Leto XXII., št. 43 Ljubljana, četrtek žo. februarja 1941 Cena t Din upravoistvo. ujuoijana, nnalijeva 6 — reletoo Mer 8122, 8128, 812«, srn. im tnseratm oddelek: Ljubljana, Seien-burgova «iL — Tel 3493 tn 3392. Podružnica Maribor: Grajski trg •C ? — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon «t 190. Računi pn poŠt. ček. xavodik: LJubljana St 17.749. (shaja vsa* dan rasen ponedeljka. Naročnina znalo mesečno 30 din Za možem stvc 50 din Uiedoiilf«: ujubijana. Knattjeva ulica o. telefon 3122. 8128. 3124. 3125. 3126: Marmor, Grajski trg St i, telefon St 4455 Celje, Strossmayerjevs ulica štev L telefon tt 85 Rokopisi se ne vračajo Neka) ugotovitev Ko je v začetku tega mesca minister dr. Kulovec v Celju proglasil potrebo političnega pomirjenja, je bila ta njegova pobuda povsod s simpatijo sprejeta. Utemeljitev, da živimo v času, ko so v ospredju najvažnejši življenjski interesi našega naroda in naše države, in da je zato dolžnost nas vseh, združiti vse pozitivne sile v naporu za očuvanje naše svobode in izgraditev naše države, je tako prepričevalna, da se ji nikdo ne more proti-viti. Zato je imel g. minister prav, ko je v soboto v Mariboru ugotovil, da je bil njegov tozadevni celjski govor v vsej državi prijazno sprejet. Tudi naš list je sugestije dr. Kulovca simpatično obravnaval in prejšnjo nedeljo je spregovoril na seji banovinskega odbora JNS sigurno v imenu vseh naprednih Slovencev minister Pucelj z govorom, ki je bil prežet lojalnega razumevanja za celjska izvajanja predsednika slovenske JRZ. Smatrati smemo torej, da sta si obe glavni politični organizaciji v Sloveniji v načelu složni ne le, kar se tiče političnih odnošajev v naši ožji domovini, temveč v celi državi, saj sta obe stranki tudi sami vsedržavni organizaciji. Nesporno hi bila vsaka nadaljnja razprava odvišna, ako bi ne bilo soglasja o potrebi političnega pomirjenja. Toda ravno tako nedvomno je, da je dosega pomirjenja prvenstveno praktičen problem. Da se pomirjenje omogoči, da se ustvari možnost medsebojnega dopolnjevanja vseh pozitivnih sil našega naroda, za to je treba poiskati realne osnove in taktično pravilno pot. V tem oziru je dopustil celjski govor dr. Kulovca različne raz-fage. Ljubljansko glasilo JRZ je v svojem komentarju naznačilo, kako si ono predstavlja dosego pomirjenja. Po »Slovenčevem« mnenju naj se opozicija podredi volji vladajoče stranke in prizna njene odločitve v vprašanjih naše narodne in državne politike za merodajne, pa bo pomirjenje doseženo. Banovinski odbor JNS se je držal stvarnosti. V okviru svoje kompeten-ce se je omejil na vprašanje, v kolikor se da reševati na domačem ozemlju. Poudaril je sicer svoje prepričanje, da je koncentracija narodnih sil za vso državo danes neobhodno potrebna, toda to je, razume se, problem, ki se ne rešuje z razgovori v Ljubljani. Govor g. Puclja je ostal na realnih tleh in je imel pred očmi v glavnem položaj napredne opozicije v Sloveniji. Ta napredna opozicija — in vsakdo ve. da ona nima nič opraviti s katerimikoli razdornimi elementi^ — je napram vsem narodnim in državnim vprašanjem pozitivno orientirana. Njo so dostikrat napadali, da je v svoji nacionalni doslednosti preradikalna, in njena brezpogojna vdanost jugoslo-venski ideji je neredko bila predmet očitka, da je premalo slovenska Vse, kar napredni in nacionalni Slovenci premorejo, služi narodu in državni misli in je v najlepšem smislu besede konstruktivno in pozitivno. O tem pač ni mogoča nobena diskusija. Poziv, da moramo danes vsi imeti pred očmi splošni državni in narodni interes, je kot splošno načelo utemeljen, pogre-šno pa bi bilo. ako bi kdo smatral, da ga je treba še posebej nasloviti na napredne in nacionalne elemente v Sloveniji. Kje so torej elementarni pogoji za politiko pomirjenja? Ne v tem, da opozicija dvigne roke pred stranko, ki je na oblasti, temveč v tem, da se ji prizna njena naravna funkcija v javnem življenju! Dobiti mora pravico kritike in mora biti enakopravna. Vsi vemo, kai ta beseda pomeni. O tem razpravljati bi se reklo nositi vodo v morje. Kar je dovoljeno eni stranki, ne sme biti prepovedano drugi m kdor zahteva spoštovanje za svoje politične nazore ter priznanje, da po svoji najboljši vesti dela za narod in državo, ta ga ne more odrekati drugače mislečim in ne sme političnega nasprotnika 7. besedo in dejanjem preganjati kot izdajalca narodnih interesov. Kadar se bodo odnošaji med vladajočo stranko in organizirano opozicijo ustvarili na tej zdravi podlagi, potem bo preko noči nastalo pomirjenje, ki ga vsi želimo. Morebitno sodelovanje pri posameznih važnih splošnih nalogah se razvije iz take situacije no praktični potrebi, kadar jo uvidita obe strani. A.H smo po mariborskem govoru g. dr. Kulovca bližje taki realni rešitvi postavljenega problema? Ne bomo se spuščali v polemiko in vemo, da se mora pred strankarskim forumom beseda včasih prilagoditi tradiciji. Glavno ie le, da se jedro smisla ne izgubi G minister Kulovec ima prav, ako smatra, da ie odveč razpravljati o tem, ali je JRZ danes večinska stranka ali ne. Res je, da politično organizirani napredni Slovenci tega za sebe ne morejo trditi. Zadnje normalne Nemško-grški odnosi nespremenjeni prijateljstvu in nenapadanju Je še vedno glavni predmet i svetovne Javnosti — Splošno ugodno tolmačenje pakta za razvoj položaja na Balkanu Bern, 19. febr. p. V Berlinu uradno de-mantirajo vesti, češ da je v ponedeljek nemška vlada poslala grški vladi zahtevo, da naj ustavi sovražnosti proti Italiji- De-manti poudarja, da ni Nemčija postavila nobenih pogojev za mir med Italijo in Grčijo, ali sporočila, da bo v primeru odklonitve teb zahtev energično nastopila proti Grčiji. Nadalje naglašajo, da so odnosi med Nemčijo in Grčijo neizpremenjenL New York, 19. febr. s. (Columbia B. S.) Na uradnih mestih v Atenah so danes zanikali vesti, da bi bila Nemčija že napravila kakršenkoli pritisk na grško vlado, da naj sklene mir z Italijo. V grških uradnih krogih obenem izjavljajo, da je Grčija v vsakem primeru odločena nadaljevati vojno proti Italiji ter izražajo tudi prepričanje, da turško-bolgarska deklaracija nikakor ni spremenila obveznosti pogodb, ki obstoje med balkanskimi državami. Filov o pomenu ankarske pogodbe Sofija, 19- febr. AA. Predsednik vlade Filov, je podal danes v narodnem sobranju o boigarsko-turški deklaraciji naslednjo izjavo: Gospodje narodni poslanci! Vam je znano, da so med Turčijo in Bolgarijo zmerom obstojali najbolj prijateljski odnošaji, ki so bili potrjeni tudi L 1925., ko je bil podpisan prijateljski pakt med obema državama. Bilo je čisto naravno, da sta obe vladi v teh težkih časih poiskali nov način, da bi izrazili svoje vzajemne odnošaje. V ta namen so se začeli razgovori, ki so potekli v duhu medsebojnega zaupanja in iskrenosti in ki so privedli do objave znane deklaracije. Gospodje narodni poslanci! Mislim, da moram v imenu bolgarske vlade poudariti globoko zadovoljstvo vseh nas nad dosego teh rezultatov. Okrog te deklaracije se pletejo razni in nasprotujoči si komentarji. Za nas Je pred vsem važno, da poudarimo, da je to nov dokaz miroljubne politike, ki jo vodi bolgarska vlada. Vlada je smatrala, da moram posebej izjaviti, da je odločena to politiko izvajati tudi v bodoče. V duhu te deklaracije in v duhu besedila njenega prvega člena ponovno izjavlja bolgarska vlada, da Bolgarija nima namena nikogar ogrožati in da ostane temelj bolgarske zunanje politike to, da se bo izognila slehernega napada. Srečen sem, ko lahko ugotovim, da je to našo politiko dobro razumela tudi turška vlada in smo na ta način mogli prispevati k utrditvi naših prijateljskih odnošajev. Ne dvomim, da bo ta deklaracija nale.tela tudi na vaše splošno odobravanje. Kaj piše nemški.. • Berlin, 19. febr. AA, (DNB.) Nemški tisk piše, da je turško-bolgarska izjava o prijateljstvu in o nenapadanju važno in pomembno sredstvo za novo mirno življenje in življenjski red na Balkanu. Listi vidijo namreč v tem dokumentu zlasti činiteJja. ki je preprečil angleške načrte o neredih in motnjah v jugovzhodni Evropi. Z zadovoljstvom ugotavljajo, da je izjava o prijateljstvu med Turčijo in Bolgarijo odstranila vir neredov in da je bil storjen korak naprej za uresnčenje novega reda in končnega miru na našem kontinentu. »Berliner Borsen Zeitung« pravi, da je ta izjava neprijetno presenečenje za vse one. ki so vedeli, da se bo grški primer lahko ponovil na Balkanu. Zopet se je ponesrečil en angleški načrt, piše glasilo narodnosocia'istične stranke in pravi, da je bolgarsko-turška izjava temelj za medsebojno sodelovanje in varnost med obema državama. Ta pogodba je tudi varna podlaga za bodoči razvoj, ki bo Turčiji zavaroval položaj, na katerem bo lahko igrala veliko vlogo kot soseda jugovzhodne Evrope. »Berliner Lok3.1-Anzeiger« piše, da je ta sporazum zmaga vseh tistih, ki hočejo obnoviti red. Za Nemčijo je ta izjava pozitivni doprinos za vzpostavitev reda v jugovzhodni Evropi. Izjava se popolnoma strinja z naporj držav os| za ohranitev miru v tem delu Evrope. Zlasti pa je po- membno, da so Se na ta način zboljšali odnogaji med Bolgarijo ln Turčijo ln to tem bolj, ker je Anglija tod razvila največjo delavnost in je tako nastalo veliko razburjenje med tema dvema državama, ki pa je sedaj splahnelo. Rim, 19. febr. AA. (DNB.) V pristojnih italijanskih krogih menijo, da ima turško bolgarska konvencija zelo velik političen pomen in da je zaradi tega treba pozdraviti razvoj turško-bolgarskih odnosov. Pozornost, izjavljajo v tukajšnjih krogih, s katero je bila v Rimu sprejeta objava te konvencije, ne more v nobenem primeru spremeniti stališča, ki ga bodo merodajni italijanski krogi zavzeli glede nadaljnjega razvoja dogodkov. kaj francoski 0 0 0 Pariz, 19. febr. j. (DNB.) Tudi v pariškem časopisju je našla sklenitev prijateljskega in nenapadalnega pakta med Turčijo in Bolgarijo odmev, kakršnega zasluži po svoji važnosti. Na splošno sprejema pariško časopisje sklenitev pogodbe zelo ugodno. »Matin« označuje turško-bolgarski pakt kot hud udarec za angleški vpliv na Balkanu, ki je. zda j praktično popolnoma izločen. List piše, da je na vsem balkanskem prostoru ostala zdaj le še Grčija pod angleškim vplivom. Turška diplomacija je s sklenitvijo prijateljske in nenapadalne pogodbe z Bolgarijo prekrižala angleške načrte o razširjenju vojne na Balkan in Bližnji vzhod. »Petit Parisienc pripominja, da bo turško-bolgarska prijateljska pogodba mnogo pripomogla k ohranitvi miru na Balkanu. »Pariš Midi« je mnenja, da je bil na Balkanu e tem ustvarjen trajen mir. ...in ameriški tisk New York, 19. febr. j. (AR.) Tudi danes se še ameriško časopisje mnogo bavi s podpisom turško-bolgarske nenapadalne pogodbe. Listi objavljajo k temu obširne komentarje, katerih glavna sodba je, da sta k sklenitvi tega pakta mnogo več pripomogli Nemčija in Rusija, kakor pa Turčija in Bolgarija, na katere se pakt direktno nanaša. Večina listov izraža domnevo, da je mogoče iz sklenitve pakta sklepati, da je Nemčiji dejansiko mnogo bolj ležeče na tem, da se na Balkanu ohrani status quo, kakor pa da bi Balkan služil za izhodiščno ozemlje za nove nemške vojaške akcije proti Veliki Britaniji. Listi nato analizirajo položaj, ki je s tem verjetno nastal na vzhodnem delu Sredozemskega morja ter na Bližnjem vzhodu in ugotavljajo, da bo Velika Britanija zdaj tu potrebovala dodatnih vojaških sil. Veselje v Turčiji Carigrad, 19. febr. j- (AR) Vest o sklenitvi nenapadalne pogodbe med Turčijo in Bolgarijo so skoraj vsi turški listi ob-javL'i v posebnih izdajah in je bila tako v Carigradu, kakor tudi v Ankari sprejeta s silnim navdušenjem. Posamezni časopisi so objavili tudi svoje prve komentarje, katerih osnovna misel je, da pomeni novi pakt utrditev položaja ne samo obeh držav podpisnic, marveč tudi vseh ostalih balkanskih držav. Kar se tiče morebitnih posledic sklenitve pakta za Grčijo, izražajo nekateri listi nad o, da bo Grčija zdaj morda bolj dovzetna za misel poravnave spora z Italijo. Poslanec Daver piše v listu »Isdam« med drugim: »Turčija je že dolgo časa stremela za tem, da bi prišlo med balkanskimi državami do solidarnega sodelovanja, s katerim bi se lahko uspešno zavarovale pred vojno nevarnostjo. Edina želja, ki je pri tem vodila Turčijo, je bila preprečiti, da bi Balkan postal instrument, ki naj bi služil kaki tuji velesili v pomoč pri uresničevanju njenih načrtov. Novi ankarski palet, ki ureja razmerje med Turčijo in Bolgarijo pomeni prvo etapo v ustvarjanju nove balkanske antante. Ako imajo nemške čete v Rumuniji samo defenzivno nalogo in nimajo v načrtu prehoda preko Bolgarije proti Grčiji, potem se lahko smatra, da je mir na Balkanu zajamčen. volitve so bile pred 14 leti. Vodila jih je Vukičevičeva vlada blejskega pakta in znano je, da opozicija, v kateri so bili poleg Hrvatov tudi napredni Slovenci, rezultata teh volitev ni priznala. A tudi če ga vzamemo kot realno osnovo, je dejstvo, da takratna SLS pri volitvah 11. septembra 1927 ni mogla zbrati za svoje kandidate več ko dobro tretjino (točno 38%) volilnih upravičencev, čeprav je imela v rokah vso oblast v Sloveniji Pri vseh prejšnjih volitvah je bilo razmerje za njo še slabše. To sporno vprašanje bo torej treba še presoditi. Kar pa se tiče »zgodovinske legitimacije« v odločilnih časih, se spominjamo na dobo 1917-18. Takrat smo si Slovenci kot vrhovno vodstvo svoje domače politike ustanovili Narodni svet, ki je izključil vsako enostransko strankarsko ingerenco ter si je v osebi Ivana Hribarja izbral svojega predsednika brez ozira na strankarsko pripadnost. Brez ozira na vprašanje večinske legitimacije pa je povsem pravilna, če pripada JRZ glede politike pomirjenja glavna in odločilna beseda, ker je oblast in s tem možnost praktičnega dela za pomirjenje v njenih rokah. G. dr. Kulovec je v Mariboru v imenu svoje stranke dejal: Hočemo biti lojalni in pravični. To je lepa in potrebna beseda. Ako se bo izvajala, potem se odpira pot h koristnim uspehom. G. minister je dodal zahtevo, da mora opozicija »podpirati večinsko stranko«. Ta zahteva bi se mogla napak razumeti. Res je sicer, da opozicija kot kritik in korektiv konec koncev res podpira vladajočo stranko, ker ji olajša odgovornost, ako vladajoča stranka pravilno ceni funkcije opozicije. Toda popolnoma pogrešno bi bilo gledati na vprašanje pomirjenja s stališča, kakor ga je tako preprosto obeležil »Slovenec« v svojem komentarju o celjskem govoru dr. Kulovca. G minister je v ostalem govoril o pravici opozicije do kritike, kar na sebi izključuje njeno podrejenost volji vladajoče stranke. List »Vatan« piše, da je prišel podpis turško-bolgarskega sporazuma za turška javnost povsem nepričakovano, in da je bil zaradi tega s tem večjem veseljem sprejet Vsa turška javnost vidi v tem sporazumu jamstvo, da se bo tudi v bodoče v jugovzhodni Evropi ter na Bližnjem vzhodu ohranil mir. Deklaracija Turčije in Bolgarije je neizpodbiten dokaz, da sta obe državi odločeni, odvrniti od Balkana vojno nevarnost. Podpisani pakt nikakor ni omejen na dvojestransko obveznost, marveč služi tudi varnosti celokupnega balkanskega prostora. Navzlic temu pa bi bil zgrešen pretiran optimizem. Zavedati se je namreč treba, da se novi pakt v ničemer ne tiče obveznosti, ki jih je Turčija sprejela s pogodbami, ki jih je že poprej sklenila z raznimi državami in od katerih je novi pakt ne odvezuje. Poslanec Jalčin izraža v listu »Jeni Sa-bah« upanje, da vojna na Balkanu ne bo razširjena, ker določba psčkta Bolgariji ne dovoljujejo, da bi postala tranzitno ozemlje za nemško vojaštvo. List »Tan« ugotavlja, da je turško-bolgarski pakt ohranil balkanskim državam mir ter zaradi tega zasluži hvaležnost ne samo obeh narodov, ki sta pakt podpisala, marveč tudi hvaležnost vseh ostalih balkanskih držav. Anglija ni prekinila odnosov z Bolgarijo London, 19. febr. a (Reuter) Angleški uradni krogi zanikajo kot povsem neosno-vane vesti, ki so bile danes razširjene iz sovražnih virov, češ da je angleški poslanik včeraj pose tli bolgarskega ministrskega predsednika Filova ter zahteval svoj potni list New York, 19. febr. s. (Columbia B. S.) Po poročilih iz nekaterih balkanskih pre- stolic so bili v Bolgariji tudi še po podpisu bolgarsko-turške nenapadalne izjave odrejeni novi vpoklici rezervistov. Zlasti je bilo opaženo, da so bili pozvani pod orožje vsi oni bolgarski rezervisti, ki obvladajo nemščino. Smatrajo, da naj bi ti služili kot tolmači za nemško vojsko, ki jo pričakujejo v Bolgariji Poročilo iz Sofije ji vi j a davi, da v bolgarskih uradnih krogih označujejo kot povsem neosnovane vesti, da bi se Turčija in Bolgarija pogajaii za umik svojih čet z medsebojne meje. London, 19. febr. j. (AFI). Diplomatski sotrudnik agencije AFI sodi, da ne more biti govora, da bi Grčija opustila vojno z Italijo, ker je pač zdaj želja Nemčije, da se čim hitreje poravna italijansko-grški spor. Čeprav bi Turčija v bodoče sr.atra-la, da ni vezana na intervencijo v primeru, da bi Nemčija napadla Grčijo preko bolgarskega ozemlja, ni računati, da bi mogla grško vlado tirati h kompromisni rešitvi. Na podlagi informacij iz verodojnih diplomatskih virov se lahko trdi, da je grška vlada odločena za nadaljevanje borbe. Vse informacije ameriškega tiska, češ, da je Grčija s podpisom turško-bolgarskega pakta praktično že izločena iz evropske vojne, so brez podlage- Grčija se tudi dobro zaveda, da bi s kapitulacijo izgubila ne samo moralne dobrine, marveč bi tudi na ozemlju utrpela izgube. Nedvomno je, da bi morala Grčija v kakem kompromisnem miru prepustiti ne samo Bolgariji svobodni izhod na Egejsko morje, marveč tudi Nemčiji in Italiji vrsto važnih pomorskih in letalskih oporišč. Nadalje mora Grčija računati tudi s stališčem svoje sedanje pomočnice Velike Britanije, ki prav tako ne bi mogla mirno pristati na to, da bi Grčija s kompromisnim mirom ogražala ne samo svoje interese, marveč tudi interese Velike Britanije. Upanje okrog miru Japonska vlada vztraja pri izjavi, da ne bi odklonila posredovanja, ako bi se kdo obrnil nanjo Tokio, 19. febr. J. (Domei.) Japonski informaciski urad je danes izdal objavo, v kateri ponavlja včerajšnjo izjavo predstavnika japonske vlade, da je Japonska pripravljena prevzeti pobudo za posredovanje med državami, ki so zapletene v sedanjo vojno, ako bi bila povabljena k tomu od prizadetih držav. V nasprotnem primeru se seveda Japonska ne more spuščati v to vlogo niti nima namena igrati vloge posredovalca, ako tega prizadete države ne žele. Pariz, 19. febr. j. (DNB ) Vest o pripravljenosti Japonske za posredovanje v evropski vojni je našla v tisku francoske prestolnice zelo živahen odmev. Listi objavljajo izjavo japonskega zunanjega miri "tra Macuoke, da je Japonska pripravljena posredovati ne samo v evropski, marveč tudi v vsaki drugi vojni, ako bi bila za to pozvana, pod velikimi naslovi, vendar pa vesti ne dodajajo nobenih lastnih komentarjev. Anglija odklanja London. 19. febr. j. (Reuter.) Na včerajšnjo izjavo zastopnika japonske vlade, da je Japonska pripravljena posredovati v sleherni vojni, ako bi bila k temu po- vabljena in ako bi bil položaj za posredovanje ugoden, izjavljajo v angleških službenih kicgh, da Velika Britanja absolutno ni pripravljena na noben kompromis in da se bo borila naprej do končne zmage. Obenem izražajo svoje začudenje nad tem, da se zastopnik japonske vlade čuti upravičenega stavljati take ponudbe navzlic temu, da je angleški ministrski predsednik ob raznih prilikah že ponovno z vso odločnostjo naglasil, da v tej vojni ne more biti kompromisa. Španija smatra, da še ni čas za to Madrid, 19. febr. br. (SDA) V španskih političnih in uradnih krogih je zbudila japonska ponudba za posredovanje med obema vojskujočima se taboroma veliko pozornost. V španskih merodajnih krogih izjavljajo, da je Španija tako po svojem geografskem kakor po svojem političnem položaju poklicana, da prevzame v danem primeru posredovalno vlogo v Evropi, vendar pa smatra, da ta trenutek še ni napočil. Kadar pa bo prišel čas za mirovno posredovanje, bo Španija brez dvoma igrala veliko vlogo. To se je pokazalo tudi že o priliki pogajanj za premirje s Francija Letalska vojna na zapadu Zaradi slabega vremena omejeno letalsko ndejstvovanje Berlin, 19. februarja. A A. (DNB). Nemško vrhovno poveljstvo sporoča: Borbena letala so izvedla včeraj v nizkem poletu uspešne napade na letališča, zbiranja čet, železniške naprave in kolone tovornih avtomobilov v južni in jugovzhodni Angliji. Z bombami so bili razrušeni hangarji in letala, ki so bila razvrščena na tleh. Prav tako so bile vržene bombe na več železniških postaj in železniških prog ter na dva vlaka med vožjo. Severno cd PortMnouth« je bilo uspešno zadeto taborišče čet. Letala za dolge polete so bombardirala na Atlantskem morju zapadno od Irske neko vrfiko pe+rolejsko ladjo, ki je bila tako hudo poškodovana, da se lahko smatra za izgubljeno. Drugi uspešen napad je bil izveden na neko trgovska ladjo vzhodno od Harwicka. Odddlki nemškega letalstva so izvedli 18. februarja ▼ Cirenaiki nenavadno uspel napad na Bengazi in so jugozapadno od BI Agele razbili zbiranje čet in kolone tovornih avtomobilov. Preteklo noč sovražni ni letel niti nad nemškim, niti nad zasedenim ozemljem. Včeraj zjutraj je bilo k pristanku prisiljeno eno sovražnikovo letalo, bi je poskušalo prodreti na zpsedeno področje. Posadka ie bila ujeta. Zgubii sta se dve nemški letali Berlin, 19. febr. j. (DNB). V teku včerajšnjih operacij angleških letal nad obalami Rokavskega pretiva j« moralo neko angleško borbeno letalo aasilno pristati na belgijskem ozemlju. Neki častnik ta ostali trije člani posadke so bIH ujeti. Neko nemško letalo je včeraj približno 700 km zapadno od Infae % bombami hudo dovalo holandsko petrolejstko ladjo »Tanjo« (10.350 ton), ki je pluta v angleški službi Petrolejska ladja je takoj začela oddajati SOS klice in se mora smatrati za izgubljeno. Angleško poročilo London, 19. febr a (Reuter) Letalsko ln notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem poročilu: Ponoči nič novega Davi so sovražna letala vrgla nekaj bomb na dve točki v severovzhodni Škotski. Povzročene je bilo nekaj škode na zgradbah ter manjše število človeških žrtev Nekaj bomb je bilo vrženih tudi ns vzhodno obalo Anglije. Skoda je majhna, resnejših žrtev ni bilo. Naknadno je ugotovljeno, da je 10. februarja poneči neki sovražni bombnik zadel v kabel zapornega balona ter je bil uničen. Uporaba jadralnih letal za vdor v Anglijo VPashington, 19. febr. & (Columbia BS). Po Informacijah tukajšnjih diplomatskih krogov grade Nemci v neki tvoroici v Pragi jadralna letala posebne konstrukcije, katerih vsako hi lahko prevažalo 50 vojakov z vso opremo Domnevajo, da se nameravajo Nemci takih jadralnih letal posJu-iiti pri vdoru v Anglijo Nekateri vojaški strokovnjak? mreflljo da bi jadralna letala predstavljala manjši nziko sa vojake ne- S spuščanje padalcev Drugi v»vja%i rtro. vnjaki pa so skeptični, da bi bilo mogoče s jadralnimi letali doseči prtamea Napetost u lfzhodnl Hztfi petosti v vzhodni Aziji tako Angleži kal naglico ojačujejo svoje vojne postojanke Singapur, 19. febr. i. (Ass. Press). Včeraj je dospelo v Singapur v izredno ve i-kem konvoju, ki so ga spremljale voine ladje angleške in avstralske mornarica, več deset tisoč avstral:kih voiak:v vs h vrst orožja. To je največii tran port vojaštva. ki je kdaj prispel v to največje britansko oporišče v južnem delu Da j-nega vzhoda. Avstralskim četam je bil prirejen nadvse prisrčen sprejem. Prispele so v popolni bojni opremi, z vrem potrebnim pratežem in oskrbo ter za'ogami municije in živeža, ki bodo zadostovale za dal jšo dobo. Došle avstra ske čete predstavljajo praktično popolnoma samostojno armado, ki bo le glede oskrbe z gorivom navezana na zaloge v Malaji Tudi skorai vse orožje in vo'n3 oprema te armade. vštevši letala in motorna okl pna vozila so avstralski izdelek. Tavoi po prihodu v Singapur so bile avstralske čete pora7deliene na že čakajoče vlake s katerimi so bile odpremliene na "b^ambne postojanke vzdolž meje m:d Maaio in Siamom New York, 19. febr. j. (Ass. Press). Ameriško časopisje je z veliko pozornostjo zabeležilo prihod velikih kontingentov avstralskih čet. ki so bile preko Sinaa-pura dirigirane na malajsko-siamsko mejo. ter tolmači prihod angleških imperia -nih čet na to važno p.dročie Daljnega vzhoda kot dokaz, da je položai tu še zmerom skrajno reeen in da nap t st navzlic raznim pomirljivim izjavam deloma tudi z japonske strani neprestano narašča. Posamezni newyorški listi se obširno bavijo z ugibanji, v katero smer namerava Japonska najprej udariti ter so v tem pogledu vsi enakega mnenja da bo Ja-P Tiika iskala odločitve v južnih pokiaji-nah Daljnega vzhoda. Vojaški sotrudnik lista »New Vork Herald Tribune« sodi da bo Japonska poizkušal velikopotezen napad bodisi na Singapur. bodisi na H landsko Vzhodno Indijo. List sodi. da se angeško poveljstvo na Daljnem vzhodu v polni meri zaveda grozeče nevarnosti. Vs? angleške pozicije na tem prostcru so bile v teku zad-nieaa mesca tako moSno o a cene da bo morebitna japonska ofenziva naletela na nepričakovano močan odpor. L'st razglablia nato. kaj bi v tem primeru storile Zedinjcne države ter pravi, da sa odločujoči faktorji v ameriški vojni mornarici še niso povsem edini ali bi b;lo v tem primeru umestno, da pošlih Amerika v Singapur svoie k ižarke ali ne. Na zadnji tiskovni k nferenci ie državni poatajnik Sumner Welles motnost pošiljatve ameriškega vojnega brrdovja v Singapur sicer zanikal, toda pri'ike so se od tedai že bistveno izpremenile. Japonska ojačenja v Siamskera zalivu Saigon, 19. febr. j. (Ass. Press). Kakor poročajo iz verodostojnega vira. je Japonska v teku zadnjih dni znatno povečala število edinic svojega vojnega brodo/ia v Siamskem zalivu in zbrala na otoku Hainanu 80.000 do 90.000 vojakov. Tudi v Haifongu je bilo v zadnjih dneh izkrcano japonsko vojaštvo, v prvi vrsti pehote. Japonske čete v severnem delu Francoske Indokine so zdaj številčno dvakrat močnejše, kakor pa je to p eJvideno v dogovoru med Japonsko in Francosko In-d o kino. Trgovinski komisar za Holands'co Vzhodno Indijo je izjavil dopisniku agencije Ass. Press po svojem povratku iz južnega dela Indokine, da vse okoliščine kažejo, kakor, da namerava Japonska v kratkem pričeti veliko ofenzivo z zgoraj t omenjenih svojih oporišč v smeri proti jugu. Iz Haraoda se je nadalje izvede1 o. da se francoska delegacija na mirovnih pogajanjih v Tokiu ne udeležuje več p:gaiani z utemeljitvi io. da ie siamslka vojska 00 sklenitvi premirja 8. februarja že ponovno kršila določbe o premirju. Mirovna pogajanja so zaradi tega zdaj popolnoma zastala in ie položaj na meji med Siamom in Francosko Indokino zdai docela nea-sen. Nevtralni opazovalci izraža'o bojazen. da bo Japonska morda skušala ta položai izkoristiti v svoj prid m zasesti pod pretvezo ohranitve miru in reda na obeh ozemljih nekai novih varnih postojank za izhodišče svojih nadaljnjih akcij proti jugu. Japonski rušilci v Bangkoku Bangkok, 19. febr. s. (Columbia BS.) V uradnem komunikeju javlja slamska vlada, da je na prošnjo japonskega mornarskega atašeja v Bangkoku dovolila, da sc smejo trije japonski rušilci, ki že nekaj časa patruljirajo v bližini siam^ke obale v pristanišču pred Bangkokom zalagati z gorivom. Prihodnji teden dospe pred s-amsko obalo Se četrti japonski ru-šilec. Kaj žele Japonci od Holandske Indije Batavia, 19. febr. s. (Ass. Press.) Danes so biia tu obnovljena trgovinska pogajanja n ed Japonsko in Holandško Vzhodno Ind«,io. Izvedelo se je, da je na današnji seji postavila japonska delegacija zahtevo, da b se smeli v Holandško Vzhodno Indiio (.'osel je\ ati japonski delavci in da bi J-i^onci pričeli z raziskovanjem petrile/.kih ležišč na holandskem ozemlju. Izpadi proti Ameriki Tokio, 19. febr. s. (Columbia BS.) Listi danes ostro kritizirajo ameriške načrte za ojačenje obrambe ameriških postojank v Tihem oceanu ter odredbo, s katero je nekaj ameriških postojank odslej proglašenih za vojaško področje. Listi pišejo, da s takimi ukrepi ?f din jene države dodajajo goriva k že obstoječi napetosti z Japonsko. Utrditev otoka Guama Washlngton, 19. febr. s. (Ass. Press). Šef mornariškega Štaba admiral Stark je dan« sporočil kongresu, da ie no mnenju ameriške admiralitete treba utrditev otoka Guam v Pacifiku izvesti kljub morebitnim japonskim protestom Dve novi ameriški oklopnici Washington, 19. febr. s. (Ass. Press.) V kratkem bosta izročeni v službo v ameriški vojni mornarici dve novi vel!ld oklopnici in sicer 35.000tonski ladji »North Carolina« in »Washington«. Prva bo do-gotovljena 11 aprila druga pa 11. maja. Delo bo končano več mescev oreie nego ie določal program. Rooseveltov zakon pred senatom Washington, 19. februarja. AA. (DNB) Ameriškemu senatu so predložili dva predloga za izpopolnitev zakona o pomoči Angliji. Demokratski senator Alender je zahteval, da naj kongres z vsemi sredstvi prepreči odhod pomorskih edinic ali kakšnih drugih oboroženih enot iz zapadne polute v Evropo. Poudaril je, da milijoni menijo, da zakon o podpori Angliji pooblašča vlado. da naj pošilja vojsko v čezmorske države in je dodal, da bi kongres s tako izjavo izločil takšne domneve in takšne kombinacije. Demokratski senator Lukas je zahteval, da naj se ustanovi poseben posvetovalni odbor v senatu, ki bo nadziral praktično izvajanje zakona o pomoči Angliji. Washington, 19. febr. br. (SDA) Vojno ministrstvo je včeraj uradno objavilo, da bo Štela ameriška vojska v 14 dneh milijon vojakov. Tu so všteti sedanji obvezniki, rekruti, nacionalna garda in rezervisti, ld so v aktivni službi. Posvetovanja v Parizu Pariz, 19. febr. j. (DNB.) Dosedanji japonski poslanik v Berlinu Kurusu se je te dm mudil v Parizu. Ob tej priliki je prišlo na nemškem poslaništvu v Parizu do sestanka med nemškim vojaškim zastopnikom v Franciji generalom von Stiilpnagelom, japonskim poslanikom Ku-rusujem ln nemškim poslanikom Abetzom. Maršal čangkajšek o Japonskih Cungklng, 19. febr. a. (Columbia B. S.) V govoru po radiu je izjavil danes maršal Čangkajšek, da so Japonci v dosedanjem poteku vojne na Kitajskem imeli 1,700.000 žrtev na padlih in ranjenih vojakih. Čangkajšek je izrazil svoje popolno prepričanje, da bo Kitajska končno zmagala v vojni ter da bodo Japonci popolnoma pregnani s kitajskega ozemlja. Napadi In protinapadi na albanskih frontah Posebno srditi so boji med Tepelenijem in KUsuro, položaj pa je v bistvu nespremenjen Nekje v Italiji, 19. febr. AA. (Štefani.) Službeno sporočilo št. 257. glavnega stana italijanskih oboroženih sil pravi: Grško bojišče: Sovražnikovi napadi na odseku 11. armade so se brez uspeha nadaljevali. Naše čete so izvedle večkrat protinapade m so povzročile sovražniku občutne izgube. Atene, 19. febr. j. (AH.) Čeprav je vzdolž vse albanske fronte nastalo deževno vreme, so se tudi včeraj nadaljevale grške napadalne operacije na vseh frontnih sektorjih, čeprav v nekoliko zmanjšanem obsegu. Opaziti je bilo, da so Italijani na vseh delih bojišča dobili nova znatna ojačenja, ki jim omogočajo uspešnejši odpor. Težišče včerajšnjih operacij je bilo na osrednjem frontnem sektorju med Tepelenijem in Klisuro. Grške čete so včeraj tu v manjših skupinah neprestano napadale postojanke italijanske enajste armade. Italijani so se branili ne glede na izredno velike žrtve, ki so padle v obrambi grških naskokov na nož- Grške čete so po celodnevnih bojih ponovno nekoliko izboljšale svoje položaje. Letalstvo je bilo zaradi slabe vidljivosti prav malo delavno. Na severnem frontnem odseku so siloviti grški napadi na italijanske postojanke na skrajnem desnem frontnem krilu pni Pod-gradcu včeraj podnevi nekoliko pojenjali. Italijanska obramba je vzdržala grške navale, tako da je položaj ostal bistveno neizpremenjen. Preti večeru se je tu poživilo topniško delovanje. .Tudi ob vstopu v dolino reke Skumbe so grške čete včeraj večkrat napadle posamezne italijanske utrjene točke, toda niti ti naskoki, niti lokalni spopadi ob reki Devoll na severnem bojišču niso povzročili nikakih izprememb v poteku bojne črte. Na južnem frontnem odseku je bilo včeraj le omejeno delovanje patrulj, letalske operacije so skoraj popolnoma izostale. Atene, 19. febr. j. (At. ag.) Uradno poročilo grškega vrhovnega vojnega poveljstva št. 115- od torka zvečer pravi: Po naših uspešnih napadih je bil sovražnik pregnan iz svojih močnih postojank in je pri tem utrpel velike izgube. Ujeli smo več kot 300 sovražnikovih vojakov ter zaplenili mnogo avtomatičnega orožja ter metalcev min. Naše letalstvo je uspešno bombardiralo razne cilje v bojni črti. Vsa naša letala so se vrnila na oporišča. A««ne, 19. febr. s. (Coflumbia B. S.) Po grških uradnih informacijah so izvršili danes oddelki fašistične milice na srednjem sektorju bojišča v Albaniji pri Tepeleniju močne protinapade na grške postojanke, bili pa so z velikimi izgubami odbiti. Italijani so pripravili napad z močnim ognjem svojega topništva, nakar je naskočila pehota. Grki poročajo, da so se Italijani ponekod povsem približali grškim postojankam ter so se razvili siloviti boji. S strojnicami in avtomatičnimi puškami so grške čete naravnost pokosile nekaj italijanskih oddelkov Ponekod so se vršili boji na daljavo 100 do 150 m. Ko so se Italijani končno umaknili, so zavzeli Grki severoza-padno cd Tepelenija važne nove postojanke v gorovju. Sodelovanje angleških bombnikov v boju Atene, 19. febr. s. (Reuter.) Poveljstvo angleškega letalstva v Grčiji javlja v svojem današnjem komunikeju: Angleški bombniki so v ponedeljek ponovno močno napadli vojaška taborišča ln zbirališča sovražnega vojaštva v Kamlši-štu in Baniju severno oci Tepelenija ter motorne transporte in vojaške zgradbe v Vešištu in Kapištiju vzhodno od Tepelenija. Zaradi rahle megle ni bilo mogoče točno ugotoviti popolnega obsega povzročene škode. Angleška lovska letala so nadaljevala z ofenzivnimi patruljnimi poleti. Včeraj so kljub neugodnemu vremenu angleški bombniki napadli sovražne postojanke južno zapadno od Tepelenija. Spustili so se skozi nizke oblake ter so z bombami direktno pogodili koncentracije vojaštva in transportne kolone. Vsa angleška letala so se vrnila z vseh teh poletov. Vojne operacije v Afriki Ne*je v Italiji, 19 febr. AA. (Štefani.) Službeno poročilo št. 257. glavnega stana italijanskih oboroženih sil pravi: Severna Afrika: Odbit je bil hud sovražnikov napad na zelenico Džarabub. V Ku-fri so bila bombardirana sovražnikova motorizirana sredstva, ld so se poskušala približati našim četam. Oddelki nemškega letalstva so večkrat izvedli napad na neko sovražnikovo oporišče ter bombardirali zasidrane ladje in pristaniške naprave. Oddelek strmoglavcev je presenetil pomembno zbirališče sovražnikovih mehaniziranih sredstev in izvedel bombardiranje z očitnim rezultatom. Vzh°dna AfriKa: Na bojišču Kenije je sovražnik poskušal približati se našim postojankam, a so ga naše čete odbile in mu povzročile velike izgube. V spodnji Džubi so naša letala bombardirala sovražnikova mehanizirana sredstva in čete. V Kerena je krčevit odpor naših čet povzročil zastoj v sovražnikovem napadu. Med spopadi, ki so bili te dni, so se posebno izkazali četrti kolonialni bataljon »Tcselli 41«, osmi polk grenadirjev in en planinski bataljon. Sovražnik je izvedel več letalskih napadov v posameznih krajih v Eritreji in ob Džubi. Angleška poročila L°ndon, 19. febr. s- (Reuter.) Oddelki abestnskih patriotov prodirajo po zavzetju Danghele dalje v notranjost Abesinije. V istem ozemlju so namreč zavzeli Abesinci dve novi italijanski postojanki, Enjabaro in Piccolo Abbai ter so sedaj samo še 130 km oddaljeni od važnega cestnega ki šča Debra Maku v smeri proti Adis Abt oi. Istočasno angelške čete v Abesiniji prodirajo severno od Tanskega jezera ter napadajo trenutno postojanko Uakni, ki Je na pol poti med Gondarom ln Galabatom. Oba ta pokreta na Jugu in severu od Tanskega jezera imata namen, da se preženejo iz aaejnlja okoli Tanskega, jeaeira, ki je kot izvor Nila velike strateške važnosti za Angleže, vse sovražne čete. Nairobi, 19. febr. s. (Reuter.) Poveljstvo južnoafriškega letalstva v Keniji javlja v svojem današnjem komunikeju: Južnoafriška letala so v teku za njih dni izvedla več vznemirjevanih napadov na sovražne postojanke v Somaliji. Juž.ioza-padno od Bardere je bil napaden glavni stan italijanske vojske kakor tudi vojaška skladišča. Težke in zažigalne bombe so ponovno direktno pogodile cilje. Pri Keli-mu, vzhodno od reke Džube, so bile napadene druge italijanske postojanke Napad so izvedla letala v več skupinah ter so bombardirala sovražna taborišča in motorizirane transporte. Nadaljnji napadi so bili izvedeni na Gimso in Išia Bi oro. 20 milj severno od Kismaja so bile uspešno napadene postojanke sovražnega topništva in strelski jarki. V Abesiniji so južnoafriška letala bombardirala Mego. Vsa letala so se vrnila z vseh teh operacij. Kairo, 19. febr. s. (Reuter) Pove istvo angleškega letalstva na Bližnjem v z odu javlja v svojem današnjem komunikeju: V nedeljo in p:nedeliek ponoči so izvedli angleški bombniki nove nana le na sovražna letališča na Dcdekanezu V Vzhodni Afriki je bil oon vno bombardiran Keren in vo:a"ki objekti v bližini. Južnoafriška lovska leti1 a so sest e-lila dve sovražni letali ter so s stro nica-mi obstrelievala sovražna letala na letališču v Kakalu Eno izmed letal na letališču 1e zgorelo. V ponedeljek in torek ponoči so sovražna letala ponovno napadla Ben^azi Pri tem le bilo eno sovražno letalo sestreljeno. več pa tako po kodovanih. da se najbrž niso moffla vrniti v 9voia oporiča Poleg tesra ie bil en nsirfk' b-m-nk sestreljen od protiletalskega topništva Z vseh teh op°radi pogrešalo eno samo angleško letalo, in 6irer se en bombnik ni vrnil v svoje oporišče. Maršal Petain obsoja individualizem Maršal Petain se zelo trudi, da U prfe-rodil francoskega Človeka, ld je doslej preveč misil le nase. Prepričevalnost njegovih besed nam kaže govor ob ustanovitvi enotne stranke. Petain je dejal med drugim: »V urah, ko domovina ječi v nesreči, je vsakdo izmed nas lahko u videl, da ni usode, ki bi bila Izključno individualna, in da FTancozi lahko žive le v Franciji. Vrženi iz svojih domovanj, daleč od svojih polj in obrti, ponižani na stopnjo nomadov so milijoni naših državljanov v strašni preizkušnji spoznali, da je osamljen človek eno najbornejših bitij. Ob tem polomu so iskali pomoči pri onem, kar je še ostaHo od njihovih vasi, od njihovih rodbin ter končno od njihove naclje. Naj bi jim ta velika preizkušnja služIla v bodočnosti za vzgled! Prezkušnja. katero je pretrpel francoski narod, se mora z žareti mi črkami vtisniti v njegovo miselnost, v njegovo srce. Treba je, da razume m da nikoli ne pozabi, da je prav oni individualizem, s katerim se je včasih dičil kot z nekakšno predpravi-co, vzrok slabosti, od katerih bi skoro umrl. Nemogoče bi mu bilo spet vstati, če bi gesla političnega, moralnega in duševnega individuallzma ostala tudi v novi francoski družbi. Hočemo obnovo, predpogoj vsake obnove pa je odprava destruktivnega individuallzma. rušllca družine, katere vezi rahlja in raačiria, rušilca dela, ki ob srečanju z njim zahteva pravico do lenobe, rušilca domovine, katere skupnost maje, če ji is ne razruH enotnosti. Kakor je pokazala moderna sociologija, narava ne ustvarja družbe počenši s po-edincem, temveč poedinca pc^enši z družbo. Posameznik, ki se od materinske družbe rednice odcepi, shira in umre, ne da bi rodil sad. Jamstvo za pravice posameznika vsebuje le družba kot celota. Novi duh mora biti duh narodne in socialne skupnosti. Ponašati se z nacionalizmom, pri tem pa ostati individualist, je vsekakor nemogoče, nasprotje. Le skupen napor daje individualnemu življenju pravi smisel, ker ga priklepa na nekaj veličastne jšega in obširnejšega. Ce hoče Francoz doseči mir in srečo, mora najprej začeti pozabljati samega sebe. Ne želim, da bi imel okoli sebe ljudi, ki bi se pridruži h mojemu pokretu iz egoizma ali oportunizma. Ti, ki želijo sodelovati z nami, morajo vedeti, da izvršujejo le svojo dolžnost in da pri tem ne bodo imeli druge nagrade kot zadovoljstvo nad dejstvom, da so k velikemu delu francoske obnove doprinesli svoj delež. Temelj francoskega preporoda mora biti dolžnost, prostovoljna in z veseljem opravljena dolžnost. Prosimo francosko ljudstvo, da nam najprej zaupa, potem nas razume in slednjič, da nam pomaga, in sicer tako, da pomaga samo sebi- Naši hokejisti v Ga-Pa Trinajst golov od Švice Včeraj je bil s tekmo med Švico in Jugoslavijo otvorjen mednarodni hokejski turnir — V areni je bilo 2Soo gledalcev o— Ga-Pa, 19. febr. Danes popoldne se je začel drugi del sxx)reda letošnjega mednarodnega zimsko-sportnega tedna z mednarodnim hokejskim turnirjem, v katerem sodeluje 9 državnih reprezentanc, med njimi tudi Jugoslavija. Otvoritveno tekmo, ki je bila ob 15. v letnem stadionu, sta igrali reprezentanci Švice in Jugoslavije. Moštvo bivšega svetovnega prvaka je porazilo jugoslovensko ekipo z dvoštevilčnim rezultatom 13:0 (3:0, 6:0, 4:0). Pri tem je treba pripomniti, da imajo Švicarji ono hokejsko moštvo, ki je pred dvema letoma na turnirju v Cu-rihu odpravilo jugoslovensko sestavo — igrali so skoraj isti Igralci iz Jugoslavije kakor letos — z nič manj kakor 23:0. Za presojo poraza, ki ga je doživela v tej prvi in najtežji tekmi Jugoslavija, je umestna tudi navedba, da je isto švicarsko moštvo pred kratkim zmagalo nad rumunsko Izbrano ekipo s 17:0, torej nad istim moštvom, od katerega so bili Jugosloveni pred kratkim poraženi v Bukarešti. Vsi ti podatki kažejo, da današnji poraz mladega hokejskega moštva iz Jugoslavije, ki je še zmerom izdaten, ni več katastrofalen in pomeni, da je to moštvu od zadnjega gostovanja vendarle mnogo pridobilo. Tekma je potekala v vidni premoči Švicarjev, tem bolj, ker so Jugosloveni igrali samo defenzivno, včasih celo preveč, tako da je bila vsa igra prenešena na jugoslovensko polovico igrišča. Razen tega so gostje zaigrali tudi precej ostro, tako da jih je sodnik večkrat kaznoval in so bili sem in tja v polju samo po štirje igralci. V tekmi je od Jugoslovenov najbolj ugajal vratar Rihar, ki je posebno v prvi tretjini igre pokazal odlične sposobnosti ta je opetovano žel aplavze pri okrog 2.500 gledalcih, ki so se zbrali okrog arene. Z dobrim uspehom se je uveljavil tudi Žitnik. V ostalem je Jugoslavija odigrala to tekmo z naslednjimi igralci: Rihar, žitnik, Pogačnik, Stipetič, Pavle-tič, Gregorič, Eržen, Aljančič, Morba^her, dr. Gogala. Prihodnjo in bržkone zadnjo tekmo v turnirju igra Jugoslavija Jutri ob 10.30 proti najboljšemu klubu iz Amsterdama, ki zastopa holandško hokejsko reprezentanco. Jutri popoldne in zvečer bosta odigrani še dve tekmi, in sicer med Madžarsko in Slovaško ter Italijo In švedsko. Se dve tekmi prvega dneva br. Ga-Pa, 19. febr. Zvečer ob 20. se je turnir nadaljeval z dvema tekmama iz ostalih skupin. Najprej je švedska porazila Romunijo s 6:0. Po precej neenakovredni igri so izgubili Rumuni, vendar bi bil njihov poraz še večji, če bi ne bili imeli tako odličnega vratarja. V drugi tekmi sta se srečali reprezentanci Nemčije in Slovaške. To je bila dramatična borba, v kateri so bili Slovaki do druge polovice tretje tretjine v vodstvu in je že vse kazalo, da bodo zmagali ali vsaj odločili igro s častnim remisom. V zadnjih 7 minutah in pol pa so Nemci zabili še dva gola in tako dosegli tesno zmago s 3:2 (1:0, 0:0 1:3). Vojni položaj Italije Rim, 18. febr. br. (SDA) Agencija Štefani objavlja poročilo o vojnem položaju Itajije, v katerem pravi med drugim: Na albanski fronti skušajo Grki že deset dni z generalnim napadom zlomiti italijanski odpor. Toda italijanske postojanke so ostale neomajne, čeravno se poslužujejo Grki vseh možnih sredstev. V Vzhodni Afriki so Italijani vzdržali vse napade. Zadržanje abesinskih domačinov ni zadovoljilo pričakovanje Angležev in bivšega abesinskega cesarja Na libijskem bojišču se borbe nadaljujejo in tam še ni bila izrečena zadnja beseda. Usoda predsednika holandske vlade London, 19 febr a (Columbia BS). V tukajšnjih uradnih holandskih krogih izjavljajo, da bivši holandski ministrski predsednik de Geer, za katerega je bilo nedavno sporočeno da ie na poti iz Londona v Holandško Vzhodno Indijo, odpo-toval iz Lizbone na Nizozemsko ter se s tem izneveril holandski vladi, ni odšel v zasedeno Nizozemsko prostovoljno, temveč so ga v Lizboni ugrabili sovražni agenti in je bil prepeljan neznano kam »Darily M i nor« poroča danes, da je de Geer trenutno konfiniran nekje v Nemčiji. Lizbona, 19. febr s. (Ass. Press). Tu ne potrjujejo informacij, da je bil bivši holandski m:nistrski predsednik de Geer ugrabljen Ugotovljeno je. da je de Geer odpotoval iz Lizbone na Nizozemsko prostovoljne. in sicer v nemškem letalu. Potopljen minolovec London, 19 februarja AA (Reuter). AdmiTaliteta je objavila da je bil minolovec »Huntly« potopljen. Svojci padlih članov posadke so biti obveščeni. Neurje v Gibraltarju Algeeiras, 19. febr. AA (DNB). Velika burja, ki ie včeraj in predvčerajšnjim divjala v Španiji, ie besnela tudi nad Gibraltarjem in nad okolico. Mnoge ladje so najedle, več manjših pa se ie potopilo. Med ladiami. ki so nasedle, je britanska ladja »Saint George«. francoska ladja »Roger Ciafin«. neka tankovska ladja in še več manjših ladii.. Burja je močno poškodovala tudi električno centralo v Gibraltarju. Spomenik In mavzolej Kemalu Ataturku Carigrad, 19. febr. AA. (DNB). Razpisan je natečaj za spomenik in mavzolej Kemalu Atatttrku. Mavzo ei bodo zgradili tudi v Ankari. Za natečai velia kot skrajni rok 1. november in se ea lahko udeleže tuli ln domači kiparji in arhitekti. Postnnl In ostani član Vodnlhove družbe! Imenovanja učiteljev in učiteljic Beograd, 19. febr. p. Imenovani so za učitelje v dravski banovini: Vmcen® Vene pri Sv. Juriju v litijskem sirezu, Alfred Toma-nič v Bušeči vasii, Josip Drenovec v Za-gradcu, Stanislav Novačan v Mirol peči, Aleksander Mokarel v Hinju, Alojzij Krom-berger v Št. Janžu v krškem srezu, Marija Dolinšek v Beli Cerkvi, Fran Cvenkd v Gaberju, Miloš Setina v Podselih, Marija Kos v St. Janžu, Metka Ciiraperšek v Knežji vasi, Breda Delkin v Št. Rupertu; Marija Jemec pri Sv. Juriju, Pavla Javor-nik v Črni vasi, Tatjana Lesjak v St. Hju pod Turjakom, Irena Robič v Zagradcu, Nada Ujmar v Beli Cerkvi, Zlata GogaJs v Prežganju, Sonja Gogala v Črni vasi. Molita Fabjani pri Sv. Miklavžu, Jelena Ger-šak v Ojstrici, Danilo Ranzinger v Remš-niku. Nada Jamnik v Koprivniku, Julij Kutin v Mariji Snežni, Majda Kurrrik ▼ Pertoči, Vladimir Klemenčič T Fikšmcih, Ivan Knez v Stogovcih; Alojzij Mesaric pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Miroslav Merkun v Dobrovniku, Alojzija Nekret pri Sv. Kunigundi, Leopold Nauar v Dobovcu, Marta Perič ▼ Tre-beljnu, Rudolf Plevnik v Crensovcih, Sava Remec pri Sv. Venčesilu, Marija Rebernik v Skornu, Alojzij Simončič r Lokavco. Miroslav Curkalovič v Radatovičih, Joešp Verbič v Gerlincih, Cvetko Verlič v Kan-čevcih, Anton Zabernik v Žuzmu, Veronika Plevnik pri Sv. Antonu na Pohorju. Iz prometne službe Beograd, 19. febr. AA V imenu Nj. Vel kralja in z ukazom kr. namestnikov ter na predlog prometnega ministra so Dostavljeni pri ravnateljstvu dri. železnic ▼ Ljubljani: Za inšpektorja V. skupine pro-metno-komercialnega odde ka Ivan Bre-gar. dosedaj na postaji Ljubljana. Za višjega kontrolorja VI. skupine promet, ko-merc. oddelka Leopold Debevec. do sedaj na postaji Slovenjgradoc. Za višjega kontrolorja VI. skupine v Brezovici, Alojz Skok. dosedai v Zidanem mostu. EpiskopMiron umrl Daruvar, 19. febr. o Snoči ob 20.15 jo preminul pakraški vladika Miron Nikolič. 28. t. m. bi bil dopolnil 95 let. Pokojnik je bil najstarejši vladika v srbski patriarh i ji V Pakracu je pastiroval neprestano celih 60 let ter je bil priljubljen in spoštovan tako pri Srbih kakor pri Hrvatih. Beograd, 19. febr. p. Na današnji seji arhijerejskega sabora je bilo sklenjeno, da se udeleže pogreba viadike Miroma epis-kopa dr. Simeon, Sava in Arsenije........ Vremenska napoved Zemunska: Nekoliko hladneje bo. Delno oblačno bo skoro v vsei državi le v južnih krajih in aa spodnjem orimorju bo pretežno oblačno in tu na tam dež. Naši kraji in ljudje Ljubljana med zibelko in grobem Lani se je rodilo v našem mestni 18^8 novorojencev, umrli pa sta 902 osebi Ljubljana 19 februa_ja Mestn; fizikat, ki ga že do>ga leta vodi g. dr. Mavricij Rus je objavil obširno poročilo o zdravstvenih razmerah v Ljubljani v letu 1940 iz katerega povzemamo nekaj zanimivih podatkov o gibanju rojstev in smrti Število preb valcev našega mesta je po poicijskih prijavah znašalo ob knn<~u leta «7 7S0. k- so stanovali v 6 693 hi^h na pornerju nekaj manj ko 67 km*, tako da pride na 1 km' v Ljubljani približno 1300 prebivalcev. Rodlo se je lani sknpnr 2473 otrok, med njimi 74 mrtvorojenih. Na Ljubljančanke odpade 1058 novoroiencev med temi P61 zakonskih tn 83 nezakonskih 534 dečkov 'n 524 dekle Na 1000 prebivalcev odpade 12 02 rojstev neko^ko manj kakor nredlansMm (1235) Največ otr^k so rodile do>mač''nke v starost* med 26 In *0 letom (406>. nato med 31. in 35 (251) Naiveč naraščata so dobile družine iz stanu Javnih na.meS^en-cev (310). obrtmških uslužbencev (231 > pripadnikov prostih pokFcov (148) in de-lovcev (138) Značilno za čas v katerem živimo, je de^vo da ie vs^ko leto mani tretjih fn n"MaJiniih porodov pri isti materi Pod s;Io razmer večkrat na tudi 'z drunka 274 tretjič 120. če- trta 51 petič 46 šesti? 22. sedmič in osmič po 8. devetič 3 desetič 6 mater ki «o redile več kakor desetič pa 1e bilo 5 Pred leti ie bilo število četrt'h petih tn šestih porodov rai^eroma v'š1e Ne-zairm^ke matere d~m°<*1nke so rodile 44 de^k-rv in 42 dnkHc število nezakonskih otrok je nasproti lanskemu letu naraslo za 6 je pa še vedno ma.niše kakor predlanskim m v Iptfh po svetovni vojni. Največ nezakonskih mater ie rod'lo v starosti 21. do 25 let (28). nato sledj starostna doba od 26 do 30 (22), 16 pa jih je bilo ml-^ših od 20 let. Nezakonske matere so t>o veliki večini Služkinje (31) delavke (15) in uslužbenke v raznih obrt'h (11). Prvič so rodile v 66 primerih, d^srič v 9. tretjič v 4. petič v 1. Seistič v 2. ena nezakonska mati pa je rodila osmo dete. V zavodih je rodilo 2'i73 žen doma pa 435 Dvojčkov s" je rodilo 36 enkrat trojčki Novor^j°nčkov je umrlo takoj po porodu 49. Umetn^ pomoč je bila potrebna pri 21« porodih Splavov ie hi'o prijavljenih 60S kar je skraino zr>ač;lno za d^našn e r-zmere. Brez dvoma je treba računati ^e z velikim štev'lom nepriiavljenih splavov Lani sta umrla 902 prebivalca Liub'ja-ne 442 moških in 160 že Melihar V preteklem ^tu ie bilo ?0 p. e-davani Naimani=a ude^žba znašn 87 največja oa 316 tx>sDtnikov Kot nuina potreba se ie izkazal^ nabava sk oo''čne^a aparata Iz Va^ainišVe^a nor či'a ie razvidno da so izdatki prav to'ikšrii kot oreiemki Ker se vn'i odKor na tri leta. bodo volitve šele pr h dn-e leto Jesenice. 19 februaria. V nedeljo so zborovali gorenjski nacionalni železničarji na Jesnicah. Zborovanje ie otvoril predsednik UJNZB g. Vinko Janša. Po običajnem uvodu in do podanih poročilih posameznih funkcionarjev ie povzel besedo delegat ob astne uprave UJN2B iz Ljubljane g. Andolšek, ki ie v izčrpnem govoru podal Dree.ed dela oblastne uprave v preteklem letu. G. Andolšek je nadalje detai.no Diredočil težek položai železničarja v današnjih časih. Po tem govoru se ie vnela živahna debata v kateri se ie naiveč obravnavalo štetie let v napredovanje in pokojnino. Slišali smo prav zanimiva izvajanja in smatramo za dolžnost, da iih obiavimo. Vsi vemo. kako težka ie služba železničarja. ki stoji kakor pravijo z eno nogo v grobu, z drugo oa v zaporu. Stalno smo slišali o redukcijah prejemkov kakor tudi osebja. Jeseničani, ki so zaposleni v podjetjih KID in so razmeroma dobro plačani, z ozirom na draginjo v tem okolišu jedva shajajo. Kako se šele morejo preživljati naši ubogi železničarji, ki so primorani stanovati v tem okolišu. Kljub vsem tem tež kočam, ki tarejo železničarja. bi morali imeti ti ljudje vsaj stalnost in zasigurano primerno pokojnino. Po progi vidimo čuvaje, desetarje. na postajah vlakovnega odpravnika in vlakovno osebje, ki so že starejši, da ne rečemo pravi starčki. Utrujenost in izčrpanost se jim bere z obraza. Ako Da pogledamo na rokava teh uslužbencev, vidimo, da so nastavljeni šele nekaj let in da po sedaj veljavnem zakonu nimaio pravice do pokojnine. ali Da da se jim šteje samo nekaj let. čeprav so ti ljudje pri železnici že ro 15. 20 in več let. Lahko se primeri, da nekdo od teh oboli za daljšo dobo in da je 00^ končanem upravičenem bolovaniu odpuščen brez pravice do pokojnine Vse to povzroča med uslužbenci nezadovoljstvo. Pri štetju službenih let bi bile vse te nevšečnosti v glavnem rešene Ali se res ne da z malo korekturo zakona popraviti ubogemu železničarju te krivice? Izmed 90.000 železničarjev jih ie prizadetih 5.000. Finančni efekt ne bi bil nezmog-ljiv. Treba je samo malo uvidevnosti me-rodajnih faktorjev. Po končani debati so se vršile vo'itve. pri katerih so bili izvoljeni: predsednik: Jože Ravtar. odborniki: Boris Taufer, Alojzij Bernetič. Nande 2mitek. Aloizii Jug. Aleks Gusev. Franc Klinar .Franc Pin-tar. Kristian Kirhmaier. Tomaž Smrdel. Drago Jordan Janez Tomažič Franc Ve-ber. Franc Ravnik. Anton Robič. Egidij Marinčič. Franc Rodulf. Pavel Zvan, Bogomil Ukmar. Jožef Kožar in Jožef Oman. Ljudska univerza ob zaključku leta Ljubljana. 19. februarja Včerai ie imela Ljudska univerza izredni občni zbor. Na lanskem občnem zboru je bila izrečena misel, da se poljudno znanstvena predavania v Ljubljani preveč cepijo in bi bilo dcbro. da bi se osredotočila v Ljudski univerzi Zato sta prirodoslovno društvo in Ljud ka univerza v minuli poslovni dobi skupno delovale. V zadnjem času ie tudi Geografsko društvo izrazilo željo za skupno sodelovanje. S tem naj bi se utrla pot takšni ustanovi, kakršni sta Ljudski univerzi v Beogradu in Zagrebu. Iz mladih dni Frana Klemenčiča Razstava slikarja Frana Klemenčiča v Jakopičevem paviljonu bo drevi zaključena Poleg moralnega uspeha, ki ga je bil naš umetnik po zaslugi deležen. se je pridružil še zmotni uspeh Prav zadnje dni so odkupili ljubitelji umetnosti več njego\'ih Drav odličnih del in to je najlepše priznanje Klemen-čičevi' umetnosti. Nemalo smo se začudili Boštanjčani, ko smo čitali ob otvoritvi razstave, da je nai rojak — Ljubljančan in insp. prof. VVestei je začudeno vzkliknil »Vedno smo bili ponosni na svojega Boštajnčana, pa šele sedaj izvemo, da je — Ljubljančan!« Oče je bil Boštanjčan in slikar Klemenčič je bil rojen res v Ljubljani, kjer je bil oče v bolniški službi. Mati je bila Ižanka in je lani umrla. Tesna hiša Klemenčičevega deda je odpravljala enega otroka za dru gim po svetu za kruhom. Vsi so ga našli in še dobrega, ker je pridnost in varčnost vidna lastnost Klemenčičevega rodu. Okob 90. leta se je oče preselil na Reko, ki je bila takrat zelo živahno tržišče. Otvoril je trgovino in je dobro tržil- Kar se oglasi nekega dne pred njegovo trgovino — harmonika. Njegov brat Jože, ki še živi vBo-štanju, je prišel bratu oznanit veselo novico, da je na Puglu hiša im zemljišče ugodno naprodaj. Franceljnu pa ni bilo trenutno do nakupa in preselitve, ker mu je trgovina dobro uspevala. Jože je odšel. Brat se je pa poglobil v ponudbo in kar je dozorel v njem sklep: »Kupim in se preselim!« šel je tako hitro, da je bil preje doma kakor brat Jože, ki je nemara delal bolj goste postaje v obcestnih postajališčih«. Mali Francelj je začel živeti življenje kmečkih otrok. Hodil je po pašah in pomagal pri poljskih in hišnih delih. Ko je stopil v šolo, se je kmalu g>okazal njegov talent. Rdeče modri barvnik je bil začetek in konec njegovih barvic, materin molitve-nik pa »študijska galerija«, kjer je zajemal snov za prve kopije. Iz te dobe izvira zvezek, ki ga ima sedaj »Narodna Galerija v Ljubljani«. Tu so narisane razne podobice, med katerimi je tudi »žalostna Mati Božja« v preserski fari, kamor je romala njegova mati. Bolj kakor barvam je obračal pozornost mah Klemenčič pipcu, s katerim je rezbaril razne svetnike in živali. Mati ga je zaposlila pri ličkanju m ruženju koruze in ruženju fižola, kar mu pa rfifc^ceefcno dišalo. Kolikor hitro je bil sam, že je pipec izpopolnjeval poteze in oblike svetnikov. Ce pa je začutil mater, je porinil hitro svetnika v koruzo ali fižol in zato je mati ob večerih tarnala: »Cel dan sedi pob pri koruzi, pa nikamor ne pride « L. 1895. je bil v Boštanju misijon. Tedaj je nesla mati veliko razpelo v cerkev k blagoslovu in je bila ponosna na pohvalo in občudovanje sovaščanov. Očetova podjetnost ni mirovala doma. Zemlja je dajala premalo za življenje in zato je začel izdelovati prvi v tistih krajih cementno oilpko in strešnike, ki še danes pričajo o solidnosti dela. S svojo »fabn-ko« je potoval po Slavoniji in celo v Ru-munijo je hodil delat in lepo zaslužil. S 17. leti se je šel učit Francelj podobar-stva v Koprivnico na Hrvatsko, kjer je imel teto. Po treh letih je prišel domov in prve dni smo se težko razumeli, ker ni znal več slovenski, ampak le »divanil hrvatski«. V kratkem času pa je dobil domačo govorico nazaj. Lotil se je pa kot izu- Beli in zdravi zobje SAPGov KAL0D0NT • proti Robnemu kamnu čen rezbar — slikanja in najprej poveča-vanja fotografij, kar je bilo za one čase velika moda. Kasneje se je lotil portretov in je bil prav dober portretist Nato se je vpisal v Ljubljani na obrtno šolo. Oče mu je plačal stanovanje z zajtrkom za dva meseca in ipotem je preživljal Klemenčič ob svojem. Ob proetem času je portretiral in zaslužil toliko, da je lahko živel. V svoji vasi se je ovekovečil s tem. da je napravil veliko sliko za Liparjevo kapelo. 06 časa do časa je prihajal »Grofov Francelj« v svoj Boštanj, kjer Je vedno dobro- došel in spoštovan Predvsem pa je imel rad svojo mamo. ki je lani umrla. Sicer je bil živahen in temperamenten fant, vendar ni bil glasen bohem in puntar kakor je že to navada pri umetnikih, ampak je bil resen in dostojen fant. Zato je pa še tudi ves mladeniški pri svojih letih, kj bi jih se nadalje »skrival«, da ga niso kot jubilanta — »razkrinkali«. Njegovo razstavo je nameraval obiskati in osebno čestitati župan boštanjske občine, pa je bil zadnji hip zadržan. Zato mu \pa želimo vsi Boštanjčani še mnogo uspešnih in srečnih let! B. B. Veseli pustni čas na Jadranu Svoboda in Sala pod vlado princa Karnevala Živahna priroda naših bratov Dalmatin-cev se posebno razg ba ob prehodu iz zime v pomlad, kretko- v času ici ie posvečen princu Karnevalu Kakor povsod drugod na obalah Sredozemskega morja so karnevalske we<*aPo«ti tiid' v da matmskih mestih polne vesel ju in šaljive gnvosti. Tudi letos se vsem tegi/f>am nav-kliub veselijo Dalmat ne pc svoje R Martič popi-•flije *> »Politik'« kak' proslavljajo Dal-matinci karneval na bučen vesel in originalen način. Februar je od nekdai na glasu kot tisti mesec ko Dalmatine »ponorijo«. Po tesnih ulicah m ma''h t-gih jadranskih mest. ki so že drugače tako živahne in bučne, je v lebruarju tako razgibano, da si kaj podobnega tuiec težki, predstavlja Maška-ra je v Dalmaciji nekaj čisto drugega ka-sor v ostalih naših kratih Dalmatinci pokažejo v maškarah ves svoj bujni temperament, srmisel za šalo in originalnost Na Jadranu vsakdo gre v maskare. pa mtneea gostilničarja Jožefa štempiharja iz Zagorja in njegove žene Marije štemplhar, ki sta obtožena, da sta dala Majcnu in Grašiču na razpolago sobo, kjer sta ponarejala denar od konca leta 1939 do 9. aprila 1940. štempiharjeva jtoia je kuhala in prinašala hrano, dočim je štempihar oba ponarejevalca stražil, da ne bi ušla, ter jima izročil 1850 din za nabavo raznih ponarejevalnih sredstev. Posamezni obtoženci so prt zasliševanju priznali le to. kar jim je bilo dokazano. Ob treh popoldne se je razprava nadaljevala in so biU zaslišani ostali obtoženci. Kulturni pregled »Euchologium Sinaitkum" Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani je začela dela svojega filozofsko-filološko-historičnega razreda s pravkar izišlim delom izdaje »Euchologinm Sinai-ticum«. Predsednik naše Akademije, univ. prof. dr. Rajko Nahtigal je s to izdajo gtarocerkvenoslovanskega glagolske-ga spomenika, čigar izvirnik je ohranjen v samostanu na Sinajski gori v Palestini, pridružil svojemu dosedanjemu delu pravi chef-d'oeuvre jezikoslovne učenosti. Sicer bo njegova študija o kodeksu in ježku Izšla v tretjem delu, vendar lahko že sedaj po vsej pravici sklepamo, da bo Nah-tigalova izdaja Sinaiskega evhologija v čast prireditelju, komentatorju in raziskovalcu prof Naht galu ln v čast naši Akademlii. Pravkar izišla prva knjiga vse-bule poleg uvoda fotografske prsn°tke evhologija in stnajskih liturgičnih odlomkov. V drugem delu. ki je tudi že v tisku, bo objavljena cirilska transkripcija ln opombe z vsem znanstvenokritlčnim aparatom. Z že omenjenim tretjim delom bo zaključena izdaia. ki bo važna za vso slavistično znanost in 3 katero bo slovenska Akademija znanosti in umetnosti podarila svetu svoio prvo. slovenske razmere da'eč presegajočo izdajo, ki je ne bo mogla pogrevati nobena večja znanstvena knjižnica na svetu. S'najski evhologij. molitverik ali po vs-b'ni obrednlk je sredi prejšnjega stoletja odkril v samostanu sv. Katarine na Sinajeki gori ruski arhimandrit Pocfirij Uspeosfclj. Prvo izdajo Je priredil I. 1882 za Jugoslov. akademijo v Zagrebu .dr. La^ voslav Geitler, vendar se je pokazalo, da je njegovo delo nezanesljivo, z napakami in v mnogem znanstveno neuporabno. To velja tudi za njegovo izdajo Sinajskega psalterja. Prof. dr. Nahtigal podaja v uvodu pregled dosedanjih izdaj starocer-kvenoslovanskih spomenikov od Kopitarjeve izdaje Glagolita Clozianus preko raznih nemških, ruskih, čeških in drugih izdaj. Sinajski kodeks evhologija — piše prof. dr. Nahtigal — je ostal edini staro-cerkven»slovanski spomenik, ki še ni doživel nove natančne in znanstvenokritične objave na podlagi originala ali njega foto-grafičnih posnetkov pred katerim se je po izdaji psalterja zaustavila serija ruske Akademije znanosti »Pamjatniki staro-slavjanskego jazyka«. Na ta način do-vršuje s pričujočo izdajo slovenska Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani od ruske akademije započeto delo. Izdaiati take spomenike — sklepa prof. dr. Nahtigal — je gotovo naloga akademij znano =?ti kakor je tudi lepo razvideti iz pregleda dosedanjih izdaj starocerkveno-slovanskih spomenikov. j> Star oc erkveno-slovamski evhologij pa ima še posebno mikavnost za slovensko Akademijo znanosti in umetnosti ker so očite veze delov spomenika ne 1« s stamcerkvenoslovan<=klm nismenstvom na Moravsk^m in v P.moniJI. temveč naravnost s slovenskimi Brižin-skbm spomeniki.« Navajajoč študije V. Vondrdka in Iv. Grafenauerja, omenja pisec novo panonsko teorijo obstoja nekega, v ožjem smislu staroalovenskega, karan-tansko-panonskega pismenstva pred staro-cerkvenoslovanskim na Moravskem in v Panoniji. »To ne le za slovansko filologijo, ampak zlasti tudi za slovensko kulturno zgodovino velevažno in zanimivo vprašanje potrebuje še dokončne rešitve, ki ji po neki poti baš zopet veze Sinajskega evhologija z Brižinskimi spomeniki more pokazati odločujočo smer.« Uvod zavzema 16 strani. Nadalinji del knjige tvorijo — kakor že omenjeno — fotografični posnetki vse strani Sinaiskega evhologija ln odlomke služebni-ka. Posnetke je izvršil s podporo Znanstvenega društva v Ljubljani kniiž-nlčar omenj°n°ga samostana na Smaj^ki gori oče Joakim. Reproducirani so prav jesno na umetniškem papirju, kakor ima knjiga tudi sicer prikupno ln reprezentativno lice. Njen pojav vpisujemo z zadoščenjem v kulturno kroniko in žeFmo prof. dr. Nahtigalu, da bi mogel kmalu videti vse tri zvezke svojega, za študij starocerkvenoslovanskega jezika tako pomenljivega dela. Učiteljstvo in naš jezik V slovensko kulturno kroniko je treba vpisati s posebnim opozorilom 3./4. številko časopisa za sodobno pedagogiko »Popotnik«. O smotrnem urejanju in zanimivih anketah tega strokovnega obzornika (uredn'k Ernest Vrane) je že bila beseda v našem ku'turnem preeledu. Navedena številk* je ros' a?ena glovenrkl besedi in knjigi, flli bol-i konkretno- pouku slovenščine v ljudski Soli m slovenski mladinski književnosti. Ne glede na petstoletnico Guteobergovega prvega tiska, ki jo urednik tudi omenja v svojem uvodniku, so vprašanja mladinskega odnosa do književnega jezika in do domače knjige vedno znova pereča. E. Vrane jih je postavil takole: »Zato hočemo sredi množice nerešenih jezikovnih vprašanj naše ljudske šole spoznati nekaj v bistvo globlje segajočih problemov, porojenih Iz občutja odgovornosti do jezikovne zmogljivosti našega otroka: Kje smo in kaj moremo storiti v jezikovnem pouku? Ali smo še vedno na stopnji ubijajočega verbalizma v slovnici? Kako naj bolje prikažemo lepo slovensko besedo v naših šolah? Kako je z našo mladinsko književnostjo, staro fevdalno pravljico itd?« Albin Podjavoršek razglablja v tem okviru o vprašanju kmečkega otroka v kulturni svet besede in knjige. Zares: vprašanie ki se o njem premalo razpravlja. če hočemo Imeti resnično narodno kulturo, moramo tndf jedro naroda, t. J. kmečki sloj, pridobiti za domačo knjigo ln mu snloh vrba di tj večje kulturne potrebe. V tem pogledu ima učitelistvo največje naloge. A. Podjavoršek razvija v svojem sestavku nekatere irpodb'Klne misli. »Prehod od krajevnega narečia v kn-lžno s'o-venščino otrok s težavo prebrodi. Namen jezikovnega pouka ni, da bi odpravljal na kmetih narečje saj so dialekti start kakor domači rodovi. Smisel jezikovnega pouka je mnogo višji: .VCenit' je treba sleherni narodov ud k enotnemu jeziku, kakršnega proži lepa kni'ževnost. ki nai bi bila tudi malemu človeku doseglilva.'« — Dalie: »V otroku vzbuditi m razbiti jezikovni čut pomeni v podzavestno pravilno tvorlenih jezikovnih oblikah za ob-VI-danj« maternSčine v kn-flžni obliki do-sefi tak napredek, ki ho v skladu z umsko rastjo otroka Ko čut za opazovanje ln sposobnost izražanja premakneta otroka v leta, mu knjiga postane dober prijatelj« O naši mladinski književnosti sodi pisec: »Mnogo je knjig o mladini, a malo za mladino, zlasti za kmečko. Mlada kmečka duša živi v svojem posebnem svetu, ki je mnogo bolj povezan s prirodo in njenimi pojavi, mnogo bolj s križi in težavami življenja, zato bi morala dobiti v roke več knjig iz življenjske resničnosti z vedrim pogledom v bodočnost.« In še to: »Slovenci ne poznamo on alfabetov; toda tragika je v tem, da se naše književnosti, kakršna pač je, le malo poslužuje kmečko ljudstvo, da, lahko rečemo: nje se poslužuje samo vrhnja plast šolanih 10.000 ... Slovenci smo dosegli svojo visoko kulturo besede ln knjige samo teoretično.« Nedvomno potrebne ugotovitve! šola na kmetih pač stori svoje, »v pošolski dobi pa zija med kmečkim domom in kulturnim življenjem globok prepad.« (A. Podjavoršek.) Albert Žerjav prikazuje pot »Do današnjega smisla in obsega jezikovnega pouka.« Ta sestavek pravilno poudarja važnost pouka materinščine in njega poudarek v spoznavanju, odkrivanju in doživljanju vsebinske, življenjske in funkcijske vrednosti materinščine in njenega slikovnega pouka«. Piščevo pojmovanje pouka materinščine glede na nje osrednjo življenjska važnost m kulturno pomembnost lahko velja tudi za vse druge gole, kajti materinščina ne hi smela biti tudi na višjih stopnjah samo tvarina za razširjenje aianja, nepraktičnega, zgolj um-stveno funkcijo razvijajočega znanja, marveč najtoplejša ln najneposrednejša vez s samim narodom, z njlgovim življenjem, njegovo kulturo. In prav ta prevažal moment pozabljajo tisti samo-enanstveniki, ki Jim je poučevanje slovenščine to, kar poučevanje latinščine aH katerega koli tujega jezika te ki a svojbn DomaČe vesti Veste, tm smo športniki! Torkovo »Jutro« je poročalo o železniški nezgodi, ki se je primerila v nedeljo zve čer na dolenjsld progi med Grosupljem in Šmarjem. Občutna zamuda je nastala zaradi tega, ker so morali potniki prestopati v temni noči. Pot ob progi je bila skrajno razmočena in slaba. Po nasipu so ljudje padali kar za stavo. Kdor ni imel prtljage, se je še kako znašel, gorje pa tistemu, ki je imel več kovčegov ali zavitkov. Sem spadajo tudi naše pridne Belokranjice, ki nam nosijo iz oddaljenih krajev jajca in perutnino. Ko je bilo treba prestopiti, so jo prvi ncvrli neki mladeniči, ki so nato zasedli vse prostore brez ozira na druge potnike. In tisti, ki so do Grosuplja sedeli, so se znašli naenkrat v hodniku. Med temi je bil tudi že prileten gospod, ki je prenesel iz vlaka v vlak kakih šest let staro deklico, očividno bolnico, ki mu je spala v na ročju. In ob tej priliki nismo popotniki doživeli, da bi bili mladi gospodje pri težavnem prestopanju temu ali onemu priskočili na pomoč, ne, le sedeže so zasedli. In ko jih je neka dama prav vljudno opomnila, da bi pač lahko gospodu z bolno punčko odstopili sedež, se je eden izmed njih odrezal: »Veste, mi smo športniki!« In dama je čisto pravilno pripomnila: »Da, prav zaradi tega, ker ste športniki bi morali to storiti!« Mladim ljudem pa reč ni šla v glavo nam pa tudi ne gre, da imamo tako lepo vzgojeno mladino, ki v nesreči misli le sama na sebe in na svojo udobnost. Da, mi smo »športniki«! * Iz »Službenega lista«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 15. z dne 19. t. m. objavlja uredbo o izplačevanju prejemkov banovinskih plačevancev v mobilnem in vojnem stanju, uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o mletju in kruhu, pojasnilo člena 1. uredbe o preskrbi prebivalstva in vojske s kruhom, odločbo o ukinitvi izvozne carine na deske, plohe, letve in skobe (late), naredbo o kontroli izvoza živalske krme, naredbo o spremembah in dopolnitvah naredbe št. 52.947 z dne 29. 10. 1940 o kontroli uvoza bombaža, bombaževe preje in preje fioca, pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita za uradnike v resoru ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje, navodilo za sprejemanje dnevničarjev na delo v resoru ministrstva za gradbe, dopolnitev pravilnika o učnih zavodih in strokovnih šolah, katerih izpričevala dajejo ugodnosti glede dokazovanja strokovne izobrazbe za rokodelske obrti, popravek v uredbi o pri-sežnem obrazcu v obliki pečata, obrazcu za overilo prevoda itd. tolmačev, popravek v uredbi o likvidaciji Jugoslovenskega Fe-niksa, odredbo o ustanovitvi odseka za evakuacijo in zaščito otrr1- pri banski upravi dravske banovine in razne objave iz »Službenih novin«. * Naraščanje in padanje reke Save. Iz Litije nam poročajo: Zanimivo je opazovati beležke pri litijski vodomerski postaji. Trenotno je Sava že dva metra naid nor-malo, kar je vzrok cdjuge in padavin. Sava se je začela dvigati v soboto 15- t. m. Tedaj so zabeležili 1.60 m nad normalo. Kljub temu, da je v nedeljo deževalo, je upadla Sava na 78 cm. Od tedaj Sava spet narašča. Nevarnosti za poplave pa ni. Včeraj je imelo savsko valovje 5 stopinj Celzija nad ničlo, dočim v soboto še 3.6 stopinje Celzija. Odkar je narasla voda, imajo splavarji polne roke dela. Na nekaterih krajih je začelo primanjkovati razpoložlji- vega lesa m so v gozuovin urvarji pru~.no na delu, da bodo ustregli naročilom lesnih trgovcev in splavarjev. * DTuš^vo meščansKoš°lskih učiteljev, ljubljanski pododbor, je imelo v torek svoj sestanek. Glavna točka dnevnega reda je bila izvolitev novega predsednika, ki so si ga izbrali v osebi ravnatelja g. Melhijorja Rismala. Za podpredsednika pa so izvolili g. Antona Kumpa. Novi predsednik je razvil spored pododborove delavnosti, ki jo je treba v interesu šole, vzgoje, pouka in stanu nujno in vsestransko poživiti. V gibanju so sile, ki so in bedo za nadaljnji razvoj meščanskega šolstva največjega pomena in zato ravno učitelji ljubljanskega pododbora ne smejo stati bližajočim se dogodkom ob strani. Prihodnji sestanek bo v petek 28. t m. v šentjakobski šoli v Ljubljani. * Na zagrebškem trgu je draginja začela popuščati. Mnogo je jajec, ki jih prodajajo po 75 par do 1.75 din. Svinjskega mesa je mnogo, tudi govedine je dovolj, vendar Zagrebčani kupujejo večji del ce nejše vrste mesa. Dovoz jagnjetine je zaradi visokih cen skromen. Kmetje v pre ceišnjem obilju ponujajo surovo maslo svež sir in smetano. Mlečni izdelki se bo do pocenili. Precej draga je še perutnina Povrtnina je samo še zimska. Od domače ga sadja so naprodaj samo jabolka. * Redukcija delavcev v Varaždlnu. Kakor poročajo zagrebški dnevniki, je bilo svojčas reduciranih pri Tivariu v Varaždi nu 600 delavcev. V ponedeljek zvečer je poseben odbor, ki ga je določila banska oblast, proučil vprašanje redukcije delavcev. Pregledal je premoženjsko stanje posameznih delavcev. Doslej je po tem pregledu reduciranih 220 delavcev. Pri nadaljnji zaposlitvi bodo upoštevani najsiromaš-nejši delavci. * Oskrbovanje ladij s kruhom je tudi eno izmed važnih vprašanj, ki se je pojavilo z uvedbo krušnih nakaznic. Iz Dubrovnika poročajo, da se zadnje čase razvija v pristanišču Gružu živahen ladijski promet z izvažanjem lesa. Jadrnice potrebujejo znatne zaloge preprečenca, ki ga je zdaj težko dobiti. Peki ne dobijo bele moke, iz katere se prepečenec edino lahko peče. V lukah, kamor tovorijo naše ladje les, pa ni ničesar dobiti, pogostokrat niti pitne vode. Zato bodo morala oblastva čimprej rešiti to vprašanje, da ne bo uničen še ta pomorski promet. * Nova moderna gimnazija bo zgrajena v Slavonskem Brodu. V banovinskem proračunu je v ta namen določenih 15 milijonov din in bo nova gimnazija opremljena z vsem, kar zahteva moderna vzgoja v učnem, športnem in življenjskem pogledu. Med novo gimnazijo in bodočo župno cerkvijo bo urejen nov trg, da bo Brod pridobil na lepoti. Nova girpnazija bo samo moška, sedanjo gimnazijo pa bodo s stroški 750.000 din preuredili za žensko gimnazijo. » Rojake v Be°gradu opozarjamo na nedeljski koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske. Izvajal se bo Verdijev Requiem za soli, zbor in orkester. Solisti so: Zlata Gjungjenac, Franja Golob, Jože Gostič in žarko Cvejač. Orkestralni part bo izvedla iz posebne naklonjenosti Beograjska filharmonija, ki je največji in najboljši simfonični orkester v naši državi. Začetek koncerta bo ob 20.45. Vstopnice se dobijo na blagajni Kolarčeve ustanove. Koncert bo v veliki Kolarčevi dvorani. (—) * Insulin Zagreb prvič v prometu. Edini domači preparat Insulin Zagreb, ki je del- j no pripravljen iz odbranih jadranskih rib, je prišel pretekli torek prvič v promet. Akademska skupina SPD Zagrebški zdravniški krogi so prepričani, | da bo to najuspešnejše sredstvo za pobijanje sladkorne bolezni. S poskusi so pričeli že pred nekaj mesci in zdaj so bili doseženi tolikanj zadovoljivi uspehi, da je lahko prišel Insulin Zagreb v širši premet. Učinek so zlasti preizkusili na kuncih pasme čin čila. šef oddelka Higienskega zavoda v Zagrebu, kjer izdelujejo novi insulin, je dr. Vuk Vrhovac. HBADAVE IN RDEČKASTE POKE POSTANE* JO Z UPORABO PERMA*beme GLADKE IN LEPO BELE o » o o t K ATM C ljubljana masiso r * Gotovo vas zanima zgodovina LJubljane. Priporočamo vam da si nabavite like Vaštetove »Umirajoče duše«, zgodovinski roman iz baročne Liubliane Ob koncu 17 in v Drvi polovici 18 stole i a ie doživljala Liubliana zlato dobo svojega umetnostnega udejrtvovania Iz te dobe ie zaiela Disatel1'ca snov za svo* roman in odstavila v osoredie Ir^ra Rob-bo in Misleia ter slikarja Men"in°ena Vsebina ie sentimentalna in roman ična razvoi deiania dobro oremi5lien kultur-no-zgodovinski ooisi raz-vh tedan ih dogodkov in običajev so pla tični in zanimivi Knjiga stane broširana 52 din. vezana 62 din ter se naroča v knjigarn: Tiskovne zadruge v Ljubljani. Selenburgo-va ulica 3 (—) * Ifipo in dobro milo lah"© skuhate sami! Vse potrebno: lužni kamen, terpenti-nov cvet, prašek za penjenje, pepeliko in izvrstno navodilo vam nudi kr. dv. dobavitelj drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. Odprema tudi po pošti. (—) * Požar v kinematografu. V Sremski Ml-trovici je v ponedeljek zvečer nenadno nastal požar v kinu »Korso«. Vnel se je film K sreči je bil operater Jaša Bart toliko priseben in pogumen, da je z golimi rokami pograbil goreči film, ga vrgel v kot in zmetal nanj zimske suknje ter zadušil požar. Zaradi opeklin so morali nato operaterja prepeljati v bolnišnico. * Po nesreči je ustrelil brata. Skoraj ne mine mesec, da se ne bi tu ali tam primerila nesreča z orožjem v nevajenih rokah. Tokrat beležijo hrvatski listi nesrečo, ki se je primerila v vasi Mali gori. Neki Vinko Lučev se je igral s samokresom, ld se je nenadno sprožil ln zadel njegovega 16-letnega brata Marka v trebuh. Ranjenca so prepeljali v Zagreb, kjer pa je izdihnil. * Presenetljiva aretacija v Zagrebu. Policija v Zagrebu je prijela trt zloglasne zločinca Baloga, Malterja in Mihaljeviča, ki so izvršili 11 velikih vlomov v Zagrebu in še marsikatere druge tatvine o katerih zdaj iščejo podatke. Zdaj sta bila aretirana še dva znana zagrebška trgovca in sicer Vinko in Marko Kraus, o katerih so vsi trije vlomilci izpovedali, da so ves plen redno donašali tema dvema trgovcema, ki sta ga spravila v denar. Oba trgovca sta zelo premožna, zato je aretacija zbudila tem večje presenečenje. Omenjena vlomilska dvojica je bila ena najpodjetnejših. kar jih je zadnja leta delovalo v Zagrebu in okolici. Pri enem samem vlomu v Kusto-šiji so odnesli za 50.000 din pisna. Koliko pa drugod, bo šele ugotovila preiskava. * Napad kmetov na cigansko vas. V Veliki Kopaonici pri Djakovu je že kakih 50 let cigansko naselje. Svojčas, ko se je kmetom dobro godilo, so tudi cigani zadovoljno živeli z beračenjem. Zadnja leta pa so postali kmetom huda nadloga. Po malem so kradli ter zastrupljali perutnino ali celo svinje in se potem hranili z zavrženim mesom. Nedavno so bili izvršeni trije veliki vlomi v kmetske hiše. odkoder je izginilo žensko perilo in narodne noše. Orožniki so se poslužili policijskega psa, ki jih ie privedel naravnost v cigansko naselje V neki kolibi, kjer sta bila 10-letna otroka, so orožniki našli ukradeno blago. Otroka Kazina 22. II. 1941* Odeon Jazz. pikolovstvom ustvarjajo v učencih pri-studo, ne pa ljubezen do materinščine. A. žerjav dobro pravi: »Ne poznam ljud-akošolskega predmeta, ki bi bil vzgojno in etično tako bogat in plodovit, strukturno pa tako raznolik in obsežen, kakor je naš jezikovni pouk. Medtem ko se je nekoč izražal pouk materinščine v slovniškem mrcvarjenju jezika in v deklamiranju slabo užitnih tekstov, se dandanes izživlja v navidezno tako različnih panogah, in sicer od prostega pripovedovanja do prodiranja in uživanja slovstvenih biserov naroda in človeštva, ki pa imajo vse skupaj le en cilj, ki se glasi: ljubiti materinski jezik in zvesto služiti svojemu narodu.« Mar ni želeti, da bi bilo tako vedno in povsod, kjer poučujejo našo materinščino? Anton F e r 11 n c razpravlja o pedagoškem načelu doživljanja s posebnimi pogledi na jezikovni pouk. Pisec postavlja za otroka v predpubertetni dobi načelo, da bodi ves slovniški pouk doživljajočega značaja in obenem stvarni pouk. kar je pravilno že glede na psihologijo otroka. A tudi v pubertetni dobi in pri mladostnikih bi bili doseženi mnogo večji uspehi — dostavlja pisec teh vrstic — če bi bil pouk slovenščine in slovenske literature bliže »doživlja jočemu značaju« kakor pa abstraktnemu sistemu. Anketa, ki jo je sestavil Miloš Ledine k, združuje v pregledno celoto množico odgovorov praktičnih pedagogov. Tu je beseda o govornih sposobnostih otrok ob vstopu v šolo, o odnosu narečja do književnega jezika, o jezikovnem zakladu na-šega otroka, o izražaniu naše dece, o naših čitankah in mladinskem čtivu, o slovenski knjigi med ljudstvom. Nas posebno zanima poslednji odstavek Odgovori so Sicsr protislovni: nekateri pravijo, da je naša knjižna produkcija za šrše ljudske plasti pretežka, drugi pa navajajo sodbo preproste služkinje, ki se je po- globila v Cankarja, Preglja in Finžgarja. Pravilen je sklep, da so krive ekonomske in sociaJne razmere, če umetn ški proizvodi ne prodirajo v širše sloje. »D3-nes »o le redke izjeme med širšimi plastmi, ki bi iz lastnega nagiba prijele za leposlovno knjigo. Nedvomno bodo morali priti nekoč časi, ko se bo l.judstvo spontano približalo našim prerokom in vodnikom. To bo šele prava naša raSt in bo moč naše narodne samobitnosti — v sklopu celotne človečanske kulture.« Marijan P a v č i č je v članku »O dušni paši« podrobno in s praktičnimi primerjavami osvetlil odnos mladine do domače knjige; med drugim navada podatke o tem, kaj čita mladina (po statistiki javnih knjižnic). Martin Mencej se bavi z »Vzgojnim in učnim pomenom mladn-ske književnosti« in pravi: »Samo književnost, ki odgrinja tajne zakone prlrod-uih sil, uči lepše ln popolnejše življenje, deluje na mladino vzgojno in učno v pozitivnem Smislu.« V zvezku so še razni drugi članki in podatki iz šolske prakse. Vsek^ko je zgoraj označena vsebina »Popotnika« vredna pozornosti vseh naših kulturnih krogov. ZAPISKI Slovenska premiera v Skoplju. Dne 24 t. m. bo skopi jansko gledališče uprizorilo v režiji Vladimira Skrtrnška znano ljudsko igro F. S. Finžgarja »Divji lovec«. Uprizoritev bo v znamenju proslave pisateljeve 701etnice. Skopijanski »Pozor šni list« je priobčil ob tej priliki daljši članek o avtortu »Divjega lovca« in večii članek o režiserju Vlad'mi-u Skrb»nšku Med Sam tairno^n^ega gledališča je tud' Slovenec Mak«? Furjan, ki bo Igral v »Divjem lovcu« Tončka. Kakor izvemo je gledališče v Skoplju sprejelo v letošnji VELIKA repertoar tudi dramo Forda Kozaka »Lepa Vida«. Kaj pripravlja Slovenska matica? Slovenska matica je pravkar spreje'a končni program svojih rednih izdaj tekočega leta. Kakor smo izvedeli, bo izdala dra-matsko delo dr. Bratka Krefta »Krnnj-ski komedijant«, roman Antona Ingoliča »Matevž Visočnik« in esej?7ko kn i-go dr Vojeslava Molet a »Umetnost. Njeno obličje in izraz«. Ivan Cankar v ruščini. V najnovejšem zvezku mariborskih »Obzorij« poroči St. Atanasov, da je državna založba (Go-siz'iat) v Moskvi vključila v svoj založ-n ški program za 1. 19il poleg prevoda romana Milke Ž:cine »Kaj;n punt« tudi izbrane noveie Ivana Cankarja. V n-povedi, ki jo je objavila »Literamaia Gaze-ta«, je povedano, da je Cankar med svetovno vojno umrl v avstrijskem koncentracijskem taborišču (!). Ruske veseloigre na nemških odrih Kakor poroča »Frankfurter Zeitung«, spadajo med najuspešnejša dela. ki jih letos uprizarjajo največji nemški odri, veseloigre, ednosno komedije ruskega pisatelja Ostrovskega (1823—1886). Komediio »Gozd« uprizarjajo v Berlinu, Miinchenu, Leipzigu in drugod: povsod polni gledališča. Nedavno je bila v Monakovem v tamkajšnjem »Volkstheater« premiera druge komedije Ostrovskega »Vsaka modrost se nekje zatakne«, pod nemškim naslovom »Junger Mann macht Karriere«. »Frankfurter Zeitung« poudarja, da je ta komečija ne le silno zabavna, temveč tudi globoko segajoča družabna satira, katere osebe so sicer rstro ln včasih neusmiljeno humoristično narisane, vendar pa polne globoke človečnosti »Komedija daj* Priliko, da vidimo ln poslušamo- r\1cnega moi-stra gledališke umetnosti.« Pri nas se toliko oziramo po uspešnih komedijah in veseloigrah. Ali ne bi kdo pogledal tegale Ostrovskega. ? S- MAŠKARADA SOKOLA I v vseh prostorih Sokolskega doma na Tabora Pustna sobota, 22. IL ob 20. uri sta izpovedala, da sta staršem pomagala pri vlomih na ta način, da sta se splazila skozi okenca, kjer odrasel človek ne more skozi. To razkritje je zbudilo ogorčenje vseh vaščanov. Zvečer se je zbralo pred občinskim poslopjem kakih 300 ljudi. Oboroženi s palicami in motikami so se podali proti ciganskemu naselju. Zapovedali so ciganom, naj pobegnejo. Kmetje so nato začeli rušiti ciganske kolibe. Podrli so jih 14, cigani pa so zbežali ograjeni z odejami drug za drugim v noč. Kmetje so prizanesli samo trem hišicam, ki so last cigana Aleksandra Filipovlča in dveh njegovih sinov. Ta ciganska družina živi najda-lje v teh krajih in je na dobrem glasu Ostalo naselje je spremenjeno v ruševine Kmetle so nripravHeni dati citranom odpravnino, toda ponovne naselitve ne dopustijo. 17 liff^^fip u— Plemenit zgled prmarija dr Bogdana Derča Šefa otro'ke bolnišnice e ori-marila dr Bogdana Derča pozna orebi-valstvo vse Ljubljane in okolice kot idealnega oriiatelia otrok predvsem oa ko' dobrotnika revne mlad:ne Po viteških svojih načelih se ie primarii e dr Bogda" Derč soet izkazal z ve'iko p dooro mestnim revežem ljubljanskim ko ie oar svojih krasnih kon1 d od a ril za zimsko oomoč Odbor za zimsko oetnoč ie podarjeni oar koni odstopil mestni občini za 15 000 din. mestna občina oa ie oba konja dodelila mestni vrtnariii za Drva Domagača or "reianiu otr žke^a paradiža v Tiv*l;iu 2e v soboto Drične mestn; tehn'čni oddelek ureiati vso sedanio mestno vrtnarijo z ribnikom in tivolskim Darkom tla do Eflavnega drevoreda za velika otroškg igrišča in sprehajališča za^i^na z samim sadnim drevjem ter ooremliena z nairaznovrst^eišimi ormravmi za k Ve.ik~du* env' dobrotniku izreka najtoplejšo zahvalo odbor. ____ POZOR prireditelji orednnstnih zabav! Novo došlc nao 300 najnovejših vzorcev mask — Konfeti, serpentine, oomblce. oalončkl. Kotiljonl lampijončki klobučki, čepice, oosovi v vseh oblikah m velikostih, v veliki izbiri: tudi v Komisijo! Uhogreici dospeli! — Se priporoča: BAZAR FOTO TOLRIST, Lojze Smuc, LJubljana. Prešernova ul. 9, poteg glavne pošte. a— Hamovi mami °b GOle^ci. Najmanj en križ bi lahko zatajila, tako mla/deniško čila in neugnano delavna je še goepa Matilda. Jubilantka spada v vrsto onih mamic, ki ne poznajo sebičnosti in jim je v največje zadoščenje, da lahko pomagajo svojemu bližnjemu, kjerkoli in kadarkoli morejo. Gospa Matilda je že v zgodnji mladosti delovala pri raznih društvih, po poroki pa sta z možem Ferdinandom Hamom žrtvovala ves svoj prosti čas za delo na kulturnem in humanitarnem polju. V tem duhu sta vzgojila tudi hčerko-edinko Metko Bučarjevo, ugledno članico šentjakobskega odra. Hamova mama kot izvrstna šivilja še danes z veseljem uba:a šivanko, da pomaga polniti omare šentjakobske igralske garderobe. Srčno dobri in skrajno požrtvovalni gospe Hamovi želimo ob njenem jubileju, da nam ostane ohranjena še mnogo let v zdravju in zadovoljstvu! SOKOL VIČ SMARAGDNA NOČ Pustna sobota ob 20. uri Vstopnina din 10.—- u— Podaljšanje natečaja za regulacijo Ljubljane in okolice. Na prošnjo nekaterih interesentov in po pristanku vseh, ki so dobili razpisne pripomočke, je ljubljansko mestno poglavarstvo podaljšalo natečaj za dva mesca, da poteče rok za pošiljanje regulacijskih skic 1. maja t. 1 ob 19. uri. u— Zaradi streljanja in pobijanja ptic pevk mora mestno poglavarstvo opozoriti vse prebivalstvo na gozdni zakon. Dred-vsem oa na ooelavie o zaščiti ptic oevk in o varstvu vseh za kmetijstvo in gozdno gospodarstvo koristnih Dtic. Skoda, ki io morda napravijo otice. med njimi tudi kosi. po vrtovih zlasti na zrelih češnjah in grozdju, ni v nikakem razmerju z veliko koristjo, ki ram io ptice pevke napravilo s pobijanjem raznih vrtnih in sadnih škodljivcev. Policija in mestni uslužbenci bodo z največio paz'jivostjo za-sledo\ali vsakogar, ki bi koristne ptice, tudi kose streljal in Dsb:l s kolesom dalje. Iz Maribora a— Novi posojili v znesku 6 in pol milijona dinarjev predvideva osnutek proračuna mestne občine Marib r za 1. 1941 Za ureditev nove mestne tržnice bo najeto posojilo dveh milijonov d'n ki jih namerava mestna občina odplačevati v roku 15 let po 7°/o. za kar ie predvidena anuiteta v znesku 150.000 dinarjev. Za razširjenje vodovoda na ie preivide^a v prorrčunu anuite a 3^0 000 riinanev. ki se bo plačevala 15 let oo 7% za p rojilo 4.500 000 dinarjev Anuiteta 350 000 din bo krita s povišanimi dohodfc od o'daie vede. Proračun predvideva namreč zviš i-nje tarife za večio nor n bo vode od ? din na 3 din za m3, v okoliških občinah od 3 na 4 din za m3, dočim o~tanetq vod ari -na in cena vode pri nonr^ni porabi i.e-spreme^eni S tem oovišknm ~o ori^a^e-ti posestniki zgradb ki už'vajo t~a.1no davčno prostost pa tudi oni ki norabliaio izredna veliko vode. a— N»vo službeno mesto pri mestnem poglavarstvu. Novi proračun za 1941 predvideva tudi mesto preds°dst'7enega tain -ka prve kategorije z letnimi prejemki 22.500 din a— Premiera »Carlčinih Ama^onk« bo v soboto 22 t. m. Režira Verdonik dirigira Herzog — Drevi gostovanje ljubljanskih prvakov Danilove in Kralja v Kozakovi »Lepi Vidi«. a_ »Koto« vabi na dobrodelno prireditev v soboto 22. t. m. v Sokolski dom. a— Otroške bolezni v Šolski in prediol-sld dobi. O tej zanimivi temi predava drevi dr. Lebamova v dvorani Ljudske univerze v okviru materinskega tečaja ženskega društva. V sredo 26. t. m. pa predava dr. Cundrč o tem, kaj naj vedo starši o boleznih ušes, ust ln grla. a— Marib°rsk| Turing klub je imel predsnočnjim pri Orlu svoj redni občni zbor, ki ga je otvoril tn vodil predsednik g. Loos. Pozdravil je zastopnika ljubljanske centrale g. Jermanaksa. nestorja turističnih delavcev ravnatelja dr. Tomlnška in predsednika mariborske Tujskopromet-ne zveze inž. VI. Slajmerja. Poleg predsednika so izčrpno poročali o marljivem delu tajnik Wels. blagajnik Bergant in inž. šlajmer za nadzorni odbor. Turing klub v Mariboru združuje se'em klubov s 417 člani in 73 člani poedinci. Pri volitvah je bil po večini izvoljen dosedanji odbor s »Potnikovim« ravnateljem g. Loosom na čelu. Med drugim bo organiziral Turing klub v novi sezoni tudd skupinske izlete, ki jih bo vodil prof Baš a— Na hruški obešena starka. Na Koz-iaku št. 83 so našli obešeno 63-1 etno rtar-ko Adelo Eferlovo Obesila se 1e na hruški svojega sadovnjaka Pokoinica 1e zadnji čas trpela zaradi živčnega razkr^ia in že večkrat poizkusila samomor, kar oa so domači zmerom oreorečili Zdai se ii ie namera posrečila PokooaM so io na pokopališču nri Zgornii Kungoti a— Vlomilci v cerkvi Pri Sv Vid i v Halozah so vlomili v tamošnlo tutv^o cerkev. kjer so hoteli odnesti mm5+nn"o Toda vlomilski poizkus se 1e oon^s^ečn in so oblastva zaiela nekeffi 34-1«t~e"a Ivana Koeeka. ki ga že deli časa ti^e^u-je koprivniška policija zaradi številnih vlomov Njegovemu oaid^šu so na sledu spodarstvo Strogi predpisi za promet s surovimi kožami GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE »VRELEC SREČE« ALOJZIJ PLANINŠEK BEETHOVNOVA UL. 14, javlja izid žrebanja z dne 19. februarji, V. razreda 41. kola. DIN 80.000.— St. 51749 DIN 60.000.— št. 65011 DIN 40.000.— št. 33757 64109 DIN 30.000.— št. 28328 DIN 24.000.— št. 48075 89719 DIN 20.000.— št. 54097 91178 DIN 16.000.— št. 26976 89810 DIN 12.000.— št. 31487 67807 83529 DIN 10.000.— št. 15634 23264 42511 47067 99648 PO DIN 8.000.— 5413 26718 41773 50576 72220 82864 93153 93799 PO DIN 6.000.— 2968 9718 15405 18072 30063 60520 74593 83095 83674 PO DIN 5.000.— 288 3053 17201 17405 28200 29774 39007 49744 49797 61103 62114 64281 65555 67764 7(»040 81035 84850 91762 93948 94845 PO DIN 4.000.— 1491 1998 7067 10851 12769 17072 28144 30021 30218 31710 36611 37067 38969 41443 41702 42438 43678 57697 60175 61460 61726 69252 71249 74503 71352 77332 80701 85969 93384 93683 94973 Nadalje je oilo izžrebanih Se veliko število dobitkov po din 1.000.—. Ker so oili dobitki javljenl telefonično, eventuelna pomota ni izključena Glavno žrebanje se bo nadaljevalo v Skoplju dne 24. februarja in bo trajalo do 6. marca. V tem času je možnost največja zadeti velike dobitke ali premije. Kupujte srečke, ki so Vam na razpolago v glavni Planmškovl kolekturi »Vrelec Brečec. Vsi oni, ki so zadeli v kolekturi »Vrelec sreče, naj srečke takoj predložijo v izplačilo. Usnjarska industrija v Sloveniji se že j dolgo prizadeva, da bi se uredilo vprašanje prometa s surovimi kožami glede na grozečo nevarnost, da bodo usnjarska podjetja ostala brez surovine- Urad za kontrolo cen je sicer določil maksimalne cene, vendar je ostal neupoštevan predlog po enotni organizaciji nakupa. Enostranski ukrep maksimiranja cen brez istočasno stroge organizacije nakupa je imel za posledico, da je blago izginilo s trga m se I je razvila ilegalna trgovina ter so se v zadnjem času surove kože celo izvažale iz Slovenije, čeprav bi morala slovenska usnjarska industrija m obrt dobiti surove ko-• že še iz ostalega dela države, saj predstav-lja slovensko usnjarstvo v predelavi težkih kož 60% celotne produkcijske kapacitete v naši državi. Odsek usnjarske in čevljarske industrije pri Zvezi industrij-cev v Ljubljani se je dolgo prizadeval, da se uvede smotrna organizacija odkupa surovih kuž preko zbiralcev surovih kož in trgovcev in da se potem odkupljene surove kože pravilno razdele na posamezna podjetja. Hrvatski ban je že sredi januarja izdal naredbo o prometu s kožami, s katero je bil ves promet s surovimi kožami pi stavljen pod kontro'o in ;e bila -jbenem ustanovljena poslivna centrala za razdelitev odkupljenih surovih kož. Sedaj smo tudi za ostalo področje države dobili suč-no naredbo o razdelitvi surovih kož, ki stavlja ves promet pod strogo kontrolo. Naredba se glasi: Naredba o razdelitvi surovih kož ČL 1. Mesarske zadruge, mesarski obrtniki, javne, privatne in industrijske klavnice ter privatne osebe, ki koljejo živino za lastne potrebe, morajo prodati surove kože samo zbiralcem ali trgovcem s surovimi kožami na področju urada za kontrolo cen v Beogradu (torej na področju države izven banovine Hrvatske). V nobenem primeru ne smejo surovih kož prodati neposredno tvornicam ali obrtnikom, ki predelujejo kože. Zbiralci surovih kož morajo prodati odkupljene surove kože samo trgovcem na področju urada za kontrolo cen v Beogradu, v nobenem primeru pa ne smejo kož prodati neposredno tvornicam in usnjarskim obrtnikom. Zbiralci tudi ne smejo drug drugemu prodajati surovih kož. Trgovci s surovimi kožami bodo prodajali surove kože tvornicam in usnjarskim obrtnikom samo na podlagi razdelitve, ki jo bo v smislu te naredbe predpisal urad za kontrolo cen v Beogradu. V nobenem primeru trgovci ne smejo drug drugemu prodajati surovih kož. Tvornice ln obrtniki, ki predelujejo surove kože, smejo surove kože kupiti samo od trgovcev s surovimi kožami in po odobritvi ter po razdelitvi urada za kontrolo cen. ČL 2. Mesarski obrtniki, javne, privatne in industrijske klavnice in privatne osebe, ki koljejo živino za lastne potrebe, smejo prodati surovo kožo, samo po cenah, ki je predpisana v odločbi o maksimiranju cen surovim kožam od 6. decembra 1940. Na kosmati zaslužek v višini 10% pri govejih, telečjih ln junčjih kožah in 20% pri konjskih kožah, ki je predpisan v točki 4. odločbe o maksimiranju cen surovim kožam, imajo pravico samo trgovci s surovimi kožami v nobenem primeru pa mesarski obrtniki in klavnice ali privatne osebe j omenjene v prejšnjem odstavku. Trgovci j s surovimi kožami bodo dali zbiralcem od ; svojega kosmatega dobička ustrezajoči del po sporazumu. Mesarske zadruge, ustanovljene v smislu zakona o gospodarskih zadrugah, se bodo smatrale kot zbiralci v smislu člena 1. te zadruge smejo posredovati pri prodaji surovih kož samo za svoje člane. Trgovci s surovimi kožami bodo dali tem zadrugam od svojega zaslužka do 5% za pokritje režijskih stroškov. čl. 3. Mesarske zadruge, mesarji, javne, privatne in Industrijske klavnice ter privatne osebe, ki koljejo živino za lastne potrebe, morajo surove kože prodati v 8 dneh, soljene kože pa v 10 dneh zbiralcem ali trgovcem. Zbiralci pa so dolžni surove in soljene kože takoj izročiti trgovcem. Trgovci s surovimi kožami so dolžni poleg obvezne mesečpe prijave zalog v smi-i slu uredbe o kontroli zalog blaga od 14. julija 1940 prijaviti neposredno v uradu za kontrolo cen vsakega 1. in 15. v mesen, stanje svojih razpoložljivih zalog surovih kož. Mesarske zadruge, mesarski obrtniki ter javne in privatne klavnice, kakor tudi zbiralci surovih kož morajo prav tako prijaviti svoje zaloge surovih kož vsakega 1. in 15. dne v mescu, če iz kakršnega koli razloga niso mogli postopati v smislu 1. odstavka tega člena (če niso mogli v določene roku oddati surovih kož) in so imeli 1. ali 15. dne v mescu surove kože na zalogi Osebe, ki so po tem členu dolžne predložiti prijave, morajo te prijave poslati v priporočenem pismu najkasneje do 3. odnosno 18. dne v mescu, in se smatra, da je prijava pravočasno poslana uradu za kontrolo cen, če v tem roku predana pošti. Vse osebe, ki so dolžne predložiti prijave zalog surovih kož sestavljajo te prijave na način, kakor to predpiše urad za kontrolo cen, ČL 4. Trgovci s surovimi kožami ne smejo prodati svojih zalog surovih kož brez predhodnega dovoljenja urada za kontrolo cen v Beogradu. Dovoljenje za prodajo zahtevajo od urada z nekolkovano profinjo. Urad za kontrolo cen lahko odobri prodajo osebi, navedeni v prošnji, lahko pa po lastni uvidevnosti določi, kateremu predelovalcu sme trgovec prodati surove kože po maksimalni ceni. Dovoljenje za nakup lahko zahteva tudi kupec (predelovalec) namesto trgovca (prodajalca). Urad za kontrolo cen lahko odbije tako prošnjo, če ugotovi, da ima do-tičnl predelovalec zadostno zalogo surovih kož. Urad za kontrolo cen v Beogradu bo razdelil prijavljene zaloge surovih kož po potrebah posameznih predelovalcev In glede na njihove obveznosti, zlasti za dobavo usnja državnim oblastvom v drugI vrsti za dobavo privatnim osebam. Urad za kontrolo cen v Beogradu se bo po potrebi sporazumel z uradom za nadzorstvo cen v Zagrebu o načinu oskrbovanja posameznih predelovalcev s surovimi kožami ln sploh o razdelitvi surovih kož v naši državi. Navodila urada za kontrolo cen Na podlagi naredbe o razdelitvi surovih kož je urad z kontrolo cen izdal naslednja navodila: L Vse osebe, ki so dolžne pritavljati zaloge surovih kož uradu za kontrolo cen v Beogradu, morajo zaloge prijavljati po stanju na dan vsakega 1. in 15. v mesecu. Prijava mora obsegati nas'ednje podafke: 1) koliko kg imajo govejih in bivoi«kih kož, poseben pa kož v teži posameznega komada do 20. 30 in čez 30 kg; 2) koliko kg Imajo surovih telečjih kož: 3) kol'ko komadov surovih konjek'h kož; 4) koliko kg imajo suhih govejih kož brez ozrra na težo posameznega kosa; 5) koliko kg imajo suh'h telečjih kož: 6) koliko kg imajo suhih konjskih ko«. • n. Prvo prijavo v smislu prechriega navodila je treba predložiti v 8 dneh od objave tega navodila, nadaljne prijave pa vsakega 1. in 15. v mescu. m. Vse tovarne, ki predelujejo surove kože, so dolžne v 8 dneh od ob ta ve tega navodila vsaka zase prijaviti uradu za kontno1 o cen v Beogradu kolektivno prijavo, iz katere bo razvidno: 1) kolikšne količine surovih kož to kakšne vrste kož so potrebne mesečno za vsakega čl?na združenja posebej (na koncu je treba naredi« rekapitulacijo potrebe vseh članov tistega združenja; v prijavi je navesti samo stvarne potrebe); 2) KolikSne so skupne zaloge surovih kož in koliko 6aea bodo zadostovale za normalno poslovanje članov tega združenja (popis zalog mora biti sestavljen po navodilih I. s točno označbo, kakšno zalogo ima vsak posamezni član); 3) koliko Ima dotično združenje članov, ki se aktivno bavijo s predelovanjem surovih kož, s točnim popisom vseh članov in z označbo naslovov. V. Osebe, ki se ne bodo ravnale po navodilih tečke HI. m IV.. ne bodo upoštevane pri razdelitvi surovin. Prijavljene zalege bodo razdeljene samo med tiste, Id ao ravnali r skladu a temi navodUL | Ne otežkočajmo uporabe domačih pogonskih goriv Pod pritiskom izrednih razmei ln zlasti pomanjkanja tekočih pogonskih goriv so pričeli v skoro vseh evropskih državah predelovati motorna vozila na pogon z domačimi pogonskimi sredstvi V številnih državah se niso zadovoljili le a propagando domačih pogonskih goriv za motorna vozila in stabilne motorje, temveč dajejo v ta namen tudi izredne olajšave in celo podpore, kajti predelovanje je draga stvar in so potrebni znatni zneski, če naj bo vizilo rentabilno. Taka predelana vozila so drugod oproščena taks in davkov, imetnikom se nudijo brezobrestna posojila v višini stroškov za predelavo z dolgoletnimi plačilni-i mi obroki ali pa celo denarne podpore. Povsod tam. kjer so oblastva poleg propagande prišla s takimi ukrepi, so v kratkem predelali veliko število vozil na pogon z domačimi pegonskimi sredstvi zlasti na pogon z ogljem ln plinom, kar je v teh državah omogočilo vzdrževanje motornega prometa v onem obsegu, ki je nujno potreben. Kako pa je pri nas? Ustanovljeni so bili razni odbori z nalogo, da propagirajo domača pogonska sredstva. Navzlic dobri volji pa ti odbori niso dosegli onih uspehov, ki so jih zabeležili drugod. Država je sicer izdelala osnutek naredbe, kjer so bile predvidene razne olajšave za one, ki bi svoja vozila predelali na pogon z domačimi pogonskimi gorivi Toda ostalo je le pri osnutku. Le posamezniki so z lastnimi sredstvi poskušali doseči tisto, kar v drugih državah podpira oblast Sedaj pa so za to delo. ki je važno tako v gospodarskem. pogledu celo kaznovani. S predelavo se je povečala teža vozila. Nadvse pa je krivična v dravski bano-ki so vezane in se računajo od teže vozila. Nadvse pa je privična v dravski bano- PETROLEJA NI letna jezila. Nekoč je prešla skoraj cela ura, preden je Devrient prišel v gledališče in Anschiitz ga je nahrulil: »Na tvojem mestu bi jaz sploh ne prišel več!« Devrient mu je odgovoril mirno: »Ti nimaš pač nobenega čuta dolžnosti v sebi!« VSAK DAN ENA »Kaj me ne poznaš več, Pepe? Jaz sem tisti, s katerim si dve leti gulil hlače po isti klopi . . .« (»Dagens Nyheter«) da tretjo repatico letošnjega leta, ki so jo po njenem odkritelju imenovali Parasikevo-pulosovo repotico. Ze tri dni pozneje je bila v sončni bližni in se odtlej čedalje bolj oddaljuje cd sonca in od nas. Trenutno se iz ozvezdja Kita pomika mimo zde-zde Alfe v Ribah proiH Jupitru. Nje tir je, kakor so pokazali računi, paraboličen, to pomeni, da izginja za vselej. Dne 11. t. m. je bila še zvezd ca četrtega reda, 23. t. m. bo svetila kakor zvezda petega reda in jo bo v daljnogledu mogoče zasledovati še v začetku marca. Postani in ostani član Vodnikove Aruibel in oropal na desettisoče prebivalcev varne strehe nad glavo- Katastrofa se je začela s tem, da je burja, ki je divjala nad mestom, pretrgala vod visoke napetosti, žica je padla na pe-trolejski tank državne monopolne družbe i>Camps«. V trenutku so bila skladišča bencina v plamenih. Poročila velijo, da je ogenj uničil dvesto hiš. Zgorela je slovita santanderska katedrala, poleg nje pa še štiri druge cerkve. Vseh ostalih poslopij, ki jih je uničil ogenj, ni mogoče našteti, vendar so med njimi tudi zgra be finančne direkcije, carinama, tobačna tovarna ter cela vrsta drugih javnih zgradb. V največji trgovinski četrti mesta je zgorelo deset palač do temeljev. Santander je glavno mesto istoimene province v severni Španiji. Mesto se razprostira ob vznožju dveh hribov ter ima zelo slikovito lego ob Atlantskem oceanu. Dve reki, ki se tukaj zlivati v morje, povečujeta čudovitost pokrajine. Pristanišče v Santandru je globoko in varno ter omogoča, da se v njem zasidrajo tudi največje ladje. Santander šteje skupno okrog 80.000 prebivalcev. Poročila javljajo, da je zdaj med njimi 35 000 ljudi brez strehe. Kako obsežna je škoda, si torej lahko predstavljamo. Ke poslušaj tujega radia! Pred sodiščem v Olomoucu se je moralo zagovarjati sedem čeških policistov iz Pro-stejova, ker so bili poslušali tuje radijska positaje. Šestorica med njimi je poslušala lansko leto češke oddaje oddajnih postaj v Parizu, Londonu in Moskvi, sedmi pa je vesti, ki jih je tu slišal, tudi razširjal. Posli užali so v uradnem prostoru. Dva sta bila oproščena, ostoli pa so bili obsojeni na ječo od 18 do 24 mesecev, izgube pa tudi svoja mesta in pravico do pokojnine. Motiv iz Italijanske Somalije, katero obliva morje Indijskega oceana H- Adams: 4 3)aisij in Jftflsemart/ Roman »Menda se norčuješ iz mene, Rosie? Moj oče je bil Anglež in tudi jaz sem hodil v šolo na Angleškem, naučil sem se čitati in pisati.« Z nasmeškom ji je gledal v oči. »Potem je oče prodal svojo farmo, jaz pa sem prevzel drugo, na zahodu. »Svobodno, divje življenje«, veš, me je mikalo, a zemlja je bila slaba in tako je šla vsa stvar rakom žvižgat. Zdaj si pa ti na vrsti, da kaj poveš « To bi bilo vsekako zelo težavno, a kratka vožnja je bila končana in Daisv ie ušla nem-iietni nalogi. Čez nekaj minut sta stala na terasi hotela »Royal«. Gospa v malce kričeči obleki jima je prišla nap rod. »Halo, tetka Amy,« je zaklical Bili. »Tu je naša Rosemary! Zakasnil sem se nekoliko, a sem jo našel baš za časa, da se ni utegnila spustiti v jok.« Daisyji je šinila po glavi nenadna misel: kaj, če bi povedala neprisiljenemu mlademu človeku da ta, ki jo je poljubil, ni Rosemary in da se je ves čas ona norčevala iz njega, ne on iz nje? A tetka Amy je dokončno pregnala to izkušnjavo »Tako vesela sem, da te spozn-m. deklet e,« ie rekla z mehkim, nekoliko trudnim glasom. »Daj, da si te ogledam!« Gospa Carterjeva je položila Daisyji roke na ramo in jo resno, a prijazno pogledala. »Da, nekoliko me spominjaš moje sestre Mary-je, a najbolj podobna si pač menda svojemu očetu...« »Vsi so zmerom tako trdili,« je Daisv boječe odgovorila. Njeno dejanje se ji zdaj ni zdelo vc*č tako slabo kakor prej, ampak bolj nekakšna razburljiva igra. »Na moč lepo je, da te po vseh teh letih resnično vidim pred seboj,« je rekla teta Amy. »Te vož nja ni zelo utrudila? Bili, naroči čaj za nas vse n-j teraso. Ti, Rosemary, pa pojdeš zdaj z m^noj. tvoja soba je zraven najinih. Toliko si imava povedati — « Pri čaju se je seznanila s stricem Dodanim dolf"'m. su*za^n*e — 20! Krogla je resnično obležala na številki 20. Bili se je nagnil čez mizo in pobral dobitek, pet-intridesetkratni znesek stave. Mnogo radovednih oči se je ustavilo na mladi dvojici Nato je Bili dejal: »Teta Amy je pravila, da ti je ravno ena in dvajset let... menda se je zmotila.« Daisy je zardela. Saj je bilo res: Rosemary je imela ena in dvajset let, ona pa samo dvajset Takšne pogreške ni smela več napraviti. Dekle mora vendar vedeti, koliko let ima! Hitro se je zbrala. »Seveda mi je ena in dvajset let. Ka1 sem stavila napačno številko? To je bila res srečna pomota! In kaj poizkusiva zdaj? Koliko let imaš ti?« »Devet in dvajset« Banski svet Razprava o prosvetnem proračunu Ljubljana, 19. febr. Na današnji seji banskega sveta se je zjutraj najprej zaključila podrobna razprava o kmetijskih problemih, ker včeraj seznam govornikov ni bil povsem izčrpan. K razpravi se je oglasilo še 7 govornikov, ki so po večini obravnavali le razne krajevne zadeve, eden od njih pa je zahteval zakonsko zaščito kmečke posesti in uravna-vano kmečko gospodarstvo. Nekako ob 10. je banski svet prešel na proračun prosvetnega oddelka. Načelnik Sušnik je v uvodnem poročilu podal sliko o stanju šolstva v banovini. Konec leta 1940 je bilo v banovini 958 osnovnih šol ter otroških vrtcev in zavetišč s skupno 4236 oddelki, 3866 učitelji in 183.182 otroki. Vseh učiteljev v banovini je sicer 4384, toda preko 500 jih je dodeljenih za druga opravila, tako da na šolah še vedno manjka okrog 250 učnih moči. Kakor doslej se tudi sedaj še opaža pomanjkanje pri učilih, pri knjižnicah in pri šolskih prostorih. Lani je prirastlo 54 učilnic, vendar še vedno manjka okrog 1300 učilnic. V banovini je sedaj 875 šolskih poslopij z 2990 učilnicami. Lani so bile dograjene 4 nove šole, v gradnji jih je še 18. Banovina je za vse te šole prispevala 1,135.000 din, za vzdrževanje ljudskih šol po zakonu o osnovnih šolah pa je dala lani 18.2 milijona dinarjev. Meščanskih šol je v banovini 51 s 313 oddelki, 539 učitelji in 10.817 učenci in učenkami. K njihovemu vzdrževanju prispeva banovina pol mili iona dinarjev na leto Na 20 srednjih šolah s 327 oddelki je 13.S20 dijakov in dijakinj. Na državnih sredniih šolah poučuje 521 profesorjev in strokovnih učiteljev. Učilnic primanjkuje za 102 oddelka. Nujno sta potrebni novj poslopji v Murski Soboti in v Celju. Na 5 učiteljiščih v banovini je v 29 oddelkih 910 gojencev in gojenk. Na državnih učiteljiščih je 38 profesorjev in 7 strokovnih učiteljev, na zasebnih pa 27. Na stalnih gledališčih v Ljubljani, Mariboru, Celju in v ptuiu je bilo v pretekli sezoni okrog 750 predstav, za katere je bilo prodanih 230.000 vstopnic. Poleg teh gledališč je delovalo še 12 stalnih gledaliških odrov ter okrog 40 gledaliških odsekov, ki so skupno priredili okrog 2600 predstav. Koncertov je bilo 240, akademij 450, umetniških razstav 23 itd. V 65 kinematografih je bilo v pretekli sezoni nad 20.000 predstav z blizu 2.8 milijona gledalci. Javne, šolske in društvene knjižnice, ki jih je 2800, so izposodile lani poldrugi milijon knjig. K razpravi o proračunu prosvetnega oddelka se je prijavilo 25 govornikov. Razprava se je »ibalp prifcl v no v en ikem okviru kakor prejšnja leta in se je nanašala na razne želje glede šolstva, zopet pa so tudi letos razni govorniki napadali učiteljstvo ter postavljali zahteve, kako bi se moralo vesti v šoli in izven šole. Padale so celo trditve, da so med učitelji in učiteljicami tudi framasoni in brezverci. Razprava je bila ob 13. prekinjena in se je nadaljevala popoldne ob 17. Med drugimi je novi član banskega sveta, novomeški odvetnik Veble govoril o komunizmu med intelektualci ter dokazoval, da katoliški tabor za ta pojav ne odgovarja. Komunizem se je mogel pojaviti le med mladino, ki je Izšla iz generacije, prežete z idejami francoske revolucije. Tudi katoliška mladina se zavzema za socialno pravičnost, toda zgolj na podlagi stanovske ureditve in socialne solidarnosti. Trdil je, da e crMr Katoliško gibanj* v Sloveniji nosilec vsega protikomunis-tičnega boja. medtem ko je bil očitek, ki ga je bilo slišati pred par meseci, da je v nacionalnih organizacijah opažati tuji vpliv, sicer demantiran, ne pa z dokazi ovržen. Nadaljnji govorniki so se spet pritoževali nad učitelji in jim med drugim očitali, da zanemarjajo svoje verske dolžnosti. da premalo skrbe za versko vzgojo otrok in da se v cerkvi ne vedejo vedno dovolj dostojno. Do 20 ure so se razvrstili vsi prijavljeni govorniki, nakar je ban zaključil seo. Prihodnja bo jutri ob pol 9. ELEŽKE Srbski podban banovine Hrvatske S kraljevim ukazom je na predlog bana banovine Hrvatske upokojen dosedanji podban dr. Ivo Krbek. Z drugim ukazom je imenovan za podbana banovine Hrvatske dr. Svetozar Ivkovič, odvetnik iz Zagreba. Novi podban je bil rojen v Sremski Mi-trcvici. Maturiral je v Novem Sadu, pravo* pa na zagrebški univerzi, kjer je leta 1913 promoviral za doktorja. Nato je stopil v državno službe- pri finančnem ravnateljstvu v Zagrebu in ostal v državni služba do 1. 1°28 S 1 januarjem 1929 je otvo r:,: v Zagrebu svojo odvetniško pisarno. Bil je dolga leta podpredsednik odvetniške zbernice, politično pa se je udejstvoval v SDS ter je bil predsednik mestne organizacije SDS v Zagrebu in član glavnega odbora. O priliki imenovanja za podbana je dr. Ivkovič novinarjem izjavil: »V tem svojem imenovanju vidim odločitev v!»eh merodajnih činiteljev, da se še bolj manifestira sodelovanje Hrvatov in Srbov v korist banovine Hrvatske in kraljevine Jugo&lavije. V tem trenutku se spominjam besed Nikole Tešile, ki je odgovoril na pozdrav vod:te!ja dr. Mačka: »Ponosen sem na svoje srbsko ime in svojo hrvatsko domovino« To izraža osnovno mnenje onih Srbov, ki so se v najtežjih zgodovinskih dobah borili na strani Hrvatov za dobro Hrvatske in kraljevine Jugoslavije.« » Dr. Behmen o politiki muslimanov Zagrebški listi so v zvezi z razpravami o bodočem državnopravnem položaju Bosne in Hercegovine že ponovno napadli bivšega ministra dr Šefkijo Behmena, ki zastopa tako zvano beograjsko orientacijo med bosanskimi muslimani. Očitajo mu, da je proti avtonomiji obeh pokrajin in da sistematično ruje proti oficielnemu voditelju muslimanov dr. Džaferju Kulenoviču, ki zahteva, da postaneta Bosna in Hercegovina samostojna banovina. Sedaj objavilja dr. Behmen v sarajevski »Jugoslovenski pošti« izjavo, v kateri pravi najprej, da zastopa glede bodočega državnopravnega položaja Bosne in Hercegovine danes prav isto stališče, kakršnega je zastopal pred 20 leti. Nato nadaljuje: »To stališče povsem odgovarja načelom in ciljem Jugcslovensike muslimanske organizacije. Kar se tiče cčitkov, da sem s svojimi prijatelji pristaš tako zvanc beograjske orientacije, pa moram reči, da naša orientacija ni nič bolj beograjska kakor zagrebška, ker je čisto jugoslovenska. Muslimani v Bosni in Hercegovini odkllanjajo vsake politiko, ki ne temelji na jugoslovenski osnovi. Zaradi tega tudi ne bo uspel poskus razdeliti muslimane v dve orientaciji. Muslimani ne marajo biti kamen spodtike med Hrvati in Srbi in smatrajo zato, da je jugoslovenstvo najbolj primerna pot za zbližanje in zedinjenje. Muslimani pa se tudi zavedajo, da je edino jugcslovenstvo zmožno očuvati slogo v njihovih vrstah in da bi vsaka druga pot pripeljala le do razdora, ki bi pomenil politično katastrofo v vrstah organiziranih muslimanov. Kdor govori in dela drugače, je sovražnik muslimanov in je izgubil vsako legitimacijo govoriti v njihovem imenu. To je stališče, ki ga zastopam s svojimi prijatelji in z menoj vsi muslimani v Bosni in Hercegovini.« Neutemeljeni očitki Glasilo bivšega ministra dr. Laze Mar-koviča beograjski tednik »Delo« trdi. da ima »Jutro« nekako posebno veselie nad odhodom g. dr. Markoviča iz vlade ter da računa, da bo sedai sila radik i skega tx>-kreta manjša. Očita nam. da cmo prinesli o odhodu dr. Markoviča netočne inf .r-maciie. odnosno. da smo ori-transko in neobjektivno razpravljali o njegovih vzrokih. V drugih kulturnih državah nravi »Delo«, se ljudje trudijo, da pravilno razumejo razloge in motive ministra, ki je dal ostavko. . Nam ie jako žal. da smo se zamerili gospodom pri »Delu« Ko bi nam vsai jasno povedali, s čim! Trditev da smo izražali nekako veselje nad odhodom a. dr Markoviča in da nas sedai navdaja upanje. da bodo radikali oslabljeni ker je dr. Markovič prenehal biti minister, je povsem netočna. Res pa ie. da smo zabeležili neke pripombe k sporočilu o razrešitvi dr. Markoviča kot ministra pravde. Da je g. dr. Markovič dal ostavko, čitarno še'e sedai v »Delu«, v službenem aktu to ni zabeleženo. Daleč smo od tega da bi podcenjevali inteligenco in sposobnosti g. ministra, toda odločno odklanjamo, da bi nam njegovo glasilo 9melo očitati primitivne politične manire. „Pečesti golobi44 V brodski »Riječi«, ki jo izdajajo samostojni demokrati je objavil dr. Hinko Kriz-man uvodnik z naslovom: »Pečeni golobi«. V članku pravi med drugim: »Med nami se ne manjka ljudi, ki imajo polna usta velikih besed in ki čakajo v brezdelju, da jim b'^o pričeli padati na mizo pečeni golobi. Med nami so še vedno nekateri ljudje, ki pripovedujejo ljudsfvu, da nam bodo prinesli srečo in zadovo'istvo tujci. Ti ljudje so da''eč od ljudstva m daleč od resničnosti. Vojna nam ne bo da'a novega družabnega in socialnega reda. Izgradili ga bodo lahko samo svobodni narodi v miru in enakopravnosti, v znamenju dela in solidarnosti. Tudi v našem socialnem in gospodarskem življenju se ne manjka takih, ki čakajo na pečene golobe. V času, ko bi morali najbnOj delati, počivajo in se zadovoljujejo samo z zahtevami. In vendar je še v polni veljavi stara resnica, da ni napredka in narodnega blagostanja brez dela, brez gospodarske sposobnosti, brez discipline in vere v bodočnost naroda in države.« Izvajanje sporazuma in naša zunanja politika »Hrvatski dnevnik« posveča uvodnik mednarodnemu položaju Jugoslavije po sestanku na Berghofu, o katerem pravi, da ni bil na njem sklenjen noben nov pakt in da ni pričakovati v zvezi z njim nobenih senzacij. Dejstvo pa je, da so bila številna vprašanja temeljito prečiščena in da je Jugoslavija ponovno potrdila svojo odločnost za ohranitev miru v tem delu Evrope. To politiko miru — piše dalje glavno glasilo dr. Mačka — ji je tem lažje voditi, ker »v tem oziru obstoji istovestnost pogledov med Srbi, Hrvati in Slovenci, Mi smo dolžni čuvati mir, ki pa mora biti seveda povsem razumljivo časten mir. V današnjih časih vodi lahko Jugoslavija tako politiko samo zato, ker je našla pot do sporazuma s Hrvati. Razdelitev fondov, ki je bila izvršena pred nekaj dnevi, je nova etapa v izvajanju sporazuma. Ni mogoče dovolj podčrtati, kolikega pomena je za državno sktipnost točno izvajanje sporazuma s Hrvati. Imamo vtis, da to mišljenje bolj in bolj prevladuje tudi v onih srbskih političnih krogih, ki so bili do sedaj rezervirani do sporazuma, pri katerem niso osebno sodelovali. Tudi slovenski del Jugo-slovenske nacionalne stranke se je jasno izjavil za politiko sporazuma in smatra akt od 26. avgusta 1938 kot dejstvo, ki ga ni mogoče spreminjati. Spričo tega je lahko reči, da gre razvoj naših notranjih političnih prilik v smeri, ugodni za nadaljevanje politike miru in čuvanja državnih interesov.« Reforma Šolskega pouka v Nemčiji Ob izbruhu vojne je nemška prosvetna oblast reformirala vseučiliški pouk, da bi omogočila hitrejše dokončanje študijev zlasti v nekaterih strokah, šolsko leto je bilo zaradi tega razdeljeno na tri trome-sečja, s čimer je bila učna doba skrajšana za eno tretjino ali še več. Ta sistem pa je pokazal mnoge pomanjkljivosti, zla,-stl nezadostno pripravo dijakov na izvrševanje poklica. Z novim akademskim letom bodo zato spet uvedeni polletni se- I mestri in pouk podaljšan na dobe, ki as I veljale v normalnih časih. Obenem bo po novih predpisih poglobljena tudi srednješolska predizobrazba za visoke šole. V zvezi s tem se bo omejila tudi zaposlenost mladine izven šole. Dopoldan mora biti odslej posvečen izključno le šoli, popoldan pa naj pripada Hitlerjevi mladini in družini, in sicer tako, da bosta dva popoldneva v tednu posvečena mladinski organizaciji, štirje pa družini in prosti izrabi časa. Prav tako preide tudi telesna vzgoja spet na šolo. kjer bo odslej odmerjenih v ta namen pet ur na teden med dopoldanskim poukom. Izročitev nemških emigrantov v Franciji Nemški listi poročajo, da so francoske oblasti v nezasedeni Franciji pred dnevi izročile nemškim oblastem v zasedeni Franciji znana nemška socialistična prvaka Rudolfa Breitscheida in Rudolfa Hilferdinga, kj sta živela po nastopu narodno socialističnega režima kot emigranta v Parizu. Oba sta Igrala v povojni nemški notranji politiki veliko vlogo. Hil-ferding je bil večkratni finančni minister, Breitscheid pa je bil ponovno delegat Nemčije pri skupščinah in sejah Društva narodov ter se je posebno toplo zavzemal za zbližanje med francoskim in nemškim narodom. Vlada v Vichyju opozarja v zvezi s to izročitvijo, da je z njo samo izpolnila 19 člen pogodbe o premirju z Nemčijo, ki določa, da mora francoska vlada Izročiti na zahtevo Nemčije nemškim oblastem vse Nemce, ki se nahajajo na ozemlju nezasedene Francije in v njenih kolonijah Trenutno se nahaja v nezasedeni Franciji še vedno okoli 2000 Nemcev. Po informacijah iz krogov francoske vlade je nemška vlada francoski že izročila listo 200 Nemcev, katerih izročitev zahteva v najkrajšem času. Francoska vlada izjavlja preko francoskih listov, da bo morala vse te Nemce izročiti, ker je dolžna Izpolnjevati pogoje premirja in se je zato ne tiče usoda izročenih Nemcev. Nove minimalne mezde za viničarje Lani je ban dravske banovine predpisal spremembe uredbe o službenem razmerju med vinogradnikom in viničarjem (viničarskem redu). Pri tem je bil § 6. dopolnjen z določbo, ki pravi, da sme ban višino minimalnih mezd po točki g § 6. spremeniti po zaslišanju Vinarskega društva v Mariboru in Strokovne zveze vini-čarjev v Ljutomeru. Sedaj je ban na osnovi gornje določbe § 6. po zaslišanju obeh organizacij izdal spremembo uredbe, ki j« objavljena v »Službenem listu« od 15. februarja t. 1. Po točki g 5 6. dobiva odslej viničar (poleg prejemkov, navedenih v prejšnjih točkah) zase in za svoje delovne moči pogojeno dnevno mezdo za vsako delovno moč in za vsak dejanski delovni dan, ko delajo bodisi sam bodisi njegove delovne moči v vinogradu ali na ostalem vinogradnikovem posestvu; ta mezda mora znašati najmanj: za navadna dela v poletnih mescih po 15 (doslej 10 din), v zimskih mescih po 12 din (doslej 8), za kvalificirana in težja dela, ki -so našteta v predzadnjem odstavku § 6. pa poletnih mescih po 18.75 din (12.50), v zimskih mescih pa po 15 din (10). Gornja sprememba bo stopila v veljavo 1. marca t. 1. OKOL Sokolske smuške tekme v Slovenjem Gradcu. 9. t. m. smo izvedli društvene smuške tekme. Nastopilo je poleg 56 telovadec^ članov in članic tudi 10 starejših. Na cilj so prispeli vsi tekmovalci brez nezgode. Rezultati so pnsebno pri najmlaj-š'h zelo razveseljivi. Prva mesta posamezni! oddelkov so zasedli: od dece in naraščaja: Milan Puncer, Mira Ferber, Oto Golež Tonček Potočnik, Jože šuligoj, d nI je od članstva Mara Fritz, Igič Novak in Stanko Bristovšek. Starejše sta prekosila br. Bogdan žolnir in s. Desa Lo-vrec. Otvoritev sokolskega odra v Pol.ifanah. V ne'ie1 jo se je v novem sokolskem domu pivič razgrnila zavesa in m?rij?vl sokolski ipTf^ci so se nam predstavili v režiji br. .Tan*eka s trorlej^nko s petjem »Svo-jeerl'vček«. Režiser in igralci so se dela z vnemo lotili in zato tudi u??peh ni izostal. Tu d' pevski del igre je bil izvrstno oodan. Skupinski nastopi so bili dobro izvedeni Zveza med igralci ni popus+i'13 vse dokler se zavesa ni zagrnila. Ste v'1 nI gledale*, ki so prostorno dvorano do kraja nagnili, so pleskali pri nekaterih r>rizor;h celo na odprtem odru. Igro bodo v nedebo 2. marca ponovili in bo č'sti do'-i-"ek namenjen za zimsko pomo*, zato obisk še D->s~bno toplo prpiroč^mo. Savez Sokola kraljevin« Jugeclavij-» ie te dni razposlal župam v Sloveniji slovensko knjižico »Ustanavljajte sokol ^kn bratstva in p-verjeni;-tva«. Gotovo bodo vse žuDe razumele klic saveza in ustanovile sokolska bratstva tamkaj, kjer ie svoje-časno obstojalo že kako soko7sko druč'vo aH četa. Kakor co.-očn zadnja številka Sok:]ske volie« ie v Sloveniii 67 krajev, kjer 90 že bile sokolske postojanke in so zaradi raznih neprTik prenehale z del"»-vanjem. Toda nekoliko natmč -eiši "tudij naših kraiev bo orkazal. da ie š" vedno mnoso večjih vasi in celo n kai trff-v. ki bi nrav v kratkem že 'ahko imeli svo e cok^sko bratstvo, ako ne celo že svojo četo. Br. Miloš Radojlovič, ki je te dni umrl v Beogradu. je nripadal kot vad'telj že predvojnemu srbskemu sokolstvu. Za telesno vzgojo se je vedno zanimal in je telovadil tudi za časa svojih visokošolskih študij v Karlsruhe v Nemčiji, zlasti pa gojil lahko atletiko in postavil v metanju kamna in kladiva nemške državne rekorde. Po dovršitvi študij se je udejstvoval v tehničnem odboru srbske sokolske zveze skupno z br. načelnikom Vojinovičem (Hofmanom), dr. Gradojevičem, Ivkovi-čem, Staničem in drugimi. Vojne se je udeležil kot rezervni oficir. Tudi po vojni se je inž. Radojlovič živo udejstvoval v beograjskem sokostvu, kjer je bil do svoje smrti član matičnega društva. Četudi bolan, je bil prisoten tudi še na lanski smotri vsega članstva. Beograjsko sokolstvo se je udeležilo njegovega pogreba v velikem številu in mu je v slovo govoril za savez br. dr. Mllorad Draglč, za matično društvo pa se je poslovil od njega br. Miro Stojanovič. Za ožje sokolske prijatelje širom države mu je izrekel poslednji zbogom književnik in urednik »Sokolskega glasnika« br. lfBco vič. Izšla Je letošnja četrta Številka »Sokolske volje« s sliko velikega Jugoslovenske-ga vladike štrosmajerja na prvi strani. Izmed člankov moramo opozoriti zlasti na uvodnik »Značilnosti«, ki utegne vzbuditi zanimanje med vadi tel jstvom v prvi vrsti zaradi raznih ugotovitev na temelju statističnih podatkov o stanju sokolstva v dravskem zboru konec preteklega leta. V tej številki lista so zastopane po poročilih vse naše sokolske župe, čitatelj pa bo zvedel tudi mnogo zanimivega iz življenja ostalega sokolstva. jugoslovenskega ln slovanskega in iz telovadnega sveta. Nadaljujeta pa tudi tudi smotri dogodkov v slovanskem svetu ln v naši domovini. Se-zite po »Sokolski volji«! Očetomor slaboumnega sina Ljubljana, 18. februarja V smislu § 110 k. p. je mali kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. Rajka Lederhasa razpravljal o usodi, ki naj jo sodišče prisodi 301etnemu posestnikovemu sinu Antonu D. z Gorenjskega, ki je lani v avgustu na okruten način s samokresom ustrelil svojega očeta. Prvotno je bila proti Antonu vložena obtožnica zaradi zločinstva umora po zrelem preudarku. Anton je krivdo priznal. V svoi zagovor je navajal, da se je na očetov umor že dolgo pripravljal. K temu da so ga navedli stalni spori z očetom, ki so baie nastajali predvsem zaradi tega, ker se je oče nesmiselno pravdal s svojim sosedom in ker je on stalno imel vtis, da bo oče njega zavrgel in izročil posestvo bratu Jožetu. Ta misel da ga je tako mučila, da je že dolgo koval načrt kako bi ga usmrtil. 2e nekaj dni pred žalostnim dogodkom je sklenil svojo namero izvršiti. Iz bllžnlega mesta je zvečer pripeljal domov moko ln spet sta se z očetom sporekla. ker mu je oče očital, da ne zna gospodariti. Sklenil je, da bo tisto noč očeta umoril, je pa to misel opustil, ker je šel oče nekoga kropit in se je šele pozno ponoči vrnil domov. Naslednii dan sta se spet ves dan prepirala. Zato je sklenil, da bo napravil konec njemu in sebi. 2e ko je bil zadnjikrat v mestu, si je nanavil strelivo za samokres. Okrog polnoči se je iz svoje sobe splazil v očetovo spalnico. Z materjo sta ležala v skupni postelji, oče pri zidu. Cez mater se je moral skloniti da je mogel očetu, ki je bil obrnjen v steno, nastaviti samokres na sence. Naglo je sprožil ln zbežal v svojo sobo nazaj. Poskusil je ustreliti še sebe, pa se ni več sprožilo. 6e je poskušal sprožiti in ko je končno le ustrelilo, ga je to tako zmešalo, da je začel klicati na pomoč. Ko so se domači prebudili in začeli Iskati morilca, se je odplazil iz svoje sobe in tekel v bližnje mesto po zdravnika Ker je storilec kazal znake duševnega razkroja, so ga preiskali psihiatri. Kot izvedenec je dr. Miroslav Hribar, kj je Antona dolgo opazoval, ugotovil, da je že dolgo let bolehal na kronični, počasi se razvijajoči duševni bolezni shizofreniji, ki je povzročila duševni razkroj. Kot takega ga je proglasil za povsem nevračun-ljivega, ker je moral biti tudi v trenutku umora pod vplivom bolezni. Zaradi te ugotovitve je državno tožilstvo obtožnico umaknilo in predlagalo postopanje v smislu S 110 k. p. Na razpravi so sodniki sklenili oddati Antona v zavod za zdravljenje in očuvanje, ker bi mogel biti nevaren za življenje svoje okolice. Naše gledišče DRAMA četrtek. 20.: Cigani. Red A. Petek. 21.: zaprto. (Gostovanje v Celju: Zaprta vrata). Sobota, 22.: šesto nadstropje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ab"nentl reda A bodo imeli drevi predstavo Milčinskega veseloigre »Cigani«. Dejanje se godi v provincialnem mestu, na sodni ji in v gostilni, ter pokaže razne zapletljaje zabavnega značaja, ki nastanejo zaradi pobegle tolpe ciganov. Igrali bodo Cesar, Daneš, Drenovec, Peček, Pre-setnik, Kaukler, Potokar, Lipah ter Na-blocka, Gabrijelčičeva, Rakarjeva, Slavče-va. Simčičeva in Praprotnikova. Režiser prof. šest. OPERA Četrtek. 20.: Sabska kraljica. Red četrtek. Gostovanje Josipa Gostiča, tenorista zagrebške opere. Petek 21.: zaprto- (Generalka). Sobota. 22.: Tri stare škatle. Premiera. Opereta Izven. Nedelja, 23. ob 15.: Pri belem konjičku. Izven Znižane cene od 30 din navsdd. Ob 20.: Tri stare škatle. Izven. V Goidmarkovi operi »S^b^ka kraljica« poje naslovno partijo Kogejeva, glavno moško partijo pa Josip Gostič k. g. Delo je zasnovano pot opera velikega sloga in opisuje obisk bajno lepe Sabske kraljice pri kralju Salomonu. Muzikalno učinkovito delo opisuje duševni konflikt Salomonovega vojskovodje Asada. ki se izneveri svoji ljubezni do zaročenke Sulamite in zapade čaru sabske kraljice. Sulamito bo pela Ribičeva, ki je žela s to partijo Izreden uspeh, velikega duhovna pa Lupša. Veliki baleti pripomorejo delu k mikavnosti uprizoritve. Solo bo plesala Gizela Bravničarjeva. Dirigent N. štritof, režiser C. Debevec, ko-reograf inž. Golovin. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Četrtek. 20. ob 20.15: Visoka pesem. Dobrodelna predstava v korist zimske pomoči. Sobota. 22. ob 20.15: Gospa ministrica. Stoti nastop g. Lambarja Marjana. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek. 20.: Leva Vida. Gostovanje Danilove in Kralja, članov ljubljanske drame Petek, 21.: zaprto. Iz Zagorja z— »Ujež« na Sokolskem odra v Zagorju. V soboto 22. t m ob 20. bodo igro prvič vprizorili ter lo ponovili v nedeljo 23. t. m. poooldan oto 15. url. Režijo je prevzel br. Franci Golob, scenerijo pa br. Kopriva in drugi. Is Kranja r— Porast brezposelnosti, še nobeno leto ni bik> toliko brezposelnih, kakor letos konec januarja. Rekordno število, ki ga je Kranj dosegel v brezposelnosti, Je bilo lani, ko je statistika Izkazala 1071 brezposelnih oseb. število Je potem padlo, na- j to pa se je ponovno pričelo dvigati in Je ' __„____ letošnjega leta 1388. K temu visokemu številu noeti so pripomogle zlasti redukcije po to-varnah- Iz Breiic br— Tfesčak Je šel po vodi. V petek so ie vršil običajni letni sejem, ki ie bil precej živahen, predvsem na živinskem sejmu. kamor so prignali več sto glav velike in male živine. Roke so udarjale na roke. kakor je navada pri takih kupčijah. vmes so posega; i mešetarji. ki so gotovo prišli na svoi račun. Se pozno popoldne sta na Krškem mostu dva kmeti-ča barantala za živinče. Dolgo se nista mogla sporazumeti za ceno. Nazadnje je le prodajalec popustil in kupec mu ie odšteval tisočake. Pri zadnjem tisočaku pa ie zapihal lahek vetrič. ki ie tisočak odnesel v vodo. Kmetic ni dolgo premišljal, pa io ie ubral za tisočakom naravnost v Krko. K sreči ie voda zanesla pisanega jurja h kraju na plitvino, kjer ga ie lastnik veselo zagrabil. br— Kako pravilno gnojimo z umetnimi gnojili, ie naslov predavanja, ki ga bo imel v nedeljo doooldne na pobudo Sokolskega društva v Dobcvi sreski kmetijski referent. Med prebivalstvom ie za predavanje mnogo zanimania. br— V znamenJu časa. Blizu Brežic je neki trgovec za nekai časa odjavil svojo trgovino, ker nima kaj predajati. Moke, po kateri ie največ povpraševanja, itak ne dobi v zaželeni meri. oa tudi. če bi jo dobiL ie ne sme orodaiati preko oblastveno dovoljene cene. Ker ie mnenja, da bodo kmalu še ostale življenjske potrebščine na karte in s tem bi se mu zmanjšal zaslužek — je prenehal s trgovino. Obveščeni smo da ta odiava ni prva. ki je priromala do obrtne cbla~ti. Iz Trbovelj t_ Občina je pričela z razdeljevanjem petrolejsklh nakaznic za meseca februar in marec skupno. Med potrošnike, ki prihajajo v poštev za nakaznice se bo petrolej razdelil takole: gospodinjstvom od 1 do 3 članov 1 liter, od 4 do 6 članov 1% litra, od 7 do 10 članov 2, gospodinjstvom preko 10 članov pa 2% litra. Nakaznice razdeljuje prehranjevalni urad. t— Prijava zalog drv. Vsi posestniki, ki razpolagajo z zalogami preko 50 pnn drv, se opozarjajo, da morajo te zaloge prijaviti centrali za kurivo v Beogradu čimprej. Podrobna pojasnila daje tajništvo občinske uprave. Iz Litije 1— Podružnica Narodne strokovne zveze v Litiji je poživela svoje delovanje na strokovnem m kulturno-prosvetnem polju. Kot uvod v to delo priredi v nedeljo 23. t. m. točno ob 16. uri v dvorani na Stavbah prvo delavsko akademijo,' na kateri bodo gostovali tamburaški orkester NSZ, pevski in dramatski odsek NSZ iz Ljubljane. Na sporedu so glasbene in pevske točke ter spevoigra v treh dejanjih >Kovačev študent«, v režiji Polonce Juvano-ve. Na tej akademiji se bo pela nova pesem NSZ, katere besedilo je napisal g. Er-nest Sitar, a skomponiral g. A. Kamelj. Vstopnice se dobe v predprodaji pri gdč. Cilki Trampuževi na Stavbah in priporočamo, da pridno segate po njih. i— Blatne ceste, mladina pa brez primerne obutve. Izmed 500 šolarjev, kolikor Jih šteje litjska ljudska šola. ie bilo obdarjenih z obleko 64 dečkov in 41 deklic, s čevlji pa 16 dečkov in 11 deklic. Prav v zadnjem času pa bi bilo treba še nekaj fantkov ki deklet ooremiti s primerno obutvijo. Preskrbo nove obutve bodo omogočili naši skavti. i— Oslovski kašelj se spet Javlja. Ne jesen se ie razširil na naši šoli oslovski kašelj, ki je napadel zlasti male šolarje iz elementarnega razreda. Po nekaj mescih je bolezen ponehala. Zdaj pa je zabeležen soet primer oslovskega kašlja. Zbolela je neka učenka prvega razreda. 1— Za veiiko m&škarado »V pomladanskem cvetju«, ki bo v soboto 22. t. m. v Sokolskem domu v Litiji, se je že prijavilo več skupin zelo originalnih mask. Pravo presenečenje nam pa Obeta večja skupina mask iz Ljubljane. Sporočajo, da hočejo na vsak način pri tekmi posekati Litijane. Zahtevajo tudi primemo zastopstvo v volilni komisiji. O tem se sedaj po Litiji mnogo govori ter se z vso vnemo pripravljajo na bort>o- Z oeirom na to izgleda, da bo volilna borba za najlepdo masko zelo vroča in zato tudi zanimiva. Zunanje gost* opozarjamo, da je jutri zadnji dan za prijavo, da se jim preskrbi garderoba za ma-sldranje. (—) Iz Kamnika ka— Odlikovan je Ml s srebrno svetinjo Rdečega križa g. Polde Lampič, ki že dolgo vrsto let nesebično in požrtvovalno sodeluje v tej človekoljubni organizaciji, čestitamo! ka— Kaplan Ivan Casermon odhaja po Sletnem službovanju na novo službeno mesto v Ljubljano. Katoliška društva ta organizacije so mu priredila ooertovikil večer . * ' .... ka— Pestri svet v ttuvah Je naslov predavanju, ki ga priredi drevi