Največji iloraaki dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto - • - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozenutro celo leto $7.00 GLAS ^Tho largest Stwniiin Daily in die United States. Iistisloveriskih Jelavcevy Ameriki. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TKLKT0M: OHeliea S—8878 □ usuca c*« J NO. 284. — ŠTEV. 284. Entwd ti Btcond 01— Matter September 81, 1908, it tha Port Office it New York, N. Y., under Act of Oonfreefl of March 3, 1870 TBLEFOH: OHslsss 8—8878 NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 5, 1993. — TOREK. 5. DECEMBRAU933. VOLUME XLL — LETNIK XL1 ENOTEN AMERIŠKI DENAR—CILJ KONFERENCE mehiški delegat je predlagal na pan-ameriški konferenci načrt mednarodne banke Delegatje na panameriški konferenci ostro kritiziral poslovanje ameriških bankirjev. — Vlada republike Kube je prosila dežele, naj jo priznajo. Mehiška republika bo predlagala desetletni moratorij za javne in privatne dolgove. — Litvinov pri italijanskem kralju. MONTEVIDEO, Uruguay, 4. decembra. — Delegatom sedme panameriške konference je bil danes predložen predlog glede ustanovitve enotnega bančnega in valutnega sistema za vse ameriške dežele. # Istočasno je prosila Kuba dežele, ki so zastopane na konferenci, naj priznajo njeno vlado ter naj izmenjajo ž njo diplomatične zastopnike. Mehiški zunanji minister dr. Jose Casaurano je stavil dodatni predlog glede valutnih problemov ter predlagal ustanovitev mednarodne banke za ameriške dežele. Mehiški državnik je predlagal, da bi bilo najbolje, če bi posebna centralna banka nadzorovala ce-lo vrsto centralnih bank. Zavzel se je tudi za enotno ameriško valuto. Slednjič je izjavil, da bo Mehika predlagala desetletni moratorij za vse javne in privatne dolgove. Argentinski zunanji minister dr. Carlos-Saave-dras-Lamas je podal neoficijelno izjavo, da se z idejo vseameriške gospodarske konference, ki naj bo čimprej sklicana, strinja tudi ameriški državni taj nik Cordell Hull, ki zastopa na posvetovanju Združene države. Zunanji minister Urugvaja, dr. Alberto Mane je bil izvoljen za trajnega predsednika konference. Kubanski delegat dr. Alberto Giraudy je naprosil vse zastopane narode, naj priznajo vlado predsednika Ramona Grau San Martina. Nova vlada mora z obžalovanjem konštatirati, da so jo dosedaj priznale le Mehika, Peru in Španija. Tekom tajnega posvetovanja je mehiši zunanji minister ostro kritiziral poslovanje ameriških bankirjev po raznih centralno-ameriških republikah. Govor urugvajskega predsednika Terre je dal republiki Cile novo pobudo za posredovanje med Paragvajem in Bolivijo. Terra je označil Gran Chaco zadevo kot najvažnejšo, s katerimi se bo morala baviti delegacija. RIM, Italija, 4. decembra. — Kralj Viktor Emanuel je sprejel danes, v avdijenci Maksima Litvino-va, sovjetskega komisarja za zunanje zadeve. Baje sta razpravljala o važnih mednarodnih vprašanjih. 4 Lavora Fascista" danes na dolgo in široko razpravlja o pogajanjih med Lit vinom in Mussolinijem ter o pogodbah, ki bodo vkratkem podpisane med obema državama. Predvsem gre za nenapadalno pogodbo, potem pa za zbližanje in sodelovanje, čigar cilj je zajamči-ti Evropi mir. Po zatrdilu lista je Mussolini predlagal, naj Sovjetska Unija omeji izvoz svojega lesa v Italijo, da bo zamogla Italija kupiti več lesa od Avstrije in Jugoslavije ter tako pomagati podonavskim deželam. PARIZ, Francija, 4. decembra. — Odkar je Amerika priznala Sovjetsko Unijo, sta se danes prvič sestala ameriški in ruski poslanik. Ameriški poslaniški ataše, Theodore Marriner, je obiskal ruskega poslanika Dovgalevskegi. Na poti proti Moskvi se bo ustavil v Parizu tudi novo imenovani ameriški poslanik za Rusijo, Bul-litt. Zadnja prizadevanja prohibicijonistov poljska se čuti varno S pogodbami se je zavarovala proti napadu. - -Poljaki dvomijo o Hitlerjevi iskrenosti. Varšava, Poljska, 4. decembra. Kot zatrjuje poljsko časopisje, je Poljksa upravičena, da se počuti varno. Na vzhodu in zapadu je zagotovljen mir. kajti sklenila je prijateljske pogodbe .s .sovjetsko Rusijo in nazijsko Nemčijo. Z Rusijo je Polj.ska podpisala nenapadalno pogodbo, nemški kancler illitler pa je poljskemu poslaniku v Berlinu zagotovil, da se Nemčija ne bo poslužila sile proti Poljski. Maršal Josip PiLsudski. ki je pra vtzapra v vladar Poljske, je sprejel v avdijenci nemškega poslanika in mu ponovil Hitlerjevo izjavo, vsled česar je sin a trato, da med -Nemčijo in Poljsko obstoja nepisana nenapadalna pogodba. Dasi pa javnost soglasno odo-bi "uje pol j.sko politiko napram Rusiji, se slišijo neugodni glasovi proti Nemčiji. Poljaki verujejo z izjemo veleposestnikov ob ruski meji na miroljubnost Rusije, ker vedo. da Rusija ne bo zahtevala poljske zemlje. Vse drugačno pa jo mišljenje glede Nemčije. Poljaki ne bodo verjeli v mir med obema deželama. dokler se Nemčija slovesno ne odpove svoji želji po premem-bi meje. Hitlerjevim besedam in obljubam ne verjamejo in ga sumničijo, da hoče samo pridobiti na času. da bo tem gotovejše mogel zahtevati premembo meja. Hitler sedaj potrebuje mir. Sedaj hoče Nemčijo rešiti ponižanja po versailLski pogodbi ter doseči enakost z drugimi državami. Pridobili si mora zaupanje Francije in s prijateljsko pogodbo .s Poljsko bo pregnal bojazen Francije. PLINSKE BOMBE V ZAGREBU Boograd, Jugoslavija, 4. dec. — Vojaške oblasti so sklenile, da bodo pri prihodnjih manevrih rabili nad Zagrebom -prave plinske bombe. Oblasti pravijo, da pri zadnjih manevrih Zagrebčani zračnega napada niso vzeli dovolj resno. turkinje hočejo v armado Turkinje a gi tira jo, da bi jih vlada poklicala v armado, kot moške. — Ženske bi mogle preprečiti vojno. Istanbul, Turčija, 4. decembra. Dijakinje visoke šole v Istanbul u so prišle na dan z nepričakovanim predlogom, da naj bi bila prisilna vojaška služba obvezna tudi za ženske ki so izrazile svojo voljo, da takoj stopijo v armado. Do tega sklepa so iprišle dijakinjo najbrže vsled- izjave predsednika Mustafe Kemal paše, ko je pred kratkim obiskal neko dekliško šolo v Angori in je neka dijakinja zahtevala iza ženske enake politične pravice (z moškimi. Na to je Kemal odgovoril.- "Ako zahtevate take praviee, morate biti fpripravljene sprejeti tudi moške dolžnosti, kot na pr. vojaško službo". Glede ženske vojaške službe .se je vnela živahna deltnta po časopisju. Mnogi zdravniki zatrjujejo, da bi turška žena mogla prenesti vse vojaške napore, ker j? že od mladosti navajena delati na ]>olju in nositi težka bremena. V vojni proti Grški za svobodo Turčije so ženske prenašale mumivijo. Meščanke. ki niso vajene težkegg dela. bi mogle biti bolniške strežnice. voziti ambirlanee in biti nameščene v vojaških uradih mesto J mož. Amerika in Anglija sta v i svetovni vojni porabile ženske za I bojno črto in zakaj ne bi tudi Turčija ? Poleg tega pa bi ženske, ki bi poznale vojaško življenje, mogle mnogo prispevati za vzdrževanje mini. Ženska bi posegla po orožju samo tedaj, .kadar je dežela v nevarnosti. V vsakem oziru pa je ženska mnogo bolj miroljubna kot so moški. Turške žene imajo že volilno pravico pri občinskih volitvah in v neki anatolski občini je bila izvoljena županja. Do .sedaj -mobtl, mu ni treba imeti skrbi, kaj bi ž njim v zimskih mesecih in .se mu nI treba b£ti„ da bi mu bil ukraden, ali pa da bi moral plačevati zanj visoko najemnino. Nedavno je zastavljalnica posodila na balon. Denar posodi na vsako stvar in četudi do sedaj ni dobila še nikakega aeroplana. je prevzela že več aeroplanskih motorjev. V (zastavljalnici se nahaja tudi en čoln. Poletr tega je videti brez števila šivalnih strojev, daljnogledov. radijev itd. Videti je celo mogoče veliko število otročjih igrač, katere so stariši vzeli svojim otrokom, ker jih je obiskala depresija. Nek dijak je celo zastavil človeško okostje. Ako je lastnik kakega predmeta plačeval lo let obresti na posojilo. tedaj mu zastavljaiajca vrne predmet brezplačno. Šanghaj, Kitajska, 4. dec. — Medtem ko se armada narodne vlade in armada Pukien upornikov izbirata na meji 'province Oe-kinang, posegajo politiki južne kitajske države v politiko svoje severne sosede. Predsednik ustavodajnega sveta Sun Fo je prepričan, da je poravnava brez oborožene sile nemogoča. Jugozapadflii politični svet v Kantonu zahteva, da morata general Oang Kaj-šek in ministrski predsednik Wang Čing-wei odstopiti, nakar se mora vlada reorganizirati in sklicati splošno •mirovna konferenco, ki naj razpravlja o zedinjenju Kitajske. Kadar se bo to zgodilo, je kan-tonska vlada pripravljena pomagati osrednji vladi zatreti upor v provinci Fukien. Hongkong, Kitajska, 4. dee. —' Armada nankinške vlade je bombardirala štiri mesta v provinci Fukien. kjer so obhajali neodvisnost dežele od ostale Kitajske. Ubitih je bilo 20 oseb in najmanj deset ranjenih. Prebivalstvo je bilo zbegano in bombe so povzročile veliko škodo na (poslopjih v mestih ttanšien, Cangčov, Yenping in Cuanšov. •Kantonska vlada je pripravljena poslati proti upornikom v Fukien svojo armado, ako ji osrednja vlada v Nankingu plača 3 milijone dolarjev. Tozadevni pedlog je bi! že stavljen v Dauphin okraju, p:i je bi! zavrnjen'. Odvetnik bo jutri vložil priziv. Pastor Chase, ki je navdušen suhač, jc mnenja, da prohibicija ne bo jutri preklicana, č- bo najvišja instanca vpoštevala predlog njegovega zagovornika. Ako se v Pensylvaniji ne bo vršila konvencija, bo morala priskočiti na pomoč država Maine, ki j ima slično konvencijo določeno /m sredo. Pred najvišjim sodiščem okraja Columbia se je vršila danes obravnava glede predloga pastorja Chase, iiaj se nadomestujočemu državnemu tajniku Phillipsu prepove proglasitev preklica prohi-bicije. Sodnik Letts bo podal jutri svojo odločitev. Zvezni pravdnik Rover, ki zastopa državnega tajnika, je izjavil. (da bo odpravilo prohibicijo odobrenje 36. države, ne pa pro-klamacija državnega tajnika. V državi 1'tah se bo sestala konvencija ob dveh popoldne po vzhodnem času. "Ker se bodo pa vršili dolgi govori in rotene eerimonije, se bo po vzhodnih državah že mračilo. ko bo prohibicija preklicana. de. Grzesinski in Weiss at a pobegnila v Pariz, ko so ju nazijci hoteli poslati v koncentracijski tabor, . ; proti židom na romunskem Nazijski agenti ščuvajo prebivalstvo proti zidom. — Veliki izgredi v Jassy. Bukarešta, Romunska, 4. dev. Jasno je. da je za protižidovsko gonjo, ki je dosegla svoj višek prejšnji teden v Jassv, agitacija nemških nazijcev. Nemire v Jassv so povzročili Romunci. toda naščuvali so jih Xemci in nemške parke so plačale propagando. -Nemčija je t«»j>e! pričela s svojo staro politiko, ki sili proti vtehodu. Lastniki časopisov v balkanskih državah, zlasti v JugotsJaviji in na Romunskem, so bili presenečeni. ko so pred nekaj meseci prejeli ponudbe po smešno nizki ee-ni iza točna poročila. Spočetka .no bila poročila zelo stvarna, po nekaj mesecih pa so pričela kritizirati Francijo in Malo antamto ter VEfVV V1UAD NA T1TDCVTM jzaSDV»rjati nazijsko 'Nemčijo. Xe-VCLIfV V 1I1AI\ HA lUKoMlwl (kateri časopisi, ki so prej bili na- --sprotni Nemčiji, so naenkrat iz- Istanbul, Turčija, 3. decembra, premenili svojo politiko in so pri- IRSKA SE HOČE LOCITIOD ANGLIJE London,* Anglija, 3. decembra. V torek bo prišlo v poslanski zbornici na vrsto vprašanje, če naj Trska ostane v okrilju angleškega imperija ali naj ostane popolnoma neodvisna republika. V zadnjem slučaju bi bili izgnanci iz Anglije vsi Irci. ki bi ne prosili za angleško državljanstvo. Vihar, ki je divjal ob celem obrežju Onega morja, je povzročil v Samsuntt $225.000 škode. Utonilo je tudi 17 oseb. čeli pisati iproti Mali antanti. Zunanji minister Titulescu. ki je »z dušo in telesom iza Francijo in Malo antanto. je kmalu spoznal Velikanski valovi so razbili 57 nemi porušenih in prebivalci so toval kralju Karolu. da premeni se večinoma zatekli v mošeje. Valovi so prevrnili železniške vdzove na železniški postaji v Samsunu. vlado. Na Titirlescov nasvet je Karo* poveril sestavo norega mi-ni&tretva Duci, ki je odločen prijatelj Francije in Male antante. / in inasr VBW YORK, TUESDAY, DECEMBER 5^1933 rwr. LARGEST «T.OVT51fE DAILY ta U. 0. ML Glas Naroda Owned and Puhllabed by ■LOTVNIC PUBLISHING COMFAMI (A Corporation) PlM* Of m w. is* 8ll f€i» ot the corporation and oddreeoeo oC above officers; Bereoch of Maafcattan. New T«f% City. N. Y -G L S 8 NA BO DA* (▼•le« mt tbm feiplt) bned 1 herj Dai Except BaMnyi ud Holidaj« ft edo teto Kanado ... fc pol lota .. ft totrt leta rede m •••••••mm •••••••rnm AjMrtko ta • ••••••••• »0 00 »5.00 .......... »1.00 k« New York at celo teco......|7JX Za pol leta »S.SI* Za tnooeniBtvo n otfo leto...... »T.0»i Za pol teta.................... »3.N Habscrlption Yearly »8.00 Advertisement oa AgreesBenS "GlU Naroda" Ubila vaakl dan larxemSl nedelj In praznikov bras podpl»a In otebnofltt ae ne prlobčnjejo. lienar naj se blajrovoil po Money Order. Pri spremembi kraja narotnlkor. prosimo, da sf Ml piejfinje blrallfite naznani. da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NAHODA", 21« W. ISth Street. New ¥«k. N. r VSE, KAR JE PRAV Pred kratkim se je vrnila v New York z dolgih počitnic v Evropi Mrs. Blanche Williams, ki ima v New Ro-elielle krasno poletno bivališe-e. S seboj je pripeljala pet majhnih psičkov. Vsak psiček ima par ducatov svilenih oblek ter spomladnih in zimskih kožuščkov. Psički imajo svojega zdravnika, strežnike, služabnice itd. Oskrba teh živali stane na leto sedemindvajset tisoč dolarjev. f Sedaj pa poglejmo, kaj se da napraviti s sedemindvajsetimi tisočaki. S trinajstimi tisočaki je mogoče eno leto hraniti, oblačiti in vzgajati petdeset otrok, ki so brez starišev in brez doma. Štiritisoč petsto dolarjev stane petdeset porodov m najbolj ša postrežba materam v mestnih bolnišnicah. Z enajstimi tisočaki na leto je mogoče oblačiti, pre-hranjati in vzgajati petindvajset od rojstva slepih otrok. Potemtakem bi še dva tisoč in petsto dolarjev ostalo od sedemindvajsetih tisočakov. Za dva tisoč in peteto dolarjev je pa mogoče dobiti toliko drugovrstnega mesa in kosti, da !>i bil eel regiment takih ščenet kot jih ima Mrs. Wilson vse leto sit. CUDEZ NARAVE TRI OBLETNICE Rusija je praznovala letos petnajsto obletnica bolj-ševiške revolucije; Turčija deseto obletnico Kemalove vlade; Italija pa enajsto obletnico fašizma. V Rimu je govoril Mussolini štirideset milijonskemu laškemu narodu. Narod je ploskal, ker smatrajo danes v Italiji za iz-dajalca vsakogar, ki Musoliniju ne ploska. Tudi po Krasu in slovenskem Pri morju so se vršile Biavnosti pod fašistično komando. Raz slovenske domačije so vihrale laške trikolore. Slovenska mladina je pela fašistično himno. Dirigirali so fa-bisti z nasajenimi bajoneti. Enajst let fašizma, enajst let krivic in uepostavnosti. Sicer pa, bodimo pošteni in »trezni v svojih prevdarkih. Strahovita pošast, ki je leta in leta divjala v obliki svetovne vojne po svetu, ni mogla roditi boljših sadov kot je laški fašizem. New York City, F. Y. Ali .si morete predstavi jat i, kako je človeku, ki po dvajsetih letih zopet enkrat zagleda svoje domače kraje.'"Xe vem, če občuti vsak tako kot .sem občutila jaz. Kako je bilo na parniku, sem že zadnjič poročala. Vožnja je bila krasna, in kdor se rad vozi po morju, mu svetujem, naj si v to rtvrho izbere parnik Cosulich Line. Meni no uradniki potniškega oddelka "Glas Naroda" preskrbeli najboljši prostor. Kdor hoče potovati. naj se zaupno obrne na "Ola.s Xaroda". in prepričan je lahko, da mu ne bo žal. Ko dospemo na ljubljanki kolodvor. zagledani svojo sestro, Miss Stare, pa svojega, brata. Veselje svidenja je bilo nepopisno. Ob o&mih zvečer smo se napotili Iskat okrepčila in zatekli smo se k Šestič i, kjer smo se dobro o-krepčali. Priznati moram, da ne za drag denar. jXato smo odrinili proti Dom-j Žalam. D rat Miss stare nas jo na loži! na svoj voziček in konj je zdirjal v lepo noč. Duh bezgove-ga cvetja je bil tako opojen, da se ga nisem mogla dovolj nadrhati. Ob desetih smo dospeli tja. kjer sem se nameravala začasno naseliti; seveda ne v moji rojstni vasi in tudi ne v moji rojstni hišici. To me jo nekoliko potrlo. Takoj sem se pa razveselila, ko so ni i prišli nasproti moja mamica. Prav hitro sem se vdomaeMa, ker tak. ki je povsod doma. kamor pride, se hitro sprijazni z ljudmi. Dosti smo si imeli povedati, četudi prej nisem poznala g. Cerarja. s ka-terim se je moja sestra-vdova po vojni poročila. Zdaj pa moram povedati namen mojega obiska v domovini. Moj nečak. Fran Blaj, sin Franca Blaja, ki je padel v vojni, je pel novo mak). Njegovi strici so v Chicago, pa nimam njihovega naslova, in tudi v stari domovini ne vedo. kje se nahajajo. Če bodo to čitali, jih bo gotovo zanimalo. Franc Blaj je bil torej dne 2. junija pas večen v mašnika. 0. junija je pa pel novo mašo. Triintrideset mladih fantov z redovniki vred se je posvetilo Bogu. kar je bilo nekaj krasnega. Po posvetitvi se jo pripeljal v Domžale. Fantje so mu postavili toliko mlajev, dekleta so pa spletla toliko vencev .da je bilo vse v zelenju. Celo noči so delale, za kar jim vsa "■ast. Xovomasnika je pripeljal g. Mi-ler v odprtem okrašenem avtomobilu. Čakala ga je duhovščina in ljudstvo od blizu in daleč. Sprem- Iz Jugoslavije. DOČAKALI SMO Dočakali siiio dan. po katerem nk»mo prav preveč ii srni ta zadnja leti hrepeneli. Prdhibicija bo preklicana. Kolpa predrla nasip. Iz Siftka poročajo, da se je na levi strani 'Kolpe pri vasi Stari j Derenčin podrl nasip v dolžini j kakšnih sto melrov. ker je voda s j reveliko siio pritisnila nanj. Nasip je šibek in peščen ter se o-gromni vodni sili ni mogel dalj Trasa ustavljati. Voda se je s straš- , -, , . «... • , , , , . ... .... Dolgih trinajst let se je vleklo, no hitrostjo razlila po polju, kr, , - , ... . , .. „ ' 1 , , i ln kar je lani ob tem času sma-pa -je k sreči ze obrano, tako da L , ... . , , . . ..... . , tral ameriški narod za nekaj ne- iii se v-eeje škode. \ nevarnosti.' v - ... , . mogočega, se je zgodilo, da j ill zalije voda, so pa vse vasi do Sela. Poplavljeno ozemlje me-1 Suhači so jo dobili po nosu ali ii 38.000 oralov. Ljudje so že po- po repu. kakor že hočete. vsod pripravljeni, da jih ne pre-! ... . . , _ ; , , . .. . Ku-jf preti trinajstimi leti uda- voda. A odno .stanje Kolpe' -, . . .. . . . J i vila tista usodepolna ura. smo za . Sava pa je procela ipoca- , ,. - 1 1 t h i ii i vet nno' i enet i jt* 5J lil. « « c« i»« iv pi wnn 'jpuvn- ; » • ^ •• . , hip ostrmeli. si vpaoati. tako c!a morejo vodno! mase i/. Kolpe naglo odtekati, si-J Kar hudo nam je bilo. č»»š. še cer hi bila k itastrofa še večja, i tisto malo dobrote, ki smo jo uži- li od časa do časa. nam je odžrla zavist fantikov, ki so začeli diktirati. kaj naj ameriški narod pije. Vsa okolica SUka je pod vodo, mesto pa je podobno velikemu o-toku. ki ga od vseh strani obdaja voda. Prav nič čudno bi ne bilo. če bi nam nekega lepega dne za poved a-Slavni ciganski godbenik na smrt-; Vl tla ne jesti fižola klo. To je križ božji, kateri se je uanmio razvil iz trte, ne da bi kdo ravnal mladike. Kasti je dvajset let. Prohibicija je zakopana. Zato ne smemo opustiti pri kozareu vina liapitiiiee naših prednikov: "Križ božji!'* STEPHEN JACKSE WINERY Box 161, St. Helena, Cal. ni postelji, V bedni kolibi Is- ;»grajskega predmestja Jatagan M ;!i. umira ubog in zapuščen .Vvletni cigan Jovan Vašič. To ime je bilo poklicanemu občinskemu zdravniku popolnoma neznano, ugotovil pa je pri obisku, da ima pred sebaj slavnega ciganskega prima.ŠH. ki poVM>(l. p0tem je teklo v potokih, je bil ,°e pred nekaj leti po vsem slednjič je bilo pa toliko broz-Balkanu znan pod nn^nom Jovo'^, (]fs ni flof)li manjkalo, pa bi Jare. Granicxfonr m radio so tzatem-\ Amerika utonila v nji. nil i slavo ciganskih godbenikov, v ( gostilne, ki so še vedno upošteva-j 'Sest držav m- je v zadnjih letih le cigansko godbo, se je naselila 1 bavilo s plemenitim ek?perimen- bn« in čebule. toTej treh jedi. ki vzdržujejo vsakega poštenega človeka pri življenju. Mislili smo. da bo treba vsled strogosti postave obupati. Xo. pa ni bilo tako hudo. Kmalu se je začelo cediti \>,e- krrza in tako čaka slavni primaš. | da ga smrt reši telesni in dušer-nih muk. novomašnika pismo, da se mora, udeležiti biserne maše škofa Je-' gliča. | Vlaki so bili nabiio polno. Ljubljana je bila vsa v zastavah. Poleg oltarja na Stadionu sta bili postavljeni dve tribuni za častne . ... . v. , - , , • siona iz Lebanon, N. Y. goste. .Na desni so bih cerkveni,) na levi pa posvetni dostojanstvc-l niki. Navzoči so bili vsi jugoslo- js'1' ' vans k i škofje, kraljev zastopnik | ter »zastopniki tujih držav. Jubi- j lantu sta asLstirala stolni*župnik 1 dr. Klinar in dr. Opeka. Pevski j zbor sta vodila dr. Anton Doli-' nar. nečak gospoda Bernika. in g. Bajuk. ki je dobro znan dunajskim slamnikaricam. Petje je bilo krasno. Slavnostne jr^vc.re denarna nakazila izvršuje m0 točno in zanesljivo po dnevnem kurzu Za V JUGOSLAVIJO Din. 100 Din. 200 t 7.20 ...................Din. 300 lU.tf)................... Din. 500 $28.75....................Dtn. 1000 ;a $ 230................... ** t 4J5 ................... V ITALIJO Za $ 9.00....................Lir 100 " $ 17.50 ....................ur 200 " t 42.75................... Lir 500 " $ 85.25 ................... Ur 1000 " $170.00 ....................Lir 2000 KER BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za izplačilo ved Jih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi, t dinarjih ali lirah dovoljujemo Še bolje pogoje. tZrUlCiLA ▼ AMERIŠKIH DOtftkJIH 74 ixj>lačllo $5.00 mora t« poslati- $ 5.75 •» >* $10410 " " _______$10-85 •» » $16.00 " ----- »' n $20.00 »» »__421— n n 540.00 » 7 . " » 550.00 " " ------.551^0 tMHmns* dom t ItMn krajo tspl4«lo v dolkrjm: DBktflls tsrrfnjetno CftMa LCttet sa jnUfOfbiAo tL— SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY Narod«99 &EW. JQBK, ff. X. poznala. h*i ulso uk danes trdni, dosti kili. ki so bili bo lies pa nimajo Jiičesar Ijali so fra njegovi <>o5olci-boiro- dobro živiš. Dosti -eni jih prej slove i. Sli smo v cerkev, kjer je podelil noromašniki blagoslov. Zvečer so mu pred ž up n iščem zapeli podoknico, in prodba mu je zaiprala par komadov. Xaslednjepa dne je bila nova m»va. P/ej je skoro ves mesec deževalo. nedelja je bila pa kra.sna. Že zgodaj .so začeli prihajati gostje. Bilo jih je približno dvesto vozil. Ko je bilo v cerkvi opravilo Eaton, N. Y. Dne -30. novembra je poročil tukaj Mr. Dan Sterle /. MLss Ka-therine Mut-sLssion. Ženin je sin ^Tr. Jolm Sterleta i/. Eaton. X. Y„ X« vo{>oročencenia želimo obilo Poročevalec. Elm Grove, W. Va. Glas Xaroda čitain že skoraj 20 , let. a usoda je kriva, da nisem na- jročniea vedno jioil enim imenom. : D; lavske razmere so se pod no- ! vim dealom malo izboljšale. V , prejšnjih časih je živelo tukaj 1 precejšnjo število Slovencev, ko j so pa prišli slabi časi. ne po naši 1 krivdi, so se razkropili s trebu- Keči moram, du sem odnesla iz j hom /a kruhom. domovine prav lepesspomine. Ka:<-| Peter Zgaga me tudi včasih ina- mere so pa tam kot tukaj. O ni-ho ujezi, ker vedno s temi i>resne-^ i 1 mas dela revež, če imaš delo, j tirni tied ■.•■i ur/.i. p;i naj mu >10 oli Sati. ker so bili vsepovsod razpostavljeni mikrofoni. Deček ujel pobeglega jetnika. Tz kaznilnice je te dni pobegnil prosluli 24-le-tni razbojnik Ra- toni: Rusija. Xorveska, Turčija, Finska. Kanada in Amerika. Ko jo •začel eksperiment kazati svojo plemenitost, so ga zavrgle druga za drugo. Amerika — kot najnaprednejša — ga je zadnja zavrgla. , c. , , -- . • w 1 t - 1 ; Prohibicija bo dane:> odprav-de Selakovic ter pnsel v Ivarlovec. ,. , , , , ' - •• , ,> Ijena — toda kako bo. ho poka- najbrz za svojim delom . Po za-1 , , , . .. , . .. ... i*, e 1 zala bodočnost. \ nekatenh ozirih slugi nekega kmetskecra tantiva, . ^ mu'kaj dobrega ne obeta pa se ,]e oblastem posrečilo tega 0 nevarnega zločinca kmalu ujeti. Ropar je namreč prosil nekega dečka v bližnji vasi Mostanj. da ga s čolnom prepelje čez poplavljeno cesto do vasi LogorkŠta. Deček je vzel čoln ter ga prepeljal do polovice poti, med potjo pa je že premišljeval, kako bi se znebil tega sumljivega človeka. Končno je prosil neunanca. naj ga na nekem "otoku" malo počaka, da gre po večji čoln. Deček se je res vrnil. toda s seboj je pripeljal orožnika. Ropar je skočil v vodo. da bi s plavanjem pobegnil, toda st>;ja(%a znatno <-ene je kmalu vrnil, ko je videl, da se mu na ta način ne bo posrečilo uiti. K ar lovska policija ga je že Za ijjič grem po zapadni triindvajseti cesti in vidim v oknu srednjevrstne restavracije seznam cen: kozarček žganja 25 centov; kozarček konjaka 50 centov; kočar ee vina. 20 centov. Kdo. vraga, bo plačeval te cene? Pod seznamom »z debelimi črkami zapisano, da bodo te cene veljavne po preklicu prohihicije. Zdi se mi. da je bila med pro- hibicijo v dotični restavraciji pi-j« pu«čeiM». ker včasih pa tudi kak-1 odpravila v LepOglavO. kjer moral še nekaj časa sedeti. bo Ljudje si bodo pač na druge načine pomagali. Trinajstletna praksa je do-ga \f\ temeljita. imeli, jja so j £110 po pravici ugane. .1 ■ ' je na tudi ta-1 Ker želim vsem ljudem dobro, j gati nekoč, da- valim vse od blizu in daleč, naj 1 pridejo v .mi hot<> zvečer. aj decem- c, j . < , . . . [bra 15M.-?. 11a plesno izabavo. kate- Sedaj pa neka 1. kar me je . , .. , . , . 1 ' J katero priredi društvo st. 42.) s. 111 vzela pero v ro-K. ,, r . n , j , . , , |X. I . J. v prostorni Paul Simmon-1 privedlo, da ke. Kdo ne pozna Uonizalslcega župnika g. Bernika* <>11 je blaga duša in vsakemu rad jxmiaga. komur le more. Najlepša hvala za , vse. kar je stori! mojemu nečaku, končamo, odkorakajo vsi proti Iva- n&- mQ fit 50 funtov ali več. Cena 6c fant in prevoz pa vsak sam plača. Z naročilom pošljite denar na: Prank Ifovak, Route 2, Mill-ston, Wis. glas naroda" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne po-siljamo. DUNAJSKI ZDRAVNIKI PROTI POLJŠAKU V Društvu dunajskih zdravnikov je te dni demonstriral prof. Kren uporabo Poljšakov^a mazila proti raku. I'o demonstraciji se je razvila r.ied navzočimi razgibana diskusija c, vrednosti n;;«r'ila. ki j«' bilo zadnja leta v rabi v dunajskih bolnicah proti raku. jetiki in nekaterim drugim boleznim. V diskusiji so de-batirji pokazali sestavine Poljski kovega zdravila, ki je mazilo iz arzena in kalija ter ima svojstvo, da razjeda otekline, pri čemer doseza tako silne učinke, da se kažejo sledovi arzena celo v urinu bolnikov. Predstojnik kirurškega oddelka v Rudolfovi bolnici, dvorni svetnik Franke, ki je bil lani ugodnega mnenja o vrednosti Poljšakovega mazila pri zatiranjn raka. je to pot mazilo odklonil z motivacijo, dn učinkuje le na površne otekline ter da povzroča raba te maže hude bolečine. Tudi drugi dunajski zdravniki. iued njimi posebno dr. Volk in Rummelhart sta se na podJagi praktičnih izkušenj izrekla preti mazilu, ees, da to zdravilo kot lek za zatiranje raka nima zadostnega ueinkjy Farmakolog prof. Wasicky, ki je mazilo kemično preiskal. pa je izjavil, da je zdravilo nestro- Prohihieija je bila visoka akademija. v kateri se je narod večali manj izvežbal in i?obrazil. Marsikdo je tako temeljito študiraj. da se mu je v glavi zmešalo. dosti jih je umrlo, ker so preveč eksperimentirali, nekateri so se pa razvili v občudovanja vredne "mojstre". In ti "mojstri" bo- f, do z lahkoto nadaljeA-ali delo. ki je zahtevalo v začetku toliko 1ruda in težav. So pa tudi drugi, ki so brli res-ničn^ mojstri že pred prohibicrjo. pa so dolgih trinajst let počivali, čakali in dočakali... - Ed«n takih je Mr. 8. Jack.se v St. Helena. Tal. Sin solnčne Bclokrajine ima v svojih prostornih kleteh na tisoče in tisoče galon stare in vležane vinske kaplje, ki jo bo začel z današnjim dnem razpošiljati. Starejši rojaki se spominjajo njegove izbome robe in mlaskajo z iezikom, mlajšim bo pa kmalu dana prili-ka. da se seznanijo ž njo. Cena bo zmerna, pijača pa — ah. pa kaj bi vzbujal skomine! Ni čuda. če se je vinska trta v dolgih letih izoblikovala v križ, znamenje trpljenja in odrešenja. Te vrstice pišem ob šestih zjutraj v nestrpnem pričakovanju. Se osem ur. Ob dveh popoldne bo prohibicija preklicana. t'esem trinajst let prestal, bom kovnjaško sestavljeno. Xa zborov a- j še teh osem ur. Težko bo šlo. pa nju je bila izražena želja, naj bi' zdravniško zborovanje« pojasnilo ljudem nevrednost Poljšakovega mazila ter obenem poudarilo neprijetnosti takšnega lečenja. bo že. Ob dveh popoldne pa: vaee zdravje, prijatelji! Na ODA" HEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 5, 1933 ) t THE LAMEST BI^OTEHS DAILY N V, I 1 ali ste že naroČili slovensko-amerkanski koledar za 1934? - stane 50 centov. - naročite ga še danes KAJ BI POČEL Z GLAVNIM DOBITKOM? TON K UREZ AH MARŠKOMPANIJA Pofilus&jmo, ka.j so na paren je ze in -črv i ve .stole, razbil bi sliko vprašanje velikega angleškega li- tete Mice, ki "nas ne more", z eno sta odgovorili njegovi naročniki.1 besedo, odstranil bi vse, kar mi že 1. Neka žena piše: Razume se,'leta povzroča le nejevoljo. Nato da bi me tak dogodek spravil v J bi prišel lia vrsto dinamit. Šel bi največjo ekstazo, a ne za dolgo, j v stanovanje vseh sosedov in raz-ITivajena sem namreč mirnemu jstrelil vse gramofone in radio-ži vi jen ju v samoti. sama. zase. Ko j aparate, ki so že toliko škodovali pa bi (zadela glavni dobitek, bi m-ojim živcem. Z veseljem bivšem To je bilo v zgodnji zimi leta se- pjim adjuta.it nadj»or(«"nik Woelf-i'»rnnaj>tefr<. Pu-ti dMn m- je izkro- iing. "Habt Acht!" je komandir«! t«»\i"-il iz megle in se popoldne ve> -totrdk Stewn-r. Ob samem pove-1» -kef ;d v zimskem solncu. Visoko lju -e mu je -mesno prevrirel ho se blesteli v sinjino zajetni sme- v hripavixt. Tiho je raportiral. — žniki. Dolina pod njimi, ves nem- Nato je sj>et nastopila tista sveea-ki trg s hišami, gospodarskimi pr>- na minut i. ko je stotnik Tlauer iz-"lopji. oerajami. vrtovi je bil ka- pregovoril vojakom v slovo, juna-kor pristanišče \ l*e!«»m sneženem krni iie;J<»>**g|jiv;m. »liki avstrijske morju. j armade. zmagovaleiHii na vseh fron- Zdaj živeti, ob tem zmagovi-.tali. bodočim pokoritel jem zemlje-t-m soneu, ki ob zimi razliva ke oble. e zbirali ljudje na glavnem trgu. ine-tljivi narednik Peter. Iz gradu zunjj ttp je po^ftQ ko-j 4<5&lim (Sehet!".... (Jlas troben-lakala marškompanija. amo ne oficir. Čeprav eden imi"d "So že sprt žrli samo >ol. da bi o-rajstarejših iz, rezervnega oficir- pšuli! Zdajle preti odhodom. Xa. skega kadra. Že pred vej o o je bil da gibt es "kein znrueck!" — na I por; 'nik. Takrat mu je ugajalo' Profesor K< lene. nerodni enolet-nrsiti uniformo in švadn nirati v nik. je stop il na koncu čete. z oficirski družbi. Trda zdaj v vojni "ji1" *t?iri eooletniki od kadra za — že }»etkr:!t ali Je*tkrat so ga po- častno spremstvo. Ko se je na ko-slali na fronto, vselej j«' srečno pri- h dvoru uvrščala inarškompanija v h ža! nazaj, pr« deti ga mogle do- • vagone, in so «,e nekateri takoj vr-eči eksplozije ruskih in laških šrap v -lamo. razmetano po tleh. je nelov.... Xjegova prekrasna gospa ; prof«»sor Kolene snirhljaje se. kaše je smehljala. ko *o zdajle sr.--1 kor vedno, »ukal svojo koničasto, di zime vnovi« postavili na čelo kiatko ostriženo bradico: "na. da m.-.rškompaipje, pojubovala je rrvo- | Pr» i«telji. inuj filozofski sistem tir- pnrjev. kakor imate vi Sedlačka v magaeinn. ne zmore vsa fronta od Fiandrije do Gradeža....*T V mrfaku. ko je visoko zalestela vu-ernica. je zapel telefon na post« ji. Invalidni prometnik je hitel 'k stotniku Steinerju: "Signal. od-! hod. go-pod .stotnik!" Steiner je pokimal ljubi ženici: '"Vse v redu. Also: v 1+ dneh....'* Hčerkico, ki so ji velike oči sija-1 le iznad rdečih zabuhlih ličec. obkroženih od bele kučme, j»> stisnil k sebi: "Papačtk pride spet..„?T Petem je vstopil v prvi vagon k svojim častnikom. Vlak je potegnil v noč. Kakor tauRe bel«- za-t a vice je plapolaj dim iz majhnih dimnikov nad vagoni. Kna sama harmonika je žalostno pela neko staro pesem, da je brezupno potožila: grenio na fronto.... Zvečer je nadporočnik Woelfling v adjutanturi diktiral strogo rezer-vatno |Kvročilo komandi bataljona na fronti:.... "Notorično je. da se stotnik Steiner rfvlno izmuzne, kav demoralizujoče -vpliva na častniški zlior pri kadru in vzbuja hudo kri i zlasti pri onih gospodih oficirjih, j ki imajo za seboj težke frontne do-jživljaje in jih dičijo rane in odliko hanja. Zatorej...." Stotnik llauer. ki mu je Woeflin^ vdano ponudil pi>mo v podpis, ni prebral do konca. Otrnil je jjepel je'garete, se nasmehnil in podpisal: j "Da. da. ljubi Steiner. tudi nate prišla vrsti...." me nadlegovali predvsem fotografi. reporterji. prihajali bi siro- poravnal škodo, ki bi jo napravil, nato pa kupil jahto, s katero bi maki, oglašali bi se razni zavodi. fse odpeljal daleč, daleč venkaj na oddaljeni ali* celo samo namišl je- j široko morje, tako da bi bil stotini sorodniki. Od vwepovsod bi do- ne kilometrov ]>išnje za posojila. J tov in gramofonov, ki bi se .spel goljufi bi skušali izvabiti iz me- pojavili v stanovanjih mojih sose-ne čim več mogoče in tudi ženit-jdov. Najbrž jki bi bili vsi ti instni-benih ponudb im- bi manjkalo. Po-jmenti še za nekaj stopinj močnej-stala bi nemima in nezaupljiva in ši ko oni, katere bi prej razdejal. POSKUSEN SAMOMOR končno pričela morda celo vsevprek .sovražiti. Domišljala bi si, da vsak človek, katerega bi srečala. hlepi f>amo po mojem denarju. Niti resnično pomoči potrebnim ne hi verovala in ponoči bi se bala tatov. Tako bi premoženju sledilo prokletstvo. moje življenje bi past al o neznosno in da bi v meni zopet zavladal mir. bi ves denar podarila do>mu za bolne in siromašne služkinje. Bila bi rzopet u-boga. toda — srečna. 2. Drugi"* pravi takole: Prvo. bi storil, ko bi zadel glavni dobitek. bi bilo, da hi zbral vse svoje tovariše, prijatelje in druge, jih primerno oborožil, s posebnim vlakom prepeljal v London, nakar bi naskočili spodnjo zbornico. Vse G. Sesti ima tole dobro voljo: Izšel sem iz rod o vine Kapravljiv-cev. moj oče je bil tak in tudi nje-irov oče je bil znan zapravljivec. Nič težkega ni bilo zame. da sem tudi jaz posnemal svoja prednika. Ime! sem dober. da. skoraj sijajen za.s'užek. a vse sem sproti zapravil. Posledice so se kmalu {h>-kazale. Danes sem .star 4*i let in beračim za delo. Ako bi torej nadel glavni dobitek, bi po dobljenih izkušnjah pričel drugače. Zagotovil bi sebi in dužini bre/skrh-no bodočnost, spomnil pa bi se tudi v.seh prijateljev in dobrotnikov. kateri so mi na katerikoli način pomagali v moji brezposelnosti. Potem je tam doli pri Svden hamu majhna bolnišnica, v kateri sva z ženo štiri težke ure čakala Vas sv -Miklavž na Dravskem polju je 20. novembra dopoldne razburil strahovit dogodek. Posestnik Vinko Vauhnik je obupal ] nad življenjem in si ga je sklenil končati na strašen način. Dopoldne okrog 10. se je napotil k električnemu dalji>ovodu. ki ima napetost 10.000 voltov. Privezal je na tanko žico svoj žepni nož ter ga vrgel preko voda. drugi konec pa je dr/.a! v robi. Da bi bil učinek še večji, si je tudi sezul čevlje. V hipu. ko se je žica dotaknila daljnovoda, je sila udarca •zm-ila Vauhnika na tla. pri čemur xe je pretrgala žica, ki je za hip zvezala njegovo telo z daljnovodom. Vauhnik je dobil strašne opekline na drugi strani telesa in se je v groznih bolečinah valjal po tleh. Dogodek je opazil delavec Fr. Verdnik iz Hoč. ki je hitel samomorilnemu kandidatu na pomoč. Nesre^jf ^ « hotela, da ni opazil žice. ki je visela od daljnovoda «in s .katero je prišel v .stik s čelom. V tem hipu se je zgrudil mrtev. Vauhnika s-o takoj prenesli v najbližjo hišo. od koder .so pokli-jcali reševalce, ki so ga prepeljali i v bolnico, truplo pokojnega Verd-nika pa so spravili v mrtvašnico , na pokopališču v Hočali. j Steiner se ni vrnil. Visoko v Ti-jrolah va je — nesrečnega radoved-' i-ika — sredi no<*j pobrala ena sama ji heerk ei v nar. vjn hladu«- rd--e-;t-a. Kmalo bo koneo in potem i krogla. .Mogočen zeleni >ij rakete kaste ročice ;n ji šepetala : "I'm-w. razpredem vse, če>,ar . -e je naučili jjf svetil v večnost. ček se bo kmalu spet vrnil.... V št i- vojna. Takoj po vojni pa izdani | ----- linajstih dneh bo spet pri nama.... Pupa koinnit wieder. o ja. Papa kemmt wieder!" • Ze potem, kako .s- je razmestiN ko mpamja preči drevoredom in pre dkomnndo, je videlo, da ni trde roke nad njo. Kako! liog se ;»ii vava filozofija!" Leno je k druščni enoletnikov pri ribal tovariš četovodja Plank. usmili takes.i moštva v bornih ee V dunajskem narečju je zeva je za-rarskih koprivah. \ ohlapnih re- bavljal in s«- leno pretegni!: "Pr--lenkasto sivih plaščih, s čepicami j klet o. zdaj s>> bomo tu obira! i do kakor iz rrsja. poveznjenimi na jvei Kakor kokoši v kurnik nas glavi tako. kakor jih nosijo dojenčki. Celi rodovi s'i tule premešani: brkati kešeeni Uosaiici. Tirolei i:i I.-trani, .-•tari-i in izstradani mlruli-či. bledi, kloneči |m«J tovorom nahrbtnika in puške. Uejeni tržani — vsi euthoben — s«) se ]«>krili doma ali j»a kukali izza oštarijskili zajječkov skozi mot-itJ ckna na tr^.„. Manj sramežljivo so oni pisarji in sleparji iz komande zapolnili vsa okna. in .se .. pisarniškimi dekleti na/dajali v kresanju puhlih dovtipov na račun prestrand»3neev v niarškompaniji. <"il kakor vitez, ž\*nketajoč z (Strokami, se je jiojavil pml četo poveljnik k;nlra. stotnik llauer. Z pošiljajo vselej z mrakom na fronto." "Torej Plank —spet prostovoljno " « "Spet. Vi vsi skupaj ste ni i pr. pust : druščina, liog vam lx>di milosti ji v!" Sedlaček ga zafrkn«-: ; Plank gre pogledal. «'-e so nnt postavili novo bajto. Lanska mu je zgorela, ko si je uši obiral in jih v ponvi cvrl!" "Ali kaj!" se iraniitzne Plank in se obliz.ne: " Xe. otroci. Trmoglavi -le. da vam moram znova |K>veda-ti: če se sam javnim na fronto, vem da se mi ne bo ničesar zgodilo. Ju pi I are u sem. pri Rogu! Takih sle- Poziv! Izdajanje lista je ▼ zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jib počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točne Uprava "O. N." PREISKOVANJE MORSKEGA DNA državne poslance in lenuhe bi pometali ven in jih pretep!k nakar na izid operacije najinega sina. Ta bi sedli na njihova mesta. Nato; bolnišnica nima dohodkov in je v bi se pričelo. 1'kinil bi vse zako-: stalni krizi. Skušal bi po svojih ne, ki favorizirajo veleposestnike j močeh zmanjšati skrbi vodstvu te-iti lorde, znižal bi davek na pivo i ga občekoristnega zavoda, in razne potrebščine, katere potre-- 7. Tale je videti dobrega *.rcs. bnje delovno ljudstvo. Razvelja- ko pravi: Sem eden izmed onih, vil bi zakon o ženski v olivni pra- ki ne verujejo, da bi mogel denar vie i, možem bi dovolil, da smejo ; osrečiti človeka. Vendar pa .si že-lenobne žene priganjati k delav-jlim glavnega dobitka, da bi po-nosti. prepovedal bi. voje znanstvene zapiske petih let. Pomožna ekspe-dicija pa je te drair-M-eimsti pozne-Jje-za >rcčt» utegnila rešiti. I V Dalai Kurganii v Turkest'anu i je -est a v i 1 pogumni učenjak novo ekspedicijo. a v V/luninem Turke-stanu je vladal guvemer.*ki mu je z;:čel delati velike težave. IX>lge mesece je moral Amiiolt čakati brez zveze z zunanjim svetom na dovo-1 .j Mi je za nadaljevanje poti. Mekšne majhne zapreke. {Nekega dne >e je zbralo pred nje-■ govo hišo celo kakšnih .">!)() ljudi, ki j so hoteli gledati, kako bodo revolucionarji Švedu odsekali glavo, j Vendar pa mu tesra niso storili in •so mu na nadaljnji poti celo po-| mag-jli. I V Ifotanu mu priredili voja-jško parado in tamošnja vlada ga i je podprla z vsem potrebnim, cel > ! / denarjem. Seveda so storili to m a. io z namen« m. d i bi Angležem poro«"-al. kako dobro so «ra M»rejeli. To željj> pa je A ni bolt izpolnil z veseljem, kajti dala mu je priliko, da je mogel civiliziran s ve t »-hve-•stiti. da še živi. Šele lt>. avgusta je dosejrel mesto Leh. kjer mu je bilo mogoče odilo premagoval. Zadnje dni mu je postalo kar neznosno, da ak dan po svojem .slugi poslal cvetlice in jo vprašal o stanju go*pe Grabowe. Sluga inu je veedno zahvalila za vprašanje. Toda gospa je bila še vedno zelo klaba. Kako je Werner zavidal svojega slugo, da je smel videti Gildo! In nekaterikrat mu je sporočil : — G-ospiea Werdenova ima popolnoma objokane oči. Xajbrze go«|>ej ni posebno dobro. Werner je vedel, da j<» Gilda jokala samo zato. ker jo je bolna go*pa mučila. Zato je bil zelo nemiren. Zalo je tudi danes najprej -al. kako je z gct>po Grabowo. — Slišala *em. da je njena bolezen zelo resna. — pravi Oliv. — Malo prej >em na Mopnieah srečala Gildo. ki je ravno telefonirala zdravniku. Rekla mi je. da je imela njena redniea zel-o islabo noč. — In uboga Gildo tudi. — pride naglo skozi Wernerjeve ustnice. Oliv ga Karudeno pogleda. Že nekaterikrat je opazila, da s? njen brat ze'o zanima za Gildo Werdenovo. toda je molčala. Oliv in Werner .sta bila v svojih mislih in opravilih tako samostojna in zaprta značaja, da nista nikdar skušala eden na drugega vplivati. Oliv je bila prepričana, da ji brat o tem. kar ga je v notranjosti grizlo, ne bi nikdar ničesar povedal, razun če bi gi \prašala. Saj je bila tudi sama na tem. da mu nekaj pove. česar mil ni smela več dolgo prikrivati. — 4l>a. ubogo d«»kle! Tako pravim tudi jaz. Werner. Izgledala j<> izelo -trudna in žalostna. Prav gotovo je zadnje čase imela le malo počitka In pri tem še tako brezsrčno postopanje. Njenega položaja ji pač ne more nikdo zavidati. Na njenem nu-stu bi ž<« davno pobegnila. — To lahko rečeš. Oliv. Kam pa naj gre? Ti nisi nikdar imela obučtka odvisnosti. — Seveda. — kaj takega ni mogoče razumeti. Zrastla sem kot svoboden človek in hočem tudi svobodna ostati, navzlic temu — toda ne to hočem za enkrat -;e za molčat i. Prej moram po.vedati *«• kaj drugega. S temi besedami Oliv .sede nasproti svojemu bratu in ga gleda /. nasmehom, ki je bil nekoliko negotov in je njen obraz zelo pomladil. Werner postane prtzoren. Opazil je. da mu ima sestra povedati u<»kaj prav p«*sebne«ra. Torej, govori. Oliv. .sem zelo radoveden. Oliv .se globoko oddahne, kot bi se hotela otresti nemirnega razpoloženja. — Torej, paslušaj. Werner. Xe vein, ako si opazil, da se grot Ilochberg poteguje za mene. Werner prikima. — Seveda mi to ni všlo. Oily. Xa to sem že nanajen. da ie vsak mlad. neoženjen moški, ki se ti približa, tudi tukoj snubi. — Dobro Toda sedaj sem prišla do sklepa, da se poročil. Ker iinam za .seboj že četrt stoletja svojega življenja, se mi zdi, da je prišel čas. da mislim na možitev. Kot stara devica ne maram hoditi po »vetu in tako som se odločila, da sprejmem snubitev grofa Ifoeh-berga. Pričakujem ga tv pol ure in prepričana sem. da mi bo .stavil odločilno vprašanje. Werner gleda nekaj časa molče in zamišljen pred .sc. Xato pa pravi mirno: — Kakor t*1 poznam. Oliv. s>i to dovolj premislila. — Da. Werner, vse "za" in "proti" Rem natančno premislila! Grof lloehberg mi je po volji: njegova osebnost je Izelo odlična. Da je zelo zadolžen, za mene ne more biti nikaka zapreka in če plačam njegove dolgove, ali pa dolgove kakega drugega ženina, je slednjič vseeno. Dolgove imajo konečno v.s». ki se drenjajo okoli mene. Me«l vsemi snubci pa se mi «rr<>f HocHberjr zdi najpc'tenejsi in najbolj pameten. Zato s«*m sedaj odloČila, da mu dam svojo roko. 7.i\ njegove občutke do mene se brigam raivno tako malo. kakor za M*oje. Imela bova prijatejski zakon brc? strasti, kar bo popolnoma odgovarjalo moji naravi. Večjih čustev ne morem dati in jih tudi Zu sebe ne zahtevam. Zato si bom tudi v zakonu ohranila svojo svobodo. kakor tudi wvojega botlorejja mož-a n<* bom vkleuila v ve-i ige. Temne, trudne Werner je ve oči se vpro v Ollyn obraz. — Da. Oily. — vidim, da si vse dobro premislila — predobro. Ničesar drugega ti ne maram reči. kot: Stori, kar misliš, da je za Irbe dobro in prav. Vendar pa, kot tvoj dober prijatelj, kakoraen sem ti bil vedno, bi ti svetoval, da nekaj premisli". — Kaj pa. Werner? — Tako mirno in brez vsake strasti greš v zakon. Kaj pa potem. ko se nekega dne v tvojem srcu zbudi ljubezen, ako te sreča človek, ki bi bil pravi za tvoje srce f Kaj potem? Premišljen nasmeh spreleti Olivne ustnice. — Oh. Werner, na lepo pravljico o ljubrtzni ne verjamem. To Je .samo domišljija mehkočutnrh ljudi. Tu med temi jaz nisem. Poznam se in vem. da nikdar ne bi moirla j»odariti velike ljubezni. Werner iprime njeno roko. — Moja OHv. ne poznaš se. Mogoče moreš podariti več ljubezni. kot sama misliš. To človek občuti šele. ko je prišla ura. ko naše Htee z vso iskrmrnestjo /.»hrepeni po kom drugem. In ta ura prav «ro-\«» pride enkrat za vsakega človeka. Tz teh bratovih besed je sklepala, da se je Gilda v zadnjem času Wernerju prikupila. Toda tudi sedaj še ni skušala prodreti v njegovo skrivnost. Samo odločno strese glavo. — Sem drugačna, kot si ti. Werner. Med nama ti bil vedno bitij občutljiv in melrtoxrčen. Ti pa si tudi mnogo boljši kot sem jaz. Toda jaz sem pač hladnega srca. — Xe. Oily, nisi! Brezčutna si postala, ko .si spoznala, kako aiah% pravega čustvovanja je nebo podelilo bogatim. Mrzlega srci nisi. Samo svoje srce zatajuje«, ker mu nočeš dati oblasti nad se-boj. Oliv boža njegovo roko. — Oh. Werner, to misliš samo. ker te imam tako rada in ker sem proti tebi drugačna kot iproli drugiip ljudem, hi temu ne oporekam. Toda s tem. kar občutim do tebe. sem se popolnoma izdala. Za druge ljudi n» nieesar več preostaJo. Zaradi tega ti tedaj ni" tre- . ba prav nič skrbeti, — Vedela boš. kaj hočeš napraviti. Zdržati se hočem vsake druge pripombe. Mogoče najdeš v tem zakonu več. kot pa sama iščeš. Na vsak način ti iz celega svojega srca želim .vso srečo k tvoji odločitvi. -Da tega nikdar ne bi obžalovala! (Dalje prihodnjič.) ^ JL.. ~ a; .'v' ..'" jhitPBhirflii^" Jtkt < SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU n« WEST lStb STREET NEW YORK, 1«.' T. PIfllTB NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE Z letalom, ki ga vidite na s mično v zraku. Letalo se iki. je obstal belgijski avijatik Klori ne 0 minut in 53 sekund nepre-zam ore dvigniti navpično v zrak brez vsakega zaleta. Iz Slovenije* bil mir. Do nedelje ponoči. | Dr. Pintarjeva žena in hčerka sta pulzno prišli iz kina in se takoj ! podali k počitku. Med tem. ko sta ! obe bili v spalnici, se je tudi dr.! ^ stil niča rje v sin Lojze Turk in neki pekovski pomočnik. Ko so prispeli preko ceste do hiše, jih je pri oknu že čakala g<»spa Pintarjeva. Pozvala jih je. naj se kar skoai okno priplazijo v sobo. V spalnici jim je ponovno razložila, kje domneva zločinec. Xapotila jih je skozi obednico v temno predsobo, ki se končuje na verandi. Prvi je vstopil Xcsnieny. V predsobi so v temi opazili dr. Pin-tarja. ki je če vedno stal s puško na verandi — ne vedoč. da je soproga medtem poslala po pomoč. Komaj se je Xesmeny s tovariši dobro približal vratom, se je dr. Pintar nenadno ukrenil. da j«' puškina cev zdrobi'a stekleno okno na vratih. Dr. Pintar je samo Se jeknil: "Stoj!" — in že sta v so-*. j bo izagrmela dva zaporedna strela. Prestrašeni so se vsi umaknili proti (»bedniči. Med njimi tudi 6 decembra: 1'reinrn v Kremen Albert Ballin v Hamburg Manhattan v ilavra 9. decembra: R«1! v Cenoa • Majestic v Cherbourg 12. decembra: St. Louis v ILimbunr Psi našli trupelce novorojenčka. Ustreljen po usodnem naključju Te dni so pastali vaščani vasi roia v Genoa 20. decembra: Washington llumburg v v Havre Hunibura bil lovsko puško in odliitel proti vratom. Tiho se je priplazil do vrat. ustavil tok pri električnem zvoncu ter neslišno odprl vrata na verando. V te>mi. megleni noči pa ni mogel (»paziti nikoga'-. Zato se jeo dločil počakati, prepričan, tla bodo zločinci ponovno skuhali vdreti skozi vrata. Čakal je nekaj minut. Med tem je bila služki-i co ter že izropali ženo in hčerko. NEVAREN 6LAZNEZ Kakor por« čaju iz Katov'c na Poljskem, se je v kraju ourg Manhattan v llatre Ibert ilatliu v Ihunliurs 5. Januarja: I :<-reiiKai ut v Cl^ei bouri; star š •!» let služka. Čeprav j«' ii. je iskal služb- vsepovsod, j'* vend r bil v največji betli. To >_ra n.>a že stekla v sosednjo sobo. kjer j nepre-krbljena ctrrka. je že dolnje bila g(^pa s hčerko. V prvem j ča a br.*z dela in brc. vsakega za-strahu so žirnske ugasnile luči. bojazen pa je rasla bolj in bolj. saj je v presledkih še vedno zvonilo pri vratih. Le tega niso vedeli, pri [ je tako potrlo. da je nenadno zno katerih. Zato je. hčerka odprla ok-Jrel. Zgrabil je težko gorjačo in za no na cesto, da vitli, če morda tam j čel z njo udrihati p» svoji Ženi. kdo zvoni. 1'lica je bila prazna, .svjij'h o' rccih in po svojih star-Slednjič sta se hčerka in služkinja | ki pri njem stanujejo. Svojci odločili, da pohitita k sosedom (izmed katerih >o nekateri prav lin tarjevo lastnino. Izprva s«» mu u-ki*a rani ni, so nni komaj usu t'- dovih na dvorišču so bili liaslcd- . ... . . • ... .. . > , ... ,. .. . ... .... ... kova postima. kjer je bilo tisto i ,i-Ve till nolicijo. Ulaznez pa je m^.l nji dan aretirani neki sumljivci. 1 piišlo na svet mtrvo dete. V strahu pred sramoto in iz bojazni pred staiv.i je prezgodaj rojeno tlele zakopala v tuje gnojišče. Deli trupelca so bili preneše: na farno pokopališče. Nesrečna smrt kovača pod žično železnico. Mežiški svinčeni rudnik si je nabavil tovorni avto znamke "Ta-tra" 7. nosilnostjo do lo.OOO kir. Voz je prvi te vrste v Jugoslaviji, pravo čudo sodobne tehnike. Služi pa m\ prevažanje rude iz Žerjava do postaje Preval je. S tem se bodo baje zaradi previsoke režije. ki jo zahteva ozkotirna že-'eznica (ker so lokomotive že obrabljene in bi bilo 1reba nabaviti nove) znatno znižali stroški prevoza. Preden se pa ta kolos uvrsti v promet, je bilo treba na nekaterih mestih preložiti in razširiti cesto in zgraditi nove mostove. Tudi žična železnica se je mo-•ala na nekem prehodu čtiz cesto primerno dvigniti. Dela pri lesenem nc bor vrata nista upali, sta se splazili izjno pohištvo. Ko je vdrla v stano hiše skozi okno in zbrzeli preko vanje pol'eij.i .j«' Mazur skočil sko cc-te. Prestrašeni sta povedali v 17\ , pritličnega stanovanja in gost lini. kako hočejo vlomilci bežal na cesto, kjer je vsakogar, vdreti z dvorišča v stanovanje. k«»gar je sreča!. > t žko gorjačo tre-Seveda se je takoj javilo nekaj šČil jk. glavi. Sele po dolgem /a le-pojfumnih fantov, k-i so .se oboro- ' tli.\ anjll ga je policija končno pfi- . ki! žili s tem. kar .si imeli pri rokah, 'jela in ukrotila. Nesrečni Mazur j-ko takoj Ti'oiiili, čim je kdo hotel In šli so: šofer Dttdderij Nesme- v svoji bluzno-ti hudo pošk«lo%-ai odpreti vrata. Nekoliko dni je' n v. železničar -Josip .Horvat, go- deset oseb.__ Yrnihu" ]ia preiskava šc ni prinesla popolne jasnosti. Zaradi takiii številnih nočnih obLskov. si je dr. Pintar skušal zavarovati hi*o pred tovaji. kolrkor je bilo mogoče. Xa veznih vratih, ki vodijo na cesto ter na dvorišče, kakor tudi pri vratih na verandi je dal pred dne vi namestiti električne zvonce 6. Januarja: I .a fa vet te v Havre Ilex v flew;« Dm <>pa v Bremen 10. janttarja: .\ v H a v re 11 a v i e 19. januarja: o;>n»| lc v Cl>e: b..iirg 20 januarja: Champa in v Havie Coni«- ili S.«.v«.ia v i>r VoU-ixta m* v I lotili ene llremen v l»r«-incii 24. Januarja: llainl'UtK v Bert-ngaria I Initilmrt; k Cierltourg 27. januarja: Kuro i-a v Bremen 31. januarja: Manhattan v II:iue ROMAN TR0KLETSTV0 LJUBEZNI' je tako lep in pretresljiv, da ga boste čitali z največ, jim zanimanjem. 51.50 (2 KNJIGI) V zalogi ga ima KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. ... SKUPNA .'.. POTOVANJA in cene vožnji: BOŽIČNI IZLETI se vrše na sledečih parnikih in kot spremljevalec bo vedno kak uradnik od omenjene družbe, ki bo spremljal potnike-prav do Ljubljane. Europa----15- DECEMBRA Berengaria---«5. decembra lie de France-->6. decembra Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo V3e potrebno, da bo udobno in brez vseb skrbi potoval. PIŠITE ŠE bANES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street. New York, N. Y. 1 V JUGOSLAVIJO Preko Havre NA HITREM EKSPRESNEM PARN1KU ILE DE FRANCE IG. DECEMBRA /V. Ju mar ju — .?. Fi-biuarjn "l^htls 17. Frhruurja — 17. Muna CHAMPLAIN ::u. Dccitnbra — ~0. Januarja NiZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vpra-iajte naše pooblaščen« agente j&rie 19 STATE STREET. NEW YORK V NEKAJ DNEH IZIDE Slovensko - Amerikanski KOLEDAR za leto 1934. CENA 50 CENTOV Naročite ga že sedaj! KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE SMO DOBILI Cena štirim zanimivim knjigam $1.45 KOLEDAR IN KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE $U5 • GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York City