice, pamike. brzojavne naprave), poleg misijonarjev tudi drugi pogumni in vstrajni možje kulturo in omiko. Dva zanimiva vzgleda imamo na Japonskem in Afriki V manj nego pol stoletja je postalo Japonsko moderna država. Kjer so stali pred 50 leti temni gozdovi, brzf sedaj šumna lokomotiva in kipe v zrak visoki tovarniški dimniki; na mesto starih japonskih vasij so stopila na več krajih mesta z električno razsvetljavo in z vsim, kar nam nudijo evropejska velika mesta — Kako goreče se je popri jela Evrope tako dolgo neznanega, .temnega" sveta. — Afrike! Ne bodemo čakali več dolgo, in železni tir v dolžini 5600 angleških milj bode zvezal angleško naselbino v Kaplandiji z Egiptom. Kjer so bivali pred 20 leti prvi sambeški misijonarji v vo-lovskih vozovih, dvigajo se sedaj visoke hiše po Angležih sezidanega mesta — Kakor Japan in Afrika se najbrže tudi Kitajska ne bode več dolgo upirala evropejskemu vplivu.
Kako lepa bodočnost za katoliško cerkev! Koliko duš bode pridobila, ako bodo im^li na potih svetovnega prometa prost vstop tudi nauki prave vere! Da pa bode cerkev to ugodno priliko tudi porabila, mora razposlati mnogo gorečih misijonarjev Že sedaj obstoječi misijoni in misijonske naprave se morajo dejansko podpirati in njih delovanje kolikor mogoče razširiti in razmnožiti. Moliti moramo torej, da obudi Bog prav mnogo dobrih misijonarjev in velikodušnih dobrotnikov naših misijonov Pozornim nam je biti onih nesrečnih milijonov, ki leže še pokopani v smrtni senci nevere Te molitve pa ne moremo opravljati na boljši način, kakor če se združimo z molitvijo srca Jezusovega, katero ne moli le za okr-pljenje pravičnikov in obvarovanje nedolžnih, temveč za izveličanje in rešen je vseh duš, za katere je prelil Odrešenik svojo kri To pa se godi v molitvenem apostoljstvu.--Še več! Misijonarji sami
ne zadoščajo za spreobrnjenje paganov. Kar spreobrne srca ljudem, ni človeška modrost, temveč milost. Kakor poljedelec izrahlja zemljo, predno useje žitno seme. tako mora tudi milost napraviti srca sposobna in pripravna za vsprejem sv. evangelija; in kakor dež z neba in solnčni svit zaliva in oplodi poganjajoče bilke, tako mora milost neprenehoma delovati v notrinji srca — med tem ko misijonar razlaga resnico. In tudi to milost prikliče z neba molitev, zlasti molitev mnogih, ki združeno molijo. Med apo-
stoljskimi možmi ni menda nikogar, ki bi ne bil že skusil moči teh molitev.
Nič manjša, kakor za upliv sv. cerkve na zunaj ni važnost molitvenega apostoljstva tudi za njeno delovanje na znotraj, katero je v tem, da posvetuje svoje ude in jih czdravlja.
Kakor smo že omenili, stremi dandanes vse po združevanju Toda ne združujejo se le dobri med seboj, da bi dosegli svoje dobre namene; združujejo se medsebojno tudi slabi, hudobni, da se ukrepe v svojih naklepih V to uporabljajo vsako mogoče orožje, katero je izumila Človeška pridnost: časopisje, trgovino, umetnost, celo dobrodelnost jim pomaga, da imajo temveč vspehov. — Kaj je torej bolj času primerno, kakor da se združijo vsa poštena krščanska srca s presv. srcem Jezusovim v skupno molitev? Molitev nas takorekoč oboroži z močjo božjo, in „ako je Bog z nami, kdo je proti nam?4
Molitveno apostoljstvo je najboljši pripomoček poti vsemu hudemu, na čemer trpi dandanes človeštvo, zlasti poti pomanjkanju vere in ljubezni. Saj molimo, ker verujemo, za druge pa molimo, ker jih ljubimo.
Naposled se razteza pomoč molitvenega apostoljstva tudi na širno polje časne potrebe. Siromaku je, naj si bode še v toliki potrebi, v molitvi veliko, neskončno veliko tolažbe. In naj se mu vzemo vse pravice, pravice moliti mu ne prikrajša noben knez Molitveno apostoljstvo je torej neprecenljive vrednosti. Kako naj bi je podpirali? Najlažje in naj-izdatneje podpiramo molitveno apostoljstvo s tem. ako sami prav goreče molimo. Saj z molitvijo ni tako kakor z drugimi rečmi. Ne vpraša se. koliko temveč kako dobro molimo Čim pobožneje. vstraj-neje in zaupneje molimo, tem bolj gotovo dosežemo od Boga. česar želimo Čim svete|ši srao, tem rajši bode ustrezal Bog našim željam. Jeden sam svetnik ima s svojimi molitvami, deli in svojim trpljenjem več vpliva pri Bogu. kakor tisoč navadnih mlačnih ljud'j.
bi Posebni nameni:
2'i i Sf. Eberhard, škof. Spolnovanje medsebojnih dolžnostij med gospodarji in posli. KeSitev otrok, ki so brez vsakega varstva. Nekrščeni otroci med kristijani.
24 ) Sv. Ivan Krstnik. Škofje in inašniki. Zatretje pro»to-zidarstva. Več nevarnih operacij
2o.) Sv. Viljem. Pereče Šolsko vprašanj?. Duhovniki in ol>-hajanci. Vplivni uradniki. Več bolnikov in umrlih.
2«.» Sv. Ivan ln Pavel, brata muftenika. Srčno i/poznavanje >v. vere v višjih stanovih Društva katoliških mater.
JT.) Sv. Ladislav. Dežele krone sv. Štefana. Pgodna prodaja posestev. Zabranjevanje mešanih zakonov
2s.i Sv. Leon II., papež. Sv. oče. Dobri dušni pastirji za zapuščene občine. Več mašmških kandidatov.
t.) Sv. Peter ln Pavel. Kun in rimsko Vprašanje. Pospeševalci molitvenega apostoljstva. Spreobrnjem i
*).) Sv. Pavla spomin. Katoliški misijoni. Vse doposlane. pa Se ne uslišane zadeve. U3je molitvenega apostoljstva in udje bratovščine srca Jezusovega, ki so umrli v juniju, in ki bodo meseca julija umrli
Zahvale.
Nenadoma me je napadla mučna bolezen vsled prehlajenja pri izpolnovanji neizogibnih stanovskih dolžnosti. Zdravila kar n so zamogla zdatno pomagati, pridružile so se še raznovrstne te/kote. nisem mogla na tanj ko paziti na se. V tej hudi zadregi sem molila s posebnim zaupanjem k presv. Srcema Jezusovemu in Marijinemu. ter prosila duše v vicah za pomoč. Prav tako tiste Božje služabnike, kteri so na tem, da jih sveta katoliška cerkev razglasi Zveličanimi. Vspeh zaupljive molitve je bil izdaten, nevarnost kmalu odstranjena, zdravje se po vrača polagoma. Poi ižn se zihvaljujem torej, in vabi® vse sotrneče. nair>oskušajo enako /v,
v stisk.!,	ir^	~ Jg**
Naša gojenka M. iz Obsova v Ittriji je bila hudo zbolela za nevarno vratno boleznijo, ki se je vsako uro hujSala ZdravniSka pomoč ni nevarnosti odstranila. Prišla j<- mati po otroka, ter ca na dom odoeljala. Tudi tukaj je zdravnik povedal, da ni pomoči bolnemu otroku Drugega dne ja poslala mati po otrokovo • bleko da jo bodo rabili na mrtvaškem odru. ker upanja ni o doma ni-kakerSneira več imeli, da te ozdravi deklica Žalostne, da izgubimo ijubo in dobro gojenko, smo se zbrale v hišni kapeli, ter malo bolnieo priporočale svetemu detetu Jezusu, čigar podoba se časti v Pragi, ljubi Materi Božji in sv. Antonu Padovansktmu in molile smo pred Najsvetejšim z obljubo, da hočemo, ako tiospod usliši našo molitev, zahvalo v »Marini« c l»javiti. Prejele smo nedavno veselo poročilo, da prav o »asu naše molitve ob uri zvečer, se je stanje bolnici izboljšalo. 1'n pustila se ji je v grla oteklina in gnoj ji je iztekel, tako d.* je deklica iz v>e nevarno-ti in sedaj skoraj popolnima zdrava. Za to pozcra vredno milost in za uslišane naše molitve naj bo presve-t« mu Srcu Jezusovemu večna čast in hvala
I liui/r Miff+kr si str> A >»//v bntur" r /#•»»«#*« »n.
Bila sem dalje časa bolna ob zobeh m prav nobeno zdravilo mi ni pomagalo Morala sem jih že veliko i/.ruvati. avsezamanj. Sedaj se pa zatečem k veliki svetnici -v. Apoloniji m Jej. kar naenkrat nisem čutila več bolečin. Minulo je ž- leto m jaz sem Se zmiron zdrava. Le to mi je žal. da niv-m obljube izp • i a kakor sem thljubila. Prosim sv Apolonijo. naj mi odpusti »n pn-zmese moji malomarnosti Upommjam pa vse. posebno z^bobo, ne. da naj se zatekajo k sv. Ap"loniji in naj obljubo bol vestno izpolnijo kot sem jo jaz
A ran/. /.
i
Bila sem v vtdiki skrbi zaradi neke zelo važ «• zadeve. Začela sem dfcvetdnevnico k pre-v. Bešnjemu Teiesu. z obljubi, oa jo opravim tudi v zahvalo, če bom uslišan«. — Bes. devel.lnev-nica še ni bila dokončana, ko zopet zašije solice veselja Prepričana sem. da j<- tukaj samo presveto Src-- poseulo vme>: ker je l> la odločitev v tem važnem položaju v neki višji roki Zato i a. na vekomaj bo <Vš< eno in hvaljeno presveto Teio'
M. ./.
Neštevilokrat mi j< pr- *v >r< e Jezusovo že pomaga o. Pa v teku treh tednov štirikrat, morala bi lahko leči. n.t pre«'ui*-n način. Bila sem v taki zadregi, d i ni bilo od d ru g o«i pomoči pričakovati, kakor iz nebes: ln pnpoznam. da sem že skoro obupala, toda Božje usmiljenje me je rešiio vkljub mojemu slabemu zaupanju Sedaj pa bodem Se bolj /.aupa a M. i.a; bi tudi d ugi se zatekli v nadlo.ah k presvetemu Si< u v tabeinakeljnu	- ■
Književnost.
Litini j« presv. Srca Jezusovega. Ravnokar so izšle , Litanije presv. Srca Jezusovega", katere je za čve-tercglasni ali jednoglasni zbor postavil Jos Lavtižar, župnik v Ratečah na Gorenskem. pošta Kranjska Gora. Cena s poštnino vred 20 kr. — Uredništvo kar najiskreneje priporoča to umetno delce svojega so-trudnika želeč. naj bi še obilejekratov bralcev razveselil svojimi velezanimivimi potopisi
Raznoterosti.
..Društvo za krsčanško umetnost v Ljubljani" je
imelo četrtek, 8. t. m., svoje 4. letošnje zasedanje. Navzočniki so bili prvomestnik kanonik Smrekar in odborniki: Generalni vikarii Flis. konzistorijalni svetnik Gnjezda. župnik Sitar, knezškofijski tajnik Steska ter Tomo Zupan. V posvetovanji je bilo več altarnih slik. Poprej pa je 30. majnika zasedal družbin odbor za slikarstvo. Udeležili so se ga bili: Prvomestnik Smrekar in odborniki: podpredsednik Šubic, Gnjezda. Vurnik. Steska in Tomo Zupan.
t Leopold Belar, šolski voditelj v pokoju ob II. mestni deški šoli v Ljubljani, cenjeni skladatelj v cerkveni glasbi, je umrl 17. in bil pokopan 19 t m. Pogreb mu je bil časten. Zelo radi ao pokojnika imeli vsesplofr, kjerkoli je bil v službi Poprej požrt ovalen in vešč učitelj je bil za svojo muziko in za pevanje — akopram že 701etnik — do zadnjih dni s cela mladeniško vnet. V. M. P.
Listek.
Nj Svetost paptž Leon XIII se je praznik presv. Jezusovega srca. petek 9 t m, podal zjutraj krog * v kapelo sv Pavla, da je tam maše val in za pričel tridnevnico k presv. Srcu. V lučinem svitu je lesketal altar. v kojem je stala podoba presv. Srca. Eden tajnih komornikov je bral po papeževi še zahvalno sv. mašo Na to se je izpostavilo presv. Rešnje Telo in molile so se litanije o presv. Srci. Po podeljenem slovesnem blagoslovu se je vrnil sv. Oče v svoje stanovanje. — Saboto, 10 t. m. je šel zopet roaševat v to isto pavlinsko kapelo, ki je ob enem vatikanska župnijska cerkev Po svoji maši je ostal tam sopet še pri drugi Oba dneva petek in soboto, so bili tu nazoči kot njega spremstvo nekteri kardinali, pre-latje papežev dvor in veliko vernikov različnih stanov. Papeževo zdravje je to dobo popolno po voljno. Ču dovita delalnost ga je in zanimajo ga tudi bolj malenkostne cerkvene zadeve Tako se namreč zdi, da starčeka sv Oggta Se najbolj po konci ono mno-goposelstvo. ona liubezen do_dela, ki m Ji je bij a v^L^jpoJ_žjvejija — 8. t m si je privoščil peš spreBTdpovati^anikih vrtovih Bd je prvi, odkar je tako uscdno obolel meseca marcija t. 1.
Kardinalom je bil imenovan goriški kneznadškof dr. Jakob Missia v tajnem konzistoriji 19. t. m. v
Rimu Javni konzištorij je bil	ko-v>v
mornik Nj. Svetosti msgr. Julij Celli in papežev nobel-^r^ gardist grof Kamilo Pecci. Leonu XIII. nečak, sta došla koj po dovršenih konzistorijih v Gorico: komornik kot papežev ablegat; nobelgardist pa, da je izročil primerno besedo škrlatasto čepico „coram Deo- t. j. „vpričo Boga". „Coram Deo" se zove čepica zato. ker se z glave sname le pred Bogom pričujočim v zakramentu — nikdar pa pred kakim človekom, niti ne pred kronano glavo Obadva dvornika spremita te dni kardinala Missio na Dnnaj, kjer mu izroči cesar v pridvomi dunajski kapeli 27. t. m. kardinalski škrlatov b;ret. Obred bede ta le: Ob '/>11. uri se pripelje tu sem v dvorno cerkev papežev ablegat msgr. Celli donašajoč papežev „breve" in rudeči biret ter ju položi na dve blazinici stranskega altarja. Na to se poda po novega kardinala s tremi cesarskimi vozmi V prvih dveh se v cerkev dopelje papežev nobelgardist grof Pecci s kardinalovim spremstvom; v tretji — ki jo privede šest vrancev — novi kar-ninal s papeževim ablegatom. Ob 11. prične vsekako pridvomi škof Mayr slovesno pontifikalno mašo. Po sv. maši pristopi na cesarjev namigijaj ceremonijar do papeževega ablegata monsignora Celli. Ta vzame na zlati tasi ležeče papeževo pismo, ukloni vši se cesarju ga latinsko nagovori. Potem mu kleče ponudi .breve". Cesar se pisma dotakne govoreč: »Legatur* to je .naj se bere". Prebere se. Na to vzame ablegat še škrlatni biret z altarja in poklekne s kardinalom vred pred cesarjev prestol Cesar se pokrije ter dene kardinalu biret na glavo. Kardinal vstane, odkrije se in gre pred oltar „Te Deum" zapet. Po odpeti zahvalni pesmi stopi kardinal više ter z biretom na glavi podeli apostolski blagoslov. S tem je cerkvena slovesnost končana in cesar se vrne v svoj aparte-ment Novi kardinal pa se v zakristiji obleče v škr-latasti talar in gre k cesarju v zahvalno avdijenco. Ko se na dom odhajajoči kardinal pelje memo pri-dvorne straže, v vrsti se vojaštoov polni paradi v orožje, ker kardinalstvo"je v prvflgjp^tudi svetna čast. V Avstriji, na Francoskem. Španskem in Portuga skem predlagajo namreč redom te velevlasti same odličnejše škofe za kardinale V Avstriji nikdar ni kardinal. kogar vladar
noče. Zato se ti kardinali v imenovanih deželah zovejo Bkronski kardinali". V vseh katoliških državah iz navedenih vzrokov kardinalom pristuje ona čast. ki gre princem vladarske dinastije. Vvrstujo se kardinali koj za princi. — široki trivoglati kardinalov klobuk s premnogimi kosami pa prejme kardinal Missia neposrednje od papeža. Tekom enega leta po tem častnem imenovanji se mora namreč slednji kardinal osebno zglasiti pri papežu v Rimu — Njega eminenca, kardinal Missia, ostane še v kneznadškofijski službi v Gorici. — Zanimiv je živenjepis tudi sedaj imenovanega kardinala, nadškofa iz Ferare msgr. Petra Respighi. starega 85 let Leta 1890 je bil še selski župnik v domači mu boloneški škofiji na Laškem. Kot takemu mu poroči Leon XIII., da ga namerava Škofa v Guastali. Preprot.il je takrat Respighi papeža, da ne. A kmalu potem ga venderle izvoli guastalskega škofa. Leta 1896 je postal msgr. Respighi nadškof v Ferari. In danes je kardinal. — Pač redka bo zgodba o kardinalu, ki bi bil osem let poprej še župnik na kmetih.
Odgovorni urednik Tomo Zupan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.