Novi predsednik tržaškega občinskega sveta Furlanič: »Manjšina vse manj problem in vse bolj dodana vrednost« /i 5 Izkušnja osimskih štipendistk Slovensko goriško gospodarsko združenje z novim vodstvom Primorski Zadnji politični spektakel na račun manjšine? Ivan Lukan Na Koroškem se je torej končal še en populistični spektakel desničarskih svobodnjakov (FPK) na račun slovenske manjšine v deželi. Tako imenovano povpraševanje o kompromisnem dogovoru o postavitvi 164 dvojezičnih tabel na južnem Koroškem, slovenščini kot uradnem jeziku ter še nekaterih ukrepih, doseženim 26. aprila letos med državnim sekretarjem Josefom Ostermayerjem, deželnim glavarjem Gerhar-dom Döflerjem, ter predsedniki treh političnih organizacij koroških Slovencev (NSKS, ZSO, SKS). Izid spornega glasovanja -ob komaj 33-odstotni udeležbi je »za« glasovalo skromnih 67 odstotkov - komentirajo na Koroškem, a tudi zunaj dežele, dokaj različno. Za ene gre za uspeh FPK in Dörflerja, za druge za njun hud polom. O uspehu »referenduma« zagotovo ni mogoče govoriti, najbolj blizu resnici so še tisti, med njimi tudi velik del koroških Slovencev, ki glasovanju od začetka niso prisodili velikega, kaj šele odločilnega pomena. Nenazadnje je šlo za več ali manj zasebno glasovanje FPK brez pravnih posledic, saj nobena druga politična stranka v deželi in tudi ne manjšinske organizacije, niso hoteli oz. odločno zavrnili takšnega »referenduma«. Analiza udeležbe, še posebej pa rezultat glasovanja, pa je verjetno najbolj negativno prizadel pobudnike same: s komaj tretjino volilnih upravičencev je bila udeležba presenetljivo slaba, od »120-odstotne« podpore dogovoru, kakršno je napovedal deželni glavar Dörfler, je ostalo skromnih 67 odstotkov. FPK z Dörflerjem na čelu je prav pri lastnem »referendumu« moral tudi spoznati, da z manjšinskim vprašanjem ni več mogoče zbirati glasov za odločilen uspeh na volitvah, kot je to pred leti še uspelo na primer Jörgu Haiderju. Danes so Korošci siti populističnih uprizoritev - še posebej takšnih na hrbtu slovenske manjšine. Skromna udeležba in tudi izid »referenduma« sta zato koroškim Slovencem lahko v tudi pomiritev. Velika večina -skoraj 300.000 od 440.000 volilnih upravičencev - ni več nasedla tokratni populistični akciji FPK in s svojim bojkotom obenem nakazala, da na Koroškem vse bolj prodira prepričanje, da je slovenska manjšina s svojim jezikom, svojo kulturo, itd. obogatitev za deželo. dnevnik SREDA, 22. JUNIJA 2011_ Št. 147 (20.162) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Premier včeraj poročal o novostih v vladi v senatu Berlusconi: Moja vlada nima alternativ Premier bo danes nastopil še pred poslansko zbornico MAVHINJE - 9. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin Od sinoči s polno paro Otroška dramska skupina ŠKD Cerovlje-Mavhinje prva na vrsti - Pestro dogajanje vsak večer MAVHINJE - Gledališče, a ne samo. Sinoči je v Mavhinjah 9. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin stopil v živo. Po slavnostnih govorih in uradnih pozdravih je festival odprla domača otroška dramska skupina ŠKD Ce- rovlje-Mavhinje, ki letos prvič nastopa. Otroci novonastale skupine so s festivalom zrasli. Festival je pravi vaški praznik, saj vsako drugo poletje združi dve vasi in ljudi vseh generacij. S temi besedami nam je tradicionalni mavhinjski fe- stival opisala tajnica športno-kulturne-ga društva Cerovlje-Mavhinje Nataša Križmančič. »Vsako leto v manjši meri spremenimo pravilnik in skušamo dodati nekaj več,« nam je razkrila v pogovoru. Na 4. strani SLOVENIJA - Vlada Pahor vztraja Možna manjšinska vlada LJUBLJANA - »Dolžnost predsednika vlade bom opravljal toliko časa, kolikor časa bom imel zaupanje državnega zbora« je včeraj pojasnil premier Borut Pahor, potem ko je v četrtek po pogovoru koalicijskima partnerjema predsednikom Zares Gregorjem Golobičem in predsednico LDS Katarino Kre-sal napovedal, da bo Zares zapustila koalicijo. Pahor je nakazal možnost vezave zaupnice na rebalans proračuna in upa, da bo z manjšinsko vlado izpeljal mandat do konca. LDS naj bi prihodnji teden odločila, ali bo ostala v koaliciji. V X RENAULT NOVAK SPC d.o.o. Cesta na Polane 1, 6210 Sežana Tel: 00386/5 73 12 490 Fax:00386/5 73 12 482 WWW.reno-sezana.si urnik: od 8.00 do 12.00 in 13.00 do 17.00 sobota zaprto KONTROLNI PREGLED VOZILA ZA 10 € IN SE BREZSKRBNO ODPELJITE V POLETJE! Pripeljite svoj avto, da vam pregledamo klimo, luči, zavore, izpuh, pnevmatike,.. PRIČAKUJE VAS RENAULT NOVAK V SEŽANI PA SREČNO VOŽNJO RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi je včeraj v govoru v senatu poudaril, da trenutno ni politične alternative njegovi desnosredinski koaliciji. Ta je po njegovem mnenju edina, ki lahko Italiji zagotovi politično stabilnost in zanesljivost na mednarodnem parketu. Zato si bo še naprej prizadeval za konsolidacijo. Berlusconi je včeraj pred zgornji dom parlamenta stopil na zahtevo predsednika Giorgia Napolitana. Slednji je namreč od vlade zahteval, naj pred obema domovoma poroča o novih razmerjih moči v svojih vrstah. Danes bo premier nastopil še pred poslansko zbornico. Na 11. strani Ropa na Krvavem potoku in v Trstu Na 2. in 6. strani Lep podvig dolinskih prostovoljnih gasilcev Na 3. strani Druge strune z bogatim programom Na 10. strani Irisacqua: Letos 12 milijonov naložb Na 13. strani V Gorici ukinitev dodatka na Irpef Na 13. strani Boris Salvi: Breg ne popušča! Na 17. strani 9. ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN m" Ji^r Mavhinje — Danes, 22. junija 2011 — 20.00 - Skupina Tamara Petaros (Finžgarjev dom) TORTA ZA MAMO ŠT: 3 21.15 - Slovenski oder MALA PRINCESKA 22.00 - Nižja sred. šola sv. Cirila in Metoda (Katinara) LJUBEZENSKI STIKI V BUTIKI 2 Četrtek, 23. junija 2011 ALPE-JADRAN SLOVENIJA - Po umiku stranke Zares iz koalicije in vlade Pahor želi vztrajati do izteka mandata Manjšinska vlada z LDS? - Možnost zaupnice na rebalansu proračuna LJUBLJANA - »Dolžnost predsednika vlade bom opravljal toliko časa, kolikor časa bom imel zaupanje državnega zbora in kolikor časa bom prepričan, da to delo opravljam v dobro večine državljanov,« je včeraj pojasnil premier Borut Pahor v odgovoru na poslansko vprašanje glede tega, kako si predstavlja nadaljnje delo vlade, potem ko je dan prej po pogovoru s koalicijskima partnerjema predsednikom Zares Gregorjem Golobičem in predsednico LDS Katarino Kresal napovedal, da bo Zares zapustila koalicijo. Pahor je pri tem napovedal, da si bo prizadeval, da stranki Zares ne bo sledila tudi LDS, prepričan pa je tudi, da bi bilo manjšinsko vlado mogoče voditi do konca mandata. V ponedeljek se tako Pahor namerava sestati s Kresalo-vo in se z njo dogovoriti, kako bo vlada delovala do morebitnega glasovanja o zaupnici ter kdo bo začasno prevzel resorje, ki jih bodo zapustile ministrice iz vrst Zares. »Moja trdna volja je, da storim vse, da varno prepeljem Slovenijo skozi krizo do izteka mandata,« poudarja premier. Meni sicer, da bi bilo manjšinsko vlado mogoče voditi do konca mandata, če bi se dogovorili s socialnimi partnerji in programsko sorodnimi strankami, da podprejo ključne projekte. Pri tem Pahor omenja zdravstveno reformo in reformo trga dela. Predsednik vlade je nakazal možnost vezave zaupnice na rebalans proračuna in sicer zato, da se »zbistri vprašanje alternative«. Najbolj odgovorna reši- Borut Pahor tev bi bila po njegovi oceni konstruktivna nezaupnica. »Če ima kdo željo, da bi se izognil politični krizi, naj predlaga novega predsednika vlade, če ne, pa naj pustijo, naj končam mandat z manjšinsko vlado,« je poudaril. Po njegovi oceni se politična negotovost ni povečala zaradi nezaupanja javnosti, ampak gre za vprašanje političnih razlik med strankami. Golobič pa je potrdil, da stranka Zares ne namerava spreminjati odločitve o iz- KOPER - Županski kandidati se predstavljajo Volitve so blizu Janez Starman s podporo SD, LDS, Zares in Oljke, Olga Franca pa SLS KOPER - V Kopru se pripravljajo na občinske volitve, ki bodo 10. julija. Včeraj sta bili predstavitvi dveh kandidatov za župana. Županski kandidat s podporo SD, LDS, Zares in Oljke Janez Starman je povedal, da nima svoje liste in da ni član nobene stranke, zato pa bo pri vsakem vprašanju iskal konsenz. Iz tega dejstva izhaja tudi Starmanovo volilno geslo: Koper smo ljudje. Na novinarski konferenci je poudaril še, da bo za svoj program črpal zamisli iz programov kar štirih strank, ne bo se pa odpovedal niti dobrim idejam iz programov strank, ki ga ne podpirajo. »V Kopru zadnje čase človek ne sme biti preveč konstruktiven, ampak mora biti bolj ubogljiv,« je ocenil in dodal, da so v Kopru »ustvarili neko strukturo kimavcev«. Starman vidi »ogromen potencial« v koprskem zaledju, pri čemer bi moral biti cilj, da Koper postane z vidika hrane sa-mooskrbna občina. Da bi to dosegli, pa bo potrebno tudi pomagati pridelovalcem. Med možnostmi je Starman naštel ekološko tržnico in t.i. partnersko kmetovanje. Da bi prišli do izraza tudi legitimni interesi različnih delov mestne občine, pa bi morali spremeniti tudi občinski statut in pri lokalnih volitvah uvesti vsaj dve volilni enoti - za mesto in za podeželje. »Več kot 80 odstotkov vsega proračunskega denarja se je v teh letih uporabilo praktično samo za primestje,« je pojasnil Starman, ki želi več vlagati v infrastrukturo na podeželju. Starman, po poklicu odvetnik, se je dotaknil tudi odločitve ustavnega sodišča, ki je ustanovilo občino Ankaran. Sam ne vidi veliko pravnih sredstev za ohranitev enotne mestne občine, »je pa ogromno drugih sredstev, s katerimi lahko to dosežemo in verjamem, da Ankaran lahko ostane del Mestne občine Koper«. Koper in Ankaran imata namreč več stičnih točk in skupnih interesov kot točk, ki razdvajajo, je pa potrebno prisluhniti tako Ankarančanom kot tudi ostalim krajevnim skupnostim, je ocenil. Včeraj se je predstavila tudi kandidatka SLS za koprsko županjo Olga Franca, ki je izpostavila občino enake hitrosti razvoja za mesto in podeželje. Podpredsednica SLS je tudi ugotavljala, da sta go- spodarstvo nasploh in še posebej obrt v zatonu. Zato v programu dajejo poudarek izgradnji logističnega centra, ki bo pomagal glavnima gospodarskima akterjema v občini, Luki Koper in Intereuropi, ter spodbujanju obrtništva. Priložnost Kopra vidi Franca tudi v turizmu.Med drugim se bo koprski SLS zavzemal tudi za energetsko učinkovito občino. Od konkretnih projektov je Franca omenila še gradnjo študentskega kampusa, ugodnosti za krajane mestnega jedra, ki naj preprečijo izumiranje starega mesta, spodbujanje naseljevanja mladih družin na podeželju ter gradnjo novih vrtcev. Občinsko upravo, ki sicer ni slaba, bi bilo mogoče še bolj približati občanom. (STA) stopu iz koalicije, saj se nobena okoliščina ni spremenila. Tako bodo vlado konec tedna zapustile vse tri ministrice iz vrst Zares. Po izstopu iz koalicije bo v državnem zboru načeloma ravnala kot opozicijska stranka, sicer pa bodo kot doslej tehtali odločitve po vsebini, ne po tem, kdo jih predlaga, je še pojasnil Golobič. Njihov odhod morda pomeni tudi predčasne volitve, kar pa je nekaj, česar stranka Zares ne zavrača. Po Golobičem mnenju je sicer z vidika interesov države in stabiliziranja javnih financ neodgovorno vezati zaupnico na rebalans proračuna. Ob tem verjame, da bo pri Pahorju prevladala odgovornost. Ni pa še znano, ali bo stranki Zares iz koalicije sledila tudi LDS, ki bo očitno počakala do naslednjega tedna, kaj bodo v SD predlagali, da se izvijejo iz te politične krize. Pahor je kljub vsemu včeraj izrazil prepričanje, da je vlada še vedno reformno sposobna, problem pa se mu zdi sistem »s katerim vsak, ki se ne strinja s tem, da spreminjamo stvari, lahko z referendumom prepreči uveljavitev zakona«. Kljub temu pa je Pahor prepričan, da padec pokojninske reforme ni prinesel politične krize, zato bo vlada do konca mandata, če bo imela zadostno podporo, izvedla vse, kar je potrebno za nadaljevanje gospodarskega okrevanja, padanja stopnje brezposelnosti in za pospešitev izvoza tudi na trge, kjer doslej Slovenija ni bila prisotna. »Zlasti moji tesnejši sodelavci vedo, da se kot kapitan nikoli ne umikam z ladje, ki bi se utegnila potapljati,« je dejal Pahor. (STA) DRŽAVNI ZBOR Pavel Gantar ostaja predsednik LJUBLJANA - Pavel Gantar bo kljub izstopu stranke Zares iz koalicije še naprej opravljal funkcijo predsednika DZ. Kot je dejal v izjavi za javnost, je to zelo pomembna funkcija, s katere, tudi če bi želel, »ne more odkorakati kar tako«. Premier Borut Pahor je njegovo odločitev pozdravil in se mu za to potezo zahvalil. »Svojo funkcijo predsednika državnega zbora opravljam tako, kot da bi jo opravljal do konca mandata,« je včeraj dejal Gantar, sicer član stranke Zares. Če pa bo prišlo do kakšnih sprememb glede njegove pripravljenosti do vodenja DZ, bodo, kot pravi, te spremembe zagotovo usklajene z vsemi dejavniki in političnimi strankami v parlamentu, posebej z največjo stranko. Gantar namreč noče, da bi s kakšno morebiti nepremišljeno potezo tudi sam povzročil krizo slovenskega parlamenta. Ne more napovedati, kdaj bi se te morebitne spremembe lahko zgodile, »ker lahko to samo po sebi slabi funkcijo predsednika DZ«. (STA) KOZINA - Oborožen rop na bencinskem servisu na Krvavem potoku Najstniška roparja naj bi se dogovorila z uslužbencem KOZINA - Koprska policijska uprava je v teh dneh uspešno preiskala primer oboroženega ropa. Do dogodka je prišlo v soboto ob 18.20, ko naj bi zakrinkana moška na bencinskem servisu na Krvavem potoku zagrozila uslužbencu s pištolo, odvzela nekaj tisoč evrov v bankovcih ter zbežala peš. Kmalu zatem so se na prizorišču ropa zbrale policijske patrulje in koprski kriminalisti, le-ti so zavarovali nekaj sledi, ki sta jih za sabo pustila storilca. Policisti so od občanov pridobili tudi koristne informacije v zvezi z opisom obeh storilcev ter smerjo njunega bega. V bližnji okolici so že ob 19.45 prijeli 17-letnega Kozinčana, kmalu zatem pa še enako starega Izolčana, ki je prvega čakal v njegovem stanovanju na Kozini. Obema osumljencema so odvzeli prostost, nakar sta priznala vpletenost v rop in ga podrobno opisala. Rop sta načrtovala že približno dva tedna, za to priložnost sta si priskrbela oblačila in obutev, Izolčan je prinesel plinsko pištolo. Eden od njiju pa se je pred na- Del naropanega denarja pu koper padom dogovoril tudi z uslužbencem bencinskega servisa, 28-letnim Kozinča-nom. Na podlagi tako sklenjenega dogovora sta 17-letnika v soboto ob 18.20 ure prišla do bencinskega servisa, kjer jima je stranska vrata odprl uslužbenec. Odnesla sta nekaj več kot 8000 evrov, pri tem pa sta se izogibala varnostnim kameram. EVRO Policisti so našli in zasegli večji del naropanega denarja (6850 evrov), plinsko pištolo, oblačila ter obutev. Pri 17-letni-ku iz Izole so nato našli še 670 evrov. Naslednji dan so policisti odvzeli prostost tudi uslužbencu bencinskega servisa, ki je zanikal vsakršno vpletenost v načrtovanje in izvajanje kaznivega dejanja. 1,4373 $ +0,01 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 21. junija 2011 valute evro (povprečni tečaj) 21.6. 20.6. ameriški dolar japonski jen 1,4373 115,20 9,2926 1,4235 114,24 92216 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 40,1950 64,4590 40,1025 64,0680 ll lUlJjlVa l uuila danska krona rvritancKi ti ini" 7,4587 0,88670 7,4594 0,87950 Ul 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ U.OOU/ J 9,1564 79120 9,1708 7,9265 1 1UI VCjKa M Ul Id češka krona 24,213 1 2127 24,125 1 2039 jVILoIjKI llallK estonska krona m^HTarcki trtrint 15,6466 266,93 15,6466 269,00 1 1 lcl „ „»ATENE -V. o SOFIJA 10/24 1010 fi Afriški anticiklon se razteza do Alp. Bolj severno pihajo atlantski tokovi, ki bodo postopoma vplivali tudi na vreme pri nas s povečano nestabilnostjo, zlasti popooldne v hribovitem svetu. V ^ __petek nas bo dosegla hladna fronta. Nad južno Evropo je šibko območje visokega zračnega tlaka. Z jugozahodnikom priteka k nam suh in precej topel zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58 Dolžina dneva 15.42 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 24.24 in zatone ob 12.17 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje bo ugoden in spodbuden. PLIMOVANJE Danes: ob 3.55 najvišje -8 cm, ob 9.27 najnižje -20 cm, ob 17.32 najvišje 37 cm, ob 24.21 najnižje 15 cm. Jutri: ob 1.15 najnižje -22 cm, ob 6.37 najvišje -5 cm, ob 10.45 najnižje -14 cm, ob 18.17 najvišje 38 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........27 2000 m ..........13 1000 m ..........20 2500 m ..........10 1500 m ..........15 2864 m............8 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8,5 in v gorah 9,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O gradec 14/28 celovec o 12/27 tolmeč o 15/29 kranjska g. 16/31 o pordenon 17/30 trbiž o _ 10/22 11/26 kr anjskjw2 " O tržič 15/26 o čedad o kranj videm o 17/30 ^^ o 15/25 s. gradec celje 14/28 O maribor 015/28 m. sobota o 15/30 ptuj O ljubljana o n. gorica 16/28 n. mesto 14/28 zagreb 16/30 O postojna o 14/25 kočevje V - o črnomelj reka 18/26 ^NAPOVED ZA DANES Ob morju bo jasno, pihali bodo krajevni vetrovi; po nižinah bo pretežno jasno. V hribovitem svetu bo sprva jasno do zmerno oblačno, popoldne pa spremenljivo z možnostjo kakšne plohe ali posamezne nevihte proti večeru, ki bo verjetnejša v Alpah in Karnijskih Predalpah, sicer možna tudi v predgorju. Na območju Trbiža bo vreme verjetno lepše. Pretežno jasno bo, čez dan bo ponekod zapihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, najvišje dnevne od 25 do 30 stopinj C. 17/24 tolmeč o 15/29 vir videm o 16/30 o pordenon 17/29 trbiž o 12/25 o 12/21 kranjska g. o 16/25 s. gradec celje 17/28 O _ maribor 017/27 m. sobota o 18/28 ptuj O čedad o 17/29 zagreb 18/31 O celovec o 14/27 O tržič 16/26 q kranj ljubljana gorica f, o n. gorica 16/28 n. mesto 15/29 g°r|ca o postojna o ^^ /žj o 14/25 ^v,, ^--- v ' kočevje < .. > _ trst o vjb .n o t^r-i^ ^ 21/28 ^ v4 ^//¿N - o ^ portorož o v^črnomj 18/28 ^mag^ opatija reka 20/26 pazin o (NAPOVED ZA JUTRp N Ob morju bo lepo jasno vreme; v hribovitem svetu se bodo Jutri bo povečini jasno, popoldne bo v severni in severoza- pojavljale nevihte zlasti zvečer,padavine bodo obilne. V hodni Sloveniji več oblačnosti, nastale bodo krajevne plohe nižinskem pasu bo sprva lepo vreme a precej soparno, in nevihte. Pihal bo jugozahodni veter. proti večeru pa se bodo že pojavljale nevihte. V petek bo povsod deževalo, tudi z nevihtami; zapihala bo burja, ohladilo se bo. Maksimiljan I. Razumljivo je, da se filatelist, zlasti iz naših krajev, razveseli 150 let stare znamke, ki jo je izdal Maksimiljan I. v svojem samo tri leta trajajočem mehiškem cesarstvu. Zgodbo nesrečnega Maksimi-ljana Habsburškega, brata Franca Jožefa I., več ali manj poznamo. Manj je znano ozadje, zakaj se je iz lepega in mirnega Miramara odpravil v Mehiko in zakaj je bilo že od vsega začetka jasno, da se bo njegova cesarska avantura slabo končala. Vse se je začelo leta 1858, ko je novi predsednik republike Benito Pablo Juárez sklenil, da Mehika ne bo vrnila evropskim državam velikih posojil, ki jih je najela zaradi vojne proti Združenim državam Amerike in za svojo državljansko vojno. Anglija, Španija in Francija so takoj poslale v Srednjo Ameriko svoje vojno ladjevje. Medtem ko sta se Anglija in Španija dogovorili s Juárezom za vračanje dolga, Napoleon III. ni popustil, ker je hotel zlomiti tedanjo vlado in Mehiko spremeniti v francoski dominion. Sledilo je nekaj spopadov in Francozi so zasedli glavno mesto Ciudad de México. Istočasno so krajevni monarhisti in konservativni krogi naredili vse, da bi Mehika iz republike spet postala monarhija. Po nasvetu iz Evrope se je delegacija odpravila v Miramar, da ponudi Maksimiljanu cesarski prestol. Nadvojvodi so prikazali težke vojne razmere v svoji državi in mu zagotovili, da si ljudje želijo miru in da so proti republikanski vladi. To pa ni bilo res, saj so Mehikanci zelo spoštovali Juareza in ga podpirali. Maksimiljanu sta tako Napoleon III. kot Franc Jožef svetovala, naj ponudbo sprejme, da bi imela svojega človeka na čelu pomembne ameriške države. Oba sta tudi računala, da ZDA ne bodo mogle preprečiti te evropske igre, ker je tam divjala secesij-ska vojna. Tako je Maksimiljan 10. aprila 1864 sprejel ponudbo mehiških monarhistov in iz Miramara odpotoval z ladjo Novara v pristanišče Vera Cruz v Mehiki. Prav kmalu je spoznal, da so v tej državi stvari povsem drugačne in zaradi ljudskih nemirov ni mogel izpeljati niti svojega kronanja v mestni katedrali. Kljub precej liberalni politiki ali morda prav zato (saj je takoj uzakonil svobodo tiska, omejil pretirano oblast cerkvenih krogov, uredil je civilno družbo), se je novi cesar kaj kmalu znašel med dvema ognjema. Na eni strani so bili proti njemu konservativni krogi in Vatikan, na drugi pa republikanci, ki so ga imeli za okupatorja. Odnosi so se v kratkem času še poslabšali, ker se je leta 1866 končala secesijska vojna in ZDA niso hotele Papež v Ogleju imeti v bližini svojih meja evropskih cesarjev. Zato so takoj poslale Juare-zu vojaško pomoč. Napoleon III. je razumel, da iz te moke ne bo kruha, in je umaknil svoje čete. Maksimiljan I. je tako ostal sam in je bilo samo vprašanje časa, kdaj ga bodo republikanske čete ujele. Maksimiljana so po hitrem procesu ustrelili 19. julija 1867 in padel je kot žrtev svoje lahkomiselne ambicije in še bolj kot žrtev francoske požrešnosti. V svojem triletnem vladanju je Maksimiljan med drugim izdal tudi dve seriji poštnih znamk. Prva serija je iz maja 1864 in prikazuje orla, ki uniči kačo. Izdali so šest vrednosti v centavosih in v realih. Druga serija pa je izšla leto kasneje in prikazuje profil mehiškega cesarja. (Slikal) Stoletnica koprskega muzeja V soboto, 18. junija, je bila v prostorih koprskega muzeja vrsta prireditev ob praznovanju njihove 100-letni-ce. Filatelistični klub Koper je ob tej priliki poskrbel za izdajo dveh osebnih znamk, za spominski žig in izdelavo dveh kuvert ter maksimum karte. Ob tem pa so v atriju odprli filatelistično razstavo s starimi razglednicami, drugimi poštnimi dokumenti ter dragoceno zbirko četvorčkov z znamkami nekdanje Cone B. Kot je poudaril v pozdravnem nagovoru predsednik Mitja Pelicon, so člani kluba radi sodelovali pri proslavi muzeja, saj je preteklost naših krajev pomembna za uspešno delovanje domačih filatelistov. Od dveh znamk je na prvi z vrednostjo A prikazan umetniški tolkač, ki se še danes nahaja na glavnem portonu koprskega muzeja (Slika 2), na drugi pa je slika kamnitega kipa, ki je nekoč krasil pretorsko palačo in predstavlja lik sodnika. Clani filatelistične-ga društva v Tržiču v goriški pokrajini so ob obisku papeža Benedikta XVI. 7. maja letos izdali osebno znamko naročeno pri Pošti Slovenije s sliko oglejske bazilike in z napisom v italijanščini: Ti potrdi našo vero. Poleg znamke z vrednostjo A so izdali tudi kuverto, ki prikazuje lik papeža, ob katerem piše: »Peter na Markovem ozemlju«. Znamka in kuverta z dnevnim žigom pošte Nova Gorica je na razpolago pri članih omenjenega društva in pri klubu Košir. Praznik vrtnic in osamosvojitve Kot vsako leto prirejajo v tem času v Novi Gorici praznik vrtnic, saj je ta roža tudi simbol njihove mestne občine. Letos je praznovanje še posebno doživeto, saj sovpada s praznovanjem 20-letnice osamosvojitve Slovenije. Fi-latelistično društvo iz Nove Gorice je izdalo tiskano dopisnico z rdečimi vrtnicami. V petek, 24. junija, dan pred praznikom, pa so naročili pri Pošti Slovenije spominski žig, na katerem bo v obri- sih državne meje Slovenije napis: »20. obletnica osamosvojitve«. Podobne žige bodo v istih dneh imeli še v Mariboru, v Brežicah, v Prevaljah na Koroškem in v Ljubljani, kjer bo na žigu pisalo: »Uresničene sanje«. Nove znamke O novih znamkah Slovenije smo poročali že v naši zadnji rubriki, zdaj lahko dodamo samo, da bo kot napovedano Pošta Slovenije 25. junija izdala ob 20. obletnici osamosvojitve spominski blok z eno znamko, na kateri bo prikazan šopek rož zavit v barve slovenske zastave. V odtisu barv so uporabili tudi zlato 24-karatno folijo. Zato bo cena znamke dražja in bo veljala 3,11 €. (Slika 3) Italijanska pošta pa je v mesecu juniju izdala 16 novih znamk, večinoma izdanih v blokih. Trinajst od teh je posvečenih 150-letnici združitve Italije, po ena znamka pa je namenjena državnemu muzeju za emigracijo, stoletnici združenja italijanskih športnih sodnikov in stoletnici rojstva igralca Carla Dapporta. Klub Košir Clani slovenskega filatelističnega kluba Košir bodo zaključili svojo letošnjo zimsko sezono na zadnjem srečanju, ki bo v sredo, 6. julija, v turistični kmetiji Zidarič v Praprotu. Po pregledu opravljenega dela in po pozdravih gostov bo sledila družabnost ob prigrizku in sproščenem pogovoru. I.T.