© Nova univerza, 2018 DIGNIT AS Revija za človekove pravice Slovenian journal of human rights ISSN 1408-9653 Človekove pravice duševno bolnih oseb Rebeka Kocbek Article information: To cite this document: Kocbek, R. (2016). Človekove pravice duševno bolnih oseb , Dignitas, št. 71/72, str. 91-114. Permanent link to this doument: https://doi.org/ 10.31601/dgnt/71/72-6 Created on: 16. 06. 2019 To copy this document: publishing@nova-uni.si For Authors: Please visit http://revije.nova-uni.si/ or contact Editors-in-Chief on publishing@nova-uni.si for more information. This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 International License. 91 DIGNITAS n Človekove pravice duševno bolnih oseb Človekove pravice duševno bolnih oseb Rebeka Kocbek PovzeTek Človekove pravice duševno bolnih oseb so opredeljene v Splo- šni deklaraciji o človekovih pravicah, Ustavi Republike Slovenije, zakonu o duševnem zdravju ter v različnih mednarodnih pogod- bah in konvencijah. zakon o duševnem zdravju je v Republiki Slo- veniji kot takšen v veljavi od leta 2008. Glede sprejetja zakona je bilo veliko polemik in nesoglasij ter tudi kritik, predvsem na ra- čun pomanjkljivosti v zakonu, na kar je opozarjal Žmitek. Pojem duševno bolne osebe nam je še nekako znan, ko se srečamo s pojmoma duševno bolne osebe in duševne motnje v razvoju, pa se večina ljudi znajde v dilemi. velikokrat se zgodi, da se pojma zamenjuje, zato je pomembno, da ju ločimo. Pri duševno bolnih osebah je pomembno poudariti človekove pravice in njihovo spo- štovanje, saj lahko pride do zlorabe pravic. Te osebe se v družbi težko znajdejo in potrebujejo pomoč. Pomoč je potrebna pred- vsem pri hospitalizaciji, da ne pride do kršitve oziroma zlorabe človekovih pravic. Dokumenti, kot so zelena knjiga, evropski pakt za duševno zdravje in dobro počutje in Akcijski načrt za področje duševnega zdravja v evropi, so dokumenti, ki pripomorejo k iz- boljšanju stanja duševno bolnih oseb v družbi in v državah člani- cah evropske unije. Ključne besede: duševno bolne osebe, človekove pravice, du- ševne motnje v razvoju. 92 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic Human rights of mentally ill persons AbSTRAcT The human rights of mentally ill persons are defined in the Universal Declaration of Human Rights, the constitution of the Republic of Slovenia, Mental Health Act and in various treaties and conventions. The Mental Health Act of the Republic of Slove- nia, as such, has been in force since 2008. There has been much controversy and disagreement, as well as criticism concerning the adoption of the act, mostly on account of weaknesses in the act which Žmitek pointed to. The concept of a mentally ill person is somewhat familiar, but when faced with the concepts of a mentally ill person and mental development impairments, most people find themselves in a di- lemma. often times people confuse the two concepts and this is why it is important to differentiate between them. In mentally-ill patients it is important to emphasise the impor- tance of human rights and respect for them, because lack of re- spect can lead to abuse of the rights. These persons encounter difficulties in society and require help. Help is especially needed during hospitalisation so as to avoid violation or abuse of human rights. Documents such as the Green Paper, the european Pact for Mental Health and Well-being and the Action Plan for Mental He- alth in europe are all documents, which contribute to improving the status of mentally-ill persons in society and the Member States of the european Union. Keywords: mentally-ill persons, human rights, mental develo- pment impairments 1. Uvod v vsakdanjem življenju se srečujemo z različnimi oblikami člo- vekovih pravic in vsak posameznik je pozoren na svoje pravice, ki jih pridobimo že z rojstvom, ne glede na spol, raso in versko izpoved. velikokrat se zgodi, da pozabimo na človekove pravice duševno bolnih oseb, saj se o teh pravicah veliko manj govori ozi- roma imajo manjši poudarek. 93 DIGNITAS n Človekove pravice duševno bolnih oseb Na duševno zdravje se je dolgo časa gledalo kot na bolezen, na osebe, ki so imele težave z duševnim zdravjem, pa kot na nore. Duševno bolne osebe se velikokrat znajdejo na robu družbe, kar pomeni, da so pravno nezavarovane, saj v svojem duševnem sta- nju niso zmožne jasne presoje in tako niso deležne svojih temelj- nih oziroma osnovnih človekovih pravic. Duševno bolne osebe so v družbi velikokrat zapostavljene včasih tudi celo diskriminira- ne. vsak posameznik, se je v življenju že kdaj srečal z osebo, ki je nakazovala znake duševne bolezni, vendar tega ni znal ustrezno prepoznati, zato je pri uveljavljanju človekovih pravic pomemb- no, da ločimo pojma duševno bolne osebe in motnje v duševnem razvoju, saj lahko samo z dobrim poznavanjem lahko osebam za- gotovimo ustrezno pomoč. zagotoviti ustrezne človekove pravice ljudem z duševno bole- znijo oziroma z duševnim zdravjem je zelo pomembno, saj je to najbolj ranljiva populacija oseb, seveda zraven otrok. Razumeti je treba, da duševno bolne osebe imajo duševno bolezen. Dušev- na bolezen pa ni enaka ali ista kategorija kot duševna težava ali motnja, čeprav nekateri duševno bolezen še vedno opredeljujejo kot duševno motnjo. v slovenskem pravnem redu je Slovenija po dolgih letih pogajanj vendarle junija 2008 dobila zakon o dušev - nem zdravju in s tem tudi prvi nacionalni dokument s področja duševnega zdravja. Tako smo se namreč uvrstili med ostale države članice evropske unije, ki ima to področje zakonsko urejeno. 2. Definicija pojma duševno bolne osebe Duševno bolne osebe so v družbi velikokrat zapostavljene, včasih tudi celo diskriminirane. vsak posameznik se je v življenju že kdaj srečal z osebo, ki je nakazovala znake duševne bolezni, vendar tega ni znal ustrezno prepoznati, zato je Svetovna zveza za duševno zdravje – World federation for mental health (WFMH), ki je gibanje in neprofitna organizacija pri Svetovni zdravstveni organizaciji – World Health organization (WHo), v svoji definiciji zapisala, »da optimalno duševno zdravje ne pomeni neko popol- no, dokončno ali idealno stanje, temveč najboljše možno stanje in počutje človeka v okoliščinah, na katere je mogoče vplivati in spreminjati.« 1 1 Po v. Švab et al., Duševno bolne osebe. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in Slovenska fundacija, Ljubljana 1996, str. 183−184. 94 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic Pri duševno bolnih osebah je pomembno to, da je posameznik usmerjen in da ima možnost čim bolj uresničiti svoje duševne sposobnosti, motive in težnje v danem socialnem, družbenem in siceršnjem okolju, ki je mišljeno tudi v bivanjskem smislu, glede samega vzdrževanja njegovega duševnega zdravja. Razumeti je treba, da imajo duševno bolne osebe duševno bo- lezen. Duševna bolezen pa ni enaka ali ista kategorija kot dušev- na težava ali motnja, čeprav nekateri duševno bolezen še vedno opredeljujejo kot duševno motnjo. Namreč z duševno boleznijo smo se srečali že vsi (npr. zaradi stiske, stresnih odgovorov, mo- tnje razpoloženja, občasna brezvoljnost itd.), vendar jih lahko od- pravimo s spremembo okoliščin, ki so vplivale na našo motnjo oziroma težavo. Duševna motnja preide v duševno bolezensko težavo ali bolezen v tistem trenutku, ko začne posegati v vse več segmentov posameznikovega življenja. Posameznik tako začne tudi spreminjati svoje življenjske navade, moč je opaziti tudi spre- membe v njegovem vedenju in sčasoma se začne tudi osebnostno spreminjati. 2 Pomembno se je zavedati, da ljudje, ki trpijo za tovrstnimi teža- vami, potrebujejo in želijo pomoč in jo tudi včasih poiščejo sami pri strokovnjakih v smislu zdravljenja. Če posameznik zanika svo- je duševno bolezenske težave kot nekakšen odraz njegove šibko- sti, lahko takšno osebo, ki ima znake duševne bolezni potisne na obrobje in dejansko zmanjša njegovo sposobnost socialnega, ču- stvenega in delovnega funkcioniranja. 3 osebe z duševno boleznijo lahko delimo na tiste s pridobljeni- mi, razvojnimi, poznanimi vzroki bolezenskih motenj in zato so tudi pogojno ozdravljivi. Sem štejemo ljudi z razpoloženjskimi, čustvenimi motnjami, motnjami v povezavi s stresom in ljudi s so- matoformnimi motnjami 4 . Te znane vzroke je mogoče odpraviti s posameznikovo motiva- cijo do samega zdravljenja in ob možnosti ustrezne psihoterapev- tske pomoči. 5 2 Prav tam, str. 184. 3 Prav tam, str. 184. 4 “Somatofornim motnjam je skupno ponavljajoče se navajanje težav, ki se nanašajo na telo in jih bolnik dojema kot posledico morebitne telesne bolezni« (P. Pregelj et al., Psihiatrija. Ljubljana, Psihi- atrična klinika, 2013, str. 247). 5 Po v. Švab et al., Duševno bolne osebe. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in Slovenska fundacija, Ljubljana 1996, str. 184. 95 DIGNITAS n Človekove pravice duševno bolnih oseb v drugo skupino ljudi z duševnimi boleznimi pa štejemo tiste duševno bolne osebe, ki jih laična populacija vidi in dojema kot nekakšne edine prave duševne bolnike. Takšno dojemanje je naj- brž zato, ker gre za bolezenske motnje, katerih vzrokov medicina danes še ne pozna povsem dobro in so zato te bolezni le neoz- dravljive ali zazdravljive. Tukaj je v bistvu možna le neka odprava bolezenskih težav na simptomatski ravni in tukaj so predvsem te- rapevtska pričakovanja s strani zdravil. 6 2.1. Razlika med duševnimi motnjami v razvoju in duševno Pomembno je, da ločimo razliko med duševnimi motnjami v razvoju in duševno bolnimi osebami, saj veliko ljudi še vedno ne loči teh dveh pojmov. Razlika je pomembna predvsem zato, da če se srečamo s takšno osebo, da ji znamo ustrezno pomagati. za osebe z motnjami v razvoju obstaja veliko terminov za poi- menovanje, npr. duševno nezadostna razvitost, umska zaostalost, psihična zaostalost, intelektualna zaostalost, nepopolni intelektu- alni razvoj. 7 Ljudje z duševnimi motnjami v razvoju niso bolni ljudje, razen če ne zbolijo za drugimi ostalimi skupnimi boleznimi. Da bi ta- kšni ljudje bili zmožni, da živijo v družbi, bi potrebovali razumlji- ve informacije, usposabljanja in informacije. Takšne osebe imajo težave pri razumevanju in učenju, zaradi pomanjkljivo razvitega intelekta. Njihove sposobnosti na področju učenja, obvladova- nje jezika so lahko namreč trajno poškodovane. osebe z lažjimi motnjami v duševnem razvoju mogoče potrebujejo le nekaj do- datnega usposabljanja in so z nekaj malo pomoči tudi sposobno živeti samostojno. osebe, ki pa imajo težko motnjo v duševnem razvoju, pa potrebujejo socialno pomoč vse življenje. vzroki za osebe z duševnimi motnjami v razvoju so lahko genetski, lahko pa so med njimi tudi zunanji dejavniki, ki se pojavijo v času no- sečnosti. 8 opazimo lahko že prvo razliko, in sicer, da gre pri osebah, ki so duševno bolne, za okvaro intelekta, kar pomeni, da lahko zaživijo 6 Prav tam, str. 184. 7 Glej M. barič, Struktura modela svetovanja za ranljivo skupino oseb s posebnimi potrebami, 2009, http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/odrasli/Gradiva_eSS/cvz U/ razvoj_modelov/cvzU_7MoDeLI_Struktura_lazja.pdf,, str. 4. 8 Glej zveza Sožitje. Razlike med duševnimi boleznimi in motnjami v duševnem razvoju, »http://www. zveza-sozitje.si/razlike-med-dusevnimi-boleznimi-in-motnjami-v-dusevnem-razvoju.html«. 96 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic normalno in neodvisno, ko je njihovo duševna težava pod nadzo- rom oz. odpravljena. Potrebujejo psihično terapijo in zdravstveno nego, saj je duševna oseba pacient. Medtem ko osebe z duševnimi motnjami v razvoju potrebujejo usposabljanje in učenje ter zado- stne informacije, da lahko zaživijo samostojno, vendar je odvisno, s katero motnjo v duševnem razvoju se spopadajo z lažjo ali težjo motnjo. Pri osebah z duševno motnjo v razvoju gre torej za po- moč celo življenje, saj gre za stanje počasnega razvoja intelekta, pri katerih zdravila nimajo nikakršnega učinka. Pri duševno bol- nih osebah lahko duševno bolezen odpravimo ali jo nadziramo z zdravili. 9 vzroki za motnje v duševnem razvoju so genetske narave ali pa gre za zunanje dejavnike, npr. premajhen dovod kisika med no- sečnostjo ali porodom. osebe, ki se spopadajo z duševno bolezni- jo, lahko imajo tudi vzrok genetske narave, vendar se bolezen pri večini ljudi razvije, ko se v njihovo življenje prikradejo težave, kot so npr. občutek tesnobe, depresija. 10 vzroki za motnje v duševnem razvoju po navadi niso socialne ali psihološke narave, medtem ko so vzroki pri osebah z duševno boleznijo psihološke in socialne narave, npr. izguba službe, ločitev, izguba ljubljene osebe itd. 11 k adar se srečamo z duševno boleznijo, trpijo oz. so lahko mote- ne številne funkcije, npr. naša čutila, naše čustvovanje, naše mišlje- nje, naša presoja itd., in vse te funkcije potrebujejo različne oblike zdravljenja. Pri nekaterih bo dovolj že samo psihološka obravna- va, pri nekaterih pa bo potrebna zdravniška pomoč, ki lahko tra- ja dlje časa. osebe, ki se srečujejo z motnjo v duševnem razvoju, imajo težave pri učenju, ki vodijo do težav v šoli, pri zaposlitvi in do vključevanja v normalno življenje v družbi. zato je pri takih osebah dobrodošla pomoč predvsem v raznih oblikah terapij in podpor. Terapije potrebujejo za spodbujanje razvoja in za učenje, ki so prilagojene njihovim potrebam, da se lahko vključijo v druž- bo. Motnje v duševnem razvoju so trajne, duševna bolezen pa je v številnih primerih občasnega značaja. 12 9 Prav tam. 10 “Je motnja razpoloženja in čustvovanja s sočasnimi spremembami izgleda, mišljenja, vedenja in drugih duševnih funkcij« (po A, Marušič in S. Temnik, Javno duševno zdravje, Društvo Mohorjeva družba, celjska Mohorjeva družba d. o. o. in Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, celje-Ljubljana-k oper, 2009, str. 34). 11 Glej zveza Sožitje. Razlike med duševnimi boleznimi in motnjami v duševnem razvoju, http://www. zveza-sozitje.si/razlike-med-dusevnimi-boleznimi-in-motnjami-v-dusevnem-razvoju.html. 12 Prav tam. 97 DIGNITAS n Človekove pravice duševno bolnih oseb 2.2. Človekove pravice duševno bolnih oseb Danes se vse več govori o človekovih pravicah, predvsem o člo- vekovih pravicah posameznika. Pomembno je poudariti univer- zalnost človekovih pravic, saj človekove pravice veljajo za vse ljudi in jih ni mogoče odvzeti ali se jim odpovedati. Človekove pravice dobimo že s svojim rojstvom ne glede na raso, versko izpoved, je- zik, spol vsi smo si enaki in imamo iste človekove pravice. Najpomembnejši dokument o človekovih pravicah je Splošna deklaracija o človekovih pravicah, ki jo je sprejela Generalna skup- ščina združenih narodov 10. decembra 1948 in ta dokument raz- glasila za skupen ideal vseh ljudstev. Ta deklaracija je univerzalna, ker poskuša zagotoviti temeljne socialne in temeljne državljanske pravice vsakemu človeku, ki mu pripadajo z rojstvom, ne glede na to, na katerem delu zemlje živi. 13 Pomembno je poudariti 2. člen Deklaracije: »vsakdo ima pravi- co do uživanja vseh pravic in svoboščin ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okoliščino«. 14 Iz člena lahko razumemo, da smo si vsi enaki, torej tudi osebe z duševnimi boleznimi so enake kot ostali ljudje, čeprav so te osebe velikokrat v družbi diskriminirane in zapostavljene. Človekove pravice so tudi opredeljene v Ustavi Republike Slo- venije, ki je najvišji splošni akt. Pomemben člen je 14. člen Ustave Republike Slovenije, ki govori o enakosti pred zakonom: »v Slove- niji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbe- ni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino.” 15 Tudi v tem členu lahko razberemo, da smo v Sloveniji pred zako- nom vsi enaki, vsi imamo enake pravice, ne glede na to, ali smo oseba z motnjami v duševnem razvoju ali duševno bolna oseba. Še vedno je moč opaziti, da so osebe, ki imajo težave z dušev- nim zdravjem, velikokrat zapostavljene ter izpostavljene nasilju in zlorabam. Razberemo lahko, da imajo duševno bolne osebe vse pravice kot navadni ljudje, ki se ne srečujejo s težavami, kot je težava duševno zdravje. vendar se velikokrat pojavi, da npr. de- 13 Po c . Ribičič, evropsko pravo človekovih pravic – izbrana poglavja. Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, str. 70. 14 Prav tam, str. 71−72. 15 Ustava RS, UL št.: 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04, 68/06 in 47/13. 98 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic lodajalec ne želi duševno bolne osebe, torej ne želi osebe, ki ni zmožna delati npr. pod stresom, kar je dandanes zelo težko, saj vsaka služba predstavlja neko odgovornost, ki lahko vodi v stres in posledično v stresno motnjo, ki je pri duševno bolnih osebah zelo pogosta. 2.2.1. Nadzor nad uveljavljanjem človekovih pravic duševno bolnih oseb Ljudje z motnjami v duševnem zdravju imajo posebne pravice in te pravice je treba zavarovati z različnimi mehanizmi, ki jih za- gotavljajo različne konvencije, med katerimi je tudi konvencija o pravicah invalidov. konvencija zavezuje države, ki so ratificirale konvencijo o pravicah invalidov, med katerimi je tudi Slovenija, da morajo zagotoviti, da se bodo sprejete zaveze uresničevale, to- rej da sprejmejo ustrezno zakonodajo in upravne ukrepe za ure- sničevanje človekovih pravic. osebe, ki imajo težave z duševnim zdravjem, se lahko sklicujejo na to konvencijo, posebno takrat, če je njihova motnja kronična in posameznika naredi nezmožne- ga. 16 2.2.2. Varuh človekovih pravic republike Slovenije Pomembno vlogo pri varovanju človekovih pravic duševno bolnih oseb v Sloveniji ima tudi varuh človekovih pravic Repu- blike Slovenije 17 , saj lahko duševno bolne osebe ali njihovi svoj- ci neposredno prijavijo kršitev pri varuhu. Postopek pri varuhu je neformalen, pomoč je brezplačna in v celoti zaupne narave. varuh človekovih pravic je tudi izvajalec opcijskega protokola h konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali po- niževalnim kaznim ali ravnanju, ki je državni preventivni mehani- zem, za izvajanje pravilnosti predvsem v psihiatričnih bolnišnicah glede odvzema prostosti 18 . Če so vam kršene pravice, lahko varuh 16 Glej Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake zmožnosti, konvencija o pravicah in- validov, MDDSz , http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/ konvencija_o_pravicah_invalidov.pdf. 17 ombudsman je predstavnik ljudstva, ki varuje človekove pravice. 18 Glej varuh človekovih pravic Republike Slovenije, opcijski protokol URL: http://www.varuh-rs.si/ fileadmin/user_upload/pdf/DPM/opcijski_Protokol_dvostr.pdf. DL oČbA Ustavn, UL, št.: 46/2015avja, 6.2016in smer vetra, padavine, zračni tlak, sončno sevanje, traja- nje sončnega obsevanja i DL oČbA Ustavn, UL, št.: 46/2015avja, 6.2016in smer vetra, padavine, zračni tlak, sončno sevanje, traja- nje sončnega obsevanja i 99 DIGNITAS n Človekove pravice duševno bolnih oseb v vašem imenu in s pooblastilom na Ustavno sodišče vloži zahte- vo za presojo ustavnosti in zakonitosti ali posreduje ustavno pri- tožbo zaradi kršenja pravic. 19 varuha izvoli državni zbor na predlog predsednika države in je pri svojem delu neodvisen in samostojen. o svojem delu po- roča državnemu zboru z rednimi letnimi ali posebnimi poročili in sredstva za delo varuha določi državni zbor v državnem prora- čunu. organi lokalne skupnosti, nosilci javnih pooblastil, državni organi, morajo na zahtevo varuha zagotoviti vse podatke in infor- macije iz njihove pristojnosti ne glede na stopnjo zaupnosti in mu tako omogočiti preiskavo. 20 ko so v Sloveniji izčrpana vsa pravna sredstva, praviloma je zadnje pravno sredstvo ustavna pritožba, se lahko pritožimo na evropsko sodišče za človekove pravice, in sicer v roku šestih mesecev od vročitve odločitve zadnjega sodišča (pri nas v Slo- veniji Ustavno sodišče). Tožba se vloži proti državi, izjema so zasebni subjekti, če je država na njih prenesla svojo odgovor- nost (npr.: šola). Pritožbo lahko vloži posameznik, skupina oseb ali bližnji sorodniki žrtve, če je ta oseba opravilno nesposobna ali je otrok. Pravdanje pred evropskim sodiščem za človekove pravice je lahko tudi zelo dolgotrajno, saj ima veliko zadev iz vseh držav članic evropske unije in tako prihaja do raznih zao- stankov. 21 v svojem članku Jernej Letnar Černič navaja: »Človekove pra- vice niso le individualna, ampak tudi kolektivna dobrina, ki se ji ne moremo odpovedati in jo moramo varovati prav vsi. Slovenska država ima pozitivno obveznost, da kršitve enakovredno obrav- nava, jih učinkovito preišče ter jih spominsko obeleži kot opomin prihodnjim generacijam.” 22 19 Glej varuh človekovih pravic Republike Slovenije, k aj varuh lahko stori, URL: http://www.varuh-rs. si/iscete-pomoc/kako-vam-lahko-varuh-pomaga/kaj-varuh-lahko-stori/. DL oČbA Ustavn, UL, št.: 46/2015avja, 6.2016in smer vetra, padavine, zračni tlak, sončno sevanje, traja- nje sončnega obsevanja i 20 Glej zakon o varuhu človekovih pravic, http://www.varuh-rs.si/pravni-okvir-in-pristojnosti/ustava- zakoni/zakon-o-varuhu-clovekovih-pravic/. 21 zapiski s predavanj pri predmetu Človekove pravice. 22 Glej Jernej Letnar Černič, Neenako varstvo človekovih pravic v slovenski družbi, Ius-info, 14.11. 2014, http://www.insolvinfo.si/Dnevnevsebine/k olumna.aspx?Id=129875. 100 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic 3. Pomembnejši dokumenti s strani duševno bolnih oseb, na ravni evrope 3.1. Splošna deklaracija o človekovih pravicah Splošna deklaracija o človekovih pravicah je bila sprejeta 10. decembra 1948. značilnost same deklaracije je, da obravnava tako klasične človekove pravice in svoboščine kot tudi socialne. Prve so v Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah, dru- ge pa v Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kultur- nih pravicah. Preambula deklaracije posebej opozarja na barbar- ska dejanja, ki žalijo človekovo vest, saj zanikajo smisel človeške družbe. Sklicuje se pa tudi na prirojeno človekovo dostojanstvo, ki predstavlja temelj svobode in miru na svetu, skupaj s pravicami. 23 Sama deklaracija ni pravno zavezujoč dokument, čeprav se na deklaracijo sklicujejo pravniki in tudi ustavna sodišča. 3.2. Deklaracija in akcijski načrt za področje duševnega zdravja v Evropi Na evropski ministrski konferenci Szo 24 v Helsinkih leta 2005 se je podpisal najpomembnejši dokument na ravni celotne evro- pe za izboljšanje duševnega zdravja evropskih prebivalcev in to je Deklaracija in akcijski načrt na področje duševnega zdravja v evropi. Deklaracija se usmerja na področja, kot so: − promocija duševnega zdravja in človekovega dobrega počutja, − odpravljanje diskriminacije, stigma in socialne izključenosti, − preventive na področju duševnega zdravja, − skrb za obolele z duševnimi motnjami, − vključiti bolnike z duševno boleznijo ponovno v družbo (med okrevanjem in po njem). 25 v ta namen naj bi države članice implementirale številne ak- tivnosti oziroma ukrepe, ki se nanašajo na vsa našteta področja. Ukrepi naj se posebej osredotočajo na samo promocijo pozitiv- nega duševnega zdravja v vseh okoljih in družbah, vključevati je 23 Po c . Ribičič, evropsko pravo človekovih pravic – izbrana poglavja. Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, str. 70−71. 24 Svetovna zdravstvena organizacija (WHo-World Health organization). 25 Po z . Jeriček-klanšček et al., Duševno zdravje v Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana 2009, str. 6−7. 101 DIGNITAS n Človekove pravice duševno bolnih oseb treba tudi ranljive skupine. odpravljati je potrebno diskrimina- cijo, s posebnim poudarkom na varovanju in zaščiti človekovih pravic. Nuditi celovito in učinkovito oskrbo ljudem z duševnimi motnjami, torej vzpostavitev partnerstev, koordinacije in vodenje med različnimi sektorji. Treba je pa tudi takšnim osebam zagoto- viti ustrezno in zadostno finančno podporo. 26 Deklaraciji je tudi dodan Akcijski načrt za področje duševnega zdravja v evropi. Posamezne države naj bi Akcijski načrt uporabile v skladu z lastnimi potrebami in zmožnosti. Akcijski načrt predla- ga krepitve celostnih politik, implementiranje in načine razvijanja na področju duševnega zdravja. za vsako od področji opredelju- je nabor učinkovitih aktivnosti oz. ukrepov. Navaja tudi poseben seznam nalog, ki so jih države članice bile dolžne izpolniti v letih 2005 do 2010 s podpisom Deklaracije in akcijskega načrta: − promocija duševnega zdravja in dobrega počutja v šolah in delovnih mestih, − priprava politik in implementacija aktivnosti za preprečeva- nje diskriminacije, − pogled vpliva duševnega zdravja na vse javne politike, − preprečevanje samomora v nacionalne politike in vključeva- nje preventive na področju duševnega zdravja, − prednostno določiti storitve, ki so namenjene duševnim teža- vam ranljivih skupin, − razvijanje partnerstev in medsektorskega povezovanja, − razvijanje delovne sile na področju duševnega zdravja, − zagotoviti ustrezno financiranje, ureditve in zakonodaje na področju duševnega zdravja, − upoštevanje človekovih pravic pri delu z duševno bolnimi osebami, − povečati raven socialne vključenosti duševnih bolnikov, − vključiti uporabnike in skrbnike v vse faze priprave in imple- mentacije ukrepov. 27 3.3. Zelena knjiga za izboljšanje duševnega zdravja prebivalstva Leta 2005 je evropska komisija objavila zeleno knjigo za izbolj- šanje duševnega zdravja prebivalstva. Nastala je kod odgovor na 26 Prav tam, str. 6−7. 27 Prav tam, str. 7. 102 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic Deklaracijo in akcijski načrt za področje duševnega zdravja sve- tovne zdravstvene organizacije. z njo naj bi določili okvir za iz- menjavo in sodelovanje med državami članicami, pomagali naj bi povečati usklajenost ukrepov v sektorjih zdravstvenih in ne- zdravstvenih politik v državah članicah. omogočili bi vključenost širokega kroga pomembnih zainteresiranih strani pri določanju rešitev. 28 Sam namen zelene knjige je bil med vladami, evropskimi in- stitucijami, zdravstvenimi strokovnjaki, civilno družbo, organi- zacijami bolnikov in raziskovalno skupnostjo sprožiti razpravo o sami pomembnosti duševnega zdravja in o potrebah celostne strategije na ravni evropske unije. Samo stanje med državami članicami glede duševnega zdravja je zelo neenako, tudi znotraj držav članic, zato je postavljanje zaključkov in enotnih rešitev za celotno evropsko unijo povsem nesmiselno. Mogoče je pa sodelovati in izmenjati izkušnje, povečati povezanost ukrepov v različnih sektorjih politike in civilne družbe pri iskanju reši- tev. 29 zelena knjiga predlaga veliko ukrepov za izboljšanje duševne- ga zdravja prebivalstva evropske unije, ki izhajajo iz izsledkov pro- jektov evropske unije na področju javnega zdravja: − boj proti duševnim bolnim in spodbujanje duševnega zdravja s pomočjo preventivnih ukrepov: spodbujanje duševnega zdrav- ja prebivalstva (pri dojenčkih, otrocih, mladostnikih, pri starejših, pri aktivnem prebivalstvu), preprečiti duševne bolezni s pomočjo preventivnih ukrepov (preprečevanje samomorov, preprečevanje depresije), − spodbuditi vključitev duševno bolnih ali prizadetih oseb v družbo in njihova zaščita njihovih temeljnih pravic in dostojan- stva: oskrba psihiatričnih bolnikov, − izboljšati obveščanje in znanje o samem duševnem zdravju v evropski uniji: uskladitev obstoječih nacionalnih in mednarodnih kazalcev za duševno zdravje, da bi lahko ustvarili primerljivo bazo podatkov za celotno evropsko unijo. 30 ključne dejavnosti, ki jih predvideva zelena knjiga, so ustvar- janje dialoga o duševnem zdravju z državami članicami in zno- traj tega določiti prednosti nalog in elementov za akcijski načrt na 28 Prav tam, str. 7. 29 Prav tam, str. 7−8. 30 Prav tam, str. 8. 103 DIGNITAS n Človekove pravice duševno bolnih oseb področju duševnega zdravja ter samo raziskovanje na področju duševnih bolezni. 31 3.4. Evropski pakt za duševno zdravje in dobro počutje evropski pakt za duševno zdravje in dobro počutje je eden izmed nedavnih pomembnejših dokumentov na ravni evropske unije iz leta 2008. Pakt je bil predstavljen na konferenci, ki je zdru- ževala bolnike, ministre, strokovnjake, raziskovalce in vse druge akterje, da bi se dogovorili o skupnih ukrepih za izboljšanje du- ševnega zdravja v evropi. 32 Pakt prepozna izzive v zvezi z duševnim zdravjem in predlaga, da se združi vso znanje iz evropske unije, da bi se lahko razvila skupna priporočila za ukrepe na petih ključnih področjih: − preprečevanje depresije in samomora: izboljšati znanje pri zdravstvenih strokovnjakih glede duševnega zdravja zno- traj socialnega sektorja; zmanjšati dostop do potencialnih sred- stev za uporabo pri samomoru; povečati ozaveščenost na po- dročju duševnega zdravja pri splošni populaciji, zdravstvenih strokovnjakih; zagotoviti pomoč torej podporne mehanizme za posameznike, ki so poskušali narediti samomor in za njiho- ve svojce; − izobraževanje in duševno zdravje mladih; omogočiti zgodnjo intervencijo, ki naj bi bila vključena v izobraževalni sistem; nuditi programe, ki spodbujajo starševske spretnosti; spodbuditi izobra- ževanje o duševnem zdravju pri strokovnjakih na področju, dela z mladimi, zdravja in izobraževanja; spodbuditi vključitev izobra- ževanja o socialnih in čustvenih spretnosti v dejavnosti znotraj in zunaj učnega programa, v šolah in vrtcih; uvesti programe za preprečevanje zlorab, nasilja, trpinčenja, socialne izključenosti; spodbuditi vključevanje mladih v kulturo, šport, zaposlovanje in izobraževanje; − duševno zdravje v delovnem okolju; izboljšati organizacijsko kulturo, izboljšati organizacijsko delo in postopke vodenja v smi- slu, da se spodbudi dobro počutje na delovnem mestu, vključno z usklajevanjem dela, in družinskega življenja posameznika; vpe- ljati program duševnega zdravja in dobrega počutja, preventivne programe za preprečitev stresa, nasilnega vedenja; pripraviti ukre- 31 Prav tam, str. 8. 32 Prav tam, str. 8. 104 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic pe za spodbujanje zadrževanja na delovnem mestu in ponovno vključitev ljudi s težavami v duševnem zdravju; − duševno zdravje starejših ljudi; spodbuditi, da se starejši ak- tivno vključijo v skupnost, vključno s spodbujanjem njihove fizič- ne aktivnosti in možnosti za izobraževanje; razviti fleksibilne nači- ne upokojevanja, ki starejšim omogočijo daljšo vključenost v delo; pripraviti ukrepe za spodbuditev duševnega zdravja in dobrega počutja pri starejših; pripraviti ukrepe, ki so v pomoč skrbnikom; − boj proti stigmatizaciji in socialni izključenosti: podpreti kam- panje proti stigmatiziranju in spodbuditi vključitev ljudi z dušev- nimi motnjami v šole in delovne organizacije; na področju dušev- nega zdravja razviti storitve, ki so dobro vključene v skupnost; spodbuditi vključenost posameznika z duševnimi težavami v sku- pnost (izboljšati zaposlovanje, izobraževanje); vključiti posame- znike z duševnimi težavami in njihove skrbnike v proces ustvarja- nja politik in ukrepov na področju duševnega zdravja. 33 Torej v okviru Pakta so bili oblikovani štirje dokumenti o so- glasju, ki pokrivajo naslednja področja: preprečevanje depresije in samomora, duševno zdravje mladostnikov in izobraževanje, du- ševno zdravje v delovnem okolju in duševno zdravje starejših. 34 4. opredelitev zakona o duševnem zdravju zakon o duševnem zdravju (v nadaljevanju zDzdr) je na pod- lagi druge alineje prvega odstavka 107. člena prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 15. julija 2008. zakon je razglasil takratni predse- dnik države dr. Danilo Turk dne 23. 7. 2008. zDzdr je začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 35 za- kon pa se je začel uporabljati eno leto po njegovem sprejemu. zakon med drugim določa postopke sprejema oseb na zdra- vljenje v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišni- ce, obravnavo v varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda, nadzorovano obravnavo in obravnavo v skupnosti ter pravico do zastopnika pravic oseb na področju duševnega zdravja. zakon je tudi na področju socialnega varstva vpeljal tri novosti, in sicer: − koordinator obravnave v skupnosti, 33 Prav tam, str. 8−9. 34 Prav tam, str. 9. 35 zakon o duševnem zdravju, UL RS, št. 77/2008. 105 DIGNITAS n Človekove pravice duševno bolnih oseb − zastopnik pravic oseb na področju duševnega zdravja in − multidisciplinarni timi, ki jih imenujejo centri za socialno delo za vsak primer posebej. 36 z dnem, ko se je začel uporabljati zDzdr, so prenehale veljati določbe 70. do 81. člena zakona o nepravdnem postopku, ki je v sedmem poglavju urejal postopke o pridržanju oseb v psihiatrič- nih zdravstvenih organizacijah. Prenehala je veljati tudi določba 49. člena zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je govoril o tem, da je mogoče bolnika, ki zaradi njegovega duševnega stanja ogroža sebe in ljudi okrog sebe, napotiti in sprejeti v psihiatrično bolni- šnico tudi brez njegove privolitve. 37 zakon o duševnem zdravju ima dva dela, in sicer je prvi del daljši in zajema ukrepe, ki se izvajajo brez privolitve bolnika, ki ima duševno motnjo. Drugi del je opredeljen na izvajanje pomoči bolnikom, ki ne potrebujejo več zdravljenja v psihiatrični bolni- šnici. 38 4.1. Zakon o duševnem zdravju po Žmitku Do novega zakona o duševnem zdravju je bil kritičen psihia- ter prim. Andrej Žmitek, dr. med., spec. psih. kritičnost je izhajala predvsem iz njegove stroke. Novosti, ki jih prinese zakon o duševnem zdravju, opazimo že na prvi pogled, in sicer razliko vidimo v fizičnem obsegu, saj je ukrepe, ki se izvajajo brez privolitve bolnika z duševno motnjo, doslej obravnavalo skupaj 12 členov, zdaj pa jih po novem obrav- nava 107 členov. 39 Najpomembnejše novosti v zakonu o duševnem zdravju: − Pravica do zastopnika (členi 23−28 zDzdr). v postopkih obravnave v oddelku pod posebnim nadzorom v varovanem oddelku in v nadzorovani obravnavi ima bolnik pravico do za- stopnika. zastopnik opravlja predvsem naslednje naloge: bolni- ka informira o njegovih pravicah in daje konkretne usmeritve za uveljavitev teh pravic, svetuje osebi glede uveljavitve pravic in si prizadeva za spoštovanje pravic. 40 36 Glej Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, http://www.mddsz.gov.si/si/ delovna_podrocja/sociala/dusevno_zdravje/. 37 zakona o duševnem zdravju, UL RS., št. 77/2008, člen 113. 38 Glej A. Žmitek, zakon o duševnem zdravju. v: zakon o pacientovih pravicah, zakon o pacientovih pravicah in mesto zdravstvene nege. Psihiatrična klinika Ljubljana, let. 2009, str. 8. 39 Prav tam, 8. 40 Prav tam, str. 8. 106 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic − Žmitek meni, da gre tukaj za popolnoma novo delovno me- sto. očitno je, da je bistvo te funkcije dodatna pomoč bolniku proti samovolji bolnišnice. Meni tudi, da bodo zdravstveni delavci verjetno težko razumeli in sprejeli ta del zakona. 41 − Posebni varovalni ukrepi (29. člen zDzdr). Poseben varoval- ni ukrep je nujen ukrep, ki se uporabi zaradi omogočanja zdravlje- nja bolnika ali odprave obvladovanja nevarnega vedenja bolnika, kadar je ogroženo njegovo življenje ali življenje drugih. Uporablja se v oddelkih pod posebnim nadzorom (intenzivni oddelek psi- hiatrične bolnišnice) in varovanih oddelkih (varovani oddelki v socialno varstvenih zavodih). bolnika, pri katerem je bil izveden varovalni ukrep, se nadzoruje, spremlja njegove vitalne funkcije in strokovno obravnava ves čas izvajanja varovalnega ukrepa. Gre za telesno oviranje s pasovi in omejitev gibanja znotraj enega prosto- ra. varovalni ukrep telesnega oviranja s pasovi ne sme trajati več kot 4 ure, posebni varovalni ukrep z omejitvijo gibanja pa ne več kot 12 ur. ob uvedbi posebnega varovalnega ukrepa zdravnik, ki tak ukrep odredi, pisno obvesti direktorja psihiatrične bolnišnice, bli- žnjega sorodnika, odvetnika in zastopnika najkasneje v roku 12 ur. Glede mladoletnika ali polnoletne osebe, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, se obvesti tudi zakonitega zastopnika. 42 − Mnenje Žmitka je, da dosedanja zakonodaja do zdaj posebnih varovalnih ukrepov v psihiatrični bolnišnici ni opredeljevala, to je stroka opravljala sama. Težko je razumeti, zakaj se mora ob uvedbi ukrepa obvestiti štiri do pet oseb. Določilo, da ukrep s pasovi ne sme trajati več kot štiri ure, pomeni nevarnost telesnih poškodb za bolnika s težko duševno motnjo kot tudi za zdravstvene delavce. − Načrt zdravljenja (člena 35 in 36 zDzdr). bolniku se zago- tovi zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom na podlagi ustreznega, individualnega načrtnega zdravljenja, ki se opredeli v načrtu zdravljenja. k adar je bolnik zmožen izraziti svojo voljo, se pri pripravi načrta zdravljenja se upošteva tudi njegovo mnenje, če je to v njegovo zdravstveno korist. ko je bolnik sprejet na od- delek, mora biti seznanjen z načrtom zdravljenja, da se lahko do njega opredeli. 43 − S strokovnega vidika Žmitek meni, da je težko razumeti, kako je v poteku sprejema mogoče pripraviti načrt zdravljenja za bol- 41 Prav tam, str. 8. 42 Prav tam, str. 8. 43 Prav tam, str. 9−10. 107 DIGNITAS n Človekove pravice duševno bolnih oseb nika, ki ga zdravnik sploh ne pozna in o njem nima nikakršne dokumentacije. 44 − Sprejem na zdravljenje s privolitvijo (36. in 39. člen zD- zdr). bolnik je sprejet na zdravljenje v posebni oddelek, kadar sprejemni zdravnik ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prve- ga odstavka 39. člena zakona o duševnem zdravju in če bolnik v sprejem in načrt zdravljenja privoli. Ti pogoji pa so: če bolnik ogroža svoje življenje ali življenje drugih, če je ogrožanje posledi- ca duševne motnje, zaradi katere ima bolnik hudo moteno preso- jo resničnosti. Privolitev mora biti izraz svobodne volje bolnika, ki temelji na razumevanju položaja in je izoblikovana na podlagi primernega pojasnila o zdravstvenem stanju in verjetnem razvoju bolezni in posledicah, cilju in vrsti ter načinu izvedbe, verjetno- sti uspeha, možnih tveganj in nezaželenih učinkih ter morebitnih drugih načinih zdravljenja. 45 − Sprejem bolnika s privolitvijo na zdravljenje na intenzivni od- delek smo poznali že doslej, ni pa bilo posebej zakonsko oprede- ljeno. Se pa pojavita dve vprašanji v zvezi s sprejemom na zdravlje- nju s privolitvijo, ki si ju je zadal Žmitek, in sicer: k ako lahko bolnik s hudo moteno presojo resničnosti izraža svobodno voljo, ki temelji na razumevanju položaja in je izobliko- vana na podlagi primernega pojasnila? 46 zakaj se bolniki, ki ne ogrožajo svojega zdravja in zdravja dru- gih in ne povzročajo hude materialne škode sebi ali drugim, ne bodo smeli zdraviti na intenzivnem oddelku, čeprav bodo zaradi hude psihične prizadetosti potrebovali intenzivno zdravljenje? Takšna določba bo povzročila hude zaplete v bolnišničnem zdravljenju bolnikov z duševnimi motnjami, saj je bilo doslej me- rilo za zdravljenje na intenzivnem oddelku tudi klinična slika. 47 − Sprejem brez privolitve na podlagi sklepa sodišča (členi 40−52 zDzdr). Predlog za sprejem se vloži pri pristojnem sodišču in samemu predlogu se priloži mnenje izbranega oseb- nega zdravnika ali psihiatra, ki je osebo pregledal ter mnenje ne sme biti starejše od sedmih dni. Sodišče pošlje bolniku predlog v enem dnevu od njegovega prejema in ga hkrati pouči o pravici, da lahko v roku dveh dni od prejema predloga nanj odgovori. 44 Prav ta, str. 10. 45 Prav tam. 46 Prav tam. 47 Prav tam. 108 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic Pouči ga tudi o pravici do odvetnika, ki si ga lahko izbere sam. Po prejemu predloga sodišče odredi, da bolnika pregleda izvedenec psihiatrične stroke in v roku treh dneh poda mnenje. Na predlog izvedenca lahko sodišče s sklepom odloči, da se bolnika v psihia- trični bolnišnici zadrži za največ dva dni, če je to potrebno zaradi narave duševne motnje. Sodišče izvede dokazni postopek in če sodišče po izvedenem dokaznem postopku ugotovi, da so izpol- njeni pogoji za sprejem na oddelek pod posebnim nadzorom, s sklepom odloči, da se bolnika sprejme in določi čas zadržanja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev ter tudi določi psihiatrično bolnišnico. zoper sklep o sprejemu je dovoljeno vložiti pritožbo v roku treh dni od vročitve sklepa. Na podlagi sklepa o sprejemu v psihiatrično bolnišnico v treh dneh od vročitve sklepa se po- zove bolnika, da se zglasi v psihiatrični bolnišnici. Če se bolnik v roku ne tam ne zglasi ali svojega izostanka ne opraviči, direktor psihiatrične bolnišnice obvesti sodišče, ki je izdalo sklep, oseb- nega zdravnika in odvetnika osebe ter odredi prevoz z reševal- nim vozilom. 48 − Žmitek meni, da glede na zapletenost se je težko zamisliti, koliko bo ta način sprejema v praksi sploh izvedljiv. Pri pomemb- nem delu, ko ima bolnik hudo duševno motnjo, se lahko utegne začetek zdravljenja še odmakniti. 49 − Postopek sprejema v varovani oddelek socialno var- stvenega zavoda (členi 73−79 zDzdr) − Izraz varovani oddelek se uporablja za oddelek socialno-var- stvenega zavoda, ki se lahko primerja z intenzivnim oddelkom, oddelkom pod posebnim nadzorom v psihiatrični bolnišnici. 50 − Nadzorovana obravnava (členi 80−90 zDzdr) je obravna- va bolnikov s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, ki se izva- ja na podlagi sklepa sodišča pod nadzorom psihiatrične bolnišni- ce, na območju katere ima bolnik prebivališče. Da je zdravljenje v nadzorovani obravnavi dopustno, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: če gre za hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, če se je bolnik že zdravil v psihiatrični bolnišnici brez privolitve, če je že ogrožal svoje življenje ali življenje drugih. Sprejem osebe v nadzo- rovano obravnavo se opravi na podlagi sklepa sodišča. 51 48 Prav tam, str. 10-11. 49 Prav tam, str. 11. 50 Prav tam. 51 Prav tam, str. 11−12. 109 DIGNITAS n Človekove pravice duševno bolnih oseb − Mnenje Žmitka je, da je potrebno dodatno pojasnilo, saj do zdaj nadzorovane obravnave v tem smislu doslej pri nas nismo poznali in so zakonske opredelitve nekoliko nejasne. Tukaj gre za ambulantno zdravljenje bolnikov z duševno motnjo. Težavo ute- gne predstavljati tudi nejasna opredelitev pogojev za nadzorova- no obravnavo. Žmitek meni tudi, da bi bilo mogoče slednjo ob branju zakona po črki odrediti tudi bolniku, katerega psihično sta- nje je trenutno popolnoma neproblematično in ki dobro sodeluje pri zdravljenju, vendar je imel v preteklosti močno izražene simp- tome bolezni. Seveda verjetno to ni bil namen zakonodajalca. 52 4.2. Nacionalni program duševnega zdravja Na podlagi zakona o duševnem zdravju je bil pripravljen na- cionalni program duševnega zdravja. Poslanstvo Nacionalnega programa duševnega zdravja je krepitev, varovanje, podpora ter ohranitev čustvene dobrobiti, ki varujejo duševno zdravje. 53 Nacionalni program duševnega zdravja temelji na načelih: − interdiscipliniranega in medsektorskega sodelovanja na rav- ni politik, služb in zakonodaje; − varovanju človekovih pravic; − pravne in socilane države; − promocije in varovanje duševnega zdravja; − pozitivne diskriminacije ranljivih skupin prebivalstva; − destigmatizacije in vključevanja oseb s težavami v duševnem zdravju; − decentralizacije in dostopnosti služb za duševno zdravje; − skupnostne skrbi in rehabilitacije oseb z duševnimi motnja- mi; − varnosti, kakovosti, strokovnosti, učinkovitosti, dostopnosti in nepretrganosti obravnave, skladne s pričakovanji uporabnikov, ob upoštevanju strokovno preverjenih metod in mednarodno pri- znanih standardov; − stalnega izobraževanja strokovnih delavcev in posodabljanja oblik promocije in varovanja duševnega zdravja ter prilagajanja dejanskim potrebam; − uporabe najmanj omejevalnih metod zdravljenja in obravna- ve, s katerimi se še doseže namen; 52 Prav tam, str. 12. 53 Glej Ministrstvo RS za zdravje, Nacionalni program duševnega zdravja, Ljubljana 2009, str. 4. 110 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic − usklajenosti potreb in virov, stroškovne učinkovitosti ter na dokazih utemeljenih ukrepov. 54 Nacionalni program opredeljuje dejavnosti za obdobje petih let. v program so opredeljena prednostna področja s cilji, strategi- jami in ukrepi za promocijo in varovanje duševnega zdravja splo- šnega prebivalstva. 55 varuhinja človekovih pravic, ki se je udeležila konference In- špektorata Republike Slovenije z naslovom: Izzivi sobivanja s posa- mezniki in skupinami s težavami v duševnem zdravju, je opozori- la, da še vedno ni sprejet nacionalni program varovanja duševnega zdravja. Prav tako še ni bila sprejeta strategija razvoja niti akcijski načrt za varovanje duševnega zdravja. varuhinja še opozarja, da resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdo- bje 2013 do 2016, sprejeta leta 2014, ne more nadomestiti nacio- nalnega programa, s katerim država zamuja že več kot 5 let. 56 6. Javno duševno zdravje v Sloveniji Približno vsak sedmi izmed nas ima v tem trenutku vsaj blago duševno motnjo in vsak tretji se bo z njo spopadel vsaj enkrat v življenju. Na dva milijona prebivalcev Republike Slovenije je da- nes mogoče predvideti okrog 10.000 psihotičnih duševnih mo- tenj, torej motenj, ki so povezane s psiho človeka, in približno 100.000 depresivnih duševnih motenj. večina teh bolezni se v svetu pojavlja v enakem razmerju. Duševne motnje, ki so pove- zane s starostjo, so pri nas zaradi staranja populacije v strmem porastu. zaradi značilnih družbenih dejavnikov, zlasti kadar gre za kulturo pitja alkohola, se pogosteje pojavijo motnje, povezane z neprimerno rabo alkohola. v porastu so tudi samomori, ki so pri nas dvakrat do trikrat pogostejši kot v podobno razvitih drža- vah v evropi. 57 cilj samega duševnega zdravja je izboljšati duševno zdravje po- pulacije. Lahko storimo na dva načina. eden se navezuje na stro- kovnjake s področja javnega duševnega zdravja v ožjem pomenu 54P rav tam, str. 45. 55 Prav tam, str. 7. 56 Glej varuhinja o človekovih pravicah na področju duševnega zdravja, URL: http://www.varuh-rs.si/ medijsko-sredisce/sporocila-za-javnosti/novice/detajl/varuhinja-o-clovekovih-pravicah-na-podrocja- dusevnega-zdravja/?cHash=f5c72abfd4b1db97b698c05d5d391387, 18. 6. 2016. 57 A, Marušič in S. Temnik, Javno duševno zdravje, Društvo Mohorjeva družba, celjska Mohorjeva družba d. o. o. in Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, celje-Ljubljana-k oper, 2009, str. 9. 111 DIGNITAS n Človekove pravice duševno bolnih oseb besede, ki prevzame izsledke najnovejših raziskav in populacij oseb s tako ali drugače načetim duševnim zdravjem. Drugi način se navezuje na strokovnjake s področja duševnega zdravja, ki pa potrebuje mnogo več javnozdravstvene širine ob pogledu na pro- blem duševne motnje, ki ga sedaj rešujejo pretežno v laboratorijih in individualno namesto v kontekstu družbe 58 7. Duševno zdravje v evropi Podatki evropske raziskave o kakovosti iz leta 2008 nakazuje- jo na to, da se prebivalci evrope glede na kazalnike duševnega zdravja med seboj pomembno razlikujejo. Najvišjo raven dušev- nega zdravja tako dosegajo prebivalci Norveške, medtem ko se najnižje uvrščajo prebivalci Turčije, Malte, Makedonije, Latvije in Romunije. Najpogostejše oblike duševne bolezni v evropski uniji je depresija, ki je pristojna pri 13 % odrasle populacije in lahko močno vpliva na kakovost posameznikovega življenja. Pomemb- no je opozoriti tudi na ranljive skupine prebivalstva, pri katerih so težave v duševnem zdravju posebej pogoste, predvsem pri mladih, delovni populaciji in starejših. Približno 50 % duševnih bolezni s kroničnim ali ponavljajočim potekom nastane pred 14. letom starosti. k ar petina otrok in mladostnikov v evropski uniji se sooča z razvojnimi in čustvenimi težavami, eden od osmih pa ima diagnosticirano eno duševno bolezen. velik javnozdravstveni problem je tudi samomor, saj je kar tretji najpogostejši vzrok pri smrti mladih v evropski uniji. 59 Pri delovni populaciji je problem predvsem stres na delovnem mestu. Slabo duševno zdravje na delovnem mestu močno poveča število bolniške odsotnosti in prezgodnjih upokojitev. Pri starejši populaciji se beleži upad občutkov sreče in zadovoljstva, narašča pa število primerov različnih duševnih bolezni. Predvsem pogo- ste so bolezni, ki so povezane s telesnimi in psihološkimi spre- membami v starosti in načinov življenja starostnikov (npr. izguba parterja, osamljenost, življenje v domu za ostarele). 60 Da bi izboljšali duševno zdravje evropskega prebivalstva, je bilo kar nekaj pobud predvsem v obliki različnih dokumentov, 58 Prav tam, str. 76. 59 Po z . Jeriček-klanšček et al., Duševno zdravje v Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana 2009, str. 17. 60 Po z . Jeriček-klanšček et al., Duševno zdravje v Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana 2009, str. 17. 112 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic ki so nastali, da bi se duševno zdravje evropskega prebivalstva iz- boljšalo. 61 Ocena dosedanjih raziskovanj Dosedanje raziskave so pokazale, da podatki za evropsko uni- jo kažejo, da naj bi vsako leto za katerokoli duševno bolezen zbo- lelo približno 11 % evropejcev. Najpogostejša duševna bolezen v evropski uniji je depresija in anksiozna motnja. Skozi izvedene raziskave smo lahko ugotovili, da sta depresija in anksiozna motnja tudi pri nas v Sloveniji pogost duševni pro- blem. zanimivo je dejstvo, da številni ljudje kljub svojim težavam v duševnem zdravju pomoči niso poiskali v zdravstvenem sistemu. Skrb vzbujajoč je predvsem podatek, da se ljudje sami, brez po- sveta z zdravnikom, odločijo za obliko farmakološkega zdravlje- nja z zdravili, ki lajšajo duševne težave. S pravočasnostjo duševne pomoči, ko se duševne težave še ne izrazijo v hujši obliki, bi tako lahko skrajšali bolniški stalež in izredno dolge hospitalizacije, ki so pri duševnih težavah najdaljše, in s tem bi zmanjšali tudi posle- dično finančno breme, ki se ob vsem tem pojavi. Podatki o pozi- tivnem duševnem zdravju, ki so bolj skopi, kažejo na to, da imamo prebivalci Slovenije v splošnem visoko samopodobo in močan občutek, da obvladujemo svoje življenje. Slovenci pa imamo po drugi strani nizko stopnjo vitalnosti in energije, kar lahko povezu- jemo s pogostimi občutji depresivnosti. Raziskava eurobarometer o duševnem zdravju in dobrem počutju (zajela je starejše od 15 let iz 27 držav eU) iz leta 2005/2006 kaže nato, da je večji delež evropskega prebivalstva poročal o več pozitivnih kot negativnih čustvih. Duševno zdravje v širšem smislu nekako zadeva vse sek- torje in vse vrste politik, saj pomeni kakovostno in zadovoljno ži- vljenje 62 . 7. zaključek Človekove pravice se marsikomu zdijo kot nekaj samoumev- nega, nekaj vsakdanjega, ampak kadar se srečamo s človekovimi pravicami duševno bolnih oseb, se lahko pojavijo dileme. v Slove- 61 Prav tam. 62 Glej Nekatere značilnosti duševnega zdravja prebivalcev Slovenije, http://www.dlib.si/stream/ URN:NbN:SI:doc-RvL2AkoR/6db6ee2c-c990-44f0-a079-393f2885e01a/PDF. 113 DIGNITAS n Človekove pravice duševno bolnih oseb niji se je stanje glede človekovih pravic duševno bolnih nekoliko izboljšalo, saj smo dobili zakon in tudi nekaj predpisov, ki to po- dročje urejajo. Javnost se vedno bolj seznanja s to problematiko, vendar menim, da bo potrebnega še kar nekaj časa, da se bo to področje uredilo do te mere, da bodo človekove pravice duševno bolnih zares spoštovane in slišane. Še vedno je namreč področje duševnega zdravja zelo kompleksno. Imamo namreč zakon, ki to področje ureja, predpise in razne dokumente s strani evropske unije, ki pa še niso popolnoma sprejeti in v celoti dorečeni, kako bo to področje urejeno v Sloveniji. opazimo lahko, da se velikokrat zaplete, ko je treba duševno bolno osebo sprejeti v družbo. večina ljudi namreč ne loči osnov- nih pojmov med duševno bolno osebo in osebo, ki ima motnje v razvoju, zato prihaja do zapostavljanja takšnih oseb v družbi. velikokrat se zgodi, da težje dobijo zaposlitev, zapostavljeni so v šoli, saj večina mladostnikov že zelo zgodaj lahko pokaže znake duševne bolezni, vrstniki pa so velikokrat neusmiljeni in imajo ta- kšnega mladostnika za norega. opazimo tudi diskriminacijo, ki je vse pogostejši pojav med duševno bolnimi osebami, saj še vedno prihaja do neenakega obravnavanja med ljudmi, ki imajo duševno motnjo, in med ljudmi, ki so popolnoma zdravi. Ljudje se ne zave- dajo, da so osebe, ki se v življenju srečujejo z raznimi duševnimi težavami, lahko običaji ljudje, saj če je njihova duševna težava oz. bolezen pod nadzorom ali čez čas celo ozdravljenja, lahko živijo normalno življenje tako kot vsi. Menim, da bi javnost morala biti veliko bolj ozaveščena glede področja duševno bolnih oseb in da ne bi na njih še zmeraj gledali kot na ljudi, ki so »nori«. Po splošni konvenciji o človekovih pra- vicah ima vsakdo pravico do uživanja vseh pravic in svoboščin, ne glede na to, kakšno ima kožo, katere veroizpovedi je, katerega spola, kakšen jezik govori ali ima kakršnokoli drugo okoliščino, zato sprejemajmo duševno bolne osebe kot sebi enake in jih tudi tako obravnavajmo. Samo tako se bo duševno bolna oseba lahko vključila v normalno življenje in v družbo ter se ne počutila zapo- stavljene in diskriminirane. v času, ki ga živimo, in v tempu življenja želi vsak delodajalec, učinkovitega, hitrega, samoiniciativnega in predanega delavca, ki bi dihal in živel za službo. Premalokrat pa se delodajalec zaveda, da vsa pričakovanja, ki jih ima, lahko slabo vplivajo na duševno zdrav- je zaposlenih. Raziskave so pokazale, da slabo duševno zdravje 114 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic lahko vpliva na produktivnost zaposlenih, torej so manj dovzetni za delo, če vedo, da jim služba predstavlja stres in prekomerno psihično obremenitev, ki jo zmorejo. vse to lahko zaposlenega pripelje do duševne bolezni, ki se mora zdraviti, kar posledično za delodajalca pomeni izostanek od dela, dodaten strošek za delo- dajalca v primeru zaposlitve nadomestne osebe, delo je v zaostan- ku in vse to slabo vpliva na gospodarstvo. evropsko unijo stanejo duševne bolezni med 3 do 4 odstotke bruto domačega proizvoda, predvsem zaradi nezmožnosti do dela. Menim, da bi delodajalci morali biti dovzetnejši za zaposlene, jim pripraviti prijaznejše de- lovno okolje, predvsem pa humano in ne izkoriščevalsko delo, saj bo samo tako produktivnost večja in s tem posledično manj du- ševno bolnih ljudi. Predvsem menim, da morali biti dovzetnejši za ranljive skupine ljudi v našem primeru do starejših, saj se ravno te osebe velikokrat v službi počutijo zapostavljene in lahko privede do duševne stiske, ki lahko vodi v duševno bolezen. Duševna bolezen ne vpliva samo na gospodarstvo, ampak tudi na socialne transferje in sodne sisteme, saj veliko ljudi, ki ni zado- voljnih na delovnem mestu in so v stresu, odide v bolniški stalež, ki je lahko podaljšljiv, kar pa vpliva na socialni sistem, posledično lahko tudi na sodnega, saj se lahko zaposlen tudi pritoži zaradi nemogočih in nehumanih razmer, kar pomeni dodatno obreme- nitev za sodne sisteme in posledično veliki sodni zaostanki. Menim, da bi v Sloveniji bilo treba dokončno urediti področje duševnega zdravja, saj so to najbolj ranljive skupine ljudi. v prvi vrsti bi bilo treba urediti in sprejeti nacionalni program duševne- ga zdravja in si prizadevati za človekove pravice duševno bolnih oseb, kadar bi šlo za varstvo in zaščito duševno bolnih oseb. za- vedati se moramo, da so to ljudje, ki so zaradi svojega duševnega zdravja zapostavljeni, zato je primerno, da vedo, da imajo neka- kšen mehanizem, na katerega se lahko obrnejo, in da imajo tudi oni pravice, ki jih morajo drugi spoštovati. Da bo pa stanje malo bolj optimistično in ne bo samo kritik, naj omenim, da se javnost vseeno trudi izboljšati razmere. ven- darle smo dobili zakon, ki to področje posebej ureja in dodeljuje pravice duševno bolnim osebam. opazijo se napredki, da javnost sprejema duševno bolne osebe v družbo. To je pomembno, zato bi si morali še naprej prizadevati za izboljšanje stanja.