Solnčna in senčna stran debate letošnjega naučnega proračuna. Kakor vsako leto, tako ste tudi letos pri naučnem proračunu obe glavni stranki državnega zbora -brusili uiiia svitle meče". Iz govorov obeh strank je razvidno, da ste si v svesti izreka: -čegar je šola, tistega bode bodočnost"; samo da se nam vidi to prepričanje pri naših nasprotnikih globočje ukoreninjeno, nego pri naših prijateljih. Debata naučnega proračuna je za nas učitelje vselej jako zanimiva in poučljiva tudi zaradi tega, ker se iz nje vsakdo lehko prepriča in spozna, koliko je poslancem mar za narodovo prosveto tiste dežele, ki jih je izvolila, kakor tudi, koliko se brigajo za vkupni naš narod posebej. In opazujočim ravno s tega stališča naučnega proračuna debato, se nam je letos pokazalo dokaj veselega, zraven pa tudi nekaj silno žalostnega, kakor bi človeško veselje res ne smelo biti nikdar nekaljeno. Veselilo nas je videti, kako zares viteško se je boril poslanec g. dr. Vitezic za svoje pomilovanja vredne slovanske deželane, živeče v solzosorni Istri; radovali smo se nad pogumom vrlo izvežbanega boritelja g. dr. Vošnjaka, koji je po kratkem boji v pesek položil strastne nasprotnike slovenskega rodii na Štajerskem; — a srce nam je navdušenosti vskipelo, zapazivšim, kakega junaškega zagovornika ia iskrenega prijatelja treznih pedagogičnih in didaktičnih načel je dobila ljudska šola z našim novim poslancem, preč. gosp. Božidarom Raičem, koji je s prepričevalno besedo šibal pedagogičnodidaktično nesmisel vsiljevanja tujega jezika že v nižje razrede ljudske šole. Kako je ta gospod za ljudsko šolo vnet, se vidi tudi iz tega, ker je brž vlado pozval, da naj ona sklep poslanske zbornice s 26. aprila 1880. 1., tikajoč se uvedbe slovenskega jezika kot poučnega, pri primerni gojitvi nemščine, na učiteljišči v Mariboru s početkom šolskega leta 1884/5. nemudoma zvrši, čemur je tudi zbornica pritrdila. Ravno ta poslanec je tudi dokazal pred vsein svetora čestito starost imena našega naroda in njegovega slovstva. Slepe soditelje o bojah, ki v jednoraer kvasijo, da narod novoslovenščine ne razume, je pa s plamtečimi besedami popital: nKdo čita dakle ogromne tisoče knjig družbe »sv. Mohorja«, in zakaj vlada tolikokrat zaplenjuje sloveaske časnike, koji bi bili vender čisto nenavarni, ako bi jih res ljudstvo ne razumelo?" Odgovora ni dobil, ker je bil pretrdo nasprotnikom jezik zavezal. Bog daj Ijudski šoli še kaj tacih zagovornikov 1 Ravno tako smemo tudi zapisati na račun lepše prihodnjosti slovenskemu šolstvu veselo prikazen, da g. naučni minister ne odbija opravičenih zahtev gled_ slovenščiae po srednjih šolah in učiteljiščih, temuč je poudarjal sam veliko korist za bodočnost mladine, ako se popolnem nauči obeh deželnih jezikov. To je tedaj solnčna stran omeDJene debate. A kakor ima že vsaka reč tudi senčno stran, tako tudi ta debata ni bila brez nje. Jako nemilo nas je narareč osupnila že okoliščina, da se je podlogo vsemu poznejšcmu pouku, ljudsko šolstvo, obravnavalo samo pičle tri ure, in to v večerni seji, ko se že nikomur nič ne poljubi. To je tudi gotovo vzrok neveselemu dogodku (vsaj tolažimo se s tem), da se letos ni nihče pobrigal za silno zavoženo ljudsko šolstvo naših bratov na južnem Koroškem, koji morajo s svojimi žulji vzdržavati iznarodenje svojih otrok! Povprašati bi se bilo moglo po osodi tiste peticije, kojo je podpisalo 97 katehetov slovenskid otrok, v katerej so prosili — horribile dictul — da naj se otroci vsaj toliko v šolah slovenskega jezika čitati navadijo, da se bodo mogli z boljšim uspehom verskih resnic iz slovenskega katekizma naučiti. In na to opravičeno peticijo, koja že jedina odkriva vso ostudno nagoto ponemčevanja, so dobili gg. katehetje za odgovor — molčanje! — Dozdeva se nam, da se zaupni možje našega naroda preveč zanašajo na narodovo probujenje. Pomisliti se mora, da v prejšnjih stoletjih ni bilo v vsaki hribovski župniji šole, in da se takrat ni nahajal nemški abecednik v vsaki rovtarski koči, da v tistih .dobrih starih časih" niso poznali osemletne posilne šole, v kojem dolgem času se že nekaj doseže, ako se otrokom neprestano kaj vbija, če sicer tudi -božji volki" ostanejo ves čas svojega življenja, kaj to nasprotnike briga, vsaj takih ljudi tudi potrebujejo.