SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja:
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedicija |v ,,Katol. Tiskarni", Todnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhtua vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 152.
V Ljubljani, v petek 6. julija 1894.
Letnilc XXII
Kresovi na čast sv. Cirilu in Metodu.
Iz Celovca dne 5. jul.
»Da Slovenec še živi!«
Da Slovenec živi tudi še na Koroškem, da se mamo giblje, to nam je znova sijajno pokazal si-nočni večer. Neštete množice kresov, ki jih je po naših lepih gorah in hribih zaigal slovenski oratar, ki so tako lepo plapolali proti sinjemu nebu in svetili daleč tija tudi med nemške sosede, — ti kresovi spričali so in dokazali klevetnikom, da nas še ni konec, da se še zavedamo slovenske svoje krvi, da se še nismo podali tujemu krutemu nasilstvu !
Popoldne začelo je dežiti in že smo se bali, da nam neugodno vreme skali veselje, da ne bode moč žgati kresov. Pa proti večeru se je zopet zjasnilo, bil je prav lep, hladen poletni večer. Ko se je zmračilo, zažareli so po vsej slovenski strani kresovi, in ko si gledal in občudoval na enem kraju lep kres, že se je na drugi strani zasvetil še večji, še lepši!
Vse lepe, gorostasne naše Karavanke, katere hoče sovražnik z vso silo proglasiti za nepredorne mejnike med Slovenci, bile so kar nasute s kresovi, ki so svetili tudi na najvišjih vrhovih.
Tudi na najvišjih vrhovih naših gora, goreli so veliki kresovi in nisi mogel odločiti, kateri je večji, lepši! Prav pred durmi celovškega mesta je zažgal vrli Podstražišnik kres, žareli so na bližnji Soteski kar v celih skupinah, večinoma po dvoje! Culo se je tudi od raznih stranij mogočno streljanje s topiči, videle so se švigajoče rakete itd.
Nemogoče pa je našteti tudi le največje, najimenitnejše kresove, ker preveč jih je bilo. S kratka: Slovenski Korotan svetil se je sinoči v presijajnem svitu mogočnih, neštetih Ciril-Metodovih kresov.
Čaroben je bil ta prizor in vsakemu rodoljubu, ki je zrl ta večer na našo slovensko stran, se je ši-
rilo srce v veseli zavesti, da ljudstvo, ki tako časti svoja sveta zaščitnika, ki se tako oklepa lepih domačih navad, ni odločeno za vtop med tujim nemškim narodom. Radovoljuo, nepričakovano vspešno so se odzvali slovenski rojaki pozivu, naj zažigajo kresove na čast sv. Cirilu in Metodu. Malo let je od tega, kar se je častni ta običaj začel na Koroškem in že se je lepo udomačil med našim ljudstvom, leto za letom se lepše in častneje pojavljajoč.
Mogočni, nešteti kresovi, ki so tudi sinoči zopet svetili po vseh naših gorah, so slovenskim rodoljubom, ki s tolikim trudom orjejo ledino na narodnem polju ter zbujajo ljudstvo, naj se zaveda svojih pravic in dolžnostij, sijajno spričevalo, da njih naporno delo ni ostalo brez uspeha, da že zori zda-ten, lep sad.
Tudi na Kresovo je bilo videti po nekod nekaj kresov i na Slovenskem, dasi nemški listi to šego smatrajo za čisto .altdeutsche Sitte", kar pač ni dokazano. Uradna .Celovčanka" je jadikovala, da jih je bilo tisti večer veliko, premalo, urednik nemško-nacijonalnih .Kiirntner-Nachrichten" so jih videli tudi na slovenski strani nekaj in zaradi tega kar veselja poskakujejo, češ : „AI1 diese Hohenlichter riefen den Beschauer zum Zeugen an, dass hier ein treuer deutscher Stamm Wache hiilt, stets bereit, den deutschen Boden zu vertheidigen und die Ge-fahren, die ihm drohen, abzuwenden." (?)
No, gospoda, la je pač tudi sinoči šla na iz-prehod in občudovala slovenske kresovo, ker iz-vestno lepega poletnega večera ni prebila v kaki zaduhli gostilniški dvorani ! In, da niste imeli zavezanih očij, spoznali ste menda, ter morali gledati kakšen je tisti .deutsche Boden" , kakšna tista „deutsche Wacht", — ki zažiga toliko slovenskih kresov po vsem slovenskem Koroškem. Gledati ste jih morali po vseh hribih, povsod, kjer se še glasi mila slovenska govorica. Svetili so vam pred Beljakom, pred Celovcem, prav povsod, kamor ste se obračali. Slišali ste menda tudi, saj imate inače
natank posluh, da slišite celo travo rasti, grmenje topov, šviganje raket. In vse to Vam je vendar menda odprlo oči, — da Slovenec še živi, še živi tudi na Koroškem! Nasprotniki hočejo podtakniti kresovom političen pomen. Dobro ! Baš kresovi nam pričajo, kako nemško-liberalna stvar pojema, a mi napredujemo! Letošnji kresovi bili so tudi glasen ugovor slavlju, ki ga je uprizorila nasprotna stranka ob 251etnici šolskih postav. V tem smislu je poživljal „Mir" rojake, v tem smislu so se mu odzvali častno, ter sijajno pokazali, da se zavedajo svojih dolžnostij. Čast jim!
Slovenec še živi! Sinočni lepi večer nam je to znova spričal ; on hoče čvrsto živeti tudi v bodoče. In da bode živel, zato se hočemo tudi v bodoče krepko boriti, ne zmeneč se na tuje klevetnike in njih grdo psovanje ! Se živi; da bode živel vedno in žilavo, zato hočemo delovati tudi v bodoče, združiti vse svoje moči, upajoč, da mili Bog blagoslovi naše delo za vero in dom na priprošnjo svojih svetih blagovestnikov Ciril — Metoda !	—rn—
Politični pregled.
V L j u bi j an i, 6. julija.
Shod mladočeških zaupnikov. V kratkem se snide shod mladočeških zaupnikov in poslancev v Pragi. Ta shod ima namen preprečiti raz-cepljenje mej Mladočehi, ki se vedno jasneje prikazuje. To bode pa težko, ker so mladočeški poslanci prišli že pri volitvah ob zaupanje. Volilci jim že očitajo, da niso dovolj odločni in jih opominjajo, da naj izpolnijo, kar so obljubili. Posebno poslanca Šil in Kramar sta na shodu v Jičinu imeli najte-žavneje stališče. Radikalni elementi so ju jemali v roke. Zahtevali so od nju, da naj naravnost povesta, kaj mislita storiti, da dosežeta češko državno pravo. Očitali so jima, da se Mladočehi dajo voliti v parlament le za parado, tam pa potem lenobo pasejo. Koncem so jima volilci izrekli zaupanje le s
LISTEK
Brezbožniki so slabi domoljubi
(V »Vlasti« napisal Pohunek.)
(Dalje).
Navedimo primerov ! Saj jih je na preostajanje. Ce je že Epiktet, ta cvet stoične filantropije, napisal, „da ima modrijan skrbeti samo za se in da naj mu ne bodo mar ne stariši ... ne domovina" (Manuale 11., diss. 3, 3 ), torej mu poznejši neverci ne samo pritrjujejo, ampak mnogi izmed njih gredo v tej stvari še veliko dalje.
Da ni imel n. pr. Voltaire sploh nobene ljubezni do domovine a neizmerno ljubezen do samega sebe, zaradi katere se je lagal, obrekoval, hlinil, je goljufal itd., če je imelo njegovo ime in žep dobiček, to je sploh znano Manj znano je pa, da je bil ta mož javen izdajalec domovine. Za dokaz naj služi sledeče: 1. 1738. meseca junija je pisal pruskemu kralju Frideriku II., da upa da bo že kmalu oproščen jezuitov in mračnjakov (!), .ker misli, da bode Friderik kmalu prišel in s pruskim orožjem v imenu Nemčije odtrgal Champagne in grad Cirey od bigotne Francije".— Po zmagi pri Rossbachu (1757.), kjer je bila fran-
coska armada sramotno pobita od Friderika, veselil se je Voltaire in je pisal Frideriku tako-le: „Sire, sedaj ste v Parizu ; upam da je to Vaše stolno mesto.. . Jaz tega ne morem več tukaj (v Parizu) pretrpeti ; Vaš magnet me jako k sebi vleče, a magnet Francije me odganja . . . Poslanec Vašega Veličanstva, ki je pri nas v Parizu, sedaj pravi: Vsi Francozi so sedaj Prusi ... O Pariz, ako moreš, bodi vreden svojega zmagalca, katerega bodeš vsprejel v svoje zidovje!"
Da, tudi v pesmih je vzpodbujal Voltaire Friderika, naj si prisvoji Pariz, častital mu je k njegovi zmagi nad francoskim kraljem, kateremu se je posmehoval itd. .. . proti koncu jedne izmed teh prostozidarskih — izdajalskih pesmi j pelje n. pr. takole : „ Vašega duha in Vašo bojevito gorečnost bodo Francozi jako spoštovali in tako se bodete dvojno veselili: ker ste nas premagali in ker nam dopadate".
Ce bi res vsi Francozi bili to, kar je o njih trdil tako pogostoma Voltaire, ne bi bil veliko Friderik ž njimi pridobil; kteri vladar pa bi hotel vladati narod, kateri je samo „excrementum" (lachiasse) človeštva ? I s tem imenom je večkrat počastil Voltaire Francoze.
Tako Francois Voltaire; a Jean Jacque Rons-
seau ? O, ta je imel tako veliko ljubezen do domovine, da je priporočal izgnanstvo. Ferney je pa imenoval ljubezen do domovine neko vrojeno ljubezen do samega sebe in predsodek. Bil je li od njih boljši Viktor Hugo ? O tem se je pisalo, da je ljubil strastno Francijo, tako strastno, da je bilo baje smešno ljudem trezno mislečim. Da, treznim ljudem, ki še niso izgubili pravega razuma in mirne razsodnosti, je bila Hugova domoljubnost res smešna, ker se je za njegovim .domoljubnim" delovanjem skrivala gola sebičnost; previdni prostozidarji so se tudi smejali, ko so videli, da se šteje Hugo med velike domoljube, dasi razglaša kosmopolitizem pod imenom — ljubezni do domovine. S to svojo ljubeznijo se je bliščal posebno za časa svetovne pariške razstave. Pisal je namreč takrat v temle smislu : .Veličasten je pojav videti narod razpuščajoč se kakor sopar in izgubljajoč se v bratstvu ! Z Bogom, Francija ! Tako velika si, da ne moreš več biti samo domovina. Človek se loči od svoje matere, Če postane boginja. Še malo in ti se izgubiš v transfiguraciji. Tako velika si, da te več ne bo. Ne boš več Francija, a človeštvo ; ne boš več narod, marveč vsegapričujočnost. Zato si določena, da bi se cela razpustila v lesku in nič ni sedaj veličastnejšega nego očitno uničenje

pogojem, če se bodeta držala skrajne opozicije in izrekli nado, da Mladočehi kmalu zapuste državni zbor. Oba poslanca sta lahko čutila, da se jima majejo tla pod nogami. Maščuje se nad Mladočehi, da so pri volitvah obetali stvari, o katerih so vedeli, da jih ne dosežejo.
Ogerska gospodska zbornica. Vladna stranka se je v zadnji seji poskušala maščevati nad konservativci s tem, ker so se upirali civilnemu zakonu. Jeden član ministerske stranke je delal na to, da bi ne volili nobenega konservativca v delegacije. To se mu pa ni posrečilo. Konservativci so prisilili liberalce, da so sklenili kompromis. Toliko so pa le liberalci dosegli, da škofa Schlauch in Schuster ter navadni predsednik pomorskega odseka grof Erdddy niso voljeni v delegacije. Po končanih volitvah je predsednik naznanil, da zbornica odloži zborovanje do jeseni. Snide se koncem septembra ali pa še le v začetku oktobra. V tej seji se je zbornici naznanilo, da je zbornica poslancev vsprejela znani dostavek gospodske zbornice k ženitvenemu zakonu, da je torej ta stvar rešena v parlamentu in se zakon predloži v sankcijo vladarju. Tako je končano pomladansko zasedanje ogerskega državnega zbora, katero je katoliškemu prebivalstvu priložilo hud udarec.
Prvi Kossuthov spomenik. V Szamarosu se je postavil Kossuthu prvi spomenik. Marljivo je za ta spomenik nabiral tamošnji kalvinski pastor Stefau Szoto. Spomenik je doprsna slika na jonskem stebru, katerega so naročili v Budimpešti. Pri odkritju trga spomeniku sta omenjeni pastor ter državni poslanec Malkovics imala slavnostna govora. Ni d\ombe, da bode več občin hotelo posnemati ta vzgled in začeli se bodo postavljati bivšemu rovarju spomeniki. Ponavljali se bodo dogodki, ka-koršni so se vršili ob Kossuthovem pogrebu. S takim proslavljanjem se gotovo ne pospešuje, udanost do vladarja. Bati se je najslabših posledic, ako se ta-cemu počenjanju kmalu ne naredi konec. Mažarom je zares vse dovoljeno. Slovanski narodi na Ogerskem, zvesti svojemu vladarju, se pa zapirajo kot državi nevarni ljudje iu 10 le zaradi tega, ker se upirajo pomažarjenju.
Nemški zvezni svet se bode drugi teden pečal o odpravi zakona, kateri prepoveduje jezujitom bivati v Nemčiji. Državni zbor je sklenil, da se odpravi ta zakon, in sedaj je vse odvisno le od zveznega sveta. Zakon proti jezujitom je tudi v nasprotju z zakonom z dne 3. julija 1869, s katerim so se odpravile vse omejitve, ki izvirajo iz različja vere. Posebno ni nobene razlike zastran udeležitve pri občinskih in deželnih zastopih in opravljanja javnih uradov. Liberalci se nadejajo, da zvezni svet ne pritrdi sklepu državnega zbora, ker se je vlada v državnem zboru izrekla proti dopuščenju jezujitov v Nemčiji. Ce se to zgodi, pride vlada v jako te-žaveu položaj. Katoliški centrum je ne bode mogel podpirati in potem ne bode več imela večine v državnem zboru. Pri kacih novih volitvah dobiti količkaj zanesljivo večino bi bilo težavno, posebno ker se je bati, da se število socijalnih demokratov zopet pomnoži. V več okrajih so namreč pri zadnjih vo-
tvojih meja. .. Z Bogom, narod! Dobro živi, človek !u — Ce je kaj takega izraz prave ljubezni do domovine, katera se pripisuje Hugu, ne vemo; dvomimo pač.
Tako učenjaki francoski. Kaj pa nemški — Lessing, Herder, Gothe, Schopenhauer in drugi? Začnimo z Lessingom. Domoljubno vedenje njegovo je bilo tako, da so ga po njegovem lastnem prizna nju (v pismu do Nikolaja 25. maja 1777.) za časa sedemletne vojske v Lipskem imeli za rojenega Prusa, v Berolinu za Saša, ker ni bil, kakor sam pravi, ne to ne ono. Da Lessing se ni sramoval sam o sebi napisati: „0 ljubezni do domovine niti pojma nimam; zdi se najvišje neka heroična slabost, katero rad pogrešam .. ." Čast in slava niste smeli torej ničesar upati od njega in da tudi niste upali, za to je že sam poskrbel, pišoč tako le : BFiir die E hr e m e i n e s 1 i e b e n Vaterlandes w i 11 ich keine Feder ansetzen und wennsieauch in diesem Stiickeauf immer einzig u n d a 11 e i n v o n m e i n e r Feder abhiingen solite" (v pismu do brata Karola; Janssen : Zeit- und Lebensbilder str. 224). Ko bi bil tako napisal kedaj kak katoliški duhovnik! To bi bil hrup ! O brezvercih se to lahko zamolči!
(Dalje sledi.)
litvah socijalni demokratje le za malo glasov ostali v manjšini. Z novimi davčnimi zakoni bode vlada že tako težavo imela. Brez novih davkov pa ne more izhajati, ker se je vojna povekšala.
Kazimir Perier. Sprememba predsedništva na Francoskem bode imela najbrž precejšen vpliv na politiko. Novi predsednik ne misli biti nikakor le orodje vlade in parlamenta, temveč bode odločno tudi osebno vplival na vladanje. Grevy in Carnot nista na vlado imela skoro nobenega vpliva, glavni nju posel je bil le v tem, da sta predstavljala predsednika. Splošno se je v fraucoskih političnih krogih že bila udomačila misel, da predsednik republike nima v politiki ničesa odločevati. Skoro vso moč je imela zbornica. Ta moč bi pa bila seveda še večja, da je zbornica imela kako zanesljivo večino. Tako je pa bila le vedna zmešnjava in ministerske krize. Zaradi tega je pa le želeti, če bode predsednik sam kaj vplival na politično življenje. Radikalni listi se tega že bojč, ker vedo, da je Perier nasprotnik radikalcev. Po mnenju radikalnih listov je vsako vplivanje predsednika republike nasprotno ustavi. Seveda ti ljudje bi najraje predsed-ništvo popolnoma odpravili.
Japonci imajo 250.000 rednih vojakov in precejšnje brodovje. Že dolgo se je zatorei vedelo, da se Japonci ne mislijo omejevati ua svoje otose, temveč bodo poskusili se utrditi na azijskem kontinentu. Zaradi tega so pa zaseli Korejo. To pa ne nasprotuje le kitajskim, temveč tudi ruskim koristim. Rusi, ki so začeli se utrjevati ob Tihem morju, nikakor ne marajo, da dobe močni Japan za soseda. Slaba Koreja in otrpneli Kitaj pač nista dosti ovirala ruskih načrtov, ali drugače bi bilo z Japanom. Japonska obrtnija in trgovina se hitro razvija. Zaradi tega pa Rusi ue bodo mirno gledali, ako pride do vojske mej Kitajci in Japonci. Lahko Rusiji nikakor ne bode, mešati se v to stvar, zaradi velike daljave, posebno ker sibirska železnica še ne bode kmalu dodelana. Ob kitajski meji ima Rusija naseljenih nekaj Kozakov, da opravljajo ondu vojno službo, al' to jedva zadošča za navadno varstvo meje. Zato je naravno, da Rusi ne bodo veseli vojske na skrajnem azijskem vzhodu.
Razgled po slovanskem svetu.
Deželna razstava v Levovu.
(V. izv. dop.)
Bilo je poldne; treba je bilo torej misliti, da se pokrepčajo sile. Gostilen je tudi nekaj oskrbelo vodstvo in sicer vsakovrstnih, dražjih iu cenejih. Tu strežejo natakarji v frakih, tam mlada dekleta, mej njimi tudi Krakovke v narodni obleki. Gost si lahko izbira, kjer mu je lepše in prijetnejše.
Po kratkem odpočinku sredi raznoježičnega šuma (zakaj stoprav v gostilni opaziš tu Cehe, tam Rusine, tam Nemce), sem šel dalje ogledovat si paviljone, da si sam na mestu dobim verno sliko vsega, česar vaši bralci ne morejo videti iz bliža.
Obrnil se do k paviljonu nadvojvode Albrehta, ki je precej obširno, v švicarskem slogu postavljeno poslopje, vendar priprosto sredi svojih okrašenih sosedov. V njem je razstavljeno mnogo stvarij iz posestva Žyvjec v Galiciji. Obseg tega vojaškega posestva meri 45.264 ha., leži v treh okrajih : Zyvjec, Bjata, Myslenice. Ona zemlja je razdeljena na 31 gra-dičev, gojzd ua 15 oddelkov; poleg tegasomuogo-brojne tvomice, n. pr. 3 parni mlini, 3 vodni mlini. 2 livarni, 3 apnenice, 4 opekarnice, 3 kamenolomi, 12 rudokopov, 1 pipovar, tovarna za likerje, rum, iih, klej itd. — Zato ni čuda, da je nadvojvoda jeden največjih galiških magnatov. Paviljon je razdeljen v tri glavne dele: v sredi je kmetijstvo, na levi gozdarstvo in na desni železarstvo.
V kmetijskem delu so razna zrna, rastline, trave, veliko vrst krompirja in raznih pridelkov, Mape predstavljajo gospodarski razvoj. Tu vidiš načrte poslopjem, modele tvorniških priprav, razne umetne naprave v hlevih, načrte pivovarov, kemični razkroj piva in surovine, iz katerih se pripravlja pivo; pet sodčkov piva te vabi, da je pokusiš; velikanski kosi sira „Groyer" so tudi razstavljeni; dalje kosi prsti s kemičnim razkrojem, svetlopisi poljedelskih strojev, statistični podatki o letinah, dre-naži itd.
Železniški oddelek kaže najraznovrstnejše izdelke iz železa in jekla, izvrstne kakovosti: razne peči, cele kuhinje, kuhinjska posoda, cevi, čebri, železni izdelki emaljirani, cizelirani ali bronzi-rani i. t. d.
Gozdarski oddelek je tudi jako bogat: različen les. leseno orodje; gojzdna prst, kemično raztrojena, načrti raznih sušilnic, grafična karta, kako se prodaja les, upravue iu statistične študije, načrtij pastij, krmljenje srn po zimi i. t. d.
Celota vsacega zanimlje in ga prepriča, da si v naši deželi vsak, kedor ima kapital, lahko ustanovi krepko in plodonosno gospodarstvo. Žalibog nimajo vsi kapitala na razpolago in delitev posestev mej potomstvo oslablja silo gospodarstva.
Dnevne novice.
V Ljn bljani, 6. julija.
(Podoba moderne mladinske vzgoje.) Iz M a r i • bora, 5. julija: Zadnjo nedeljo je nemški Schul-verein v ljudskem vrtu priredil veselico, pri katerej — človek brez vere se rad jeduači z živalijo — si je omislil menažerijo umnih stvarij. V povzdigo šul-verejnske slovesnosti in časti so namreč morali šolski dečki obleči se v leve, iti v kobačo in zdivjati liki zverine. Slavnostnim gostom se ve je bila slast, dražiti jih Ko pa je nekdo med nje vrgel zapaljeno smodko, vnela se je jednemu „levu" obleka tako, da so vsega požganega prenesli v bolnišnico. Pri isti veselici je nemški šolski fant udaril slovenskega neusmiljeno po glavi s steklenico, da je s krvjo oblit se zgrudil na tla; bajd tudi s tem v bolnišnico. Po takem neumnem veselju so na zbirališču pustili šolske otroke same, da so ostale tekočine popiii, se opijanili itd. Ali treba takim nespodobnostim obešati zastave po celem mestu? K ovi slavnosti je mestni zbor pripomaKal po svoji moči, a ko je pred uekaterimi tedni se pripravila veselica v prid otrokom ubogih starišev in sirotam osamelim, ni gleštal beliča. Upati je, da bo višja šolska oblast kaj zvedela o takih pohujšljivih zabavah.
(Imenovanje.) C. kr. stavbenski vodja dolenjskih železuic inšpektor Klemenčič je imenovan nadin-spektorjem.
(Nevarno je zbolel) v Križevem pri Kostanjevici č. g. kapelan Janez Zabukovec. Priporoča se svojim sobratom in znancem v memento.
(Vsprejemni izpiti) za prvi gimnazijski razred na tukajšnjem višjem gimnaziju bodo dne 16. julija. Učenci se vpisujejo dne 15. julija od 8—12 ure. Na novomeški gimnaziji bodo vsprejemni izpiti v soboto due 14. julija.
(Strela.) Dne 2. julija t. 1. popoludne je ob hudi uri strela udarila v 23 let staro Ivano Zrimšek iz Cešnice pri Sostrem ravno v trenotku, ko je ona pred vežo stopila. Vse poskušnje, jo zopet oživeti, so bile ZHstonj.
(Basen o ježu). Iz kočevskih hribov se nam poroča : V židovskih krempljih smo. Dolgo je bila dolenjska stran lepe naša dežele prosta židovske more. Komaj smo pa dočakali toliko zaželeno in potrebno železnico, dobili smo ob enem tudi i njo neizogibnega Žida. Dvor pri Zuženbergu, kjer je bila pred par leti še kneza Auersperga livarna za železo, j« židovska last, kakor ste že poročali o svojem listu. Med Toplicami in mestom Kočevjem razprostira se še krasen gojzd, imenovan Rog, katerega oskrbuje knez Auerspergov uradnik. V sredini tega gojzda zidajo se parne žage, ki bodo stale 100.000 gld. Komu pa mislite, da bodo koristile? Znabiti knezu Auers-pergu, da si v denarnih zadevah pomaga ? Nikakor. Zopet tukaj najdemo Žida. Knez Auersberg sklenil je že z nekim zagrebškim Židom pogodbo, da vzame za več let tovarno v najem, kjer bode žagal les in državnih gojzdov, seveda za lepo ceno. Okolo Roga prebiva gotovo do 1000 ljudij, ki žive skoraj večinoma od izdelovanja lesene posode. Les kupovali so od kneza iz državnih gojzdov. Plačevali so ga jako drago, a zdaj se čuje, da ne bodo več prodajali lesa, ker ga hoče žid vsega prevzeti, ali vsaj dražje nego do sedaj. Kaj bodo začeli ti siromašni ljudje. Polje jih ne more živeti, v ptujini ni več zaslužka, davki pa vedno naraščajo, posebno občinski. Ko pride bogat žid, zgodilo se bode, kakor so pisale B Dolenjske Novice" 1- ^ m- Ljudstvo bode prišlo v židovske kremlje, kjer bode tudi njegovo posestvo ostalo in čez nekoliko let bode njemu robovalo. Na ta način bode kmalo lep kos Dolenjske last židovska. Vedno lepše, kakor se kaže!
(Iz Radeč) 5. julija. Tukajšnji sejem na pred-dan sv. Petra in Pavla je bil zlasti gledč na kupčijo in prodajo živine nenavadno živahen. Seveda se naši sejmi ne morejo meriti z velikimi živinskimi sejmi, kakor so po nekaterih krajih, toda lahko se pa reče, da toliko živine ni bilo kmalu v našem
življenje prevstrojiti z umetnimi sredstvi. Vzore, kako se prenovi Ljubljana, jemljejo n. pr. v Pragi in na Dunaju. Tako saujarsko gospodarstvo se pa kruto maščuje. Neznosni dolgovi in revščina so mu v spremstvu. Narava ne skače in ne dela šuma ; svojo stalno naravo in svoje stalne zakone pa nimajo samo po-samniki marveč tudi društvena telesa in v nji je jedini temelj zdravega njihovega razvoja i mestom i deželam, i narodom, i državam.
(Razpis učiteljske službe.) Na I. mestni pet-razredni ljudski šoli v Ljubljani s prihodnjim šolskim letom 1894/95 popolniti je na novo osnovano VIII. učno mesto, z letno plačo 500 gld.; stanarino 80 gld. in zakonitimi starostnimi dokladami po 40 gld. — Prednost imajo zvedeni šolski vrt ar j i. Predpisno opremljene prošnje vložiti je do dne 3 1. j u i i j a t. 1. pri c. kr. mestnem šolskem sv&u ljubljanskem.
(Prodaja vinske »esence" prepovedaua). Minister notranjih stvarij je firmi K. F. Pollak v Pragi prepovedal iz zdravstvenih ozirov napravljati in prodajati svojo vinsko »esenco". Ker se je ta dobrota razpečavala tudi po Kranjskem, opozarjajo se na to vzlasti gostiluičarji, da ne pridejo v kako škodo.
(Dober svet.) Na ulici: „Janko, počakaj Janko, čuj samo za trenotje." — »Le brž povej, kaj hočeš; nimam časa, tedaj kaj?" — „Ka.j si dal svojemu psu, ko ti je zbolel?" — »Četrt litra terpentina. Z Bogom!" — Drugi dan: „Janko, včeraj si mi pa slabo svetoval." — „Kako praviš?" — „Dal sem psu četrt litra terpentina in mi je poginil." — „Moj je ravno to naredil."
trgu na prodaj, kakor prav ta zadnji sejem. Tudi kupcev, med njimi več tujcev, se ni manjkalo. Cena živine je bila višja, nego navadno. — Dne 8. m. m. je bil leseni most čez Savo popolnoma dogotovljen. Marsikateremu pešcu in deloma tudi topničarjem, ki so šli, kakor vsako leto, skoži naš trg v Krško na strelniške vaje, je že služil. Pretekli ponedeljek so pa začeli železnega sestavljati in so prišli vešči kovači in monterji z Dunaja. Delo gre sedaj hitro izpod rok in se že vidi, da bode novi most res velikansk.
(Z Goriškega.) V mnogih duhovnijah po Goriškem uvela se je »družba sv. Družine". Mnoge cerkve omisliti si bodo morale tudi podobe sv. Družine. A kje naj se naroče? Nekdo z Goriškega je v »Slovencu" že izrazil željo, »da bi si jih oskrbeli na domačem, če ne na Slovenskem vsaj na Hrvatskem n. pr. v Zagrebu, kje preskrbuje Petar Nikolič izvrstne oljnate podobe na platnu". Podobe za al-tarje morajo biti okusne, pa tudi trajne, ker morajo mnogo pretrpeti zlasti v vlažnih cerkvah. Slovenske tvrdke ni. Preostaje tedaj le tvrdka P. Nikoliča v Zagrebu. Da ima g. Nikolič v Zagrebu dokaj krasnih oljnatih slik, svetnih in nabožnih ne oporekam. Toda slike njegove niso za cerkveno porabo. Zagrebške slike namreč niso tiskane na platno, kakor meni g. dopisnik, nego tiskane so na papir, ki se poten« nategne na platno. Treba je že izurjenega očesa, da se opazi ta nedostatek, ki pa je odločilen. S tem nikakor nočem škoditi g. Nikoliču, marveč mi je na srcu edino le dobro naših cerkva, ki tudi nimajo denarja v zaruetanje. Uverjen sem, da ako cerkveni predstojnik naroči sliko za cerkev, bo gotovo rajše dal par gold. več, da dobi v resnici pošteno in trajno delo, nego tiskovine na papirju prilepljene na platno. Res se zagrebške slike toplo priporočajo v goriškem »Kažipotu" in »Soči", a na njih ne opazim one dragocenosti, kakoršno jim prisojata „Kažipot" in »Soča". Ako je komu znana druga slovanska tvrdka, ki izvršuje trajne slike, naj jo priporoči. Memo slik iz Milana, spominjam na slavnoznano tvrdko bratov C. in N. Benzingt-r v Einsidelnu. Morebiti bi kazal« obrniti se do nje. Dobro bi bilo, da slike po naročilu presodi izvedenec, da ne kupi kdo papirja za platno. In v tej zadevi bode gotovo s svojim svetom vsakomur rad ustregel vsak slovenski slikar, pri nas v Gorici g. Iv. Gosar. Toliko v povdarek! — Op. uredništva: Po našem mnenju bi najbolje kazaio, da se tega dela loti kak domač umetnik, ker je upati, da se bratovščina sv. Družine po Slovenskem zelo razširi, gotovo je, da se bo splačevalo delo domačega uma in diana.
(Goriške ilovice.) Realka zaključila je drugi tečaj dne 3. julija. -- Gimnazija zvrši šolsko leto dne 12. julija. — Prevzvišeni knezonadškoj bo obiskal v Furlaniji sledeče cerkve : 7. t. m. v Moraru, 8. v Krminu, 9. v Bracanu, 10. v Dolenji, 11. v Medeji, 12 v Kiopnsu, 13. v Marianu. — V »An-drejevišču" priredili so gojenci 5. t. m. kouecletni koncert. — V Kviškem porušil se je 27. pr. mes. kamenit nagroben križ in padel na štiriletno L?o-poldo Koršič, katera je s stariši šla na pokopališče. Deklica, močno ranjena, je kmalu potem pre-minola.
(Misijon). Iz Tople Rebri, se nam poroča dne 1. julija. Pri nas smo oohajali misijon od 10.—17ega junija, katerega je vodil preč. g. P. Franc Doljak, iz družbe Jez. Ljudstvo se je te priložnosti prav goreče in z veseljem udeleževalo.
(Pravna pomoč — zastonj.) černovški advokatje so se zavezali, da hočejo vsako soboto revežem zastonj svetovati v pravnih zadevah.
(Grozen dvoboj.) V britjki Indiji sta se nedavno poklicala na dvoboj kapitan Filips in častnik Shepherd. Dvoboj je imela odločiti — kača! V ta namen prinesli so strupeno kačo v popolno temno sobo ter jo tam spustili po sobi. Jedno uro pozneje stopil je po dogovoru v to sobo kapitan Filips skozi vrata od desne strani, od leve pa v istem trenotku njegov nasprotnik. Vladala je popolna tema, nobeden dvobojnikov ni videl kače. Strašen je bil njiju položaj. Kamor se kedo prestopi, lahko zadene ob kačo, pa tudi stati na istem mestu ni bilo varno. Deset minut sta v nepopisnem strahu prebila dvo-bojnika. Naenkrat začuje se silen krik. Kača je pičila častnika Shepherda; v istem hipu pa zbeži kapitan proti vratom, katere naposled tavajoč po temni sobi vendarle najde. Takoj prihiteli so vojaki v sobo pokončali kačo ter skušali rešiti častnika. A brez vspeha, ker je umrl že nekaj ur pozneje v groznih bolečinah vsled kačjega strupa. Kapitan Filips, ka-
teremu so vsled prestanega strahu osiveli lasje, zagovarjati se bode moral pred vojaškim sodiščem. — Kakor strašna je pač strast, da si v svoji peklenski zlobi more kaj tacega izmisliti.
(Mrtvo otroško truplo) so dobili včeraj za lu-teranskim pokopališčem. Neko žensko iz boljših krogov so zaprli, ker je na sumu, da je kriva tega hudodelstva.
(Iz Maribora,) 5. julija. Novo slovensko delavsko društvo je v rokah krščanskih možev in že šteje 85 udov ter utegne postati velike važnosti, ker jedini dobre Slovence raznih stanov v jedno celoto. Morebiti Slovencu tudi v Mariboru prisije boljša bodočnost, ko slovenski mirno zahtevajočemu revčku ne bo več na kolodvoru kak železniški denar-ničar, kakor se je zgodilo, odrekel biljeta z besedami : »Sehau, dass du weiter kommst; du wiudi-scher Kerll"
(Odkritje nagrobnega spomenika pokojnemu Fr. Schmidu vŽireh) nad Idrijo m šilo se bode dne 31. julija t. 1. dopoludue. Spomenik postavi svojemu kolegi učiteljstvo logaškega okraja omenjeni dan dopoludne s sveto mašo v župni cerkvi, po maši postavljanje spomenika in nagrobno petje, za tem pa sledi ostali del slovesnosti.
(Zaradi davice,) ki se je prikazala, kakor smo poročali, mej šolsko mladino v Rovtah, prenehalo se je s poukom na tej šoli do 16. t. m. Bolezen je sedaj v 25 hišah.
(Iz Št. Petra na Notranjskem) 3. julija. Kakor že znano, osnovali smo tukaj pred nekaj tedni kmetijsko podružnico. Imeli smo že prvi občni zbor, s katerim smo začeli njeno delovanje; vsako zadnjo nedeljo v mesecu po popoludanski službi božji imamo v šolskem poslopju zbirališče, da se dogovarjamo o domačih razmerah. Na jesen imamo namen, pričeti delo spadajoče k drevesnici, katera ni — radi goli-čave — gotovo v celej Kranjski toliko potrebna, kakor tukaj; le dve glavni skrbi imamo pri tem: Prva je potrebni kapital; tukaj je radi gostih selišč zelo zadražen svet, sploh ga pa vsak nerad proda, ker ga ima slednji pičlo mero; zatorej bode treba k naši drevesnici toliko novcev, da bodemo prisiljeni trkati na vrata dobrotnikov-pospeševateljev kmetijstva. Druga omenjena nadloga skrbij je pa to, da nam zna škodljivi zajec napravljati kvar bodi si v drevesnici ali že na oddanih drevescih zunaj. Temu zajedalcu ni skoro mogoče tukaj priti okom, ker nam v zimi silovita burja nekod s snegom zanese še tako visoko ograjo. Da se pride temu okom, ne pozabite daroželjne roke na našo podružnico, kadar se bode k vam k pomoči oglasila, vi postavodajalni krogi pa uničite nam škodljivega zajca! — Rastna polju daje nam še precej veliko upa, še več pa trava po senokoših, le Pivka zaliva še najboljši pivški svet; tam kjer bi imel kmetovalec zasaditi še zadnji mahljej s koso, se otroci po žabje v vodi igrajo. Je-li blizu čas, v katerem se naši poslanci oglasijo za vravnavo Pivke? — Gmotne razmere so letos že dokaj ugodne; nekaj nas pri tem podpira lanska dobra letina, nekaj pa cena živil po prodajalnicah. Več trpi denarno stanje: zraven pičlih prislužkov imamo več izdajkov nego druga leta. Cerkvene poprave, požarno društvo, kmetijska podružnica itd., še celo davkarija nas ni z občutno občinsko doklado pozabila. Požarno društvo imelo je na dan našega patrocinija dobro obiskano tombolo, katera je do-nesla nepričakovanega dobička, le žal, da se je ta končala s »petkovim plesom", kar se v naši župnij1 dosedaj ni še dogodilo.
(Kres v Dolenji Avstriji.) V Vaševi (Vašau) mej Kremsom iu Melkom imajo vsako leto o svetem Janezu Krstniku kres prav po slovanskem običaju. Ob Dunaju zažgo veliko gromado, krog katere pojo in plešejo. Ta običaj se je mej čisto nemškimi prebivalci ohranil še s slovanskih časov; saj ima dolenjeavstrijska zemlja v svojih zemljepisnih imenih dovolj dokazov, da so bila ta klasična tla Nibe-lungov nekdaj slovanska. Melk-Mleko, Cvettl-Svetla, Rekavvinkel, Feistritz, Kobšalng, Vokle, Bistriti jasno kažejo, da so jih ustanovili Slovani. Da jih videti ni več, tega kriv je tuji meč in vlastna ne-složnost.
(Znani konec razstav). Cikaška razstava je imela 10,000.000 dolarjev izgube. Delničarji so izgubili 5 milijonov, mesto ravno toliko ; pri tem pa ni všteta ogromna svota, katero so izgubili zasebniki. Skorej vsi iznova postavljeni hoteli so prišli na kant; paviljoni, ki so stali 10—30 tisoč, se prodajajo za par sto dolarjev. Tako se maščuje vse, kar je nenaravnega ! Tudi pri nas so možje, ki hočejo socijalno
Društva.
(Slavčeva desetletnica.) Dne 7. in 8. julija praznovala se bode velika pevska slavnost v Liubljani. Za ta narodni pevski sestanek se je posebno mnogo odličnih gostov iz Hrvatske in Primorske oglasilo. Velecenieni someščanje! Vsikdar kadar je naše stolno mesto obhajalo kak znameniti dan in so dohajali gostje iz druzih pokrajin, pokazali ste, da se veselite njih prihoda. Tudi sedaj Vas slavnostni odbor uljudno prosi da bi po znani gostoljubnosti blagovolili svoje hiše okrasiti z zastavami, da bi tako tudi unanje lice mesta kazalo, da je Ljubljana središče Slovencev.
(Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Krškem.) Vabilo k ustanovnemu občnemu zboru ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Krškem v nedeljo, due 8. t. m. v gostilni gospoda Fr. Gregoriča. Dnevni red : A zborovanje nove ženske podružnice po sledečem redu: 1. Nago\or začasne predsednice. 2. Odobren je pravil. 3. Vpisovanje novih društvenic. 4. Volitev odbornic in namestnic. 5. Predlogi. B. Koncert. (Pod vodstvom gospoda I. Potre-bina.) Vspored: 1. Slavnostni govor. 2. Bela: Vojaško življenje, sviranje na glasoviru. 3. Fr. Gerbič: Lovska, mešani zbor s premljevanjem rogov. 4. Haj-drih : Mladini, moški zbor. 5. Volarič: Slovenske mladenke, ženski zbor s spremljevanjem glasovira. 6. Jenko : Na moru, moški zbor. 7. Nedved : Vijoličen vonj, mešani zbor. 8. Foerster: Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmi, moški in ženski zbor, s samospevi in s spremljevanjem na glasoviru. Začetek zborovanja je ob 5., koncerta ob 6. uri popoludne. Vstopnina h koncertu je 50 kr. za osebo. (Z ozirom na koristni namen se velikodušnosti ne stavijo meje.) Isti dan ob 4. uri popoludne zboruje moška podružnica sv. Cirila in Metoda v isti gostilni!
Telegrami.
Dunaj, 5. julija. Državno sodišče je danes razpravljalo o pritožbi praškega mestnega zastopa proti temu, da je namestništvo razveljavilo sklep, da se pošlje deželnemu zboru peticija za odpravo izjemnega stanja.
Trst, 5. julija. „Piccolo" je dobil poročilo, da je ravno takrat, ko so v Livornu pokopavali umorjenega časnikarja Bandija, nekdo z bodalom zaklal ravnatelja Tramvajske družbe v Pisi.
Karvin, 5. julija. Tudi včeraj so bili odprli jedno jamo v Karvinu in po triurnem prevetrovanju z veliko previdnostjo skušali priti do mrtvecev, pa se jim zaradi nevarnih plinov še ni posrečilo.
Budimpešta, 5. julija. V Auwinklu našli so danes ustreljenega bankirja Lovyja, katerega je zaradi sleparij sodišče iskalo.
Budimpešta. 5. julija. Poročilo o nesreči na Tisi se oficijelno oporeka.
Kiel, 5. julija. Blizu Seelesna sta v vkupe trčili dve vojni ladiji. Jedna je precej močno poškodovana.
Pariz, 5. julija. Predsednik Kazimir Perier je baje že podpisal dekret, s katerim
se 374 zaradi dogodkov ob štrajkih obsojenih oseb pomiloščuje.
Pariz, 5. julija Poslanec Pelletan je predlagal, da se porailoste vse osebe, obsojene zaradi dogodkov pri štrajkih. Za svoj predlog je zahteval nujnost, katera se je pa odklonila mej odločnim ugovarjanjem skrajne levice. Poslanec Vaillant interpeluje vlado zaradi naredb, ki so se storile, da se na pokopališču Pere la Chaise ni mogel proslavljati spomin 1871. leta palih komunardov. Dupuy je opravičeval naredbe in izjavil, da vlada nikdar ne bode dopustila, da bi se komuna proslavljala. Francosko prebivalstvo z gnjusom obsoja komuno. Vaillant predlaga dnevni red, da se vlada pozivlje, da naj ne ovira proslavljenja 1871. leta ubitih. Ta dnevni red se je odklonil s 470 proti 65 glasom. Predsednik potem prečita, kako se je ogerska zbornica poslancev spominjala predsednika Oarnota.
Pariz, 5. julija. Zbornica poslancev je izvolila Burdeau-a predsednikom z 259 glasovi. Brisson je dobil 157 glasov.
Pariz, 6. julija. Senat je pritrdil zakonu, da se osnujeta dva nova konjiška polka.
Eisenach, 5. julija. Dedna princesija lleininška je včeraj se od tukaj peljala z vozom v Lehenstein in je sama vodila konje. Konji so se splašili in ona je padla z voza, pa se ni dosti poškodovala. Povrnila se je semkaj.
Rim, 5. julija. Permanentna finančna komisija senata je odklonila z 11 proti 5 glasom vladno predlogo o ponižanju obrestij vrednostnih državnih papirjev. Vlada se pa vendar nadeja, da senat vsprejme načrt zakona, kakor ga je sklenila poslanska zbornica.
Livorno, 5. julija. Oblastvo misli, da ve, kdo je umoril Bandija. Neki gotovi Henrik Lucchesi, znan vodja anarhistov, je izginil iz Livorna. Upajo, da ga dobe.
Peterburg, 5. julija. Od 1. do 4. julija je za kolero v Kronstadtu 18 oseb zbolelo in 4 umrle, v Peterburgu pa dne 3. in 4. julija 16 oseb zbolelo in 5 umrlo.
London, 6. julija. Parlamentni tajnik je izjavil, da je angleška vlada se obrnila do kitajske in japonske vlade, da se korejsko vprašanje mirno reši. Anglija bode vse storila, da se doseže mirno rešitev.
Washington, 5. julija. 14 vlakov z 2000 potovalci so v Blowingtonu ustavili štrajkovci. Razdrli so most pri Noedlesu v grofiji San Bernardin na atlantijski pacific-železnici.
Chicago, 5. julija. Zveza železniških ravnateljev je sklenila danes poskusiti zopet začeti vožnjo, ko so štrajkajoče delavce za-menili z drugimi. Železniške družbe nočejo ničesar prijenjati. Vlada je pa sklenila začeti sodnijsko preganjanje proti kolovodjam izgrednikov.
Mi svoje častite čitatelje opozarjamo, da bode žrebanje dunajskih srečk s 5 glavnimi dobitki ii 10.000 kron
že dne 12. julija.
Umrli »o:
5. julija. Ana Šmon, delavčeva hči, 11 mesecev, Tržaška cesta 28, bronchitis.
a CO a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	> 2 »-o a ■c Z t
opazovanja		zrakomera t ram	toplomera po Celziju			•g* E a <* a
5	7. n. zjut. 2. u. pop. 9. ». zveč.	739-5 738-5 7390	17-8 23-8 20-8	sl. vzh. n sl. zapad	oblačno jasno oblačno	000
Tuj c i.
4. julija.
Pri Hioitu : Paulin, Jerše iz Trebnjega. — Nagy, Winter, Kramer, Klutz z Dunaja. — Vrtovec iz Št. Vida. — Cotulich z Reke. — Kronavetvogel iz Zagorja. — Mokar iz Metlike.
—	Sonikar iz Starega Trga. — W«cherer iz Lesec. — Kos iz Sela. — Folgari iz Kormina. — Karol Bohm iz Gradca.
—	Pobor iz Selca. — Fabiani iz Voloske. — Ed. vitez Petz pl. Hohenrhodc iz Dalmacije. — Dolschein iz Postojine.
Pri Matiču: Messner, Reiter, Heller, Herzog, Porges, Zeisler, Kahn z Dunaja. — Cossa iz Celja. — Bizjak z Reke.
—	Marek, Dinkelspiel iz Trsta. — Mitrovič iz Zadra. — Pietro del' Oste, Tremonti iz Vidna. — Gruntar iz Ribnice.
—	Karol Anton, Klement iz Gradca. — Tipograf iz Opatije.
—	Cermak iz Pulja. — Weininger iz Schottwein-a.
Pri avstrijskem car-u: Košar iz Gorice. — Zapančič iz Hotiča. — Perko iz Gradca. — Jeglič od Sv. Križa. — Vogelnik iz Idrije. — Drufovka iz Sežane.
Pri Juinem kolodvoru: Hofer, Klinger z Dunaja. — Miki iz Ptuja. — Miki iz Gradca.
Pri bavarskem dvoru-. Fajdiga, Fontebasso iz Trsta.
—	LSschnig z Dunaja. — Rakovše iz Cerkelj. — Godec iz Toplic.
Vremensko sporočilo.
Srednja temperatura 20'7', za 1-8° nad normalom.
Eksekutivne dražbe.
Marije Grbec posestvo (radi terjatve 13 gld. 31 kr.) iz Vrbice št. 22 (1060 gld.) dne 10. avgusta in 10. sempt. v Ilir. Bistrici.
Neže Repše posestva (radi terjatve 112 gld. 11 kr.) iz Gline (1770 gld.; 50 in 60 gld.) dnž 10. avgusta in dnč 14. septembra v Radečah.
An t. Ivančiča zemljišča iz Celj št. 25 (radi nevpeš-nosti prve dražbe) druga dnč 20. julija v Ilir Bistrici.
F r. Š tre kij a zemljišča s priliklino v Praprečah (3500 gld. in 200 gld.) dne 2. in 33. avgusta v Zatičini.
Marke Maljeviča zemljišče iz Vidošič štev. 18 (5987 gld.J dne 21. julija (druga) v Metliki.
Mih. Bukovca zemljišča iz Bubnarcev (150 gld.) dne 20. julija (druga) v Metliki.
Val. K i kij a zemljišča iz Zapotoka (4421 gld.) dnč 28. julija (druga) v Ljubljani.
Martina Kosmača zemljišča s pritiklinami (zaradi 60 gld.) iz Podgore št. 21 (762 gld.) dne 22. avgusta in dne 26. septembra v Ložu.
Jos. Stembergerja zemljišče iz Vrbovega štev. 20 dne 27. julija (druga) r Ilir. Bistrici.
Izbris tvrdke.
Vknjižena tvrdka: „Michael Kastner in L a i -b a c h", trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom v Ljubljani.
Vpis tvrdke.
Podelitev prokure gospej Jakobini Kastnerjevi in vpis tvrdke: „Jacohine Kastner", trgovke v Ljubljani in imejite-ljice napominane tvrdke.
Dalje se je izvršil vpis firme pri c. kr. deželnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani v zadružnem registru: »Regi-strovana vipavska vinarska zadruga z omejenim poroštvom < — »Registrierte Wippacher Weinbau-Genossenschaft mit be-schrankter Haftung<. Zadruga se opira na pismena pravila z dne 3. in 17. junija 1894. Zadruge sedež je Vipava. Namen zadruge je, pospeševati napredek in razvoj vinarstva s kupovanjem in prodajanjem grozdja in vina k napravo uzornih vinogradov, pivnic, skladišč tudi izven vipavskega okraja in podpiranje članov v teh strokah gospodarstva. — Člani upra-viteljstva (ravnateljstva) so: Anton Uršič. posestnik v Šent-Vidu, ravnatelj; France Kavčič, posestnik v Št. Vidu, pod-ravnatelj; Bogomir Perhavc v Vipavi, blagajnik; Jožef Ferjančič, posestnik in župan iz Budanj; Leopold Žgur, veleposestnik na Gočah ; Josip Volk, posestnik na Erzelju; Ivan Laurenčič, posestnik na Vrhpolju, odborniki. — Upraviteljstvo zastopa zadrugo in podpisuje v imenu zadruge vse zadružne obveze na ta način, da se pod zadružno firmo, katera naj bo pisana ali natisnena, podpiše ravnatelj ali njegov namestnik in jeden odbornik upraviteljstva. Zadružne objave se razglašajo v deželnih slovenskih časopisih.
Ravnokar je izšlo v obliki knjižice znamenito
Apostolsko pismo
sv. očeta Leona XIII.
obsezajoče 16 strani male osmerke. _
Komad staue 5 kr., 100 komadov vkupe 4 gld., 200 komadov samo 7 gld.
Naročila vsprejemata Katol. Tiskarna in Katol. Bukvama v Ljubljani.
Dobro i
lzurj eiio«a
svečarskega pomočnika
sprejme takoj v stalno službo •Jernej Kopač,
svečar,
368 3-3	v Gorici (Gdrz).
Tovarniško zalogo
šivalnih strojev
508 50—38 za vozu r* e nj o
ima
v Ljubljani, Dunajska cesta 13.
Ceniki zastonj in franko
Najsigurnejše in najboljše
s? nalaganje glavnice
je v
4% zastavnih pismih gališkega zemljiško-kreditnega društva.
Isti osiguravajo
več nego 4odstotno obrestovanje
ter so
pupilarno varna,
davka in fatiranja prosta,
sposobna za kavoije,
sosebno za vlaganje častniških ženitvenih kavolj;
razven teh prednostij je vrednost vsacih 100 gld. zastavnih pisem osigurana z gld. 253'33 hipotekarne vrednosti.
Ta zastavna pisma dobiti so po dnevnem kurzu pri
_____^Jlcainbandni:
~V I^jllt>ljaili. 295 13
Dunajske srečke po 1 krono. — Žrebanje že v sredo!
5 iMittitopi 10.000
3	Srečke priporoča 3
„IIERCUB", menjalnična delnična na Dunaju, Wollzeile 10.
D u u a j 8 k a t> o r z a.
Due 6. julija.
Papirna renta 5*, 16* davka ....	98	glo.
Srebrna renta 5%, 16* davka . ,	98	,
Zlata renta 4*, davka prosta.....121	„
4* avstrijska kronina renta, 200 kron . .	95	,
Akeije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	1001	.
Kreditne akeije, 160 gld..............351
London, 10 funtov stri........125	.
Napoleondor (20 fr.)................9	„
Cesarski eekini....................5	„
Nemških mark 100.........61
05 kr. 05 „
90 „ 15 .
25 " 30 „ 97'/, . 92 „ 42'/,.
Dn6 5. julija.
Ogerska zlata renta 4* Ogerska kronina renta 4*, 200 kron 4* državne srečke 1. 1854.. 250 gld. 5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. , Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . . Zastavna pisma avsrr. osr. zem. kred. banke 4 * 98
I 4% kranjsko deželno posojilo.....97
i Kreditne srečke, 100 gld......196
St. Genois srečke. 40 eld..... 70
121 gld. — 95 . 05 148 , 25 158 , -197 . 50
kr.
50
60
4* srečke dunajske parobrodne družbe . .	135	gld. — kr,
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld.	18	.	20
Rudolfove srečke, 10 gld............22	.	—
Salmove srečke, 40 gld........70	„	-
Waldsteinove srečke, 20 gld......49	.	50
Ljubljanske srečke .........24	.	25
Akeije anglo-avstrijske banke, 200 gld, . .	155	.	75
Akeije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. gi, v.	3030	.	—
Akeije južne železnice, 200 gld. sr.	103	.	75
Papirnih rubeljev 100	134	„	26
..............II—MM.....■11111».....Min......lili		
['. 2dT Nakup ln prodaja "£XS P vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. : Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju t najmaniseza dobitki K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi.	Menjarnična delniška družba „11 KRČU R" Nollzeile it. 10 Dnnaj, Mariahilferstrasse 74 B.	3MC Pojasnila v vseh gospodarskih in flnančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic,
Izdajatelj : Dr, Ivan Jaseiii	Odgovorni vr«dnik: Andrej Kalan.	Tisk ,Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.