Stev. 31. Posamezna Številna 40 vin. V Ljubljani, v ponedeljek dne 15. marca 1920. Leto III. Oglat!: žia 1 mm x 60 inseratnega stolpiča tnaii 80 vinarjev, »redni 1-20 K, poslano, posmrtniee in reklame 2 K. Večkratne objave popust. Izhaja ob ponedeljkih, sredah in petkih. UpravnIStvo ..Domovine'- v Ljubljani. Sodna ulloa 3. Uredništvo „Domovtne", Miklošičeva o. 16, Tel. 72. Naročnina: Za eelo ..Domovino" (triki at na trden) mesečso 3 K, četrtletno 9 E, polletno 18 E, celoletno 36 S. Petkova številka mesečno 1 K. četrtletno 3 E, polletno 6 K. celoletno 12 E. Konec Protič •KoroSieve vlade. Poraz vlade pri glasovanju v parlamentu. — Smodiakin predlog sprejet. — Protit zavlačuje pogajanja za sestavo nove vlade. — Tudi ljubljanski poverjeniki gredo Se predno bodo imenovani. Ta trenotek, ko to pišemo, še nimamo iz Beograda poročila, kaj se je zgodilo* potem, ko je v soboto ob 22. ponoči vlada doživela v parlamentu popoln poraz. Ako imajo gospodje, ki sestavljajo vlado, kaj dostojnosti in morale v sebi, so dosedaj že podali demisijo. Nepobitno je do-prinešeen dokaz, da Protič-Koroščeva vlada ne more delati s parlamentom, katero nalogo ji je poveril regent. Ker poznamo Protičevo brezobzirnost, kadar gre varovati v svojih rokah vladno moč in ker poznamo klerikalce, da so vedno pripravljeni storiti vse, cla se obdrže na vladi, je zelo verjetno, da do sedaj še niso demisionirali in bodo skušali še nekaj tednov zavlačevati sedanji nevzdržni položaj; kajti med tem časom lahko mirno naprej vladajo in državo do skrajnosti izkoriščajo v svoje strankarske namene. Četudi so v soboto ponoči odšle vladne stranke iz Narodnega predstavništva poparjene in z dolgimi obrazi, vendar ni izključeno, da bi vlada skušala pri glasovanju v prihodnji seji parlamenta, ki se vrši prihodnjo sredo, na novo poskušati dobiti kvorum. Po poslovniku pride namreč kot prva točka na dnevni red prihodnje seje Narodnega predstavništva ponovitev glasovanja o vla-dini izjavi. Ker je pa Protič takoj nato, ko je zaznal za izid sobotnega glasovanja, pisal Smo-dlaki, da sprejema njegove posredovalne predloge, je zelo verjetno, da so se pogajanja za sestavo koncentracijske, oziroma širše koalicijske vlade že začela. Bržčas se bo Protič skušal še toliko časa držati na vladi, da bodo ta pogajanja ktončana. Zato je pričakovati, da bo vlada v sredo parlamentu sporočila, da je v demisiji, ali pa se bodo seje Narodnega predstavništva zaradi pogajanj za nekaj časa odgodile. Naj se zgodi eno ali drugo, ali pa tretje, nobenega dvoma ni več, da Protič-Koroščeva vlada ne ostane. Kakor neslavno je prišla, tako žalostno bo odšla. Z njo odide z dolgim nosom tudi dr. Brejc, še z bolj dolgim nosom pa odidejo ljubljanski „po-verjeniki", ki jih dosedaj regent še ni imenoval in ki si laste uradne pravice na nezakonit način. Po predlogu dr. Sniodlaka imajo biti predsedniki vseh pokrajinskih vlad nevtralci. Nevtralizirano bo tudi poverjeništvo za notranje zadeve. Druge resorte bi bilo po Smodlakinem načrtu na polovico razdeliti med sedanje vladne in opo-zicionalne stranke. — V naslednjem prinašamo poročilo o poteku sobotne seje parlamenta. nika in naglašali, da vodi sejo bolj Protič kakor predsednik dr. Pavlovič. Prišlo je do jako burnih prizorov in je bil predsednik prisiljen, da je sejo prekinil. Po zopetni otvoritvi je demokratski govornik dr. Puc kot zastopnik okupiranega ozemlja govoril o zunanji politiki in obžaloval, da sedanja reakcionarna vlada ni dovolj energično protestirala proti nasilju, ki ga hočejo izvršiti naši prijatelji in sovražniki nad nami. Sledilo je poročilo dr. Spalajkoviča o našem zu- nanjem položaju in poročilo finančnega ministra Jankoviča, nakar je bilo izvršeno glasovanje, ki je pokazalo, da Protič in Korošec nimata kvo-ruma, t. j. nadpolovične večine vseh poslancev. Zagreb, 15. marca. (Pzv. por.) Po zadnjih vesteh vladne stranke niso sprejele Smodlakinega predlog brez špecialnih zahtev za sebe, kar po-menja otežitev in zavlačevanje sporazuma. Vlada sprejme Trumbiča za ministrskega predsednika, zahteva pa, da naj bo podpredsednik Protič, ki bi vsled zadržanosti Trumbiča v Parizu vodil vlado. Tudi zahtevajo vladne stranke, da bi parlament, ne oziraje se na pogajanja, še naprej sejal in zlasti razpravljal o moratoriju. Oči-vidno je, da se vlada še krčevito drži ministrskih stolcev. . •* Revolucijonarna vlada v Nemčiji se okrepljuie. Berlin zasedle revolucijonarne Cele brez boja. — Vlada zbežala proti jugu. — Nova vlada izjavlja, da nima monarhističnih načrtov. — Armada stopa na stran noue vlade. Beograd, 13. marca. (Izv. por.) Današnja seja V Nemčiji je revolucija. Pristaši cesarstva so z vojaštvom zasedli Berlin, odkoder je vlada zbežala in postavili novo vdalo, sestavljeno iz monarhistov, ki so odločno protisocialističnega mišljenja. Ne ve se še, kako bodo sprejele to izpremem-bo posamezne dežele, za sedaj se javlja odločen odpor po celi Nemčiji, ali sklepati se ne da iz tega še ničesar, možno je vse: da bo imel mon-arhistični puč uspeh, mogoče je pa tudi, da bo premagan. Ako se monarhistom njihov puč posreči, moramo računati z raznimi novimi zapletljaji. Skupno postopanje Nemčije in Rusije je v tem slučaju izključeno, ker boljjeviki ne bodo hoteli iti skupno z nemškimi monarhisti. Antanta najbrž ne bo dovolila vzpostavitve vojaškega režima v Nemčiji in računati je z zasedbo obrenskih krajev po francoskih četah. Mogoče je pa tudi, da je cela stvar dogovorjena med socialisti in monarhisti, da bi se napravil pritisk na antanto, da bi postala malo mehkejša. Čudno je namreč, da se je mogel mon-arhistični puč tako lepo pripraviti in izvršiti, še bolj je pa čudno, da je vlada lepo zapustila Berlin, svojim tamošnjim četam pa zapovedala, da ostanejo mirne in ne prelivajo bratske krvi. Jasnost prinesejo šele naslednji dni in treba je počakati; da se dogodki malo razvijejo, predno bo mogoče ustvariti si končno sodbo. Po najnovejših poročilih so se novi vladi pridružili vsi južno- Narodnega predstavništva se je končala z veli-™k Polki> %koVda SC J'C POl°S "T kansko blamažo Protič - Koroščeve vlade. Pri | v,ade "trjen. Tudi zagotavlja nova vlada, da m monarhisticna in je začela s pogajanji z ue- glasovanju o vladni izjavi je glasovalo namreč za vlado 130, proti pa 15 poslancev. Oddanih je bilo torej skupno samo 145 glasov in je bil predsednik dr. Pavlovič prisiljen izjaviti, da vlada nima kvoruma, ker je potrebno zanj 146 glasov. Tudi sicer je bila seja zanimiva, zlasti zaradi lavstvom, ki mu obljublja svobodo in kruh. Vsekakor bo vse to gotovo vplivalo tudi na duhove v Avstriji v tem smislu, da postane glasnejša zahteva po združitvi z Nemčijo. Zadnje dni se takointako govori, da antanta tej združitvi ne bo nasprotovalo. V tem slučaju pa lahko zahtevamo Jugoslovani korekturo, naše severne meje v našo korist, ker proti majhni Avstriji je imela antanta ozire, ki jih ni treba imeti proti veliki Nemčiji, posebno ker ~e gre za slovensko ozemlje. Berlin, 13. marca. Dve mornarniški brigadi sta poslali danes vlacli ultimatum, v katerem sta zahtevali takojšen odstop sedanje vlade. Ministrski svet, ki se je vršil pod predsedstvom predsednika nemške republike Eberta, je zahtevo soglasno odklonil, istočasno pa sklenil, da vladne čete ne bodo prelivale bratske krvi. Ob sedmih zjutraj se je stara vlada z državnim predsednikom Elbertom in kanclerjem Bauerjem umaknila iz mesta, ne da bi odložila svojo oblast, mesto pa so zasedle revolucionarne monarhi-stične čete, ki so izbrale za svojega glavnega poveljnika generala Liittvvitza, za državnega kanclerja dosedanjega poljedelskega ravnatelja Katta, za predsednika nemške republike pa generala Karla Paula. Nov.a vlada je proglasila ob_ sedno stanje nad celo Nemčijo in razpustila narodno skupščino in pruski deželni zbor. Monarhistično vojaška revolucija je izzvala med delavstvom velikansko ogorčenje. Pod vtisom dejstva, da grozi državi vojaška diktatura pristašev hohenzollernske dinastije, so se zdru- (Nadaljevanje zadnjih vesti na 4. strani.) Zopet so dvignili osramočeno glavo. Dogodilo se je, da so debili vlado izključno v i krvavih bojih proti Avstriji dokazali svojo jugo- • _ ___1 ___ _____ J i _ J ' t_____ J _______ 1 -I L 1 n/. m^J I fil/>>rrt»ifilfr\ r« ii*li rtn 1 A M f\ Irfm lin r» O PA r>f 1 CII Ti \ cijo dr. Smodlake glede sestave koncentracij- vpliva na razvoj države ostajajo oni, ki so pod skega kabineta zelo koristno za državo in ji zato i pc Hcijskim nadzorstvom, konfinirani, zaprti in on in njegovi tovariši ne bodo delali tezkoč. preganjani med vojno gojili neomajno željo po V splošnem je bila današnja seja izpolnjena | Jugoslaviji in največ delali za srečno domovino samo z debato o poslovniku. Demokratski go- jugoslovanskega naroda, pozabljeni so oni junaki, vorniki so ponovno ugotavljali kršenje poslov-, ki so kot avstrijski veleizdajalci dezertirali in v službo avstrijskega policijskega psa, denunciral jugoslovansko misliče Slovence ter jih spravljali v ječe in na vešala. Na odličnih mestih sede danes ljudje, ki so zagrešili najhujše zloline zoper srbski del našega naroda in zoper castdljevega jugoslovanskega kralja. Vzeti je treba v roke le »Slovenca" iz 1. 1914., v katerem je v najčistejši resnici razgaljena duš* in mišljenje današnjih mogotcev na vladnih mestih. Na zgodovinskem shodu 5. julija 1914. je bil zbran cvet SLS. Bih so navzočni sedanji škaf Anton Bonaventura, bila je navzočna po številnih asistopnikih skoraj vsa slovenska duhovščina, navzočni so bili vsi klerikalni državni in deželni poslanci, prisotni so bili župani in občinski odborniki SLS. Boljše ni mogla biti zastopana še nikdar »cbena stranka kot je bila SLS. zastopana na tem shodu. Predsednik tega shoda, rajnki Povše, pove, da je bilo razpoloženje tako, da so bili vsi ganjeni v flobokosti svoje duše in da je bilo težko govoriti, «e da bi se pri tem ne solzili. Viharni živio-klici in ploskanje je izbruhnilo, ko je nastopil šef stranke kot »najbolj poklican, da govori iz srca vseh navzočnih". Vodja SLS. je tekom svojega govora zagrešil nebroj hudodelstev napram jugoslovanskemu narodu. Do nebes je povzdigoval Habsburžane ter ▼tijal ljudem avstrijsko državno misel. Pritrjevanja ni hotelo biti konec, ko se je povzpel do trditve: »Prijatelji, kdor tega ne izprevidi, da je bodočnost hrvaško - slovenskega naroda iskati tdino in edino le v okviru habsburško-lorenske monarhije, ali kdor tega note videti, ta je ali vele-izdajalec ali pa norec in spada v enem slučaju na vislice, v drugem slučaju v norišnico". Nečuveno je napadal vodja SLS. tedanjo srbsko vlado, v kateri so bili radikalci, današnji mavezniki dr. Korošca. Imenoval jo je „vlado morilcev (burni klici: »Proč s Srbijo!"), vlado brezvestnih morilcev, ki so na zverinski način umorili in razmesarili svojega lastnega kralja". Med govorom so se opetovano ponavljali klici: »Proč s Srbijo!" Govoreč o pisavi srbskih listov, pravi govornik, da se srbski listi norčujejo iz Avstrije, češ, da je tihla ter nadaljuje: „Naj gledajo raje na gnilobo svoje lastne države (živahno ploskanje), ki smrdi po vsej Evropi. Mi Avstrijci imamo, hvala Bogu, tesarja od božje milosti, Srbi pa imajo svojega kralja od milosti morilcev. (Burni klici: »Tako je!") Govoreč o Beogradu, je slavnostni govornik SLS. izvajal: „Tembolj se mora človek čuditi in mora strmeti, kako se morejo na naših tleh najti ljudje, ki proglašajo Belgrad kot kulturno središče Jugoslovanov. (Klici: »Sramota!") Kakšna kultura je to! Kultura bomb, revolverjev, kultura »mora! (»Sramota!" — Velikansko pritrjevanje.) Navzlic temu, da je začela po unijonski rna-»ifestaciji SLS. avstrijska strahovlada, vendar ni mogla ostati naša jugoslovansko čuteča javnost brez ostrega odgovora. Napredno časopisje je nastopilo z vso odločnostjo proti klerikalnim avstri-jakanstvu ter kritiziralo prostaška izvajanja voditelja SLS. tako kot je to zaslužil. »Slov. Narod" je pisal: „Človek ne ve, ali bi se jezil nad takimi infamijami, ali naj bi se smejal trotelstvu teh besed". »Slov. Narod" je proglasil klerikalce za „brezdomovince, ki nimajo čuta za slovansko tlvar, za družbo, ki prodaja najvažnejše koristi svojega naroda za denar in časti". Udeležniki zadnjega shoda „nimajo ničesar iskati v slovenski družini in jih je treba kakor garjeva bitja izgnati U slovanske družine". Glavno glasilo SLS., „Slovenec", last slovenske duhovščine in urejevati pod nadzorstvom in po smernicah škofa Antona Bonaventure, je zagovarjal klerikalni zbor z največjim ognjem ter pri tem izbruhal še novo sovraštvo in hudodelstva proti zastopnikom jugoslovanske misli in proti našim bratom Srbom in njihovi državi. Srce je bolelo vsakega iskrenega Jugoslovana, da je moral dočakati sramoto klerikalnega zbora i dne 5. julija, tembolj pa je to skelelo, ker se v Avstriji s klerikalci, ki so imeli v rokah vso vladno moč in so se senčili ob bajonetih žandarmerije in »vstro-ogrske vojske, ni moglo za njihovo narodno Izdajstvo obračunati tako, kot bi to bilo treba. Trpeli smo, čakali, nestrpno čakali, da pride dan svobode, ko bomo mogli pozvati zločince na od-fovor ter njihove zločine poplačati. Prišla je svoboda, nastopile so vlade. Razmere v naši novi državi so se izboljševale in že se je pripravljal za klerikalne hudodelce — sodni dan. Kar čez noč pa zopet preobrat! Ljudje, ki spadajo med zlo-lince, bodisi, da so zločine zakrivili sami, ali pa bili na njih udeleženi, so zopet dvignili osramočeno glavo in zasedli pri nas najvplivnejša mesta. « » * (Nadaljevanje tega članka bomo prinesli, kadar bomo smeli brez dr. Brejčeve cenzure zopet svobodno pisati. Resnica bo prišla na dan in četudi jo neradi slišijo ljudje s kosmato vestjo.) Naše šolstvo. Idealni, skoro bi rekel naivni, so postaji naši vičitelji, snujoči si načrte prenavljajočega šolstva. Kar preko strank bi jo ubrali, in vse bi se trlo, ruvalo za njimi, vsprejemalo in potrjalo od kraja do konca, prav kakor so si zaželeli. Vemo, da jih navdaja zgolj ljubezen do svojega naroda, domače grude, širne nove domovine, in da so poleg vseh preosnov le prav malo mislili sami na sebe. Vedeli pa smo v naprej, cla bodo ob sleherni premembi zadeli v takozvani SLS. na najhujši odpor, in da jim je pričakovati najhujših batin. Ne bomo jim oporekali ničesar, vsaj čutimo z njimi, in ono, kar žele oni, želimo tudi mi, želeti bi imel ves troimeni naš narod. Z naobraženostjo k izobrazbi, je njih pre-snavljajoči načrt, kajti le dovolj izšolan narod more biti trden temelj sleherni državi. Naravnost gnusno je, kar počne duhovska gospoda v svojih časopisih, odstudna je gonja, ki jo vpri-zarja po svojih najetih kričačih med ljudstvom, protidržavua je že postala vsa nesrečna hujskanja. Na čem pač sloni vse razburjenje? Vera jim je v nevarnosti, tista vera, ki se je učitelji v svojih načrtih niti dotaknili niso. Boga so menda srečali na šolskem pragu, Boga poslavlja-jočega se od obupane dece. In glejte, strmite: kdo je ta vera, kdo oni Bog? Vaški duhovnik je to, ki si domišlja, da je sam poosebljena vera, poosebljeni Bog. Nekak prosvetni odbor je v Beogradu zasnoval načrt šolstva preko onega, ki si ga je zasnovalo naše slovensko učiteljstvo. In v onem prvefn so odslovili duhovsko gospodo iz krajnih šolskih svetov, češ, da provzroča nesoglasja med učiteljstvom, kar je naravno v kvar šolstvu in dobri vzgoji naše dece. Tu so jim stopili na rep, da cvilijo in tulijo kot besni. Vera, ta ljuba duhovska bomba, pa mirno žedi na prvem mestu med učnimi predmeti, in oni zaprašeni Bog mirno prenaša nad seboj borbo med pajkom in mušico. Drugoimenovani načrt pa seže še dalje od onega prvega. „Proč s krajnimi šolskimi sveti!" je njegova parola. Proste roke hoče učitelj, proste vseh spon, da bi nemoteno posvečal vso skrb nadebudni mladeži. Coklja jim je krajni šolski svet v šolskem napredku in zbrati hočejo gradiva, ki bodo z njimi dokazali svoj opravičeni boj. Ven tedaj z njimi, z dokazili ! Vemo sicer, kdo je bil do današnjih dnij krajni šolski syet, kdo je odločeval v okrajnih šolskih svetih in kdo se je šopiril v najvišjih šolskih oblastvih. Kaj ne, „vera in Bog" sta bila, ki sta milostno podeljevala službe, izbirala plevel izmed zrnja, določetvala, kje naj se naročujejo tiskovine, katere knjige smejo dobavljati knjižnice, kontrolirala firme, in še to in ono — in ono in to. „Bog" usmiljeni je bil, ki se je milostno oziral na g!adujočega,ubogega učiteljskega trpina. Seveda, vi duhovski trinogi, žal vam je po užitkih z groznih amfiteatrov, kjer je naše učiteljstvo vilo smrtonosne krče v borbi z vašo vsteklenelo zverjadjo! Razumemo Vas, učitelji, proč hočete s šolo od vseh strank. Nobena vladajoča stranka naj vas ne omejuje pri vašem vzvišenem delu, na vaši osebni svobodi. Vemo, da bomo le tedaj zaznali pravi napredek', če ne bodo rožljale pred šolskim pragom verige, ne sikal vitki bič, in ne bo motil pouka strankarski hrup. Ni naš namen, učitelji, da bi vas snubili, opozarjamo vas k, da je pot preosnov i navrnjena preko narodnega predstavništva, ki vam je v njem poiskati prijateljev, teh pa boste našli le v onih vrstah, ki jim je blagor celokupne domovine resnično pri srcu. Kje si državna oblast, kje otiraš solze domovina, ko ti plačani kričači na shodih hujskajo ljudstvo, naj se upre sleherni premembi šolske uprave in naj po vzgledu Tirolk pomeče iz šol vse učiteljstvo, z, otroki pa stavka? Fej vam! Koristoljovci, sebična gnjusad! Govorite ljudstvu resnico, tisto pravo resnico, ki vam jo veleva veliki naš prerok, prvi učitelj — Kristus, odrešenik. Vedite pa, da se je tudi on znal razsrditi in da so krepko odmevali udarci njegovega biča po obsežnem tempelju. Čuvajte se, da vas ne udari oni pravični Bog, ki ga učiteljstvo ne preganja, nasprotno na njem osnavlja moralo, tisto pravo moralo pravičnega, poštenega človeka. Ne odpira učitelj veri in Bogu vrat, vam jih odpira bogokletneži, vam, ki zatvarjate šolska vrata slikam naših prezaslužnih prvoborite-ljev in osvoboditeljev, sivolasemu kralju Petru in njegovemu nadebudnemu sinu Aleksandru. Povejte na shodih, zakaj ne zmorejo krajni šolski sveti tistih borih kronic, ki bi učitelju po-mogle vznetiti domovinsko dolžnost, otroško udanost do vladarske hiše! Za slike Habsburžanov je bilo vedno dobiti denarja! Kaj res upate, zaslepjjenci, revolucionarji, da vam bo konsti-tuanta namazala usta z medom? Ne. nikdar ne, danes še ne! Domoljub. Dopisi. Velika Nedelja. Zajec na bobnu. Postopanje našega kaplana Verbanjšeka nam je prikipelo do vrha. Njegova politična strast, s katero spravlja naše pošteno ljudstvo v nemirnost, presega že vse meje. Na shodih, ki jih prireja že par mesecev vsako nedeljo, politizira tako, da bi lahko pljuča in jetra padla iz njega. Ta gospodek bi nas rad poučeval, kar imamo že v mezipcu in kar se bo moral g. kaplan z velikim trudom še učiti. Vsi boljši farani zahtevajo, da pustiš to svojo politično gonjo. Drži se z vso odločnostjo svojega duhovniškega poklica. Za politiko si še premlad in neizkušen. Ako se pa tozadevno ne poboljšaš, se bomo malo natančneje pogovorili. Iz Mirne peči. Kadar grajaš napake drugih, pomisli vedno tudi malo nase in skleni, da boš z dobitim obnašanjem služil drugim 'za vzgled. Tudi ne stikaj po brunu v očesih drugih, ako nisi izdrl še svojega. Ta nauk naj si dobro zapomnita naš gospod župnik in kaplan., ki se tako rada vtikata v naše razmere in spodtikata v nas zavedne kmete. Zmernost je v resnici lepa čednost, dočim je nezmernost grda strast, ki nikogar ne povišuje, najmanj pa še ljudi, ki bi morali biti vzor nam vsem. Kaj ne, gospod župnik! Ako je glava težka, so šibke tudi noge in pot skozi hosto in potoke precej težavna. Mislimo, da se razumemo. Naj Vam, služi teh par besed v premišljevanje za sedanji postni čas. Iz Prečne. Odkar načeluje naši občini dosedanji podžupan g. Anton Osolnik, ki je ne samo vzoren posestnik, ampak tudi skrben za blagor občanov, klerikalcem ne da spati! Ne morejo in ne morejo preboleti, da so pogoreli s svojim kandidatom, izdelovalcem žganja od Zelene Krke in zato sedaj neprestano cvilijo po „Domoljubu" in povzdigujejo prejšnjega župana Turka v deveta nebesa. Razumemo! Farovškim gospodom ni po volji, ker novi župan ne pozna klečepla- zenja in so mu pri njegovem delovanju me rajaj ne predvsem želje občanov samih, ne pa fa~ rovža. Dopisniku, ki se zlasti boji, da bo dol. kamenška cerkev segnila, pa svetujemo, naj nam raje vrne naše zvonove in potem bomo že sami poskrbeli, da. bo cerkev pokrita z bakrenimi ploščami in če hoče, tudi njegov jezik. Kmetijstvo, trgovina in obrt. g. Za vinogradnike. Ker nam bo letos najbrže primanjkovalo modre galice za škropljenje trt, oziroma ker bo galica zelo dr- ga., moramo gledati, da se preskrbimo še s kakim polnovrednim nadomestilom za modro ali bakreno galico. Tako nadomestilo je bakrena pasta Bosna ali Bosna-pasta, to je sredstvo, ki je nekaterim našim vinogradnikom, zlasti na Štajerskem že znano. Bo)-snapasta je gosta, zelenkasta maža (kaša), ki sestoji iz bakrenega klorida, razkisanega z apnom. Ako razmešamo 1 kg te maže v 100 litrih čiste vode, dobimo enodstotno, 1% kg — pol-drugodstotno, 2 kg — dvoodstotno škropilno zmes, brez vsakega drugega pridatka. Ker vsebuje Bosnapasta baker, učinkuje proti perono-spori ali paležu na trti ravno tako dobro, kakor modra (bakrena) galica "Bosnapasta Jje glede učinka proti paležu na trti popolnoma enakovredna modri galici. To je poizkusil poleg mnogih drugih tudi podpisani sam. Kmetijsko ministrstvo v Nemški Avstriji je zaradi tega lani oddajalo vinogradnikom poleg modre galice tudi Bosnapasto. Precl modro galico ima Bosnapasta pa še naslednje prednosti: 1.) Odmerjena množina paste se razmeša v vodi in škropivo je takoj, v par minutah pripravljeno. 2.) Apna ni treba škropivu dodati, ker je sredstvo tako sestavljeno, da trte nikoli ne opali. 3.) Škropivo je slu-znato, brez peska in smeti, zato ne zamaši škropilnic in drži na trti bolje nego galica. 4.) Pripravljeno škropivo se ne pokvari tudi če stoji več mesecev, med tem, ko je pripravljeno ga-lično škropivo že po preteku enega dneva brez vrednosti. 5.) Sredstvo je ceneje kot gahca. Vsled teh dobrih lastnosti je priporočljivo, da f=e tega sredstva tudi pri nas poslužujemo. Poskrbljeno je, da se bode sredstvo v zadostni množini pri nas dobilo. Kje, se bode izvedelo med oglasi v listih. — B. Skalicky. g. Posvetovanje o pospeševanju živinoreje v Sloveniji priredi kmctvijslo> pDverjenjiSbvo 'dne 23. marca 1.1. v svoji posvetovalnici (Marijani-šče). Posvetovanje bo trajalo ves dan (eventualno še drugi dan) in se bo vršilo na podlagi načrta, ki obsega sledeče točke: 1.) Preskrba potrebnih plemenjakov; 2.) iicencovanje bikov; 3.) sposobnost tujih pasem za naše razmere, razdelitev Slovenije v plemenske okoliše; 4.) živinske razstave ; 5.) sredstva za izboljšanje vzreje; 6.) plemenski sejmi: 7.) izboljšanje dosedanjih užitkov; 8.) živinorejske organizacije (bikorejske in živnorejske zadruge). Pri tem posvetovanju, na katerega je vabljenih večje število umnih živinorejcev in kmetijskih strokovnjakov, se bo skušala določiti enotna zmef za našo živinorejo. g. Pogodba s Cehoslovaško, Med Jugoslavijo in Cehoslovaško se vršijo pogajanja o novi kom. penzacijski pogodbi, po kateri bi nam dala Ceho-slovaška 15.000 vagonov premoga, mi pa njej odgovarjajočo množino živil. g. Nabava volne v Ameriki po čehoslovakih Amerika je dovolila Čehoslovaški kredit 60 milijonov dolarjev za nakup 300.000 bal volne. Obrestna mera znaša 8Vi, plačati se mora ta veliki znesek v devetih mesecih, garantira pa za posojilo čehoslovaška država, sindikat čehoslovaški h bank in volnene tovarne. Politične vesti. p. Trumbic ne popušča!'V teh težkih časih, ko vlada državo Protič z dr. Velizarjem Janko-vičem, dr. Spalajkovičem in drugimi podobnimi, je edina naša tolažba, da ima v zunanji politiki ■še vedno odločujočo besedo- naš zunanji minister in mirovni delegat dr. Ante Trumbic. Dokler je porfpis mirovne pogodbe odvisen od njega, se ne bojimo, ker on ne spada med one, ki jim je vseeno, kje bo potekala naša meja proti Italiji in njemu lahko popolnoma zaupamo. „Newyork Herald" piše. „V kolikor se tiče Jugoslovanov, se zdi, da nameravajo razpravljati celo o točkah, za katere se je mislilo, la ne pridejo več v taz-pravo. Tudi ono rešitev, ki jo predlaga Wilson, oni ne smatrajo za dovolj pravično. Pogajanja se bodo nadaljevala, ker rešitve jadranskega vprašanja se ne sme posmatrati v ozki meji problema, ki se nanaša na Italijo in Jugoslavijo, temveč je to en del splošna evropskega vprašanja". — To stališče dr. Trumbiča je edino pravilno in dokler on vodi našo zunanjo politiko, se ne bojimo Protičeve vlade. Dr. Trumbic izraža v svojem nepopuščatiju trdno voljo vsega naroda. p. To so „domoIjubi!" Kako se je proslavljalo Habsburgovce po naših cerkvah ob raznih priložnostih! Kako slovesno se je opravljala služba božja in „Te deum", pa tisti ognjeviti cerkveni govori, na farovžih in cerkvah pa dolge cesarske zastave, avstrijsko himno so znali pevci in nepevci... Kaj pa naj rečemo o večini teh duhovnikov in o njihovem patriotizmu danes? Državni prazniki se praznjujejo namenoma v očividno mrzloto, pesem „Bože pravde" je tuja, neznana, pri maši in litanijah se ne moli za našega kralja Petra, da! v zakristijah je še vedno napis: „et pro imperatore nostro Francisco Jo-sepho I." (naj se moli pri maši za našega cesarja Franca Jožefa I.). To je napisano namenoma, to je videl tudi škof Jeglič ob birmovanju, a. ni dal potrebnih ukazov. Zakaj se to godi, pojasnil nam je škof Jeglič s svojo poslanico dne 7. novembra 1918..: „Mi katoličani nismo za dinastijo Karadjordjevičev". Lepi Jugoslovani so to! p. Dr. Brejčevo delovanje na Koroškem. Doktor Brejc, predsednik deželne vlade za Slovenijo, je razglasil v „Slovencu": Kar se tiče mojega delovanja na Koroškem in za Korošce, pa z mirnim srcem prepuščam sodbo javnosti in zgodovini". Z ozirom na to izjavo smo prejeli od koroškega rodoljuba naslednje vrstice: „Mi ne dvomimo, da ima dr. Brejc mirno srce ob spominu na svoje delovanje na Koroškem in za Ko-rošče, ker to delovanje mu je neslo, nagromadil si je kupe zlata, kupil si graščino in tako lahko govori z bogatinom iz evangelija: ,Duša, glej, obilno blaga imaš, jej, pij in bodi dobre volje ...!' Mi pa vprašamo dr. Brejca, kaj je storil za Slo- vence na Koroškem, kako je podpiral naša narodna obrambna društva, posebno družbo svetega Cirila in Metoda, kako je sploh deloval za narodno probujo med Slovenci? Mi, koroški Slovenci, smo prepričani, da nima dr. Brejc niti iskrice rodoljubja in da je pravi pravcati šusteršič št. II". p. Čuden človek je naš sedanji finančni minister dr. Velizar Jankovič. Sedaj, ko- je postal finančni minister, si da sam zaračunati in izplačati nekake stroške, ki jih je imel kot uradni kurir leta 1908! Ali ni to čudna stvar? Navadno se zahteva zaračunanje in izplačanje takih stroškov takoj in menda se še ni zgodilo, da bi kak uradnik „pozabilj' na to, dr. Jankovič je pa mirno čakal dve leti, da je postal finančni minister in sedaj lepo sam sebi zaračunava in tudi nakazuje zneske, ki jih je baje 'zaslužil kot kurir pred davnimi leti! Več kot verjetno je, da si doktor Jankovič ne bo zaračunal in nakazal premajhnega zneska in zato se ni čuditi, ako hoče pri nas povišati razne kolkovne pristojbine kar za 400 odstotkov in ako imenuje naše kraje „anektirane dežele"', iz katerih je treba izvleči čim več denarja, da si bo finančni minister mogel čim višje zaračunavati svoje kurirske stroške iz leta 1908., ali pa tudi i'z prejšnjih časov! Res, v lepi družbi se nahajajo naši klerikalci! p. Usoda Carigrada. „Turki morajo iz Evrope", tako se je dolgo govorilo in pisalo, to se je smatralo za samo ob sebi razumljivo in vendar se je še zdelo, da jih tudi konec evropske vojne, v kateri so bili tudi Turki popolnoma poraženi, ne prežene v Azijo, kamor spadajo. Na mirovni konferenci se je menda že sklenilo, da ostane sultan tudi še nadalje v Carigradu in obdrži na ta način en del svoje evropske posesti. To pa samo zato, ker Evropa ni vedela, kako bi rešila vprašanje Carigrada in morskih ožin. Med tem so pa začeli Turki po svoji stari navadi klati v Aziji Armence kar na tisoče in so se tudi sicer norčevali iz F.vrope na najrazličnejše načine. S tem so zapečatili svojo usodo, ker so zopet izzvali ogorčenje vsega kulturnega sveta in proti njim je nastopil tudi Wilson z ono odločnostjo, ki smo jo navajeni pri njem in mirovna konferenca bo menda sklenila, da se Turki izženejo iz Evrope v Azijo. V tem slučaju pride Carigrad z morskima ožinama Dardanele in Bospor pod zaščito zveze narodov. Res je že skrajni čas, da se napravi konec te sramote, da bi taki divjaki kot so Turki, mogli vladati tudi na majhnem ozemlju v kulturni Evropi. Novosti. n. Draginja postaja že neznosna. Vse se draži vsak dan in cene dosegajo že vrtoglave višine. Odkar je prišla nova vlada, so dražilci kar zbe-sneli in ne vedo več, kako bi odirali ljudstvo. Vlada ne ukrene proti temu čisto nič, finančni minister se podaja celo sam med dražilce in nam napoveduje občutljivo zvišanje raznih pristojbin. To so ona nebesa, k'i so jih klerikalci obljubljali ljudstvu! Vse jih že preklinja, oni se pa niti ne zmenijo zato, ker njihovim voditeljem se dobro godi navzlic vsej draginji, ki je oni niti ne čutijo. Ampak dalje to ne bo šlo tako. Vlada mora ukreniti nekaj odločnega, vsekakor pa mora prenehati z dajanjem potuhe verižni-kom in navijalcem cen, sicer bo polom! n. Neverjetna nemška nadutost. Nemški šul-ferajn menda nikakor ne more preboleti, da je z ujedinjenjem Jugoslovanov prenehalo njegovo raznarodovalno delovanje po naši domovini. Dne 17. p. m. je imel sejo, na kateri je obravnaval položaj nemškutarjev po slovenskih deželah in sklenil, da bo posvečal somišljenikom v jugoslovanskih pokrajinah posebno pozornst. Res, neverjetna nemška nadutost in predrznost. Sicer pa naj bodo šulferajnovoi propričanS, da jim bomo že znali stopiti na prste, ako bi se hoteli vmešavati v naše notranje zadeve. n. Zanimiv ujetnik je prispel z zadnjim transportom iz italijanskega ujetništva, namreč neki 141etni fantiček, ki je bil ob Pijavi ujet skupno s 87. pešpolkom. Prinesel je s seboj 250 lir, katere je zaslužil v Italiji s snaženjem čevljev. Ljubljanska policija ga je poslala na njegov dom. n. Stavke in stavke. V Zagrebu so stopili zo-botehniki, ker so bile njihove zahteve po zvišanju plače odklonjene, v stavko. Stavka natakarjev bo končana že ta teden. n. Ciganska zalega se klati, v zadnjem času po Gorenjskem in ogroža lastnino in osebno varnost prebivalstva. Dne 5. t. m. je vdrla v stanovanje Marije Tehovnik, o čimer smo že poročali, in izvršila tarne velike tatvine. Od tu je odšla tolpa v Zaklane pri Horjulu, kjer je hotela vlomiti pri Brunerju in Velkovrhu, nakar je zbežala v sosednji gozd. Orožniki so jo takoj pričeli zasledovati in ujeli ciganko Nežo in njenega osemletnega sina Rudolfa Breščaka, dočim se je ostalim posrečilo pobegniti, a je pričakovati, da tudi ti ne bodo ušli roki pravice. Zasledovanje je precej otežkočeno zaradi tega, ker ima ciganska zalega tri karabinke in tudi samokrese in so že pri prvem spopadu oddali dvanajst strelov, nakar so se razpršili. n. Poboj v parlamentu. Precej čudne vrste parlament, ali bolje rečeno, poslance, morajo imeti v republiki Honduras / Srednji Ameriki. Po poročilih, ki so došla iz Nevvvorka, se je namreč zborniško zasedanje meseca februarja končalo s strašnim prerekanjem, kateremu je sledil splošen pretep, tekom katerega je bilo okoli 20 poslancev težko ranjenih in par ubitih. Med mrtvimi je baje tudi predsednik zbornice. n. Raziskovalec severnega tečaja umrl. V Wa-shingtonu je umrl te dni v visoki starosti sve-tovnoznani raziskovalec severnega tečaja, Robert Peary. Celo svoje življenje je posvetil raziskovanju polarnih krajev. Svoje zadnje najznamenitejše potovanje je napravil leta 1910, ko je po strahovitih naporih dosegel svojj zažejljeni cilj in odkril severni tečaj. n. Svoje golo življenje rešili. Pri Sv. Duhu nad Mariborom se je dne 7. t. m. vnel Robičev gozd. V trenotku se je razvil ogenj v strašen požar, ki je uničil 15 oralov gozda, zrelega za posekanje, in pristavo posestnika Schnautzerja, ki je pogorela popolnoma do tal. Škoda se ceni približno na pol milijona kron. Schnautzerju je pogorelo 22 glav živine, vsa krma, pohištvo in živila. On sam in njegova žena sta zamogla rešiti le golo življenje. n. Z ročno granato se je igral v Melju pri Mariboru osemletni otrok Josip Senekovič. Granata je eksplodirala fn ga težko ranila na glavi, po trebuhu in nogah. Starši, pazite na otroke! n. Po cerkvah molila in kradla. Marija K pretile regentu z meščansko vojno ter ga nalagale, da imajo za seboj nadpolovično večino vseh poslancev in da morejo delati s parlamentom. Vsi oni, ki delajo proti ujedinjenju naj pomnijo, da ni bila za Jugoslavijo zaman prelita kri sto-tisoč junakov in da niso matere in žene zastonj izsolzile milijone solza. Junaki, ki so nas znali oprostiti zunanjih sovragov in ki so bili kos razdreti Avstro-Ogrsko monarhijo, da vstvarijo jugoslovansko državo, se bodo znali boriti tudi za to, da ohranijo ujedinjeno Jugoslavijo pred notranjimi sovražniki. Meščanske vojne se nihče I ne želi, a gotovo pa je, da bo treba braniti novo \ domovno, če ne bo šlo z lepa, tudi z orožjem v roki. Govornik dokazuje^ kako je Protič-Koroščeva vlada že tekom enomesečnega vla- i danja zagrešila nebroj gospodarskih nesreč za' državo, SLS. pa je v tem kratkem času doprinesla potrdilo, da ji niso mar niti ljudski, nitij narodni interesi, kadar ji gre za to, da utrdi : brezdomovinski klerikalizem, ki ima svojo glavo izven države. Končno se ba.vj govornik z ne-1 moralnostjo in lažnivostjo klerikalnega časopisja, ki dokazuje, da so po odhodu dr. Suster-šiča in dr. Lampeta, o katerih se je mislilo, da so izvor zla klerikalne stranke, voditelji SLS. danes še zlobnejši in nemoralnejši kot so bili pred vojno. Prav je, da se z javno kritiko čisti javna uprava, a če hoče kdo okno očistiti, mora vzeti v roko čisto cunjo, ne pa tako nesnago, kot je klerikalno časopisje. Proti vsak dan bolj nesramnemu klerikalizmti je treba pomnoženega dela. Ako bi vsaj trije inteligenti storili za napredno stvar toliko kot en kaplan za klerikalno, bi tudi pri nas izgubili klerikalci kmalu ves političen vpliv. Drugi govornik poslanec dr. Pavel Pestotnik razpravlja o pomenu in nalogah politične organizacije JDS. Na zgodovinskih zgledih pojasnjuje škodljivost klerikalizma za naš slovenski del jugoslovanskega naroda. Poživlja k vztrajnosti in k smotrenemu boju proti nazadnjaštvu. Burno pritrjevanje je sledilo izvajanjem obeh govornikov. JUGOSLOVANSKI NOVINARJI NA CEHO-SLOVAŠKEM. LDU Tatranska Lontniea, 13. marca. (CTU) Jugoslovanski novinarji so posedli kopališče Smokovce, kjer se nahaja prvo slovaško zdravilišče Srobarjevo za skrofulozne otroke. Novinarje je spremljal zdraviliški ravnatelj dr. Mally, kateri je izrazil nado, da jugoslovanski bratje Cehom ne bodo odrekli pomoči, kadar bodo za svoje bolne otroke rabili to, č-rani n proti oajuuoiiutifterau ohre*totanju. Reuini davek plač« hanka iz svojega Kupuje In prodaja: Devize, vali)te. vrt Jnnsti.e papirje itil Eskontlra; Menice, devize, vrednostne paj j. irii. Izdaja: fesr nakaznice in akreditive nt> vsa tu in 'no pfi-fka mesta Oaje predujme: na vreiluimtne papirje in u* blago lezei e « javnih alila.ti-čit>. I »ait- trif«vnl(»-kre. 'te pt.d na in^odne 4 n 1 < 'h1 t Sarajevo, Šibenik, Zaiar, Ekspozitura Kranj. Prevzemaš Borzi*! naročila i jih izm- -e naj milnitueje. - Brzojavni naslov: Jadranska. Telefon St. 257.