Celje
iška kT)3ižnica
URADCT* v USTNIK
CELJE
LETO XI.
24. september 1966
Št. 29
V S E B
Občina Brežice — Krajevna skupnost Cerklje ob Krki
402.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v letih 1966 in 1967 na območju Krajevne skupnosti Cerklje ob Krki za popravilo krajevnih cest.
403.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v letih 1966 in 1967 na območju Krajevne skupnosti Cerklje ob Krki za financiranje določenih del.
Skupščina občine Celje
404.	Odlok o upravljanju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini v katerih gospodari s posameznimi stanovanji in poslovnimi prostori več organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
405.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev v občinski zbor Skupščine občine Celje.
406.	Odlok o mejah melioracijskega območja Celja.
407.	Odlok o ureditvenem načrtu za bolniški kompleks v Celju.
Občina Laško — Krajevna skupnost Rečica pri Laškem
408.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Rečica pri Laškem za leto 1966.
Skupščina občine Sevnica
409.	Odlok o spremembah odloka o samoupravljanju, delovnih razmerjih in delitvi sredstev ter osebnega dohodka delovnih ljudi v občinski upravi Sevnica.
410.	Odlok o spremembi odloka o kontroli cen storitvam.
Skupščina občine Šentjur pri Celju
411.	Odlok o ureditvi podstanovalskih razmerij v občini Šentjur pri Celju.
412.	Odlok o opravljanju gostinskih dejavnosti izven lastnih poslovnih prostorov.
413.	Odlok o javnem redu in miru na območju občine Šentjur pri Celju.
414.	Odlok o določitvi uradnih dni in uradnih ur v upravnih organih občine Šentjur pri Celju.
415.	Odredba o poslovnem času v gostinstvu na območju občine Šentjur pri Celju.
IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE
Skupščina občine Šentjur pri Celju.
POPRAVEK
402.
Krajevna skupnost Cerklje ob Krki je po 134. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64) po sklepu zbora volivcev Krajevne skupnosti Cerklje ob Krki z dne 13. 3. 1966 na seji sveta krajevne skupnosti dne 24. marca 1966 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka v letih 1966 in 1967 na območju Krajevne skupnosti Cerklje ob Krki za popravilo krajevnih cest
1.
Na območju Krajevne skupnosti Cerklje ob Krki se v letih 1966 in 1967 uvede krajevni samoprispevek v delu za popravilo krajevnih cest in poti.
2.
Predvidena vrednost vseh del, ki se bodo financirala iz krajevnega samoprispevka znaša 2.000 N-din.
3.
Zavezanci krajevnega samoprispevka so vsi lastniki in uživalci zemljišč, ki stalno prebivajo na območju Krajevne skupnosti Cerklje ob Krki.
4.
Zavezanci krajevnega samoprispevka so dolžni 9Praviti na krajevnih cestah, kjer to odredi svet krajevne skupnosti, naslednje število ur dela:
1.	lastniki zemljišč do 1 ha — 5 ur;
2.	za vsak nadaljnji ha zemljišča se mora opraviti Po 5 ur dela več.
5.
Delo na cesti obsega izkop obcestnih jarkov, odstranitev izkopane zemlje, kolikor le-ta ni potrebna za nasipanje, odstranitev vseh na cesto visečih dreves in vejevja ter nakladanje in razsipanje gramoza.
6.
Svet krajevne skupnosti določi na podlagi določil tega odloka za vsakega zavezanca obseg krajevnega samoprispevka in ga o tem pismeno obvesti.
Če zavezanec krajevnega samoprispevka določenega dela ne opravi v roku 30 dni po prejemu obvestila, mu svet krajevne skupnosti, ki je odgovoren za izvajanje del, predpiše denarni prispevek z odločbo, pri čemer se računa normalna ura dela po 250 N-din.
Odločba sveta krajevne skupnosti o odmeri krajevnega samoprispevka je dokončna.
Če zavezanec tako predpisane nadomestne denarne vrednosti ne plača v predpisanem roku, se prispevek izterja prisilno po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov.
7.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 0-14/1-66
Cerklje ob Krki, dne 24. marca 1966
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Ignac Špiler 1. r.
403.
Krajevna skupnost Cerklje ob Krki je po 134. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64) po sklepu zbora volivcev Krajevne skupnosti Cerklje ob Krki z dne 13. 3. 1966 na seji sveta krajevne skupnosti dne 24. marca 1966 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka v letih 1966 in 1967 na območju Krajevne skupnosti Cerklje ob Krki za financiranje določenih del
1.
Na območju krajevne skupnosti Cerklje ob Krki se v letih 1966 in 1967 uvede krajevni samoprispevek za financiranje naslednjih del po programu krajevne skupnosti:
a)	gradnja vodovoda v Izviru in Bušeči vasi;
b)	odplačilo posojila za zobno ambulanto;
c)	kanalizacija v Župeči vasi in Cerkljah;
č) nasipanje cest, javna razsvetljava in vsa ostala komunalna dejavnost.
Navedena dela morajo biti dovršena do konca leta 1967.
2.
Predvidena vrednost vseh del, ki se bodo financirala iz krajevnega samoprispevka po programu za leto 1966 in 1967 znaša 50.000 N-din.
3.
Krajevni samoprispevek se uvede v denarju.
Višina krajevnega samoprispevka znaša 5 0/0 katastrskega dohodka od vseh zemljišč na območju krajevne skupnosti v 4. proizvodnem okolišu.
Krajevni samoprispevek v prej omenjenem odstotku plačajo lastniki in uživalci zemljišč v 4. proizvodnem okolišu, ki imajo stalno prebivališče na območju Krajevne skupnosti Cerklje ob Krki.
Krajevni samoprispevek v višini 5 % katastrskega dohodka plačajo tudi lastniki in uživalci zemljišč, uvrščenih v ostale proizvodne okoliše, ki imajo stalno prebivališče na območju Krajevne skupnosti Cerklje ob Krki, ki so zaposleni in ne plačujejo prispevka v sklad kmečkega zavarovanja.
4.
Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka je pristojen odsek za dohodke občine Brežice, za izvajanje del pa svet krajevne skupnosti.
Kot krajevni samoprispevek zbrana sredstva se odvajajo v sklad krajevne skupnosti Cerklje ob Krki.
5.
Krajevnega samoprispevka so oproščene osebe, glede katerih določa oprostitev zakon o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64). Poleg tega lahko svet krajevne skupnosti v celoti ali deloma oprosti plačila krajevnega samoprispevka tudi druge osebe, glede katerih meni, da obstojajo za oprostitev upravičeni razlogi.
6.
Od zavezancev, ki ne plačajo krajevnega samoprispevka v določenem roku, se prispevek prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov.
7.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 0-14/1-66
Cerklje ob Krki, dne 24. marca 1966
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Ignac Špiler 1. r.
404.
Po 3. in 6. členu temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, št. 35/65),
3.	členu zakona o lastnini na delih stavb (Uradni list FLRJ, št. 16/59, 48/59, 12/62 in SFRJ, št. 11/65) in 116. členu statuta občine Celje je Skupščina občine Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 13. septembra 1966 sprejela
ODLOK
o upravljanju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, v katerih gospodari s posameznimi stanovanji in poslovnimi prostori več organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini
1.	člen
Če gospodari dvoje ali več organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini s posameznimi stanovanji in poslovnimi prostori v eni stanovanjski hiši v družbeni lastnini, se določi sporazumno, katera organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami bo upravljala s tako stanovanjsko hišo v celoti.
2.	člen
Če ne pride do sporazuma med lastniki oziroma upravljale! hiš v enem mesecu potem, ko začne veljati ta odlok, preide gospodarjenje s tako hišo v celoti na organizacijo za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, ki jo določi občinska skupščina.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 023-1/66
Celje, dne 13. septembra 1966
Predsednik Skupščine občine Celje
Zdravko Trogar 1. r.
405.
Občinski zbor Skupščine občine Celje je po prvem odstavku 22. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Uradni list SRS, št. 11-93/63) na seji dne 13. septembra 1966 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev v občinski zbor Skupščine občine Celje
1.	člen
Razpišejo se nadomestne volitve v občinski zbor Skupščine občine Celje v 10. volivni enoti zaradi smrti odbornice občinskega zbora Cilke Hojnik.
10.	volivna enota obsega Zidanškovo ulico, Zagato, Ozko ulico, Muzejski trg. Ulico Ivanke Uranjekove in ulico Na okopih.
2.	člen
Volitve bodo v nedeljo dne 9. oktobra 1966.
3.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Celje. Objavi se tudi v lokalnem tisku.
Št. 020-2/66
Celje, dne 13. septembra 1966
Predsednik Skupščine občine Celje
Zdravko Trogar 1. r.
406.
Po 12 členu temeljnega zakona o vodah (Uradni list SFRJ, št. 13-262/65), 39. členu zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 22-121/66) in 116. členu statuta 9bčine Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 27-240/64) je Skupščina občine Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 13. septembra 1966 sprejela
ODLOK
o mejah melioracijskega območja Celje
1.	člen
Melioracijsko območje Celje obsega zemljišča, ki leže znotraj območja ureditvenega načrta Celja po Predlogu urbanističnega programa vplivnega območja Celja.
2.	člen
Melioracijski objekti tj. vodni tokovi v območju, navedenem v 1. členu tega odloka, se kot osnovna sredstva prenesejo v upravljanje Vodne skupnosti »Savinja« Celje s posebno pogodbo.
3.	člen
Vodna skupnost »Savinja« Celje lahko uporabnikom melioracijskih objektov sporazumno predpiše Plačilo odškodnine.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-nem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. januarja
Št. 324-12/66-1
Celje, dne 13. septembra 1966
Predsednik Skupščine občine Celje
Zdravko Trogar 1. r.
407.
Skupščina občine Celje je po 9., 17., 18., 19. in 20. tienu zakona o urbanističnih projektih (Uradni list CRS, št. 22-127/58) in 116. členu statuta občine Celje na Seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skup-nosti dne 28. januarja 1966 sprejela
ODLOK
0 ureditvenem načrtu za bolniški kompleks v Celju
1.	člen
.. Ker urbanistični program za vplivno območje Četi a še ni sprejet, treba pa je zagotoviti bodoče meje .Unkcionalnega zemljišča Zdravstvenega centra v Celju 'j"1 omogočiti dopolnjeno zazidavo stanovanjskega prepela med Oblakovo ulico, Jenkovo ulico, Kersnikovo lP Ipavčevo ulico, se sprejme ureditveni načrt za bolniški kompleks v Celju.
2.	člen
Ureditveni načrt je izdelala projektivna organiza-c,J.a Zavod za napredek gospodarstva v Celju v febru-‘iPiu 1965 (arhitektonski del) in juliju 1965 (komunalni tiel) pod št. 25/65, ki je bil javno razgrnjen v prostorih ^najevne skupnosti Dolgo polje od 30. 8. do 30. 11.
3.	člen
Ureditveni načrt je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Manjše spremembe ureditvenega načrta dovoljuje za urbanizem pristojen svet Skupščine občine Celje na predlog upravnega organa, pristojnega za urbanizem.
5.	člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urbanizem.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 350-18/65-2
Celje, dne 28. januarja 1966
Predsednik Skupščine občine Celje
Marjan Učakar 1. r.
408.
Krajevna skupnost Rečica pri Laškem je po 134. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64) po sklepu zbora volivcev v Zg. Rečici dne 23. 1. 1966 in v Hudi jami dne 27. 2. 1966 na seji sveta Krajevne skupnosti Rečica pri Laškem dne 28. junija 1966 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Rečica pri Laškem za leto 1966
1.
Na območju Krajevne skupnosti Rečica pri Laškem se v letu 1966 uvede krajevni samoprispevek za financiranje naslednjih del iz programa krajevne skupnosti:
—	urejevanje cestišča, cevnih propustov in obcestnih jarkov na cesti Laško—Rečica do Proda;
—	betoniranje škarpe niže hiše Sušič Jožeta v Zg. Rečici.
2.
Predvidena vrednost vseh del, ki se bodo v letu 1966 financirala iz sredstev krajevnega samoprispevka znaša 6.000 N-din.
3.
Dela, ki se financirajo iz krajevnega samoprispevka, morajo biti končana do konca leta 1966.
Za izvajanje del skrbi svet krajevne skupnosti ali od krajevne skupnosti za to pooblaščen režijski odbor.
4.
Krajevni samoprispevek se odsluži z delom in vožnjami ali pa plača v gotovini.
Vsak zavezanec je dolžan v letu 1966 opraviti 20 delovnih ur v kraju in času, ki ga določi organ krajevne skupnosti ali pa plačati v gotovini 140 N-din.
5.
Zavezanci krajevnega samoprispevka so vsi prebivalci v starosti od 18 do 55 let (moški) oziroma do 50 let (ženske), ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Rečica pri Laškem.
6.
Krajevnega samoprispevka so oproščene poleg oseb, katere določa 140. člen zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-20/64) še gospodinje in upokojenci s pokojnino pod 500 N-din.
7.
Svet krajevne skupnosti obvesti vsakega zavezanca krajevnega samoprispevka kdaj, kje in kakšno delo je dolžan opraviti oziroma na kateri račun mora nakazati samoprispevek v denarju.
8.
Od zavezanca, ki ne izpolni obveznosti krajevnega samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov.
Vrednost ene delovne ure se računa 7 N-din.
9.
O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka za leto 1966 sestavi svet krajevne skupnosti zaključni račun, katerega predloži v potrditev zboru volivcev.
10.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Uporablja se za leto 1966.
Št. 12/66
Rečica, dne 28. junija 1966
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Stane Požun 1. r.
409.
Po 15. točki 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35-283/64) je Skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 25. avgusta 1966 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o samoupravljanju, delovnih razmerjih in delitvi sredstev ter osebnega dohodka delovnih ljudi v občinski upravi Sevnica
1.	člen
6.	člen odloka o samoupravljanju, delovnih razmerjih in delitvi dohodka ter osebnega dohodka delovnih ljudi v občinski upravi Sevnica (Uradni vestnik Celje, št. 20-299/65) se spremeni in se glasi:
a)	Delovna skupnost odloča samostojno v naslednjih zadevah:
1.	voli in razrešuje člane sveta delovne skupnosti;
2.	odloča o ugovorih zoper sklepe sveta delovne skupnosti;
3.	razpravlja o poročilih sveta delovne skupnosti in mu daje smernice za delo;
4.	daje mnenja in predloge o drugih vprašanjih s področja notranjih odnosov v občinski upravi in opravlja vse druge naloge, ki so določene z zakoni in drugimi predpisi.
b)	Delovna skupnost odloča v soglasju s tajnikom občinske skupščine v naslednjih zadevah:
1.	sprejema pravilnike in druge splošne akte ter spremembe in dopolnitve teh aktov, ki urejajo samoupravljanje, delovna razmerja, delitev dohodka, notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest ter
druga vprašanja s področja notranjih odnosov v občinski upravi;
2.	sprejema program dela občinske uprave;
3.	sprejme finančni načrt in zaključni račun;
4.	odloča o izključitvi delavca iz delovne skupnosti;
5.	opravlja druge naloge, ki so določene z zakoni in drugimi predpisi.
2.	člen
11.	člen odloka se spremeni in se glasi:
Svet delovne skupnosti v soglasju s tajnikom občinske skupščine opravlja naslednje zadeve:
1.	pripravi pravilnike in druge splošne akte ter spremembe in dopolnitve teh aktov, ki urejajo samoupravljanje, delovna razmerja, delitev dohiodka in osebnega dohodka;
2.	pripravi letni delovni program;
3.	pripravi finančni načrt in zaključni račun;
4.	pripravi predlog o delitvi dohodka;
5.	odloča o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, o razpisu delovnih mest, o vstopu delavcev v delovno razmerje, o prenehanju delovnega razmerja in o drugih vprašanjih medsebojnih odnosov;
6.	odloča o letnih dopustih;
7.	skrbi za strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje delavcev;
8.	skrbi za izboljšanje delovnih pogojev in poslovanja;
9.	odloča o uporabi denarnih sredstev sklada opreme;
10.	odloča o pridobitvi, prenosu pravice uporabe, prodaji, posodbi ali zakupu premičnih stvari iz opreme;
11.	odloča o ugovorih delavcev pri uveljavljanju njihovih pravic iz delovnega razmerja in delitve dohodka;
12.	opravlja vse druge naloge, ki so določene z zakoni in drugimi predpisi.
3.	člen
12.	člen odloka se spremeni in se glasi:
Svet delovne skupnosti opravlja samostojno naslednje zadeve:
1.	odloča o uporabi sredstev skupne porabe;
2.	odloča o pridobitvi, prenosu pravice izvrševanja uporabe, prodaji, posodbi, oddaji v zakup in o izločitvi premičnih stvari skupne porabe iz uporabe;
3.	daje delovni skupnosti poročila o svojem delu;
4.	daje tejniku občinske skupščine mnenja in predloge o vseh notranjih zadevah občinske uprave;
5.	daje mnenja k programu dela občinske uprave in drugih organov tajniku občinske skupščine;
6.	daje mnenja in predloge o vseh zadevah s področja dela občinske uprave tajniku občinske skupščine;
7.	opravlja vse druge naloge, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi.
4.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku Celje.
Št. 02-7/66-1
Sevnica, dne 25. avgusta 1966
Predsednik Skupščine občine Sevnica Jože Knez 1. r.
410.
Po 26. in 27. členu zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list FLRJ, št. 30-402/62) in 15. točki 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35-284/64) je Skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 25. avgusta 1966 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o kontroli cen storitvam L člen
V točki b) 3. člena odloka o kontroli cen storitvam (Uradni vestnik okraja Celje, št. 48-424/64) se za besedo »snaga« črta vejica in beseda »kinopodjetja«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
št. 38-15/66-3
Sevnica, dne 25. avgusta 1966
Predsednik Skupščine občine Sevnica Jože Knez 1. r.
411.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 81., 82., 83. in 88. členu zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 11-149/66) ter 3. in 8. členu temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26469/65) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 20. septembra 1966 sprejela
ODLOK
o ureditvi podstanovanjskih razmerij v občini Šentjur pri Celju
L člen
Nosilec stanovanjske pravice lahko oddaja podsta-novalcem v uporabo stanovanjske prostore, opremljene s pohištvom ali brez pohištva.
Kot opremljen stanovanjski prostor (soba) se šteje, kadar je v njem najmanj:
—	toliko ležišč (postelj), kolikor podstanovalcev spi v prostoru;
—	ena miza;
—	ena omara;
—	toliko stolov, kolikor podstanovalcev stanuje v prostoru;
—	umivalnik s priborom za umivanje, razen, če imajo podstanovalci možnost umivanja v drugem delu stanovanj a.
2.	člen
Nosilci stanovanjske pravice smejo podstanoval-ccm zaračunati:
1.	mesečno podstanarino;
2.	uporabnino za uporabo pohištva, če je oddana opremljena soba;
3.	prispevek za uporabo električne energije in vode;
4.	odškodnino za storitve.
3.	člen
Podstanarina je odvisna od višine stanarine za celo stanovanje, določene s pogodbo med nosilci stanovanjske pravice in stanovanjskim podjetjem ter od razmerja med površino vseh sob, površino podstano-valčeve sobe in od števila podstanovalcev v eni sobi.
4.	člen
Podstanarina se izračuna tako, da se deli stanarina za celo stanovanje s čisto površino vseh sob. Dobljeni denarni znesek se pomnoži s površino podstano-valčeve sobe.
H gornjemu znesku lahko nosilec stanovanjske pravice prišteje še do 20% celotne stanarine kot odškodnino za utesnitev, če je v podstanovalski sobi le en podstanovalec. Če sta v eni sobi dva podstanovalca, se lahko prišteje k znesku do 30% stanarine, če pa gre za tri ali več podstanovalcev v eni sobi, pa do 40 % stanarine.
5.	člen
Za uporabo skupnih prostorov (predsobe, stranišča, balkona in podobno ter za uporabo kopalnice za normalno osebno higieno brez kopanja) plača podstanovalec nosilcu stanovanjske pravice znesek, ki se dobi, če se število m2 teh prostorov deli s številom uporabnikov stanovanja, vštevši tudi podstanovalce in količnik pomnoži z vrednostjo m2 stanovanjske površine, povečan za 50 %•
6.	člen
če uporabljata iste stanovanjske prostore dva ali več podstanovalcev, plača vsak podstanovalec nosilcu stanovanjske pravice za uporabo stanovanjskega 'prostora (sobe) znesek, ki se dobi, če se znesek, ki je izračunan po 4. členu tega odloka, deli s številom podstanovalcev in poveča za 20 %, za uporabo drugih stanovanjskih prostorov pa znesek, ki je izračunan po
5.	členu tega odloka.
7.	člen
če uporablja isti stanovanjski prostor (sobo) nosilec stanovanjske pravice, člani njegovega gospodinjstva, ki skupaj z njim stanujejo in osebe, ki so nehale biti člani tega gospodinjstva, pa so ostale v istem stanovanju, plača podstanovalec nosilcu stanovanjske pravice samo del zneska podstanarine, izračunane po
4.	členu tega odloka, ki je sorazmeren s številom uporabnikov stanovanjskega prostora. Za uporabo ostalih stanovanjskih prostorov plača podstanovalec polni znesek, izračunan po 5. členu tega odloka.
8.	člen
Za uporabo pohištva in druge opreme se sme pod-stanovalcu zaračunati uporabnina največ 30 N-din mesečno, če je stanovanjski prostor dobro opremljen, največ 45 N-din mesečno.
9.	člen
če uporablja podstanovalec delno lastne kose pohištva, ki so potrebni za redno uporabo stanovanjskega prostora, plača nosilcu stanovanjske pravice za uporabo pohištva primerno manjši znesek, ki se sporazumno določi s pogodbo.
10.	člen
Za uporabo električne energije in vode sme nosilec stanovanjske pravice zahtevati od podstanovalca primeren prispevek glede na dejansko potrošeno električno energijo in vodo, kar se določi v pogodbi.
11.	člen
Za uporabo posteljnine in pranje posteljnega perila se sme podstanovalcu zaračunati največ 35 N-din mesečno.
12.	člen
Za pospravljanje in čiščenje sme nosilec stanovanjske pravice zaračunati podstanovalcu največ 0,30 N-din za m2 stanovanjskega prostora na dan, če je v sobi en sam stanovalec, največ 0,60 N-din, če sta v sobi dva podstanovalca in največ 0,80 N-din, če je v sobi troje ali več podstanovalcev.
Ostale storitve nosilca stanovanjske pravice se plačajo po pogodbi.
13.	člen
Za storitve, ki jih podstanovalec opravlja nosilcu stanovanjske pravice npr. čuvanje otrok in podobno, si podstanovalec zaračunava znesek, za katerega se sporazume z nosilcem stanovanjske pravice s pogodbo. Ta znesek se odšteje od plačila, ki ga podstanovalec plačuje nosilcu stanovanjske pravice za stanovanjski prostor, ki ga uporablja kot podstanovalec.
14.	člen
V	posameznem prostoru je dovoljeno imeti največ toliko podstanovalcev, da pride na vsakega vsaj 5 m2 sobne površine.
V	eni sobi praviloma ne smejo biti več kot trije podstanovalci. Izjemo dovoljuje v posameznih upravičenih primerih za stanovanjske zadeve pristojen občinski upravni organ.
Nosilec stanovanjske pravice sme imeti največ 6 podstanovalcev v svojem stanovanju.
15.	člen
Oddajanje stanovanjskih prostorov podstanoval-cem se šteje za poklic, če sta v stanovanju oddani najmanj dve sobi, v katerih je skupno 6 podstanovalcev ali če nosilec stanovanjske pravice oddaja večjo stanovanjsko površino od tiste, ki ostane njemu v uporabi.
16.	člen
Nosilec stanovanjske pravice, ki se poklicno ukvarja z oddajanjem stanovanjskih prostorov pod-stanovalcem, plačuje za 50 % povišano stanarino.
17.	člen
Odpovedni rok za podstanovalska razmerja, sklenjena za nedoločen čas, znaša 3 mesece, kolikor v pogodbi ni dogovorjen daljši odpovedni rok.
18.	člen
Določbe tega odloka se uporabljajo tudi tedaj, kadar lastnik družinske stanovanjske hiše v državljanski lastnini, lastnik stanovanja kot posebnega dela hiše ali gospodarska organizacija, zavod, oziroma kak drug organ, ki uporablja stanovanjsko zgradbo v družbeni lastnini, oddaja stanovanjske prostore v uporabo pod-stanovalcem.
19.	člen
Določbe tega odloka se ne uporabljajo za začasno oddajanje sob turistom in potnikom v času turistične sezone.
20.	člen
Z denarno kaznijo do 100 N-din se za prekršek kaznuje nosilec stanovanjske pravice:
1.	ki ima v posamezni sobi toliko podstanovalcev, da ne pride na vsakega vsaj 5 m2 sobne površine (14. člen);
2.	ki ima več kot 3 podstanovalec v eni sobi brez posebnega dovoljenja (14. člen);
3.	ki ima več kot 6 podstanovalcev v enem stanovanju (14. člen).
Z denarno kaznijo do 200 N-din se kaznuje lastnik družinske stanovanjske hiše v državljanski lastnini in lastnik stanovanja kot posebnega dela hiše za prekrške iz prejšnjega odstavka tega člena.
21.	člen
Podrobnejša navodila za izvrševanje tega odloka izda po potrebi za stanovanjske zadeve pristojen svet občinske skupščine.
22.	člen
Podstanovalska razmerja v občini Šentjur pri Celju, ki so nastala pred uveljavitvijo tega odloka, se morajo v treh mesecih po uveljavitvi odloka spraviti v sklad z določili tega odloka.
23.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o podstanovalskih razmerjih na območju občine Šentjur nri Celju (Uradni vestnik okraja Celje, št. 31-354/61).
24.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
št. 36-345/664
Šentjur pri Celju, dne 20. septembra 1966
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
412.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik okraja Celje, št. 20-194/66) in 15. členu temeljnega zakona o gostinski dejavnosti (Uradni list SFRJ, št. 8/65) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 20. septembra 1966 sprejela
ODLOK
o opravljanju gostinskih dejavnosti izven lastnih poslovnih prostorov
1.	člen
Gostinska podjetja, gostišča in druge delovne organizacije, ki skladno z zakonom opravljajo gostinsko dejavnost ter zasebna gostišča lahko opravljajo to dejavnost izven stalnih poslovnih prostorov na sejmih, prireditvah, priložnostnih shodih in podobno ob pogojih, določenih v zakonu, v drugih predpisih ter v tem odloku.
2.	člen
Za družbene in druge organizacije ter društva veljajo določbe tega odloka, kadar v skladu s predpisi priložnostno strežejo s pijačo in jedili.
Določbe tega odloka ne veljajo za postrežbo z jedili in pijačo na priložnostnih zabavah, piknikih in izletih, ki jih za svoje člane priredijo delovne in druge organizacije.
3.	člen
Gostinske storitve izven poslovnih prostorov se lahko opravljajo le pod nadzorstvom osebe, ki ima strokovno izobrazbo vsaj polkvalificiranega delavca gostinske stroke.
Za gostinske storitve v smislu tega odloka se šteje postrežba z jedili in pijačo.
4.	člen
Na prireditvenem prostoru, kjer se streže z jedili in pijačo, mora biti označena firma organizacije ah gostišča, ki opravlja gostinske storitve.
Firme ni potrebno označiti družbenim organizacijam in društvom.
Na vidnem mestu mora biti izobešen cenik z navedbo cen za pijače in jedila, ki so gostom na voljo.
5.	člen
Jedila morajo biti zavarovana proti mrčesu in prahu.
Na razpolago mora biti čista voda za umivanje kozarcev ter posebej voda za umivanje rok in brisača.
6.	člen
Na prireditvenem prostoru je treba skrbeti za primerno snago.
Na razpolago morajo biti higiensko urejena stranišča. Uporabnikom sanitarij mora biti omogočeno umivanje rok.
V nočnem času morajo biti prireditveni prostori, stranišča in dohod v njih primerno razsvetljeni.
7.	člen
Dovoljenje za opravljanje gostinskih storitev izven stalnih poslovnih prostorov izda občinski upravni organ, ki je pristojen za zadeve gostinstva.
Če se gostinske storitve opravljajo na javni prireditvi, je prireditelj dolžan skrbeti tudi za priglasitev ali si izposlovati ustrezno dovoljenje, ki se zahteva po posebnih predpisih oziroma mora pismeno priglasiti prireditev pri organu za notranje zadeve po določbah zakona o prekrških zoper javni red in mir.
8.	člen
Dovoljenje se izda na zahtevo gostinskega podjetja, gostišča oziroma druge organizacije ali društva iz
1.	člena tega odloka.
V zahtevi za izdajo dovoljenja mora biti navedena vrsta in kraj prireditve, čas začetka in predvideni čas prireditve, podatki o organizaciji ali gostišču, ki zahteva dovoljenje ter podatki o osebi, ki bo vodila opravljanje gostinskih storitev.
Zahtevo za izdajo dovoljenja je potrebno vložiti najmanj 8 dni pred dnevom prireditve ali izvrševanja gostinskih storitev.
9.	člen
Z denarno kaznijo do 800 N-din se kaznuje za prekršek delovna ali druga organizacija ali društvo:
1.	če opravlja gostinsko dejavnost izven poslovnih prostorov brez predpisanega dovoljenja (7. člen);
2.	če se pri opravljanju gostinske storitve izven poslovnih prostorov ne ravna po določbah 3. in 6. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo do 300 N-din se kaznuje odgovorna oseba delovne in druge organizacije ali društva za prekršek iz prvega odstavka 9. člena tega odloka.
Samostojni gostinec ali druga fizična oseba se za Prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z denarno kaznijo do 250 N-din.
10.	člen
Svet občinske skupščine pristojen za gospodarstvo se pooblasti, da po potrebi izda navodila za izvrševanje tega odloka.
11.	člen
Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 332-15/66-4/2
Šentjur pri Celju, dne 20. septembra 1966
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
413.
v Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 3. in
8.	členu temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26/65) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik okraja Celje, št. 20-194/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 20. septembra 1966 sprejela
ODLOK
o javnem redu in miru na območju občine Šentjur pri Celju
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom so predpisani ukrepi za vzdrževanje javnega reda in miru in ukrepi za varstvo zunanjega videza krajev v občini Šentjur pri Celju.
2.	člen
Občani in obiskovalci občine Šentjur pri Celju ne smejo s svojim ravnanjem motiti dela, razvedrila in počitka drugih. Obnašati se morajo tako, da spoštujejo družbeno disciplino in javno moralo ter skrbijo za varnost ljudi in premoženja ter za privlačen videz krajev ih naselij v občini Šentjur pri Celju.
Starši, skrbniki in redniki in tisti, ki jim je zaupano varstvo, oskrba in vzgoja mladoletnikov ter oseb pod skrbništvom, odgovarjajo za njih dejanja, če so zanemarili vzgojo ali potrebno nadzorstvo.
3.	člen
Po določbah tega odloka se kaznujejo kot prekrški dejanja, s katerimi se v primerih navedenih v tem odloku na nedovoljen način moti delo, razvedrilo ali počitek občanov, ogroža splošna varnost in premoženje ali javna morala, kvari zunanji videz naselij in krajev v občini ali na kak drug način ogroža normalen način življenja.
II. VARSTVO REDA IN MIRU
4.	člen
Prepovedano je:
L motiti javne shode, zborovanja, sestanke in druge javne prireditve;
2.	izzivati k pretepu, neredu ali prepiru, smešiti in nadlegovati ali kako drugače motiti ljudi in ogrožati občane;
3.	kaditi v kinematografih in na drugih mestih, kjer je to izrecno 'prepovedano;
4.	zadrževati se preko dovoljenega obratovalnega časa v prireditvenih prostorih ter gostilnah in podobnih lokalih;
5.	točiti alkoholne pijače mladoletnikom in očitno vinjenim osebam ter drugim osebam za katere je znano, da kršijo red in mir v vinjenem stanju in skupini v kateri je vinjeni gost;
6.	voditi pse in druge živali v javne lokale (z izjemo službenih psov in psov, ki vodijo slepe);
7.	na javnih shodih, prireditvah, v javnih lokalih in na podobnih mestih nositi oziroma groziti s predmeti, s katerimi se lahko prizadene telesna poškodba. Kadar se taki predmete nosijo na krajih navedenih v tem odstavku se štejejo za hladno orožje;
8.	vpitje, žvižganje, glasno smejanje in drugačno nespodobno vedenje na pokopališču;
9.	na bazenu metanje v vodo, potapljanje in druga dejanja, ki so v nasprotju s kopališkim redom bazena v Šentjurju pri Celju.
5.	člen
Na javnem ali zasebnem prostoru je prepovedano:
1.	povzročati hrup z uporabo zvočnikov, radijskih in televizijskih aparatov, glasbil in podobnih naprav. Vse omenjene naprave se morajo v nočnem času od 22. do 6. ure prilagoditi na sobno slišnost;
2.	s, preglasnim govorjenjem, petjem ali na kak drug način motiti nočni počitek ljudi med 22. in 6. uro;
3.	povzročati hrup ali ropot v bližini šol in drugih javnih ustanov;
4.	brez dovoljenja namerno povzročati detonacije z razstrelilnimi in drugimi podobno delujočimi sredstvi in napravami;
5.	povzročati od 22. do 6. ure hrup z motornimi vozili.
6.	člen
Prireditve in zabavni sporedi, ki trajajo preko dovoljenega obratovalnega časa, morajo biti v zaprtih prostorih tako, da se ne moti nočni mir in počitek drugih ljudi.
Izjemo iz prejšnjega odstavka dovoljuje za notranje zadeve pristojen občinski upravni organ.
7.	člen
Za vzdrževanje reda in miru v gostinskih lokalih in na javnih prireditvah je odgovoren prireditelj.
Ta je zlasti dolžan:
1.	postaviti ustrezno število rediteljev in ukreniti vse potrebno, da se ohranita red in mir;
2.	iz gostinskih obratov in prireditvenih prostorov odstraniti vinjene osebe, ki ogrožajo red in mir ali vzbujajo zgražanje;
3.	prireditev zaključiti oziroma gostinski lokal zapreti ob času, ki je določen s predpisi ali s posebnim dovoljenjem.
III.	VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA
8.	člen
Prepovedano je ogrožati varnost ljudi in premoženja, zlasti pa:
1.	odstraniti ali poškodovati svetilke javne razsvetljave;
2.	opuščati namestitev in vzdrževanje varnostnih naprav pri gradnjah in popravilih;
3.	neupravičeno opustiti popravila zgradb ter naprav ali opustiti odstranitev objektov in naprav, ki ogrožajo varnost;
4.	postaviti ali nameščati na zgradbah, ograjah ali drugih visokih objektih predmete tako, da lahko padejo na javni prostor ter poškodujejo ljudi, povzročajo škodo premoženju ali kvarijo zunanji videz kraja; opremljati ograjo ob javnih poteh z bodečo žico;
5.	zažigati odpadke ali kuriti ogenj v bližini stavb ali'drugih objektov tako, da to moti okolico s smradom ali dimom, odmetavati cigaretne ali druge odpadke na krajih, kjer to lahko povzroči požar;
6.	ovirati promet na hodnikih za pešce in drugih javnih poteh z odlaganjem kuriva ali drugih predmetov preko časa, ki je nujno potreben, da se odstranijo;
7.	metati kamenje ali druge predmete in streljati z zračno puško, z lokom ali fračo na krajih, kjer lahko to ogroža varnost ljudi ali premoženja;
8.	z brezobizrno vožnjo ali kako drugače oškropiti, oblatiti ali onesnažiti ljudi ali predmete;
9.	prislanjati kolesa ob stene zgradb, lokalov, ob izložbe ter ob ograje;
10.	poškodovati ali odstraniti opozorila, razglasne ali druge javne table, plakate, prometne znake ter druga javna znamenja;
11.	prenočevati v senikih, kozolcih in drugih gospodarskih objektih brez dovoljenja lastnika ali odgovornega upravitelja;
12.	čistiti sneg iz cestnih površin tako, da se zasujejo že počiščeni hodniki za pešce in drugi prostori pred zgradbami;
13.	opuščati namestitev opozorila »Hud pes«, če je pri hiši tak pes. Psi čuvaji morajo biti priklenjeni, voditi pa se morajo na vrvici;
14.	karkoli vreči ali izliti na javno površino oziroma na javni površini postaviti ali pustiti, če to ogroža varnost ljudi in premoženja, povzroča nesnago ali kvari lep videz kraja;
15.	puščati predšolske otroke brez nadzorstva na prometnih cestah ali na drugih nevarnih mestih;
16.	sankati, smučati, drsati ali kotalkati se ter igrati z žogo na javnih prometnih površinah;
17.	dražiti, plašiti ali drugače mučiti živali;
18.	puščati otroke do 10. leta na bazen brez spremstva polnoletne osebe;
IV.	ZAŠČITA ZELENIH POVRŠIN, PTIC IN DRUGIH ŽIVALI
9.	člen
Prepovedano je:
1.	hoditi po zelenih površinah parkov in drugih zelenih površinah, kjer to ni dovoljeno;
2.	na javnih zelenih površinah trgati cvetje, sekati drevje in okrasno grmičevje, brez dovoljenja kositi travo ali kako drugače poškodovati rastline;
3.	hoditi po travnikih in njivah;
4.	odlagati ali odmetavati na zelene ali gozdne površine smeti in druge odpadke ter jih polivati s kemičnimi ali drugimi sredstvi, ki zavirajo rast;
5.	voziti kolo in druga vozila po stezah, poteh javnih parkov in zelenih nasadov ter po poteh za pešce, če tudi to ni s posebnimi prometnimi znaki prepovedano;
6.	parkirati vozila na zelenih površinah;
7.	spati na klopeh ali drugih napravah, ki so namenjene splošni rabi;
8.	uporabljati na zelenih površinah zračne puške, loke, frače in podobne naprave;
9.	s kakršnimkoli orožjem ali napravo streljati ptice in druge živali oziroma jih s kakršnimikoli drugimi mehaničnimi ali kemičnimi sredstvi uničevati.
V.	VARSTVO ZDRAVJA, ČISTOČE IN ZUNANJEGA VIDEZA KRAJA
10.	člen
Prepovedana so dejanja, k ogrožajo zdravje ljudi, nasprotujejo pravilom čistoče ali kvarijo zunanji videz kraja, pri tem pa zlasti:
1.	metati odpadke, pljuvati ali kako drugače onesnažiti javne prostore;
2.	poškodovati, uničiti ali odstraniti posode za odpadke, postavljene na javnih mestih;
3.	prati in se umivati pri studencih in javnih vodnih napravah, ki so namenjeni za pitno vodo ali namerno poškodovati navedene naprave;
4.	prevažati mrhovino, kosti in kože v nasprotju s sanitarnimi določili ter puščati mrhovino nezako-pano;
5.	prevažati fekalije v odprtih posodah v strnjenih naseljih;
6.	natovarjati, prevažati in iztovarjati kruh in meso na način, ki ni v skladu s sanitarnimi predpisi;
7.	metati v kanalske požiralnike predmete, ki jih utegnejo zamašiti;
8.	nameščati lepake in oglase na krajih, ki niso za to določeni, risati, pisati po zgradbah, poslopjih, ograjah ali vozilih;
9.	opustitev vzdrževanja v primernem stanju zgradb, dvorišč in dovoznih poti, ter jih puščati v takem stanju, da očitno kvarijo lep videz kraja;
10.	opustitev odstranitev ruševin zgradb, ograj in drugih objektov, ki niso sposobni za obnovo in kazijo podobo kraja;
11.	opustitev čiščenja pločnikov, zlasti v zimskem času;
12.	reja kokoši in drugih malih živali, razen v ograjenih prostorih;
13.	reja ostalih domačih živali, razen za tiste, ki jim je kmetijstvo glavni in edini vir dohodkov.
VI.	VARSTVO MLADINE
11.	člen
Mladoletniki, ki še niso stari 16 let, ne smejo obiskovati prireditev, kinematografskih in drugih predstav, veselic in podobno, ki so za mladino prepovedane.
Mladina izpod 16 let se ne sme brez spremstva staršev ali druge odgovorne osebe zadrževati v gostilni, na veselici ali na prireditvi, kjer se točijo alkoholne pijače.
Mladini izpod 16 let ni dovoljeno prihajati na kraj iz prejšnjega odstavka po 22. uri.
Mladina izpod 16 let ne sme brez nadzorstva uporabljati zračne puške.
VII.	KAZENSKE DOLOČBE
12.	člen
Z denarno kaznijo do 200 N-din se kaznuje:
1.	kdor moti javne shode, zborovanja, sestanke in druge javne prireditve (4. člen);
2.	kdor izziva k pretepu, neredu ali prepiru, smeši in nadleguje ali kako drugače moti ljudi in ogroža občane (4. člen);
3.	kdor toči alkoholne pijače mladoletnikom in očitno vinjenim osebam ter drugim osebam za katere je znano, da kršijo red in mir v vinjenem stanju in skupini v kateri je vinjeni gost (4. člen);
4.	kdor na javnih shodih, prireditvah, v javnih lokalih in na podobnih mestih nosi oziroma grozi s predmeti, s katerimi se lahko prizadene telesna poškodba (4. člen);
5.	kdor vpije, žvižga, se glasno smeji in drugače nespodobno vede na pokopališču (4. člen);
6.	kdor na bazenu meče v vodo kopalce, jih potaplja oziroma kdor postopa v nasprotju s kopališkim redom bazena (4. člen);
7.	kdor povzroča hrup z uporabo zvočnikov, radijskih in televizijskih aparatov, glasbil in podobnih naprav v nočnem času (5. člen);
8.	kdor s preglasnim govorjenjem, petjem ali na kak drag način moti počitek ljudi v nočnem času (5. člen);
9.	kdor povzroča hrup ali ropot v bližini šol in drugih javnih ustanov (5. člen);
10.	kdor povzroča od 22. do 6. ure hrup z motornimi vozili (8. člen);
11.	kdor odstrani ali poškoduje svetilke javne razsvetljave (8. člen);
12.	kdor opusti namestitev in vzdrževanje varnostnih naprav pri gradnjah in popravilih (8. člen);
13.	kdor neupravičeno opusti popravila zgradb ter naprav ali opusti odstranitev objektov in naprav, ki ogrožajo varnost (8. člen);
14.	kdor ovira promet na hodnikih za pešce in drugih javnih poteh z odlaganjem kuriva ali drugih predmetov preko časa, ki je nujno potreben, da se ti predmeti odstranijo (8. člen);
15.	kdor meče kamenje ali druge predmete in strelja z zračno puško, z lokom ali fračo, kjer lahko to ogroža varnost ljudi in premoženja (8. člen);
16.	kdor z brezobzirno vožnjo ali kako drugače oškropi, oblati ali onesnaži ljudi ali predmete (8. člen);
17.	kdor opusti namestitev opozorila »Hud pes«, če je pri hiši tak pes, oziroma kdor psa čuvaja nima priklenjenega ali ga ne vodi na vrvici (8. člen);
18.	kdor hodi po zelenih površinah parkov in drugih zelenih površinah, kjer to ni dovoljeno (9. člen);
19.	kdor na javnih zelenih površinah trga cvetje, seka drevje in okrasno grmičevje, brez dovoljenja kosi travo ali kako drugače poškoduje rastline (9. člen);
20.	kdor hodi po travnikih in njivah (9. člen);
21.	kdor s kakršnimkoli orožjem ali napravo strelja ptice in druge živali oziroma jih uničuje s kakršnimikoli drugimi mehaničnimi ali kemičnimi sredstvi (9. člen);
22.	kdor prevaža mrhovino, kosti in kože v nasprotju s sanitarnimi predpisi ter pušča mrhovino ne-zakopano (10. člen);
23.	kdor prevaža fekalije v odprtih posodah v strnjenih naseljih (10. člen);
24.	kdor natovarja, prevaža ali iztovarja kruh in meso na način, ki ni v skladu s sanitarnimi predpisi (10. člen);
25.	kdor opusti vzdrževanje zgradb, dvorišč in dovoznih poti ter jih pušča v takem stanju, da očitno kvarijo lep videz kraja (10. člen);
26.	kdor ne odstrani ruševin zgradb, ograj in drugih objektov, ki niso sposobni za obnovo in kazijo podobo kraja (10. člen).
Pravne osebe se kaznujejo za prekrške iz 3., 7., 9., 12., 13., 14., 22., 23. in 24. točke prejšnjega odstavka z denarno kaznijo do 2000 N-din. Poleg pravne osebe se kaznuje tudi odgovorna oseba z denarno kaznijo iz prvega odstavka tega člena.
13.	člen
Z denarno kaznijo do 100 N-din se kaznuje:
1.	kdor brez dovoljenja namerno povzroča detonacije z razstrelilnimi in drugimi podobno delujočimi sredstvi in napravami (5. člen);
2.	kdor ne organizira prireditev in zabavnih sporedov, ki trajajo preko dovoljenega obratovalnega časa, v zaprtih prostorih (6. člen);
3.	kdor ne postavi ustrezno število rediteljev in ne ukrene vse potrebno, da se ohranita red in mir (7. člen);
4.	kdor ne zaključi prireditve oziroma zapre gostinski lokal ob zapiralnem času (7. člen);
5.	kdor postavi ali namesti na zgradbah, ograjah ali drugih visokih objektih predmete tako, da lahko padejo na javni prostor ter poškodujejo ljudi, po-zročajo škodo premoženju ali kvarijo zunanji videz kraja ali kdor opremlja ograjo ob javnih poteh z bodečo žico (8. člen);
6.	kdor zažiga odpadke ali kuri ogenj v bližini stavb ali drugih objektov tako, da to moti okolico s smradom ali dimom oziroma kdor odmetava cigaretne ali druge odpadke na krajih, kjer to lahko povzroči požar (8. člen);
7.	kdor karkoli vrže ali izlije na javno površino oziroma postavi ali pusti na javni površini, če to ogroža varnost ljudi in premoženja, povzroča nesnago ali kvari lep videz kraja (8. člen);
8.	kdor draži, plaši ali drugače muči živali (8. člen);
9.	kdor uporablja na zelenih površinah zračne puške, loke, frače in podobne naprave (9. člen);
10.	kdor poškoduje, uniči ali odstrani posode za odpadke, ki so postavljene na javnih mestih (10. člen);
11.	kdor meče v kanalske požiralnike predmete, ki jih utegnejo zamašiti (10. člen);
12.	kdor ne čisti pločnikov, zlasti v zimskem času (10. člen);
13.	kdor ne redi kokoši in drugih malih živali v ograjenih prostorih (10. člen);
14.	kdor redi ostale domače živali, pa mu kmetijstvo ni glavni in edini vir dohodkov (10. člen).
Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz L, 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 12. točke prejšnjega odstavka z denarno kaznijo do 1.000 N-din. Poleg pravne osebe se kaznuje tudi odgovorna oseba z denarno kaznijo iz prvega odstavka tega člena.
14.	člen
Z denarno kaznijo do 50 N-din se kaznuje:
1.	kdor kadi v kinematografu in na drugih mestih, kjer je to izrecno prepovedano (4. člen);
2.	kdor se zadržuje preko dovoljenega obratovalnega časa v prireditvenih prostorih ter gostinskih in podobnih lokalih (4. člen);
3.	kdor vodi v javne lokale pse in druge živali (4. člen);
4.	kdor iz gostinskih obratov in prireditvenih prostorov ne odstrani vinjenih oseb, ki ogrožajo red in mir ali vzbujajo zgražanje (7. člen);
5.	kdor poškoduje ali odstrani opozorila, razglasne ali druge javne table, plakate, prometne znake ter druga javna znamenja (8. člen);
6.	kdor čisti sneg iz cestnih površin tako, da se zasujejo že počiščeni hodniki za pešce in drugi prostori pred zgradbami (8. člen);
7.	kdor pušča predšolske otroke brez nadzorstva na prometnih cestah ali na drugih nevarnih mestih (8. člen);
8.	kdor se sanka, smuča, drsa ali kotalka ter se igra z žogo na javnih prometnih površinah (8. člen);
9.	kdor pušča otroke do 10. leta na bazen brez spremstva polnoletne osebe (8. člen);
10.	kdor odlaga ali odmetava na zelene ali gozdne površine smeti in druge odpadke oziroma jih poliva s kemičnimi ali drugimi sredstvi, ki zavirajo rast (9. člen);
11.	kdor parkira vozila na zelenih površinah (9. člen);
12.	kdor pere ali se umiva pri studencih in javnih vodnih napravah, ki so namenjene za pitno vodo ali namerno poškoduje navedene naprave (10. člen);
13.	kdor namešča letake in oglase na krajih, ki niso za to določeni; kdor riše ali piše po zgradbah, poslopjih, ograjah ali vozilih (10. člen).
15.	člen
Z denarno kaznijo 10 N-din se kaznuje:
1.	kdor prislanja kolesa ob stene zgradb, lokalov, ob izložbe ali ob ograje (8. člen);
2.	kdor vozi kolo in druga vozila po stezah, poteh javnih parkov in zelenih nasadov ter po poteh za pešce, četudi to ni s posebnimi prometnimi znaki prepovedano (9. člen).
16.	člen
Ce stori mladoletnik do 16 let starosti prekršek po tem odloku, se kaznujejo njegovi starši, skrbnik oziroma rejnik z denarno kaznijo do 100 N-din.
17.	člen
Z denarno kaznijo 10 N-din se kaznuje takoj na mestu kdor stori prekršek iz L, 3., 11. in 13. točke 14. člena in prekršek po 1. in 2. točki 15. člena, če gre za lažji prekršek ali če prekršek ni povzročil hujših posledic.
Denarne kazni iz prejšnjega odstavka izterjajo od tistih, ki jih zalotijo pri prekršku miličniki po določbah 155. člena temeljnega zakona o prekrških ali za to pooblaščene osebe.
Denarna kazen, ki se plača takoj na mestu, se ne izterja od mladoletnikov pod 16. letom starosti.
VIII.	KONČNE DOLOČBE
18.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o javnem redu in miru (Uradni vestnik okraja Celje, št. 48-467/61).
19.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 010-3/66-2/7
Šentjur pri Celju, dne 20. septembra 1966
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
414.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik okraja Celje, št. 20-194/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 20. septembra 1966 sprejela
ODLOK
o določitvi uradnih dni in uradnih ur v upravnih organih občine Šentjur pri Celju
1.	člen
V upravnih organih občine Šentjur pri Celju so uradni dnevi trikrat tedensko, in sicer v ponedeljek, sredo in petek.
2.	člen
Uradne ure za sprejemanje strank so ob uradnih dnevih. V ponedeljkih in petkih se sprejemajo stranke od 7. do 14. ure, ob sredah pa od 7. do 16. ure.
3.	člen
Ne glede na določilo 2. člena se morajo sprejemati stranke vsak dan v celotnem delovnem času:
a)	v glavni pisarni;
b)	v sprejemni pisarni;
c)	pri vseh krajevnih uradih.
4.	člen
Matični referent ima uradne ure tako kot so določene v 2. členu tega odloka, poleg tega pa je navzoč pri poročnih obredih in vrši druge nujne zadeve vsako soboto od 7. do 12. ure.
5.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi uradnih ur za upravne organe Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju in o času, v katerem se pri teh upravnih organih sprejemajo stranke ter o poslovanju s strankami (Uradni vestnik okraja Celje, št. 31-350/61).
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 038-5/66-1
Šentjur pri Celju, dne 20. septembra 1966
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
415.
Po 183. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik okraja Celje, št. 20-194/64) je Svet za gospodarstvo in finance Skupščine občine Šentjur pri Celju na seji dne 16. septembra 1966 izdal
ODREDBO
o poslovnem času v gostinstvu na območju občine Šentjur pri Celju
1.
S to odredbo se določa poslovni čas za gostinska podjetja, obrate družbene prehrane in za gostilne zasebnikov na območju občine Šentjur pri Celju (v nadaljnjem besedilu »gostinski obrat«).
2.
Na območju občine Šentjur pri Celju določijo v gostinskih obratih poslovni čas organi samoupravljanja oziroma zasebni gostilničarji, upoštevajoč pri tem krajevne potrebe, obisk, načelo dobrega gospodarjenja in določbe odloka o javnem redu in miru.
3.
Poslovni čas in prosti dan morata biti objavljena na vidnem mestu v vsakem gostinskem obratu.
4.
Določitev poslovnega časa je treba priglasiti za gostinstvo pristojnemu občinskemu upravnemu organu na čigar območju je sedež gostinskega podjetja ali njegove enote, obrata družbene prehrane ali zasebne gostilne, v 30 dneh po uveljavitvi te odredbe.
5.
Gostinski obrat je lahko en dan v tednu, razen v nedeljo, zaprt.
Za gostinstvo pristojen občinski upravni organ lahko dovoli v primerih adaptacije, bolezni ali drugega utemeljenega vzroka, da se posamezni obrat zapre.
6.
Gostinski obrati lahko izjemoma podaljšajo poslovni čas, zlasti zaradi turizma, državnih, republiških in občinskih praznikov in prireditev, vendar v skladu z določbami odloka o javnem redu in miru.
7.
Ce zahtevajo splošni interesi, lahko za gostinstvo pristojni občinski upravni organ na lastno pobudo ali na pobudo gostinskega obrata ter potrošnikov predlaga gostinskemu obratu spremembo poslovnega časa.
8.
Gostinski obrat, ki je zaprl na podlagi 5. točke te odredbe, mora na vidnem mestu objaviti podatke o tem, koliko časa bo zaprt in kdo je izdal dovoljenje.
9.
Z denarno kaznijo do 1000 N-din se kaznuje gostinsko podjetje:
1.	če ne določi poslovnega časa;
2.	če nima vidno izobešenega poslovnega časa;
3.	če ne priglasi poslovnega časa za gostinstvo pristojnemu občinskemu upravnemu organu;
4.	če ne upošteva poslovnega časa, ki ga je samo določilo.
Z denarno kaznijo do 200 N-din se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe oziroma posameznik, če stori prekršek iz prejšnjih odstavkov tega člena.
10.
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 14-19/66-2/7
Šentjur pri Celju, dne 16. septembra 1966
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Vinko Jagodič 1. r.
Predsednik
Sveta za gospodarstvo in finance Peter Hlastec I. r.
IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE
Skupščina občine Šentjur pri Celju
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju na skupni seji obeh zborov dne 20. septembra 1966 sprejela naslednji
SKLEP
Imenuje se komisija za potrditev volilnih imenikov v naslednjem sestavu: Potrata Ivan, upokojenec iz Gorice pri Slivnici — kot predsednik komisije; Korže Jože, uslužbenec občinske uprave Šentjur pri Celju in Žaberl Anica, uslužbenka občinske uprave Šentjur pri Celju.
POPRAVEK
Pri primerjanju z izvirnikom je bila ugotovljena v pravilniku o spremembah in dopolnitvah pravilnika, po katerem uveljavljajo pri komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Celje zavarovani člani komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Celje za občine, Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah, komunalne skupnosti Posavje za občine Brežice, Krško, Sevnica, komunalne skupnosti Velenje in komunalne skupnosti Žalec, svoje pravice do zdravstvenega varstva. (Uradni vestnik Celje, št. 24-335/66) napaka v 1. členu, kjer je bila pomo-
toma izpuščena navedba občine Celje, tako da se mora 1. člen pravilno glasiti takole:
Spremeni se naslov citiranega pravilnika (Uradni vestnik Celje, št. 33-563/65) tako, da se glasi:
Pravilnik, po katerem uveljavljajo pri komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Celje zavarovani člani komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Celje za občine Brežice, Celje, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec, svoje pravice do zdravstvenega varstva.
»Uradni vestnik Celje« izhaja po potrebi. Izdaja ga Zavod za informativno službo v Celju. Odgovorni urednik dr. Joško Pezdirc. List tiska Grafično podjetje Celjski tisk Celje. Uredništvo in uprava sta v Celju, Gledališka ulica št. 2, telefon 21-27, interna 005. Naročnina znaša letno 25.— N-din. Tekoči račun št. 507-3-223, pri Službi družbenega knjigovodstva Celje.