: MALA ANKETA KJE BOMO DOPUSTOV ALI Čeprav je letošnje spomladansko vreme prav muhasto in ne vemo, ali se nam bliža po-etje ali pa celo kakšna blaga ličica ledene dobe, smo se eno drznili in vas povprašali, Jcako boste preživeli letošnji do-ust. In kaj smo ugotovili! Da se Slovenci nismo prav nič spre-nenili in da nam letošnjega do-piistniškega razpoloženja ne bona pokvarila ne vreme ne poli-pka - ampak samo in le denar, pa ga je, na žalost, vedno tnj. Preberite si odgovore! VILI LJUK, upokojenec iz Igorja - »Sem gorski reševalec K bom poletje preživel v hribih. iyojo ekipo bom peljal na Tri-lav in Jalovec. Poleg tega se [kvarjam z lovom.« [DANILO PANIČ, inženir :trotehnike iz Litije - »Kako jpm preživel letošnji dopust? "ježko! Ni denarja. Vseeno ipam, da nam bo uspelo in >mo dopust preživeli v priko-ici na morju.« fANl BORIŠEK, upokojen-iz Zagorja - »Dopust bom I • # . - - « »T* - preživela tako, da bom delala na vikendu, Upokojenci za kaj drugega nimamo denarja.« LOJZE CEGLAR, usnjarski tehnik iz Šmartna - »Dopust načrtujemo na morju - najbrž bomo šli na Krk kampirat. Sam bi šel raje na Cres ali Lošinj, vendar pa se ženi zdi zaradi politične situacije že Krk dovolj daleč.« MARCEL ČEPON, 6 let, iz Danilo Panii Litije - »Rad bi šel na morje z očkom in mamico. Najraje bi letoval v hotelu.« ANUŠKA ULČAR, vzgojiteljica iz Šmartna - »Dopust bom preživela v družbi fanta in prijateljev. Šli bomo na morje v Istro; včasih smo letovali na jugu, letos pa ne upamo dlje.« ROBERT CELESTINA, študent sociologije in zgodovine iz Litije - »Dopust bom preživel Fani Borišek ■ .S i delovno, saj se mi obeta zaposlitev. Vseeno pa si bom privoščil krajše izlete.« O tem, kako bodo preživeli dopust, smo povprašali še nekaj občanov, ki pa se, na žalost, niso hoteli fotografirati, za sodelovanje se jim vseeno najlepše zahvaljujemo, čeprav njihovih odgovorov ne objavljamo. Pripravila Vida Kramžar ■ Lojze Ceglar Ljuk Marcel Čepon Anuška Ulčar Robert Celestina ■ # Objavljen je razpis republiških štipendij Iz dela Izvršnega sveta - 0 - ~ Iz razpisa štipendij RSD - Republiškega zavoda za zaposlovanje za š.l. 1991/92, objavljenem v časopisu DELO dne 12. 6. 1991, bralce opozarjamo na naslednje novosti, kriterije in postopke: 1. Štipendije se podeljujejo za dodiplomski redni študij na srednjih, višjih in visokih šolah. 2. Štipendije lahko uveljavijo učenci in študenti, katerih mesečni dohodek na družinskega člana v drugem trimesečju tekočega leta ne presegajo 4.400,00 din bruto. 3. V primeru omejenih sredstev imajo prednost pri podelitvi štipendije učenci in študenti, ki: - imajo nižji dohodek - imajo boljši učni uspeh - živijo na demografsko ogroženih območjih - katerih sposobnosti in interesi omogočajo uspešno delo v izbranem izobraževanju in poklicu. Učenci in študenti praviloma kandidirajo za republiško štipendijo v občini stalnega bivališča. Kandidati za republiške štipendije izpolnijo vlogo na obrazcu SPN-1 »Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic«, v katerem morajo biti vpisani ali pa priloženi uradno potrjeni podatki o osebnih dohodkih v bruto zneskih izplačanih v drugem trimesečju tega leta (v mesecih april, maj in junij 1991), in sicen - dohodki iz delovnega razmerja - dohodki iz pogodbenega ali drugega dela - vse oblike nadomestil OD - prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja - dohodki od premoženja - preživnine - varstveni dodatek k pokojnini - denarna pomoč za brezposelnost - delna nadomestitev stanarine. Vlogi je potrebno priložiti še potrdilo o vpisu in fotokopijo spričevala ali potrdilo o opravljenih izpitih. Razpisni pogoji in postopki veljajo tudi za dosedanje štipendiste združenih sredstev. Opozarjamo na novost, da se z letošnjim letom ukinja možnost dopolnilnega štipendiranja h kadrovskim štipendijam. Popolne vloge za štipendije bomo sprejemali na Izpostavi Litija Republiškega zavoda za zaposlovanje v Litiji, Jerebova ul. 14 v času uradnih ur za učence do 5. septembra 1991, za študente pa do 30.9.1991. Vse informacije lahko dobite osebno ali na tel. št.: 881-183! RSD-RZZZ, Izpostava Litija Za ohranitev našega okolja Drage bralke in bralci! Naš uredniški odbor se je odločil, prispevati majhen delček k ohranitvi zelene Slovenije. Zato bomo odslej tiskali časopis na recikliranem papirju, ki res ni tako lep, vendar, če ob vsaki številki našega glasila ohranimo vsaj eno drevo, ki bi sicer padlo, boste to spremembo gotovo odobravali tudi vi. Sicer pa je važna vsebina, ki bo tem boljša, čim več bo dopisnikov, zato vas ponovno vabimo k sodelovanju. Uredniški odbor Izvršni svet skupščine občine Litija je imel v mesecu maju štiri seje. Med številnimi obravnavanimi vprašanji omenjamo samo tri. Zaključeni so razgovori s predstavniki Stanovanjsko komunalne banke, Lesnine -Moderni interieri in Mar-kingom Maribor glede gradnje stanovanjsko poslovnega objekta v Litiji. Lokacijsko dovoljenje za objekt je izdano, investitor bo Podjetje za investicije SKB. Začetek gradnje je predviden za letošnji 1. julij. V poslovnem objektu bo pošta, prodajni salon Lesnine, nekaj lokalov za obrtnike in 10 stanovanj. V zvezi z reševanjem cestne problematike je bil v Litiji na obisku republiški minister za promet g. Kranjc. Dogovorjeno je, da se v roku enega lpta opravijo naslednja dejanja v zvezi z gradnjo obvoznice za Litijo in za Šmart no: idejni pr jekt, lokacijski načrt, projek^ tno tehnična dokumentacija' odkup zemljišč in investici ski program. Po zgradit obeh obvoznic . bo rekonstruirana še cesta Ribče-Litija. Vse to naj bi se zgodil lodol. 1995. . Med razpravo o stanju gospodarstva se je IS dota nil predvsem Predilnice, Gradmetala in Kovinarske na Dolah. Predilnica išče dolgoročnejše rešitve v najrazličnejših kombinacijah^ Gradmetal je v stečaju, delajo pa štiri novoustanovljena podjetja, ki bodo svoj obseg poslovanja in zaposlovanja delavcev prilagodila potrebam trga. Gradbena operativa ima za letošnje leto že zasedene svoje zmogljivosti. V reševanje Kovinarske na Dolah je vključenih več institucij in podjetij, med njimi tudi KZ Gabrovka Dole. Crna točka v cestnem prometu » Ena izmed najbližjih cestnih povezav med dolenjsko pokrajino in našo občino je cesta Bič-Radohova vas-Sobrače-Bogenšperk in naprej skozi Šmartno v Litijo. Črno točko v prometu na tem delu pa predstavlja sam odcep z dolenjske magistrale na Biču. Izvoz je speljan pravokotno z »dolenjke«, se pravi brez zaviralnega pasu. Tako morajo vozniki, ki želijo zapeljati s ceste, že na samem voznem pasu ustrezno zmanjšati hitrost. Zaradi gostega prometa, velikih hitrosti in sploh nam vsem dobro znanih razmer na dolenjski cesti, je prav to zelo tvegano ravnanje. Če je prisotna še slaba vidljivost, kot so noč, megla, sneg ali dež, je še to- liko bolj nevarno, tako za zavirajočega voznika kot za ostale udeležence v prometu. \ Da se je na tem mestu zgodilo že več težjih prometnih nesreč, pričajo sveče, ki jih svojci ponesrečencev prižigajo v samem križišču. Ker tu še nekaj časa ne bodo zgradili obljubljene avtoceste z ustreznimi priključki, bi bilo potrebno dograditi obstoječi cesti nekaj desetmetrski zaviralni pas. Za gradnjo bi se morala zavzeti tudi litijska občina, saj ima omenjeni odcep zanjo velik pomen. Če pa do izgradnje zaviralnega pasu ne bo prišlo, pa bi bilo bolje odcep zapreti, kot pa da še naprej tu ugašajo ži-vljanja. Miha OVNIK r;>:-:":". y\-■: ->>y^:x%; DSKODMNE ZA SPREMEMBO NAMEMBNOSTI KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDA • ' • • • • Skupščina Republike Slovenije je marca 1990 sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o etijskih zemljiščih, objavljen je bil v Uradnem listu RS, št. 9. zaradi lažj ormacijo. v zvezi dajemo krajšo ■ Iškodnino mora plačati vsak, ki spre-[eni namembnost zemljišča ali gozda, če to zemljišče v nadalje ne uporablja več kmetijsko proizvodnjo. Po novem zako-se odškodnina najbolj povečuje za naj-lljša kmetijska zemljišča (njiva, vinogradi travniki višjega katastrskega razreda) za injvredne in gozdove pa nekoliko manj. Čina Litija je uvrščena v II. katastrski |raj, razen k.o. Prelesje, ki je uvrščeno v tjega. Funkcionalno zemljišče, od katerega je trebno plačati odškodnino, se določi že v Icacijski dokumentaciji. Funkcionalno ze-. ljišče je tisti del stavbnega zemljišča, ki je menjeno in potrebno za redno ali nor-alno rabo objekta ali naprave. [To so dvorišče, dostopi, dovoz k stavbi njenim delom, parkirišče, zemljišča, ki nujno potrebna za dostop pri vzdrževa-iju in popravljanju objekta in podobno. V primeru, da je na območju gradenj iz- delan zazidalni načrt ali drug izvedbni akt, se kot funkcionalno zamljišče smatra celotna površina, ki jo določa zazidalni načrt ali drug izvedbeni akt. Primer izračuna za njivo L razreda: Če znaša funkcionalno zemljišče 240 m2, sledi: 240 m2 x 649,60 din je 155.904,00 din. Odškodnina se mesečno valorizira v skladu z indeksom cen na drobno v Republiki Sloveniji, ki ga na koncu vsakega meseca objavlja Zavod R Slovenije za statistiko. Odmerjeno odškodnino je potrebno plačati v 15 dneh po prejemu odločbe. Če odškodnina ni plačana v tem roku, mora zavezanec plačati tudi zamudne obresti, in se izda, sklep o izvršbi po uradni dolžnosti. Izvršbo * VREDNOTENJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ GLEDE NA KATASTRSKO KULTURO, KATASTRSKI RAZRED IN KATASTRSKI OKRAJ •v- I r. Katastrske kulture in razredi Število točk po skupinah katastrskih okrajev njive vinogradi plantažni • travniki • plantaže nero-• sadovnjaki ekstenzivni barjanski gozdnega dovit- hmeljišča sadovnjaki travniki drevja pašniki gozd no h. 1 • • 80 2 • • 75 3 • •* • 65 . 4 1 • -* w 55 5 2 i 40 - • 6 3 i 2 • 30 7 4 2 • 3 1 • 20 8 5 • 3 4 2 1 m 10 • 6 4 3 2 • 5 7 • • • 4 3 3 • • 8 ■ • • • • • . 5 6 7 8 4 5 6 7 8 • m 2 1 1 1 0 0 IZRAČUN: vrednost točke x število točk po skupinah katastrskih oki 1 cena za 1 m2 x velikost funkcionalnega zemljišča - višina odškodnine. Trenutna vrednost točke je 8,12 din. opravlja sodišče. Odškodnina se odmeri s posebno odločbo, ki jo organ za lokacijske zadeve izda po uradni dolžnosti istočasno z lokacijskim dovoljenjem oz. odločbo o priglasitvi del. Če lokacijsko dovoljenje v skladu s predpisi o urejanju naselij in drugih posegov v prostor preneha veljati po enem letu in investitor zaprosi za njegovo podaljšanje, se ta vloga šteje kot nova vloga in je zato treba na novo odmeriti tudi odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda, in sicer po višini, ki velja na dan vložitve zahtevka za podaljšanje lokacijskega dovoljenja. Zato je treba izdati novo odločbo o odškonini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda. Brez potrdila o plačani odškodnini ni možno izdati gradbenega dovoljenja. mi « j Sredstva, zbrana z odškodninami za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč ali gozda, se uporablja takole: 30% odškodnine ostane občini, v kateri leži zemljišče, 15 % se dodeli republiškemu Skladu za sofinanciranje programa varstva okolja, 55 % sredstev pa gre republiškemu komiteju za kmetijstvo. Občina ta sredstva uporabi le za pripravo strokovnih podlag za varstvo in urejanje kmetijskih zemljišč ter planiranje in za občinski program urejanja kmetijskih ze-mljisc. Republiški sklad lahko sredstva porabi za: - spremljanje onesnaženosti kmetijskih zemljišč in gozda in vzpostavitev ustrezne službe - razvoj ekološko prijaznejših tehnologij v kmetijstvu in gozdarstvu - pripravo sanacijskih programov za kmetijska zemljišča in gozd. Del sredstev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda, ki se zberejo pri republiškemu komiteju za kmetijstvo, se uporablja za nadomestitev proizvodnih možnosti pozidanih zemljišč in za spodbujanje razvoja območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko proizvodnjo, in sicer, osuševanje zemljišč, vzdrževanje in sanacijo melioracijskih sistemov, namakanje, komasacije kmetijskih zemljišč, agromelioracije, pripravo razvojnih projektov in študij za celoten razvoj podeželja, sofinanciranje izgradnje infrastrukture v območjih z omejenimi možnostmi kmetovanja, sofinanciranje razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. ODDELEK ZA UREJANJE PROSTORA STRANKE SPOROČAJO Bog V • živinam Slovenijo! Mnogo generacij je sanjalo o samostojni državi Sloveniji, torej to, kar sedaj postaja realnost. Res je, da še daleč ni vse po storjeno za našo popolno suverenost, toda na dobri poli smo, da dosežemo tudi to. Prav sedaj nam je potrebna čim večja složnost pri uresničevanju temeljnih narodnih in državniških odločitev. Naj se nihče ne izloči iz našega narodnega občestva. S tem bomo svetu pokazali, da smo narod, ki sije sam sposoben krojiti lastno usodo in si zagotoviti pogoje za ustvarjalno delo in rast. In prav prihodnost Slovenije je naš glavni motiv, naša bodoča duhovna in materialna blaginja. To so stvari, v katere danes že težko verjamemo. Res je, da sta nas napačen sistem in dosedanja državna skupnost pripeljala na rob zloma, kar pa nikakor ni razlog za malodušje in obup. Če črpamo moči iz svojih slovenskih narodnih korenin, bomo gotovo našli dovolj poguma in optimizma za vztrajno nadaljevanje naše poti. V teh težkih časih nam je poleg podjetništva potrebna tudi medsebojna vzajemnost in solidarnost. Rešitev je pred nami, dela se nov dan, pred nami je samostojna država Slovenija. Proslavimo ta zgodovinski dogodek dostojanstveno, z radostnim zanosom za naš jutri tako. kot je v Zdravljici napisal naš veliki pesnik France Prešeren: »Bog živi našo nam deželo, Bog živi ves Slovenski svet«! Franci Rokavec štovani o mi! Litijski socialdemokrati želimo svoje vrste okrepiti z dejavnimi, odločnimi ljudmi, ki bi bili pripravljeni sodelovati z našo stranko. Na vas se obračamo z odličnim spoštovanjem in vas vljudno vabimo v naše vrste, saj se pripravljamo že na naslednje volitve. Priznavamo, da nam manjka ljudi, ki bi bili pripravljeni prevzeti odločilne funkcije v svojem okolju. Menimo, da je pot v socialno pravično in ekonomsko uspešno samostojno državo Slovenijo še dolga in trda. Zato je prav, pa tudi nujno, da se vključi še več ljudi, ki so sposobni, samostojni, demokratično naravnani, in ki imajo posluh za socialno pravičnost in nenazadnje tudi znanje, ki je temelj gospodarskega razvoja. Če se strinjate z našimi programskimi izhodišči in jih lahko sprejmete, nam pošljite pristopno izjavo. Socialdemokrati smo samostojna stranka. S svojim programom se hočemo uveljaviti v slovenski javnosti. Zato poudarjamo predvsem socialdemokratska vprašanja: enakost izhodiščnih možnosti za vsakogar, pravično nagrajevanje po storilnosti, dosledno zaščito osnovnih socialnih pravic vsakega državljana. SDSS je ena najvplivnejših strank v slovenskem večstrankarskem sistemu in uspešno deluje v okviru DEMOSA, (sedanja pozicija). Vzdržujemo pa tudi korektne stike s sedanjo opozicijo (SDP, SSS, LDS) in se z njo pogovarjamo o mnogih perečih vprašanjih. Občinski odbor SDSS Litija še nima svojih prostorov, zato se oglasite po telefonu na številko 881-543 ali 881-071, lahko pa tudi osebno. Lepo pozdravljeni! Zvonko ULANEC, predsednik odbora SDSS za občino Litija J Potrošniki in pridelovalci hrane i Pod pokroviteljstvom Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke Litija bo organizirano posredovanje med potrošniki hrane in drugih kmetijskih pridelkov in proizvajalci kmeti. Namen je doseči čim nižjo ceno hrane, ki bi šla na račun predvsem čim manjših stroškov, ki jih sedaj marsikje na veliko navijajo najrazličnejši posredniki, predvsem na račun potrošnika in pridelovalca. Na kakšen način bo organizirano posredovanje? Potrošnik, oz. interesent bo sporočil po telefonu svojo potrebo, prav tako pa tudi pridelovalec kmetijskih pridelkov. Na ta način se bo zbirala ponudba in povpraševanje po različnih kmetijskih pridelkih in na podlagi tega posredna in neposredna izmenjava. Če bo zanimanje se bo kasneje po potrebi organiziral tudi prevoz. Hrana bo postala cenejša za potrošnika in v zadovoljstvo pridelovalca. Potrošniki in pridelovalci javite se na telefon 881-322 in 881-361 ob sredah med 8. in 10. uro in 14. in 16. uro ali na telefon 882-096 ob večernih urah. SKZ-LS, Podružnica Litija Sekcija za socialo Nekdaiflim mobiliziram v nemško vojsko Nekdanji prisilni mobilizirana v nemško vojsko smo 19. aprila 1991. na občnem zboru v Kranju ustanovili uradno Združenje mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko v 1. 1941-1945 s sedežem v Kranju. Združenje bo svojim članom pomagalo pri urejanju raznih odškodninskih zahtev, zato naj se vsi mobi lizi ranci javijo na Združenje, ki zbira podatke o vseh Slovencih, mobiliziranih Dopisništvo Slovenskih brazd tudi v Litiji Tednik »Slovenske brazde« (časopis za Slovence), ki so ga slovenski bralci lepo sprejeli, bo od 23. 6. 1991 imelo svoje dopisništvo tudi v Litiji v pisarni Slovenske kmečke zveze - ljudske stranke Podružnice Litija, Valvazorjev trg 3 (uprava KZ Litija). Uradne ure bodo vsako sredo od 14. do 16. ure popoldne. Pričakujemo \ ase prispevke! Slovenske brazde v nemško vojsko. Podatke naj posredujejo tudi svojci padlih ali že po koncu vojne umrlih mobilizirancev. Na občnem zboru smo se tudi dogovorili o članarini, ki znaša na leto 20 DEM v dinarski protivrednosti. Prijave pošljite na naslov: »DEMOS« Poštna ulica 3 Kranj Članarino pa na: Združenje mobiliziranih Gorenjcev, številka računa: 51510-621-16 sklic na št. 05 1630113-936049. Poleg tega vas obveščamo o spremembi zakona o pokojninskem zavarovanju: Iniciativni odbor Združenja mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko v času 1941-1945 je od Izvršnega sveta Republike Slovenije in drugih odgovornih organov zahteval pojasnilo, kdaj bodo dana ustrezna navodila in kdaj"se bo začelo vračati protiustavno odvzeto delovno dobo. Skupščina Republike Slovenije je na seji 23. januarja letos sprejela spremembe in dopolnitve ustavnega zakona za izvedbo ustavnega amandmaja XCVI k Ustavi Republike Slovenije. V 1. členu ustavnega zakona je določeno, da se v Republiki Sloveniji ne uporablja določba drugega odstavka 236. člena Kazenskega zakona SFRJ. S tem je posredno določeno tudi, da se v Republiki Sloveniji jie moreta več uporabljati določbi 163. in 164. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju iz leta 1964. Zavarovanci, ki jim je bilo obdobje od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945 že všteto v pokojninsko dobo, naknadno pa odvzeto zaradi okoliščin iz 163. oziroma 164. člena temeljnega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, lahko ponovno, vložijo zahtevo za vštetje odvzetega obdobja v pokojninsKo dobo. Združenje mobiliziranih Gorenjcev *> ■ f STRANKE SPOROČAJO Upokojenci smo v slovenski skupščini brez zaščite ■ 1» Zveza društev upokojencev občine ILitija združuje 5 društev in 1 sekcijo s J. 1540 člani; vseh upokojencev pa je v |f občini 3058. Med njimi je tudi nekaj upokojencev invalidov, ki so člani svoje stanovske organizacije. Ker je včlanjenih v zvezo le 52 % upokojencev, jsnio se na občnem zboru ZDU dogovorili, da preko Glasila občanov povabimo še tiste upokojence, ki niso naši Člani iz različnih vzrokov. Izvršni odbor ZDU meni, da je v ospredju temeljna skrb za zboljšanje materialnega položaja upokojencev. Usklajevanje pokojnin je do 31. 7. 1990 potekalo skladno z rastjo osebnih dohodkov. Po sprejetju tako imenovanega člena 26. temeljnega zakona o po- 4 C Proslava na Jančah V nedeljo, 2. junija, so se ob 11. uri zbrali pri planinski koči na Jančah številni borci, planinci in domačini na svečani proslavi v počastitev 50-letnice ustanovitve OF, 49-letnice bitke II. grupe odredov in 122-letnice spopada domačinov s predstavniki nemčurskega »Turenvereina«. Proslavi so prisostvovali tudi številni gostje, partizanski komandanti, narodni heroji, med njimi tudi predsednik Stranke demokratične prenove Slovenije dr. Ciril Ribičič. Zbrane je najprej pozdravil Polde Maček, predstavnik ZZB NOV Moste-Polje in jim zaželel prisrčno dobrodošlico. Za njim je spregovoril predsednik SO Litija Miro Kaplja, ki je v slavnostnem govoru podčrtal kontinuiteto osvobodilnih teženj slovenskega naroda in naglasil izreden pomen ustanovitve OF, ko se je začela udejanjati ljudska volja po svobodi, enakopravnosti in suverenosti naroda. V kulturnem programu so sodelovali Papirniška godba na pihala iz Vevč, mešani pevski zbor KUD Jevnica in recitatorji iz Litije. f Lepo sončno vreme, še posebej primerno za številne planinske izletnike, je navdajalo z dobro voljo vse prisotne. Postreženi z okusnim golažem iz planinskega kotla, odžejani z dobro kapljico so se ob zvokih ansambla Litijski odmev še dolgo zadržali v sproščenem pomenku in obujanju spominov. kojninskem in invalidskem zavarovanju pa se je usklajevanje premaknilo za mesec ali dva. S tem smo upokojenci v letu 1990 že prispevali del pokojnin za našo novo domovino - samostojno Slovenijo. S sprejetjem po hitrem postopku vladnega predloga o zamrznitvi pokojnin do 85 % povprečnega OD pa še mesečno prispevamo od 10,20% pa tja do 17,40% pokojnine. G. Prekarjeva je posebno naklonjena upokojencem. Vsakokrat, ko se pojavi pred skupščino ali na televiziji, poskrbi s presenečenji upokojencem, je pravi mojster za izračune porasta OD in uskladitev pokojnin. Upokojence želijo prikazati kot socialno kategorijo prebivalstva, kar odločno zavračamo. Kdo je 30 ali 40 let plačeval prispevke v višini 22,90 % bruto OD? Zato ne bi smelo biti dvoma, kaj je pokojnina. Z uvedbo zakona o dohodnini določeno število upokojencev ponovno plačuje davek, in celo od tistega deleža, ki ga je izračunal Sekretariat za finance, ne glede na pripombe in izračune, ki smo jih predložili predstavnikom vlade v Cankarjevem domu v Ljubljani. Dokazovali smo, da so se v povprečni OD od junija do decembra 1990 zvišali za 45 %, in ne za 31 % kolikor priznavata SPIZ in Sekretariat za finance, ker uporabljata za usklajevanje le gotovinsko izplačilo OD ne pa dela, ki so ga prejeli delavci v obliki delnic ali obveznic. Zadnja . seja Skupščine SPIZ-a je upokojence nesramno ponižala; za letovanje so prejeli regres v višini 1210 din in le « 54.650 upokojencev je prejelo po 1830 din. Ugotavljam, da so posamezna podjetja izplačevala regres od 2000 do 16.000 din na zaposlenega. Kako lahko Elektro Slovenije izplača po 25.000 din regresa, ko se utaplja v izgubi, ali pa je le-ta samo pesek v oči. Marsikdo bo dejal, da so pokojnine v primerjavi z OD še kar znosne, posebno sedaj, ko gredo podjetja v stečaj, delavci na čakanje, prisilno upokojevanje ali pa na cesto. Tega problema se zavedamo s polno odgovornostjo. Zato smo na zadnjem občnem zboru ZDU sklenili, da izvršni odbor pripravi vse potrebno za ustanovitev Demo-kratične stranke upokojencev Slovenije, območna organizacija Litija. Vabimo vse upokojence, ki še niso člani DU, naj se vanj včlanijo, in sicer naj se vključijo v tisto društvo, ki jim najbolj ustreza. Demokratična stranka upokojencev Slovenije ni ideološko obarvana, v parlamentu pa se bo za-vzemala za zaščito upokojencev, za polno zaposlenost, gospodarski razvoj in pravno ureditev Slovenije, vključno z davčno politiko. Pristopne izjave dobite v društvih upokojencev ali na sedežu ZDU Litija, Ponoviška cesta 1, v prostoru poleg občinske organizacije Rdečega križa, in sicer vsako sredo od 9.30 do 11.30. Stanislav Upelj, predsednik ZDU Litija Pristopna izjava Želim postati član SOCIALDEMOKRATSKE STRANKE SLOVENI JE . ' * * * «... » • « • Ime in priimek: ...........................................................................•......................... . .. Kraj in datum rojstva:.......................................................................................... • * Stalno bivališče: .................................................................................................... Izobrazba:.............................................................................................................. Poklic, ki ga opravljate:...................................................................................... Datum vpisa:........................................................................................................ Podpis: ...................................................... Nadškof dr. Šuštar obiskal Primskovo ... Ne zgodi se prav pogosto, da bi kraje, kakršen je Primskovo, obiskal najvišji predstavnik Cerkve v Sloveniji. Ce pa do takega obiska pride, je to za kraj vsekakor velik in pomemben praznik. In tak praznični dan je bil drugo majsko nedeljo, ko je na Primskovo prišel birmovat ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar. V lepo okrašeni cerkvi se je zbralo veliko domačinov, ljudje pa so prišli tudi iz drugih krajev. Dr. Alojzij Šuštar je med svojim nagovorom izrazil zadovoljstvo, da je končno le prišel na Primskovo, v kraj, ki ga je v mladosti opazoval iz svoje rojstne vasi Grmada blizu Trebnjega. V imenu krajanov se je gospodu nadškofu zahvalil za njegov obisk Ciril Slak ter mu izročil skromno darilo. Izrazil je še željo, da bi visokega gosta še kdaj zanesla pot na Primskovo. MihaOvnik Nadškofa Šuštarja so pozdravili tudi birmanci. (Foto: Miha Ovnik) Urejena železniška postaja Tudi železniška postaja v Litiji je lepo vzdrževan in urejen objekt. Za to je dobila že številna priznanja. V podobnem tekmovanju kot ga imajo pri Petrolu, je litijska postaja leta 1986 zasedla 1. mesto, leta 1987 pa 3. mesto v tekmovanju urejenosti postaj. Poleg tega pa je leta 1989 dobila tudi občinsko listino o priznanju. Poleg parka na zahodnem delu postajnega poslopja je lep izgled postaje še dodatno povečala muzejska lokomotiva, ki stoji na vzhodnem delu postaje. Ob navedenih prizna-: njih pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da se vsak dan na žel. postaji giblje nekaj tisoč ljudi in da je nekaterim še vedno kaj malo mar trud postajnih delavcev, ki skrbijo za postajo. Lepo pa bi bilo, če bi v Litiji tem zgledom sledili še drugi. \f. B. ■ Litijska Železniška postaja z muzejsko lokomotivo, kioskom za časopise in bifejem. (Foto: K. Šušteršič) OBVESTILO PRIDELOVALCEM HRANE i w Kmetijske nasvete, ki jih pripravlja Kmetijski zavod Ijub-ljana, lahko poslušate na avtomatskem telefonskem odzivniku št.: (061) 98-23, 24 ur na dan. Kmetijski zavod Ljubljana Kmetijska svetovalna služba ... in Crni potok - Zadnjo majsko nedeljo, ko je v Šmart nem birmo val, je dr. Alojzij Šuštar, ljubljanski nadškof, obiskal tudi dom v Črnem potoku. Člani domske skupnosti so ga pričakali v svojih prostorih, kjer se zbirajo ob raznih priložnostih. Med polurnim obiskom se je s posamezniki rokoval — a in jim podelil blagoslov. Ustavi! seje tudi v nekaterih sobah, kjer ležijo nepokretni bolniki in jih pozdravil s stiskom roke. V spomin na srečanje s slovenskim metropolitom so vsi prejeli podobice. (Foto: Zofka) KAJ, KJE, PO ČEM? V ZASAVSKEM OGLASNIKU VSAKIH ŠTIRINAJST DNI! BREZPLAČNI MALI OGLASI UGODNA PRILOŽNOST ZA OBJAVLJANJE REKLAMNIH SPOROČIL ZA VAŠE IZDELKE, DEJAVNOSTI IN USLUGE CENA: 10 DIN Naslov ZASAVSKEGA OGLASNIKA: Valvasorjev trg 9 61270 Utija Telefon: (061) 881-843 B C I NE LI TU A Portreti Pavla Smoleja pavi* Smolej je eden izmed števil-jh slikarjev, ki jih ni samo študij, jjipak tudi samo življenje privezalo |j trdno in neodpustljivo s šolski-i klopmi, kot si je morda ob izbi-nju poklica to zamišljal. Da pa u pmetnost zelo veliko pomeni in lina nedvomno sila rad, razkriva ko sama navezanost na opravljajo pedagoškega poklica, kjer mla-im daje lahko to, kar zna in odpira ožnosti k nadaljnjemu razvijanju ih osebnosti. Posebna povezanost razkriva tudi v ženini sorodni na-jenosti do lepih umetnosti. Ne- likovno občutljivost pa zkriva že tudi hčerka Darja.'Tako enovana Litijska pomlad je s svo-mj kulturnimi akcijami lahko mo se novo izhodišče in spodbuda m, ki imajo kakršnekoli ustvar-lne akcije. Smolej se je tokrat s se-o portretov domačinov samo še lj kot doslej povezal s krajem. ^ Danes so portretne razstave dokaj dke. Slikarji in kiparji se občasno Sicer ukvarjajo še vedno s tem področjem upodabljanja. Pri tem so pristopi dokaj različni. Že kar rezahtevni in za naš čas predragi so strogo realistični portreti (z likovnimi znaki časa), veliko več in hitreje Popadljivih je portretov v svobodnejši, impresivni ali ekspresivni izde-avi. Pri teh portretih se poteze in črte vidijo. V to skupino sodijo tudi portreti Smoleja. Ker so portreti izdelani v tehniki akvarelnega slikarstva, so obrisi in celotna konstrukcija menjavanja risbe in barvnih ploskev toliko pomembnejši. Upodobljeni so večinoma starejši umetnikovi prijatelji, znanci oz. sovaščani inje črta toliko odločilnejša pri izri-savanju značilnih potez obrazov. Seveda pri portretih in tudi v našem primeru ni bistvena zgolj podob-ost, važnejša je psihološka karakte-fizacija in živost upodobljenih. Pri molejevih portretih se vidi, da av- tor pozna bistvo svojih modelov in kar je tudi očitno, slikar postaja vse bolj sproščen in seveda tudi vešč pri svojem »zapisovanju« obrazov. Zanimivo pa bi bilo tudi slišati, kaj mislijo upodobljenci o uspelosti sli-karjevega podviga. Umetnostni kritik: Dr. Mirko Jutersek Kulturno-zabavna prireditev za otroke Veliki pomladni živ-žav v teniškem parku AS Kar nekaj prireditev se je v zadnjem času zvrstilo za otroke v mestu Litija. Še posebej zabavno in pestro pa je bilo v so- jih Kako prijetno je nastopiti, še posebej, Če imaš toliko občudovalcev. . . (Foto: K, Šušteršič) SERVIS ZA ZGLED Mesto Litija še daleč ni urejeno tako, da bi bili lahko vsi prebivalci zadovoljni in ponosni. V množici raznih »bodečih než«, ki jih ne moremo nadomestiti z »nageljni«, ker je premalo denarja, pa je tudi nekaj objektov, ki so lepo urejeni in so v ponos delavcem, ki delajo v njih in vsem prebivalcem. Eden takšnih objektov je tudi bencinski servis Petrola ob Brodarski cesti. Že drugič zaporedoma je namreč osvojil prvo ■ •Kako prijeten je pogled na urejen servis na Brodarski cesti. (Foto: K. Šušteršič) mesto v tekmovanju Petrola-trgovine, v katerem sodelujejo vsi njihovi bencinski servisi. Glavni kriteriji za ocenjevanje so: urejenost okolice, notranjosti in odnos do strank oziroma kultura postrežbe. Servis je zares lepo urejen, o tem se lahko prepriča vsakdo na lastne OC1. Tudi prijaznost tamkajšnjih delavcev je na višini, tako, daje mestu zares v ponos. Poleg teh visokoh priznanj je omenjeni servis prejel tudi druga visoka priznanja, med drugim zlato vrtnico litijskega turističnega društva v letu 1981, celotna organizacija pa je leta 1979 prejela tudi listino o priznanju, ki jo je podelila litijska občina. Takrat je servis spadal še k Istra-Benzu. V tekmovanjih Petrola-trgovine pa je servis tudi v prejšnjih letih zasedal visoka mesta. Leta 1985 je bil peti in 1987. leta drugi. In kateri delavci skrbe za tako visoko kvaliteto in urejenost servisa? To so: Ludvik Kofol, Stane Mrzel, Jože Podlogar, Ignac Tičar, Robi Mrzel, Alfonz Potrebuješ in Zdenka Kerin. boto, 25. maja, ko so v teniškem parku »AS« gostili mlade iz Litije in Šmartna. Prireditelj, Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, se je v začetku kar malo bal, saj je nestalno vreme grozilo, da prireditev odpade ali pa se preseli v sindikalno dvorano, ampak na koncu se je vse dobro izteklo. Tako so na svoj račun prišli otroci in starši, ki so ta dan imeli kaj videti in občudovati. Prireditev sta tudi tokrat pripravila in vodila mentorja Dragica in Milan Turudič,' ki sta v svoje delo vložila ogromno truda in energije. Še dobro, da so jima pomagali prijatelji in sodelavci, ki nikoli ne odrečejo in so pripravljeni prijeti za vsako delo. Timsko delo se je pokazalo uspešno tudi tokrat. Na prireditvenem prostoru -takoj desno od vhoda - so razpostavile mize in klopi vzgojiteljice vrtca Najdihojca pod vodstvom Olge Sinreih. K sebi, v likovno delavnico, so vabile vse nadebudne likovne umetnike, ki so iz različnega materiala lepili, izrezovali in sestavljali svoje izdelke in jih postavljali na ogled. Ko so izživeli svoje umetniške ambicije, so lahko zajahali ponija in se v mislih prestavili na divji zahod, kjer jezdijo kavboji in drugi junaki. Na osrednjem prireditvenem prostoru pa je vodila program tovarišica Dragica, ki je kot izvrstna gostiteljica predstavljala plesne skupine in druge nastopajoče - posebna atrakcija je bila plesna skupina Kazina -poskrbela pa je tudi, da so družno rajali starši in otroci, seveda ob prijetnih zvokih ansambla Stik. Tako so ta dan plesali, peli, recitirali vsi, ki so premogli toliko korajže, da so prišli bliže. Nekoliko starejši, tisti iz osnovnih šol, pa so se pomerili celo v pravih teniških tekmah. Skratka, bil je to dan mladih. Dan veselja, sproščenosti in ustvarjalnosti. To pa je najpomembnejše in prav zaradi tega ti živ-žavi ne smejo zamreti. Imamo prav? J * S* ti Jčenci šmarske šole, člani l VZGOJA IN IŽf, • • *W • m m • • • • ■ • Številna ekipa KM T šmarske šole na regijskem srečanju v Sevnici Mlade raziskovalke, ki so dosegle na regijskem in republiškem srečanju prvo mesto. 0 • •v- -»-••• Učni pripomočki - mravljišče Druge dejavnosti - »rojenje zajčjih kot Matic Svršina, raketni modelar. Mislim, daje naša šola v Sevnici dosegla dobre rezultate. Sicer se pa nismo zbrali zato, da bi pobrali najboljša mesta, ampak da bi videli svoje vrstnike modelarje. Ni važno zmagati, važno je sodelovati. Janez Kobal, mentor. KMT vodim drugo leto. V šestih rednih dejavnostih je vključenih prek 120 učencev. Mentorji smo štirje, dejavnosti pa se odvijajo od 4. učne ure pa do poznega popoldneva, tako da lahko večina najde ustrezen čas in dan v tednu, če je želja po tehničnem ustvarjanju. •Irena Celestina, osmošolka: Delo ■ z naravnimi barvili je zelo zanimivo. Vesele smo, ker smo dosegle tako lepe rezultate. To nas spodbuja, da s podobnimi nalogami nadaljujemo. Mili Drnovšek, mentorica: V okviru tekmovanja mladih tehnikov sem letos sodelovala že drugič z raziskovalnimi nalogami iz kemije. To delo je zelo zanimivo, ker težka teoretična znanja kemije uporabimo na uporabnem in praktičnem področju. Naše delo je obsegalo barvanje z naravnimi barvili, izdelali smo učilo mravljišče, strojih zajčje kože in določali onesnaženost pritokov potoka Reke. Nina Mravlja, osmošolka: Delo z mravljami naju je zelo razveseljevalo, saj sva ob njem spoznali veliko novega in zanimivega, še posebej pa skrivnosti marljivo znesenih kupčkov-mravljišča. Simon Poglajen, učenec: Strojiti zajčje kože je bilo zanimivo in poučno delo. Z veseljem sem sodeloval na regijskem in republiškem tekmovanju. Miloš Ceglar: Doseženih uspehov nisem pričakoval, sem jih pa vesel. Posebno mi je pri srcu moja prva kolajna, sicer srebrna, za 2. mesto na odprtem republiškem prvenstvu v Novem mestu. Zvone Žveglič, mentor Šmarski modelarji so izredno resno pristopili k delu. Cez leto je bila skupina tako velika, da sem jo moral deliti. Ob koncu leta jih je presenetljivo veliko izdelalo svoje modele in z njimi tudi uspešno nastopilo. Upam, da bo tako tudi vnaprej. Damjan Groznik, osmošolec: Za letošnje srečanje smo pripravili lepe modele (hrošča), ki jih bo potrebno v bodoče dograditi na prenosnem mehanizmu. To so avtomobili za Brodomodelarji - številna ekipa, ki ima v svoji sredini regijskega zmagovalca in drugega na republiškem srečanju - Miloša Ceglarja SVETUJEMO VAM Pero za levičarje Ko boste kupovali pero za svojega otroka, ki piše z levo roko, kupite posebno pero za levičarje. Pero ima bombice z nastavkom za pisanje in se lahko obrača v vse smeri. Ob menjavi bombice se otrok ne popacka. Tam, kjer otrok pero drži, je guma in prsti ne drsijo. To pero je veliko manj občutljivo in cenejše od klasičnega. Tako boste svojemu otroku olajšali pisanje. Pero za levičarje je zelo primerno tudi za vse otroke, ki imajo težave grafomotorike, ki pritiskajo ali čudno obračajo pisala. spec. ped. M. Mlakar-Agrež PRIPIS: Peresa za levičarje sem videla v trgovini Valvazor v Šmartnem. RAZE VANJE ov na regnskem in republiškem tekmovanju Ivožnjo v cilj, zato ni potrebna prevelika hitrost, ampak izredna [natančnost koloteka. I Janez Kobal, mentor. Mislim, da bomo počasi imeli vse potrebno za 'pašo dejavnost. Prav stružnica, ki smo jo dobili letos za kovine, nam je omogočila, da smo kupili edino elektromotorje - seveda baterije. Ostalo so izdelali učenci sami ali ob moji pomoči. Izdelki so resnično kvalitetni. Problematično ostaja tekmovanje samo, ker se vedno nekje zatakne. Letos se je na razmerju modela. Diskvalifikacije so za učence izredno boleče in to se ne bi smelo dogajati. Sašo Tomažič, učenec: Na regijskem srečanju v Sevnici sem izdelal gasilski avtomobil in dosegel največ točk. Na republiškem tekmovanju v Novem mestu sem se odločil za specialni tovornjak za prevoz raket. Dosegel sem šesto mesto. Obe tekmovanji sta mi dali nove ideje. Foto: Janez Kobal Avtomodelarji - udeleženci regijskega srečanja v Sevnici Lesko modelarji so sodelovali na obeh srečanjih Ko je rumenelo listje... in se veselimo poletja VRTEC IN ŽIVLJENJE V NJEM Začelo se je, ko je bila jesen in je rumenelo listje. Da, tako kot šolsko leto. Vedoželjnost, ustvarjalnost in sproščenost otrok je navdajala tovarišice v vrtcu, da smo razmišljale o tem, kaj vse bi počeli v vrtcu, v tistem življenjskem okolju otrok, v katerem preživijo tudi po 10 ur in pol. Letošnje šolsko leto je bilo pestro, zanimivo. Vanj je bilo vpletenih veliko novosti, o katerih smo že pisali v občinskem glasilu. O nekaterih stvareh pa Še nismo utegnili napisati. Pa če verjamete ali ne, imenitne stvari so se dogajale: ■ 1 O, HO - HO! - PUST! Seveda, nepozaben dan za male in velike maškare. Zbrali smo se v vrtcu in se radovedno spraševali: »LE KATERA MIKI MIŠKA JE MOJA MAMI?« Seveda tudi klovna nismo prepoznali za Lukovega očka. Imenitno in sladko je bilo. V trgovini »ŠEMA« smo si lahko kupili pustne dodatke, v trgovini »SLADKOSNED« pa poslužili pustnih dobrot. Tekmovali, plesali in glasno smejali pa smo se v največji igralnici. HVALA VSEM ZA SMEH IN DOBRO VOLJO, SAJ STE NAM S TEM DALI ČUTITI, DA SO BILA NAŠA PRIZADEVANJA PRAVA. PA PO NALEPKO PLAVALCA? Zaslužili so si jo otroci, ki so se udeležili plavalnega tečaja v hali Tivoli. Kar dvakrat smo ga izvedli. V zimskem in pomladanskem času. Pet dni veselja na poti iz Litije do Ljubljane in nazaj z avtobusom, nato STRBUNK v vodo in po navodilih plavalnih učiteljev in skrbnih tovarišic, pa tudi nekaterih staršev, je bilo plavanje zaključeno s podelitvijo »medalj« in vprašanjem otrok: »TOVARIŠICA, KDAJ BOMO ŠLI PA ZDAJ?«, »KDO VE?«, smo se čisto potihem spraševale, da ne bi ugasnila sreča v otroških očeh. ZIMA, ZIMA BELA, SNEG V LITIJI VZELA... pa smo šli za njo, tja na Štajersko. V Zidanškovem domu na Pohorju, smo že nekaj let zimovali. Ker smo za otroke pripravljeni storiti marsikaj, nas vedno radi sprejmejo in pomagajo. Tudi letos veselja na snegu ni manjkalo. Otroci so se učili smučarskih veščin in po tednu dni, so se kot pravi tekmovalci zapodili po strmini, mimo količkov do svojih staršev in jim dejali: »MAMICA, OČKA!, sta že prišla po mene? KAKO HITRO JE MINIL TE-DEN!« Kaj pa je k temu dodal upravnik doma? »HVALA VAM, TOVARIŠICE, TAKO PRIDNIH V MARIBORU NIMAMO.« Mi pa se zahvaljujemo tudi staršem, saj bomo z njihovo pomočjo vsaj tako uspešni tudi v prihodnje. MAMICA, OČKA, DANES PA Z MENOJ V VRTEC, PA V TRENIRKI SEVEDA! So po naročilu svojih tovarišic dejali otroci iz vrtca Najdihojca, ko so za roke pripeljali svoje starše v vrtec in jim še dejali: »DRAGA MAMA, POJDI V VRTEC DANES SAMA. TAM JIM RECI, DA BOŠ JEDLA, DA BOŠ SPALA, DA SE PRIDNO BOŠ IGRALA« ... No, in kaj potem?, igrali oziroma delali smo skupaj, OTROCI IN STARŠI ter slavili praznik, ki je bil na nek način čisto naš - 8. marec seveda. Izdelovali smo: ljubkovalne igrače, rezbarije, torbice, veternice, izdelke iz semen, šivali, kiparili in še in še. Pa ne samo to, nekateri starši so se postavili v ZBOR in skupaj zapeli. ČE BI VADILI POGOSTO, BI ZAPELI ŠE BOLI GLASNO. SE TUDI VAM ZDI TAKO? i KULTURA Mislite, da v vrtcu otroci ne vedo, kaj pomeni? Motite se. Kulturno življenje je del našega vsakdana v vrtcu. Drugi del pa so obiski kulturnih prireditev izven vrtca, v kulturnih dvoranah. V Cankarjevem domu v Ljubljani smo si ogledali predstavo »ZMAJ DIRENDAJ«, v dvorani na Stavbah pa glasbeno pravljico »MAČEK MURI« in gledališko predstavo »RAZBOJNIK ROGO-VILEŽ«. Iz otroških pripovedovanj in likovnih izražanj lahko kasneje ugotovimo, da so njihova doživetja bogata, zanimiva in nepozabna. In ob zadovoljstvu otrok so srečni tudi njihovi starši in vedno pripravljeni sodelovati. Brez njih ne bi bilo VSTOPNIC. BREZ VSTOPNIC, PA SPLOH NIČ! ENA DVA, KDO YSE TO ZNA? mali šolarji prav gotovo. Znajo vztrajno hoditi in premagovati ovire na sprehodih in izletih, znajo upoštevati prometne predpise za pešce, se voziti s kolesom, kotalkati, voditi žogo, vendar le z eno roko in jo potem vreči v koš. Pa kaj bi še naštevala. Če vsega tega ne bi znali, ne bi v maju in juniju prejeli od miličnika priznanja in priponke za pravilno ravnanje kot pešec na cesti. Dobili pa so tudi našitek in celo značko dobrega planinca in značko dobrega športnika. Za vsak dosežek pa so potrebovali veliko volje, energije in vztrajnosti. ČESTITAMO OTROCI!, USPELI STE. Tudi v prihodnje ne pozabite: »Z VOLJO IN VZTRAJNOSTJO, LAHKO DOSEŽEMO MARSIKAJ!« IN KAJ ŠE LAHKO? V celotnem predšolskem obdobju in še posebno v mali šoli lahko dosežete, da boste uspešni tudi v veliki šoli. O SEVEDA! Tudi zaključek male šole bo slovesen. Otroci iz vrt-' ca »Medvedek« in »Ciciban« ga pripravljajo na Grilovcu, otroci iz »Najdihojce« pa na Jančah. Ker se bo to šele zgodilo, bomo o tem pisali prihodnjič. Vi bralci pa držite pesti, da nam bo VREME NAKLONJENO. V zadnjem času nam je pogosto, pošteno zagodlo. Ampak, mi se ne damo. Premagali bomo vreme in šolsko leto, počakali poletje in se odpravili na POČITNICE. HURA, POČITNICE!, pa naj kar hitro minejo, saj je tudi v VRTCU LEPO. V IMENU KOLEKTIVA VVO LITIJA Olga SINREIH Nove pesniške zbirke Ci rad Bogenšperk je s svojo mogočnostjo, lepoto in imenitnostjo dajal streho letošnji proslavi ob 50-lctnici ustanovitve OF. O prazniku je spregovoril predsednik občine Mirko Kaplja. V kulturnem programu, kjer sta sodelovali Matična knjižnica in Glasbena šola Litija, pa so predstavili tri knjige pesmi letošnje zbirke SIGA, ki jo izdaja Dolenjska založba Novo mesto. Med letošnjimi zbirkami pa je tudi knjiga domačina Jožeta Sevljaka. Zbirko kot celoto ter pesnike posamezno je predstavil urednik Janez Mežan. Zbirka pesnika, prevajalca in znanstvenika JOŽETA KASTELI-CA, rojenega 1913. leta v Šentvidu pri Stični, nosi naslov BARVE. Njegove pesmi so zaradi znanstvene usmerjenosti prepojene z dialogom literature z litcraruto in klasičnimi civilizacijami, zato so zelo zanimive. OBČUTJA IN VIDENJA upokojenega predmetnega učitelja FRANCETA REŽUNA, ki seje rodil leta 1926 v Znojilah pri Zagorju ob Savi, so izrazito kulturna poezija in poezija kulture. To je njegova tretja samostojna pesniška zbirka. RAZKLANI PRAG profesroja JOŽETA SEVLJAKA. rojenega leta 1942 na Klancu nad Vačami, je njegova druga samostojna pesniška zbirka. Prvi vtis, ki ga bralec dobi ob prebiranju njegove poc/ijc. je stvarnost. Njegov pesniški s\ct se razrašča iz otipljivega sveta in življenja, pa naj gre za pesmi s kmečko, knapovsko ali ljubezensko tematiko, pesmi pa so zelo lirične. Otožnost ob umirajočem in izginja-jočem kmetskem svetu, grenkoba in bes ob socialnih krivicah, stiska ob spoznanju, da je ljubezenska harmonija tako krhka, minljiva in obsojena na poraz, njegovo so-čutje, ob tragičnosti ne le svojega, temveč predvsem tujega življenja - vse to se zgošča v trdno in prepričljivo pesniško zbirko. J. K. Bogenšperk Prav rada ga obiščem. Še posebno lep se mi zdi, ko ga obdaja sonce in ko iz njegovih zidov prihajajo spevne melodije. POMLAD IN KONCERT. Da, to spada skupaj in zato ni slučaj, da so se za POMLADNI KONCERT NA BOGENŠPERKU odločili pevci MEPZ »ZVON« iz Šmartna pri L. • • • itiji. V nedeljo, 9. 6. 1991, so se s svojim širokim repertoarjem predstavili na grajskem dvorišču. V goste pa so »ovabili tudi LITIJSKI OKTET, tevilni poslušalci smo bili navdušeni in mislim, da smo v sebi razmišljali: »KAKO VZTRAJNI IN Z VELIKO VOUE MORAJO BITI TI LJUDJE, da lahko poleg vseh drugih obveznosti doma in na delov ni h mestih, dosegajo takšne rezultate. ČESTITAMO! In ob tem se drobna misel, katero skušajmo udejaniti. Kako lepo bi bilo, če bi v zahvalo in trud vseh amaterskih pevcev, igralcev ,.., ostali ljudje poskrbeli vsaj za ustrezne sedeže, da bi prireditev res imela v pravem pomenu - KULTURNI ZNAČAJ! Olga Sinreih Zasavsko plesno prvenstvo V soboto, 25. maja, je bilo v Zagorju ob Savi Zasavsko plesno prvenstvo v vseh plesnih disciplinah od klasičnih in latinsko ameriških plesov, shovv danca, do electric boogija. Začelo seje že ob 15. uri z najmlajšimi skupinami iz vrtca, končalo pa pozno ponoči z odraslimi plesalci. Iz Litije in Šmartna so sodelovale 3 skupine v SHOW DANCU, in sicer v kategoriji 8-12 let skupina »F«, ki je zasedla 2. mesto, skupina RENOME z doseženim 3. mestom in skupina »GŠ Litija«, ki je bila četrta. V kategoriji 12-15 let je skupina RENOME iz Šmartna zasedla 4. mesto, dekleta iz skupine »ŽU-ŽU«, ki deluje v okviru GŠ Litija, pa so bile prve in # tako postale zasavske prvakinje v svoji kategoriji. Plesalke iz RENOM EJ A so v parih sodelovale tudi v latinsko ameriških plesih, kjer so zasedle 2. in 3. mesto ter v disco houstlu, kjer so bile druge. Vsem plesalkam in njihovim mentoricam čestitamo za dosežene rezultate. I. S. NO VICE IZ KNJIŽNICE Bralna značka v jeseni drugače Naši osnovnošolci dobro poznajo bralno značko, posebno obliko bralne kulture mladih. Ta pa se je že nekoliko izživela, zato potrebuje novo, svežo in svobodnejšo obleko. Tako so se odločili tudi na Zvezi prijateljev mladine Slovenije, na kateri to obliko spodbujajo in vodijo za vso Slovenijo. Po novem (na voljo bo več proste izbire), bodo učenci brali v naslednjem šolskem letu. V naši občni v organizaciji bralne značke poleg šol sodelujeta tudi Zveza kulturnih organizacij in Matična knjižnica. Originalne videokasete po polovični ceni Šolarji se bodo po napornem delu med šolskim letom lahko med počitnicami malo sprostili. V knjižnici jim bomo vse počitnice izposojali originalne videokasete po polovični ceni. Delovni čas med počitnicami Matična knjižnica Litija med počitnicami ne bo spreminjala delovnega časa in bo odprta ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10. do 19. ure in ob torkih od 8. do 14. ure. Knjižnica ŠMARTNO, ki deluje v kulturnem domu, pa bo v juliju in avgustu odprta le ob torkih od 12. do 18. ure. PISATELJ JANEZ ŠVAJNCER NA OBISKU PRI LETOŠNJIH BRALCIH - TEKMOVALCIH Zakaj je bila Pesnica najdaljša reka na svetu in sosedov Peter najboljši prijatelj, je letošnjim dobitnikom bralne značke na litijski, šmarski in gabrovški šoli nazorno in humorno povedal že 70-letni gost s štajerskega konca, JANEZ ŠVAJNCER. Vprašanj mladih bralcev je bilo veliko, saj jih je zanimalo vse o življenju pisatelja in nastajanju literarnih del. 0 »ŽU - ŽU« - zasavske prvakinje v shovv dancu. (Foto: K. ŠušteršiČ) PRI NAS DOMA V petek, 24. maja, smo številni Litijani in vabljeni gostje preživeli po manj lepem dnevu ob mariborskih dogodkih prekrasen večer v dvorani na Stavbah, kjer je Litijski oktet pripravil svoj letni koncert »PRI NAS DOMA«. »Le pridite v svate!« Bilo je res kot pri nas doma, v zeleni Sloveniji, v idiličnem okolju kmečke vasi, ki nam jo je s sceno prislikal naš domačin, akademski slikar g. Jože Meglic, med rožami iz cvetličarne »Vijolica« in ubranim petjem postavnih fantov Litijskega okteta v narodnih nošah. Vmes pa prijetni zvoki harmonike Vilija Kralja, šegave pesmi zbiratelja ljudskih pesmi Štreklja, ki sta jih predstavila gosta iz šmarske-ga Zvona Metka Sinigoj in Milan Doblekar, »ta potrkana«, ki sta jo zaplesala člana folklorne skupine Javorje in kot rdeča nit žametni glas povezovalca prof. Jožeta Sevljaka. Prava idila, paša za oči in ušesa. Ker pa ima medalja dve plati, sem poskušala zvedeti še za tisto drugo, napornejšo plat, od iskanja idej, preko dolgih ur vaj, Vseh organizacijskih težav, denarja itd., skratka vse tisto, kar je potrebno, da je prireditev, kot je treba, da še dolgo ostane v ^ušesih in srcih, predvsem pa, da privabi v sicer tradicionalno prazno litijsko dvorano toliko gledalcev. Za razgovor sem prosila strokovnega vodjo okteta, dr. Marka Kolška. To je že vaša tretja prireditev, saka je bila drugačna, vsaka po svoje nepozabna in na nivoju, gtot se reče. Od kod vam ideje? Že ob nastanku litijskega ok-eta je bila v vseh nas prisotna £elja, biti drugačen od klasičnih ktetov. Zato v svoj repertoar Sivrščamo tako narodne kot metne pesmi, črnsko duhovno asbo in iščemo vedno nove, bosebne priredbe. I Pri tem nam veliko pomaga naš umetniški vodja, profesor Janko Slimšek, ki je izdelal scenarij za naš prvi, kot ta koncert, ki je bil 24. maja. Tudi izbor' pesmi nam je predlagal on, le za osrednji koncertni del smo se dogovorili skupaj. Koliko časa je potrebno, da naštudirate takšno prireditev? Praktično je bilo to delo cele naše sezone od septembra dalje, pa najmanj 3 ure tedensko. Vmes smo imeli še nekaj drugih nastopov, vendar je bil naš glavni cilj samostojni koncert, za katerega smo naštudirali 10 pesmi, 3 pa smo zapeli iz starega repertoarja. Kaj pa organizacija prireditve, denar, ki ga nikoli ni in še vse ostalo? Naloge smo si porazdelili in jih uspešno izpeljali. Kar pa zadeva denar, bi se še enkrat v imenu vseh članov okteta najlepše zahvalil vsem sponzorjem, ki so nam prireditev omogočili. Glede na to, da je vaše petje ljubiteljsko, da delate praktično zastonj, ker zaslužek ni vaš cilj, ste že veliko dosegli. Kako naprej? Predvsem bomo še peli skupaj. To radi povemo in nam ni škoda časa. Tudi nove načrte imamo, vendar naj ostanejo še skrivnost.' Tako je tudi prav, naj ostane skrivnost, s čim nas bo Litijski oktet ob letu torej, morda pa tudi že kdaj prej, znova razveselil. Lepa hvala dr. Kolšku za pogovor, vsem članom Litijskega okteta in njihovemu umetniškemu vodji prof. Janku Slim-šku pa ob uspešnem koncertu iskrene čestitke. Zapisala: I. Slabe Zaklj učna produkcij a GS Litij a I Kot vsako leto je tudi letos GS ob koncu šolskega leta pripravila letno javno produkcijo svojih učencev. V četrtek, 30. maja, je vsaj 0 sodelujočih učencev nestrpno čakalo obiskovalce, da bi jim zaigrali in zaplesali ter tako pokazali, kaj vse so se v tem letu naučili v asbeni šoli. Pa so bili razočarani. Zakaj? Zato, ker je bilo nastopali* skoraj toliko kot poslušalcev in ker je nastopanje pred skoraj prazno dvorano vsaj neprijetno, če ne mučno. Starši, prijatelji, učitelji, sošolci, kje ste bili? dgovori bi bili takšni ali drugačni. Nekateri bi rekli, da ni bilo Prave reklame, drugih tovrstne prireditve ne zanimajo, nekateri so ■Jiti resnično zadržani, nekateri pa bi celo predlagali, da bi bila tak-prireditev morda kdaj tudi izven Litije. Morda. To so le ugiba-K£> resnica pa je, da je v letno produkcijo vloženo toliko dela in Kpda, da ne bi smela biti sama sebi namen. I. S. r # m > ■ * A Mladi plesalci prekmurskih plesov so tokrat doživeli »krst«. (Foto: K. Šu-štersič) Folklorna skupina Javorje je pred dvema letoma slavila desetletnico; jubilejni nastop je privabil toliko obiskovalcev, da vsi niso mogli v šmarski kulturni dom. Po dveh letih se je skupina znova predstavila s celovečernim sporedom, tokrat pod naslovom »Le pridite v svate!«. Tudi letos je dosegla, kar zadeva število obiskovalcev, rekord, saj so le-ti dvorano kar dvakrat napolnili. Ob tem uspehu edine folklorne skupine v naši občini sem se pogovarjal z Ido Dolšek, ki folkloriste strokovno vodi že ves čas. Bila je zadovoljna in navdušena, da je njihov program privabil toliko ljubiteljev folklore, obenem pa je dejala, da tolikšen obisk pomeni tudi močno spodbudo za nadaljnje delo, saj bo čez leto ali dve spet treba pokazati nekaj novega. Mnogi ljudje besedo folklora pogosto razumejo preozko, saj imajo v mislih le plese, semkaj pa uvrščamo še pesmi, razne običaje v koledarskem letu (božič, novo leto, žegnanje, kmečka opravila) in v življenju (rojstvo, poroka, smrt). Vesela je novih pridobitev od desetletnice dalje (10 novih plesalcev, harmonikar z diatonično in harmonikarica s klavirsko harmoniko, lanski koncert tamburašev ob njihovi petletnici). Sprva so razmišljali, da bi nastop pripravili na prostem, vendar so se pozneje zaradi vsebine, ki je vezana na zaprt prostor, odločili za oder. S tem jim je odpadlo mnogo dodatnega dela. Pri izbiri vsebine je poleg nje same sodelovala še Mojca Slapničar. Tudi na našem terenu je še bogata zakladnica ljudskega izročila in precej so ga že zbrali. Odločili so se za svato-vanje in tako predstavili le del teh običajev, ki so jih popestrili z gorenjskimi plesi. Sogovornica je posebej omenila prizor z lutkami, informator je bil Gregor Pivec, kar je pri nas že prava redkost. Igor Cvetko, strokovnjak s tega področja, je ob nedavnem obisku pri nas dejal, da nikogar ne pozna, ki bi se tega še spominjal, vendar so nekateri starejši obiskovalci po prvi predstavi dejali, da ta običaj poznajo. Da je prireditev uspela, ni le zasluga članov folklorne skupine in tamburašev, marveč tudi zunanjih sodelavcev; na pomoč iim vedno priskočijo slikar Jože Meglic, glasbenik Janko Slimšek in delovne organizacije ter neimenovani posamezniki. Za sedanjo predstavo se iskreno zahvaljujejo pevcem - fantom od fare in šmarski Usnjarni za skupinski odkup vstopnic. Želijo si, da bi jo posnemala tudi druga podjetja. Seveda pa ni pozabila omeniti težav. Za čim popolnejšo predstavitev raznih običajev bi nujno potrebovali odrskega delavca, primanjkuje jim plesalcev in sodelavcev pri organizaciji, pa tudi z nošami imajo veliko opravka, saj jih delajo sami. Pogrešajo lastno garderobo za noše in opremo ter gospodarja, ki bi za vse to skrbel. Čeprav je v skupini več instrumentalistov, bi radi dobili še violinista, s harmoniko pa jim vedno rad priskoči na pomoč še Gregor Pivec, ki je z njimi že od ustanovitve. Sredstva za delovanje dobijo od Zveze kulturnih organizacij Litija, ki pa še zdaleč ne zadoščajo, raziskovalno delo dr. Marije Makarovič pa financira Raziskovalna skupnost Litija. Več pomoči si želijo od strokovne službe ZKO Litija, ki naj bi jim pripravila srečanja z drugimi skupinami ali nastope in obiske izven občine. Ida Dolšek je še povedala, da posvečajo precej pozornosti tudi izobraževanju; tako sta seminar za vodje obiskovali Mojca Slapničar in Maruška Kotar, sama je bila na seminarju v Prekmurju, razmišljajo pa še o dodatnem usposabljanju instrumentalistov. Ker je s strokovnim delom zelo obremenjena, si želi, da bi skupina kmalu dobila še enega strokovnega vodjo. V iztekajoči se sezoni so poleg študija omenjene prireditve imeli še osem nastopov. Razmišljal sem, kaj naj poleg pohvale in čestitk napišem za zaključek. Čeprav delo skupine dobro poznam, sem zvedel marsikaj novega. Občudujem njihovo zavzetost in navdušenje za ohranjenje naše bogate kulturne dediščine in jim želim, da bi nas čez leto ali dve znova presenetili z novim programom. Morda pa bo koga ta prispevek tudi spodbudil, da bo postal njihov član ali pa vsaj zunanji sodelavec. Boris Žužek PISMA BRALCEV ZAKAJ TAKO Živim v lepo urejenem novem delu Litije na desnem bregu Save. Vedno sem si želel in upal, da ne bodo negovanih zelenic poteptali in uničili ljudje, ki bi jih lahko imenovali »morilci narave«. Zakaj tako mislim, bom pojasnil. Ne bi bilo tako hudo, če bi malčku ušla žoga na zelenico ali če bi stekel prek nje, obsojam pa ljudi, ki svoje aluminijaste konjičke postavijo na zelenico. Nisem hudoben, zlobni pa so ljudje, ki si to lahko privoščijo, ne glede na to, koliko bo to stalo družbo denarja. Komunalno podjetje Litija si prizadeva, da bi bile zelene površine v naselju lepo urejene, na žalost pa med nami živijo posamezniki, ki to izkoriščajo sebi v dobro, saj mislijo, da je vse njihovo in lahko delajo, karkoli hočejo. Sprašujem se, kje so za to odgovorni ljudje, saj imamo vendar ustrezne službe zato, da bi to uredile. Mi, mladi, bi se morali učiti od starejših, a dostikrat ne najdemo dobrega zgleda. Še huje pa je ob reki Savi, kjer stoji podrtija kot okras lepemu delu Litije. Nič ne bi imel proti, če bi bilo lepo urejeno. Inšpektor bi moral poklicati lastnike te podrtije na odgovornost. Litija je lepo mesto in bi bila lahko še lepše, če ne bi imeli takih neodgovornih ljudi med nami. P. K. Ali ni dovolj prostora na parkirišču? (Foto: P. K.) Družinski vtisi s pomladanskega koncerta ■ O koncertu šmarskega Mešanega pevskega zbora Zvon, ki je bil v nedeljo, 9. 6. 1991 na Bogenšperku, bo gotovo poročal kdo drug. Jaz bi napisala samo naš družinski utrinek. Že vreme je bilo zelo naklonjeno temu lepemu koncertu, ki je bil pod milim nebom, sicer pa obdan z močnimi grajskimi zidovi. Že sam prostor je bil dobro pripravljen, saj smo lahko skoraj vsi sedeli. To pa je precej pomembno, saj tako dosti laže zbrano slediš koncertu. Tega lepega dne smo se prav vsi (7) odpravili na Bogenšperk. Z možem sva se zmenila, da če bodo otroci sitni, bo šel eden z njimi ven, da bo vsaj drugi lahko polno na koncertu. Vendar so vsi otroci dokaj zbrano sledili, le najmlajši (eno leto) je nekoliko hodi po svoje. Ob harmoniki ob solistih pa sta prisluhn la tudi najmlajša dva. Poslušali smo zelo in za uho prijetne pes Začeli so z venčkom tuj narodnih, nadaljevali pa domačimi, znanimi pesmi: mi: Škrjanček poje, N'mau čriez jizaro, Lipa in druge. : Najbolj zanimivo (Cigani) / pa so nam prihranili za . slovo. Zelo sva zadovoljna, da sva uspela videti lep koncert v lepem okolju. Izredno zanimiv je bil tudi srednji del, ko je kot gost nastopil Litijski oktet. Vsem, ki ste nam omogočili lep dan, hvala za vokalno (pesem) in vizualno (lepa garderoba) umetnost. ': Lučka Hostnik Bil je en lep večer Podrtija ob reki Savi. (Foto: P. K.) 1. junija smo se po petindvajsetih letih srečali nekdanji učenci šmarske šole. Izbrali smo grad Bogenšperk, ki se s svojo privlačno okolico lepo vključuje v vsako svečanost, tudi takšno, kakršna je bila naša. Veliko je bilo posameznikov, ki so nam ta kraj odsvetovali, tudi zato, da kmalu zapirajo gostinski lokal. Prepričali pa smo se, da so se krepko zmotili. Že ob prihodu nas je presenetil sam ambient. V lepo urejenem prostoru se res počutiš, da si dobrodošel, osebje je bilo z nami zelo prijazno pa tudi g. Jakopič, direktor Gostinskega podjetja Litija, se je prišel osebno prepričat, če vse poteka brezhibno. Odlična hrana, hitra postrežba in mislim, da se jim za obisk v prihodnje ni treba bati, posebno sedaj, ko prihaja - poletje in je še večja možnost za obisk gradu in okolice. Domačini premalo cenimo ta kraj, ki ga imamo tik pred nosom, saj srečaš na Bogenšperku več ljudi od drugod kot pa domačinov. Kot eden od organizatorjev tega srečanja Iđhko rečem, da je bila to noč, ki nam bo še dolgo ostala v spominu in je kar prehitro minila. Ko smo ob štirih zjutraj zapuščali grad, sem imel občutek, da odhajamo prekmalu saj si vsega povedali. Želja večine je bila, da na naslednje snidenje ne bomo čakali 25 let. Torej lahko rečem v imenu organizacijskega odbora: »Sošolci in sošolke, nasvidenje čez pet let na Bogenšperku!« Jože Repovš, Usnjarska 8, Šmartno Drogerija MEDEJA Vam poleg kozmetičnih izdelkov in modnih dodatkov nudi tudi izdelke ZLATARNE CELJE po ugodnih cenah. Obiščite nas in se prepričajte! MEDEJA, Cankarjeva 1 (prizidek Restavracije Pošta), Litija DANICA FRIŠKOVIC Jerebova ul 61270 LITUA Delovni čas: ob delavnikih: dopoldan in popoldan v soboto: dopoldan Cenjene stranke obveščamo, da smo v Litiji na Jerebovi ulici odprli OPTIKO TRGOVSKO PODJETJE ŠKORENJČEK LITIJA, d.o.o. vabi na nakup: - vseh vrst sandalov in salonarjev - ženskih natikačev - moških čevljev - poletno obutev - otroških sandalčkov - športno obutev - kože in ostalo Odprto: 9.00-12.00 14.30-19.00 Sobota: 9.00-12.00 .j- PRIDITE IN IZBERITE! Trgovina Karmen Vidic Podkraj 2, 61270 Litija tel.: 061/881-276 Ponudba: - hrana in oprema za domače živali - semena in oprema za vrtičkarstvo - zaščitna sredstva za nego cvetja, vrta - lončnice, rezano cvetje in suhi šopki - gozdarski pripomočki: motorne žage, verige vseh vrst in vodila verig (meči) Delovni čas: od 9.30 do 12. ure od 14.30 do 19. ure * sobota: od 9. do 12. ure OBVESTILO KRAJANOM Komisija pri Turističnem društvu Litija razpisuje v mesecu juliju 1991 nagradno tekmovanje za lepši izgled Litije in Šmartna ter bližnje okolice. Ocenjevali bomo ureditev okolice in seveda ocvetličenje vašega vsakodnevnega življenjskega okoliša. Zatorej, dragi občani, tekmujmo vsi za zlato vrtnico. p Odbor TD Litija Vabljeni v SPORT trgovino Podkraj 2,61270 Litija tel.: 061/881-276 Sporočam vam, da je odprta nova trgovina, v kateri boste lahko izbirali kvalitetne izdelke priznanih proizvajalcev za šport in prosti čas (Fred Pery, Adidas, Nike). Nudim vam tudi bogato izbiro tenis in jogging copat znamke Reebok in Nike ter tenis loparje Rosignol in Prince. Delovni čas: od 9.30 do 12. ure do 14.30 do 19. ure sobota: od 9. do 12. ure AMD LITIJA Podkraj 6 61270 LITIJA RAZPISUJE na osnovi sklepa 2. redne seje upravnega in nadzornega odbora z dne 15. 5. 1991 natečaj za zbiranje ponudb in oddajo v najem poslovnih prostorov in garaž v lasti AMD Litija, in to: 1. Poslovne prostore v pritličju doma s samostojnim vhodom in možnostjo centralnega ogrevanja, ki se sestojijo iz: - sejne sobe v izmeri 42,88 m2 - pisarne 8,12 m2 - predprostora 5,11 m2 - arhiva 3,20 m2 - sanitarij 1,53 m2 Skupaj 60,84 m2 2. Garažo v objektu poleg doma 21,00 m2 3. Garažo v objektu poleg doma 22,00 m2 Zainteresirani kupci naj pisne ponudbe z opisom dejavnosti pošljejo do 15. 7. 1991 na naslov razpisovalca. Le-ta bo prispele ponudbe pregledal in z najprimernejšim ponudnikom, glede na dejavnost in višino najemnine, sklenil najemno pogodbo. Vse dodatne informacije so vam na voljo vsako sredo od 16. do 18. ure v domu AMD Litija, Podkraj 6, ali po telefonu 881 -022. Oh, adijo, dragi moji, danefgrem od vas jaz preČ, ne za jutra, ne za večer, se ne bomo vidli več. (Narodna) ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega JOŽETA VIDICA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom iz Litije in Brinja za izražena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnjem slovesu. Še posebno hvala Prahovim in Šepčevim, ki so nam olajšali najtežje trenutke. Hvala tudi Jožetovim bivšim sodelavcem Godbe milice za pomoč pri organizaciji pogrebne slovesnosti. Hvaležni smo tudi govornikoma za besede slovesa ob odprtem grobu, solistu za zaigrano žalostinko in pevcem litijske Lipe za zapete pesmi. Vsem in vsakemu iskrena hvala! Vsi njegovi Maja vse cveti, a tebe več med nami ni, v mali. beli krsti spiš. ' od koder več vrnitve ni, a v srcu z nami si! ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubega sina in bratca NIKA MIKLICA iz Litije se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom s Ponoviške ceste 7,9 in 11, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje ter denarno pomoč, izrazili sožalje in ga številno pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se Dragu Kantorju s Ponoviške za pomoč pri iskanju našega Nika, Stanetu Kavšku iz Temenice za spremstvo na zadnji poti, pogrebnikom, gospodu Koželju za lepo opravljen obred in otroškemu zborčku. Vsi njegovi ■»£•:•»>;•>.'.'.' y ... .. ZAHVALA Ob izgubi drage mame, stare mame, tašče in sestre ŠTEFKE KRAMAR iz Šmartna se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste prinesli cvetje in izrekli sožalje. Lepa hvala Gasilskemu društvu Šmartno za spremstvo in vso pomoč pri pripravi pogreba, kolektivu Usnjarne Šmartno in uslužbencem PTT Litija za razumevanje in pomoč. Hvala tudi pevcem, trobentaču in župnikoma za opravljeni obred. Posebej pa se zahvaljujemo patronažnima sestrama Viki Rozina in Majdi Šekš, ki sta ji v težki bolezni stali ob strani, ter prijateljici Andreji Divjak za vso skrb in tolažbo. Žalujoči: hči Tatjana z možem Janijem, vnukinje Nataša, Andreja in Polona, brat Ladi z ženo Mojco ter nečaka Boris in Breda ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža in očeta BENJAMINA CONTA Velika Kostrevnica 10 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih izražali sožalje, izrekali tolažilne besede nam kakorkoli pomagali in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo IUV - USNJARNA ŠMARTNO in Gasilskemu društvu KOSTREVNICA. Hvala tudi govornikom, pevcem, trobentaču in g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala OŠ Franc Rozman-Stane, Šmartno in OŠ Dušan Kveder-Tomaž, Litija. ^jstia Majda, otroci: Janez, Gregor, Miran in Carmen Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Ljubila si zemljo, ljubila si dom, zdaj pa brez tebe je prazen naš dom. ZAHVALA V 93. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama, stara mama, prababica ROZINA MARIJA iz Črnega potoka 11, Šmartno pri Litiji Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. ' Posebna zahvala gospodu župniku iz Šmartna za lepo opravljen obred, šmarskim pevcem za zapete žalostinke in trobentaču Vasji Namestniku za zaigrano žalostinko. Vsem še enkrat lepa hvala. Vsi njeni Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, tiha, nema je gomila, kjer počivaš mirno ti. (Narodna) V SPOMIN Minilo je žalostno leto, odkar te ni več med nami naša draga žena, mama in babica MARIJA TOMAŽIN Iz Cerovice 5 Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem preranent grobu. Tvoji: mož Franc, sin Franci in hčerke Mari, Veri in Majda z družinami V SPOMIN 20. junija je minilo leto od prezgodnje in tragične smrti našega dragega 9W TONETA ŠUSTERJA iz Save 21/A pri Litiji Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi S pripravljanjem sena so bili vaščani v pretekolsti zaposleni bolj kot danes, ker še ni bilo na voljo kosilnic. Košnja je veljala za naporno in dolgotrajno opravilo, še posebno na strmih travnikih. Kosili so moški, grabile pa ženske. Pred II. svet. vojno, ko še ni bilo takšnega pomanjkanja delovne sile na kmetih, je včasih pri velikem kmetu kosilo tudi do 30 koscev in enako število grab lj i c. Travniki v nižinah se kosijo na splošno dvakrat ali celo trikrat. Prvič se nakosi seno ali »mrva«, konec julija ali v začetku avgusta »otava«, le redko se kosi tudi tretjič, to pa je »ota-vič«. Možje, ki kosijo, so kosci ali senoseki (Gorenjska) in so praviloma kosili v vzporednih smereh, kjer je to dopuščala oblikovanost tal. V preteklosti je začel kositi najboljši kosec, ponekod je bil to gospodar, ki je vsem ostalim nakazal smer, sam pa se je orientiral na kakšno drevo, drog ali hišo. Ta, prvi kosec kosi »toplar« (izraz iz okolice Mengša), to je, da vrže dve redi na sredini skupaj, ostali kosci pa kosijo vsak svojo red. Ker so se kosci na košnjo odpravljali še v mraku, so morali počakati, da se je rosa posušila, preden so grabljice nakošeno seno razmetale z grabljami ali vilami. Po opravljenem delu je bil čas za malico in krajši počitek. Kosce je bilo treba dobro pogostiti, zato niso bili redki z ocvirki dobro posuti žganci, suho meso, potica... Po malici so razstlane redi še obrnili. »Ta debelo mrvo« so obračali z vilami, ota-vo pa z grabljami, saj zanjo ve- IZ LJUDSKEGA IZROČILA KOŠNJA ■ lja rek, da »se na grabljah suši«. Tako pripravljeno seno so popoldan pograbili v redi ali pa naredili »kopice«, da sena ne bi zmočil nepričakovani dež ali rosa. Če je bilo lepo vreme, so kopice naslednji dan zopet raz-stlali, seno nato še dvakrat obrnili, nato pa posušeno spravili domov. Za prevoz sena so uporabljali (tudi danes) vprežne vozove - lojtrnike ali senene vozove. Tudi nakladanje sena na voz je moralo biti strokovno opravljeno, saj je moralo biti seno čim trdneje naloženo, da se na ovinkih ali na slabih poteh ni prevrnilo. Samo nakladanje je potekalo nekako takole: voz sta nakladala največkrat dva moška z obeh strani, ki sta najprej naložila zadnja vogala in se nato pomikala naprej. Nalagala sta najprej ob robovih, tisti, ki je imel več sena, je hkrati nalagal tudi na sredino voza. Ko sta prišla do sprednjih vogalov, sta se zopet začela pomikati proti repu, tako da sta se vzdolžno pomikala tudi do petnajstkrat. Na vrhu pa je stal še en moški, ki je seno tlačil. Ko je bil voz naložen, so ga ograbili in privezali. Suho seno so takoj spravili bodisi na hlev, na »štalo«, če pa je bilo seno še vlažno, ga je bilo potrebno zdevati v enojne ali dvojne kozolce - »toplarje«. Konec košnje, oziroma spra-vitev sena pod streho, so kmetje proslavili z »likofom«, t.j. pojedino, ki je bila sestavljena iz samih boljših jedi, na njej pa nikakor ni smela manjkati rožičeva potica, ki jo kosci omenjajo tudi v svoji pesmi: POPRAVEK Tiskarski škrat nam jo je zagodel in v članku Portret litijskega planinca napovedal, da bo Hinko Lebinger letos star 80 let. V resnici bomo letos proslavili njegov 70. rojstni dan. Za napako se prizadetemu in bralcem opravičujemo. Borut VU KOVIC OPRAVIČILO V peti številki GO je pri članku Apel kulturni zavesti, na 17. strani pomotoma izpadel podpis avtorja Marko Boltin. Avtorju in bralcem se opravičujemo. Mat' potico pečejo pa meni nič ne rečejo, jaz pa le počas' jo režem in kosim. Najvažnejše orodje za košnjo je kosa. Nasajena je na »kosje«, ki ima na sredini »kluko«, za katero drži kosec, ko kosi. Kosa se zaključi z ročajem. Pri košnji nosi kosec navadno za pasom pritrjen z vrvico, rožen - običa-njo iz volovega roga - ali pa lesen iz nagnojenega lesa včasih bolj ali manj bogato okrašen »osovnik«, v katerem je nameščena osla ali brus. Preden odide kosec kosit, pokleplje koso na klepalnem stolu ali klepavni-ku, ki ga sestavlja vodoraven ploh, stoječ na treh nogah. Seno se grabi z lesenimi grabljami, pri katerih je držaj -»grablše« običajno iz leske ali topola, »čelust«, v katerega so vdelani drenovi zobje, pa je bukova. Pri obračanju na travniku in nadaljnjem metanju sena na voz ter shranjevanju na kozolec pa se uporabljajo lesene senene vile, ki so kar scela urezane iz jesenove ali bukove primerno zrasle veje ali pa so umetno izdelane. Kljub temu, da so morali kosci že zelo zgodaj na travnik, so si zelo radi zapeli kakšno narodno, kot je na primer tale: Travnički so že zeleni, rož 'ce vse so razcvetene, pojd 'mo le kosit, vse prijat 'le gor budit, j \ Travnički so pokošeni, rož 'ce vse so pomor jene, zdaj pa ledomo v, saj že skoraj zarja bo! Zapisala: Karmen Požek NOVO V SMARTNEM Obveščamo vas, da v frizerskem lokalu »VOJKA«, Staretov trg 25, Šmartno, uporabljamo popolnoma nove materiale za obdelavo las belgijskega proizvajalca CARIN ter da razpolagamo s temi materiali do sedaj edini v litijski občini. Bistvene izboljšave pri teh materialih so na področju preparatov za trajne »SENERGETIK«, ki so izdelani tako, da ne more priti do poškodb las, saj se po določenem efektu avtomatično prekine delovanje preparatov. Preparati »SENERGETIC« tudi vsebujejo naravne BIO KERATINE za zdravljenje las po kemijskem delovanju preparatov na strukturo las. Popolnoma nov material »ALERGA« se uporablja pri barvanju, beljenju in trajni. AMPULE »ALERGA« so preparat na osnovi naravnega ke-ratina. Tudi lasje so izgrajeni iz keratinov. Pri kemijski obdelavi las, barvanju, beljenju in trajni pride do površinske razgradnje las. Zato lasje izgubijo lesk, elastičnost, bujnost in se teže obdelujejo (češejo). Z uporabo »ALERGA« se keratin vgradi v poškodovano strukturo las in tako vrne lasem vse naravne lastnosti, lesk, elastičnost, bujnost in lahko obdelavo s tem, da trajnost frizure celo izboljša. Za nego las uporabljamo balzame istega proizvajalca iz naravnih bio proteinov. V kratkem bomo razpolagali s SENERGETIC SISTEM LOSION & SAMPOO. To so losioni, specialno izdelani za boljšo prekrvavitev lasnega korena in s tem izboljšanjem rasu' las. Na razpolago bodo zdravilni losioni in šamponi za druga zdravljenja las in lasisca. ' Iz teh razlogov vam, cenjene stranke, iskreno priporočamo naše usluge. Prepričajte se. Zagotavljamo vam, da boste prijetno presenečeni v vaše in naše zadovoljstvo. ■ « Mala OGLASA 4 1 i. Iščemo mlajšo upokojenko ali žensko za gospodinjo pri starejši pokretni bolni ženski. Hrana in stanovanje zagotovljena v isti hiši. Ponudbe in informacije na tel.: 881-131. - . \ • •. GARAŽO ? i I - 'M - v. r « 1 ŠP OR T IN REKREA CIJA Kegljanje - uspeh - neuspeh? Dvajset let NK Apnar 0 Na področju rekreativnega kegljanja smo organizirali ekipno tekmovanje v TRIM LIGI za ekipe podjetij in drugih organiziranih kegljaških skupin. Zmagala je Predilnica Litija. Za zaključek sezone smo pripravili še občinsko prvenstvo v kegljanju za pionirje, pionirke, članice in člane. Pri pionirjih sta bila v svojih skupinah prva B. Kralj in P. Novak, pri pionirkah L. Se-banc in A. Komotar, pri članicah B. Pla-ninšek, pri članih pa D. Jolić (rekreajiv-ci) in L. Novak (registrirani kegljači). Kot priznanje in obvezo je Kegljaška zveza Slovenije zaupala našemu klubu organizacijo republiškega prvenstva za člane posamezno, kar smo uspešno izvedli in prejeli javno priznanje KZ Slovenije. Kegljači v Litiji upamo, da bomo tudi v bodoče uspešni, čeprav nam ni lahko, saj nas pestijo finančne težave. Zveza te-Iesno-kulturnih organizacij Litija nam je lani dodelila le 10% potrebnih sredstev za normalno delo kluba. Milan Amon 5. litijski tek - zmaga v Kamnik TVD Partizan Litija je letošnji - peti litijski tek - organiziral s startom in ciljem na Trgu svobode v Litiji. Proga je bila enaka kot doslej - do Pogonika in nazaj - 11 km. Tokrat je bil najhitrejši Kamničan Lado Urh. Rezultati: moški: do 25 let 1. Čebin (Trbovlje), 38,38; 2. Kramar (Ribnica) 4335; 3. Motoh (Litija) 45,43; od 26-35 let 1. Urh (Kavama Veronika Kamnik) 37,27; 2. Djurišič (Mojstrana) 37,43; Lah (Kovinotehna Celje) od 36-45 let I. Umek (Donit Medvode) 38,59; 2. Kirm (Hrastnik) 39,42; 3. Čarman (Litija) 40,24; od 46-55 let 1. Gregorič (Kranj) 41,27; 2. Fortuna (Kranj) 42,18; 3. Vencelj (Hobi Šentvid) 43,12; nad 56 let 1. Čemi-vec (LT) 55,12; ženske do 35 let Bohinc (U) 43,06; 2. Živko (Trbovlje) 44,08; 3. Kirm (Litija) 53,11; nad 35 let I. Kotar (Trbovlje) 47,52; 2. Vencelj (Hobi Šentvid) 1.00,42 Franci Boltin Novosti iz teniškega parka AS Spoštovani prijatelji tenisa in našega parka. Z veseljem vam sporočamo, da smo se odločili za širitev. Pričeli smo že z gradnjo I. faze, ki obsega večnamenski objekt, v katerem bodo nove in sodobne garderobe s kopalnicami, sanitarije, družabni prostori, fitnes studio, savna in mogoče še kaj zanimivega. V II. fazi pa želimo zgraditi še DVE POKRITI TENIŠKI IGRIŠČI, tako da bo tudi naš center nudil tako potrebo rekreacije preko celega leta. Prizadevamo se tudi, da bi čim bolje uredili savsko brezino ob igriščih, ki jo je dodobra načela jesenska povo-denj. j Spoštovane obiskovalce prosimo, da se ob obisku držijo naših navodil, kajti zaradi gradnje bo občasno moten promet oziroma dostop do igrišč, tako da bomo na igrišča hodili z zadnje strani. Vendar pa bodo vse dejavnosti na igriščih potekale nemoteno. Bližajo se počitnice in tudi letos bomo organizirali TENIŠKE TEČAJE ZA MLADINO. Interesenti naj se čim prej oglasijo v naši brunarici, kjer bodo dobili vse potrebne informacije. Prav tako bomo organizirali tudi vse turnirje tako kot v lanskem letu. Dodatno pa bomo organizirali tudi enega od šestih turnirjev za pokal KIM - DNEVNIK, kar je največji turnir za rekreativce v Sloveniji in nam je v veliko čast, da je organizator izbral naš center za ta turnir. Le-ta bo pri nas potekal čez cel vikend 30. avgust-1. september. Vse, kar vas zanima o tem turnirju, lahko preberete ob ponedeljkih in četrtkih v Dnevniku, ali pa se pozanimajte pri nas. Želimo vam prijetno počutje v našem parku, kljub gradnji, ki nas bo morda motila pri dostopu. Za TENIS PARK AS: Andrej POGLAJEN ......... Erjavec, Vida Kicmenčič, Stmo| na Fraakf, Anušfca Po^k, lre| (glava! m odgovorni u • • • • m urejanje: Dra|p:;^«iu^ J »SK?; Aleksander JovaSiovič, Utij*-|Š| ■U*f v.• ♦ • • ■ • * ^» • • • • " • * • • » • . . ." ^ * • * * * • • • B . * • « •••••• »mm _• • • • • • • • • i • • • • • • Peš z Geossa na Triglav Skupina litijskih planincev se je dločila, da v avgustu prehodi vso pot d GEOSSA do Triglava. Pot bo trajala štiri do pet dni, zahteva dobro telesno pripravljenost, veliko trdne volje in sposobnost shajati z drugimi. Vse litijske planinke in planince, ki bi se nam želeli priključiti, v da se zglasijo bodisi v pisarni Planinskega društva ob uradnih urah vsak četrtek med 16. in 18. uro, ali pa se pozanimajo pri podpisanemu v večernih urah po telefonu 881-898. Pobudniki si pridržujejo pravico odločanja o udeležbi na pohodu, za vse bo obvezna tudi preizkusna tura in mnenje zdravnika. "* - rut Vukovič F •J > Izteka se dvajseto leto od ustanovitve majhnega, vaškega nogometnega kluba. Ob predpostavki, da je vse relativno, je tudi teh 20 let nekomu samo časovni preblisk, drugemu pa nešteto dogodkov in neskončen čas. Tudi zagnancem v klubu, ki vztrajajo že 20. leto se ob prelistavanju slik iz albumov mešajo ti vtisi. Koliko so opravili delovnih - udarniških ur pri gradnji igrišča, športnega doma, balinišča. Koliko treningov in tekem so odigrale pionirska, mladinska in članska ekipa, koliko je bilo grenkih porazov in lepih zmag. Bolj kot tekmovalni dosežki, čeprav tudi ti niso zanemarljivi, so v klubu ponosni na osnovno poslanstvo, to pa je zagotavljanje pogojev za telesnokulturno udejstvovanje vseh krajanov. Ne gre prezreti, da poleg prib|ižno 55 nogometašev, ki se aktivno ukvarjajo s športom, v športnem društvu, ki je pred 10 leti zraslo iz nogometnega kluba, deluje 5 selecij, v katerih se združujejo krajani obeh spo^ lov in vseh starosti. ' Praznovanje 20-letnice so se tokrat v Kresnicah odločili obeležiti z naslednjimi prireditvami: - s prijateljsko tekmo članskih ekip Apnarja in Olimpije. Tekma je bila 9. 6. 1991 v Kresnicah in se je končala z izidom 9 :0 v korist profesionalcev iz Ljubljane; - z osrednjo proslavo, ki bo 22. 6. 1991. M. V. Občinska nogometna liga Sredi maja se je z zaključnim turnirjem končalo občinsko prvenstvo v malem nogometu na travnatih igriščih. V sezoni 1990/91 je v tekmovanju, ki je potekalo po dvokrožnem ligaškem sistemu, nastopalo šest moštev. Tekmovanje, s katerim so bile nastopajoče ekipe pretežno zadovoljne, smo organizirali člani Športnega društva Dolina. Za nemoten potek prvenstva imajo veliko zaslug igralci vseh šestih nastopajočih ekip, ki so se skozi celotno prvenstvo primerno vedli in tekmovali v športnem in prijateljskem duhu ter seveda sodniki, brez katerih si tekmovanja v nogometu ni mogoče zamisliti. Tekme so sodili naslednji sodniki: Baje Jože, Pavlica Zlato, Repič Miran in Vo-zelj Lado. Igralci nastopajočih ekip so stroške tekmovanja (vodenje, sodniki, administrativni stroški) v celoti pokrili sami, čeprav bi bilo, glede na množičnost in občinski značaj tekmovanja, upravičeno pričakovati del proračunskih sredstev, ki se namenjajo za šport in telesno kulturo občanov. V tekmovalnem smislu je bila v sezoni 1990/91 najuspešnejša ekipa Hotič I. Ekipe so skupaj odigrale 29 tekem, na katerih je bilo doseženo 180 golov, kar je v povprečju 6,2 gola na tekmo. Zaradi majhnega števila ekip je bilo pred spomladanskim delom prvenstva predvide- no igranje končnice po izločilnem sistemu, zamisel pa zaradi drugih obveznosti igralcev dveh ekip, žal, ni bila izpeljana. Tradicionalni zaključni turnir, na katerem je sodelovalo vseh šest ekip, je kljub slabemu vremenu vzorno organiziral N K Zgornji Log na igrišču ŠD Doline v Reki. Ekipe so odigrale vsaka po tri tekme, prvo mesto je osvojila Dolina, drugo Hotič i in tretje Tišje. Tekmovanje je bilo zelo izenačeno in razburljivo, saj so bili zmagovalci tekem za peto, tretje in prvo mesto znani šele po streljanju kazenskih strelov. Na turnirju so bila poleg turnirskih nagrad podeljena tudi priznanja za uvrstitve v občinskem prvenstvu. Pokrovitelji turnirja, ki so prispevali tudi bogate nagrade za ekipe in posameznike, so bili: Cementni izdelki Praprotnik Vinko - Zgornji Log, Colorex - Litija, Cvetličarna Ulanec - Litija, Gostilna Čebin -Litija, Gostilna Ju van - Zgornji Hotič, Petrova Klet - Litija in Presad - Gab rovka. ŠPORTNO DRUŠTVO DOLINA VABI VSE, KI RADI IGRAJO NOGOMET, DA SE PRAVOČASNO PRIMERNO ORGANIZIRAJO IN PRIJAVIJO NA RAZPIS ZA OBČINSKO PRVENSTVO ZA SEZONO 1991/92. Franc POGLAJEN vodja tekmovanja Rezultati spomladanskega dela in lestvica po končanem prvenstvu: TIŠJE - DOLINA 1 :5 HOTIČ II - HOTIČ I 1 :4 ZGORNJI LOG - SAVA 0:6 ZGORNJI LOG - TIŠJE 1 :2 SAVA - HOTIČ II 3:2 HOTIČ I - DOLINA 0:1 TIŠJE - HOTIČ I 3: 10 DOLINA - SAVA 3:2 HOTIČ II - ZGORNJI LOG 3:3 HOTIČ II - TIŠJE 3:1 ZGORNJI LOG - DOLINA 1:0 SAVA - HOTIČ I 0:4 TIŠJE - SAVA 0:5 DOLINA - HOTIČ II 3:1 HOTIČ I - ZGORNJI LOG Zaradi vremenskih Zaradi vremenskih razmer neodigrano. \ EKIPA TEKEM - TOČK GOLI RAZO" 1. Hotič I 2. Dolina 3. Sava 4. Hotič II 5. Zgornji Log 6. Tišje 9 10 10 10 9 10 8 7 6 4 2 1 0 0 0 1 1 o 1 3 4 5 6 9 16 14 12 9 5 2 49: 17 40: 18 33:23 25:26 19:42 14:54 32 22 10 -1 -23 -40