iEDNJA
j
Celje - skladišče
D-Per
159/1979
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
LIST ZA INFORMIRANJE DELAVCEV GORENJA - ŠT. 27 - VELENJE, 4. 10. 1979
VELIKA VAJA NNNP JE USPELA
Tovariš Oto Zaver!a, vodja službe za L O in DSZ v Gorenju je bil v času velike akcije NNNP koordinator vseh aktivnosti med TOZD in delovnimi organizacijami Gorenja v občini Velenje. Zato smo ga prosili, naj pove nekaj za naš Informator, saj nas uspeh akcije živo zanima.
Tovariš Zaverla:
„ Občinski štab bo podal uradno oceno o uspehu akcije v Gorenju. Do takrat ne morem sam dajati nekih ocen. Vendar pa lahko povem na primer tole: V času fingiranega zračnega napada je bil v Gorenju general polkovnik Dolničar in je opazoval
nastop naših enot civilne zaščite in evakuacijo dela naših kolektivov. Nad celotnim potekom akcije v tem času je bil zelo zadovoljen in nas je pohvalil."
Tovariš Oto ni hotel dajati uradnih izjav in ni hotel Gorenjča-nov neprevidno hvaliti. Vseeno pa je razgovor z njim odkril še nekatere zanimivosti.
Ob tej akciji se je izkazalo, da je zatemnitev naših proizvodnih prostorov prilično težka naloga. Posebno težka je, če hočemo zatemniti, ne da bi zaradi tega ustavljali proizvodnjo. Zatemnitev bi v primeru vojne predstavljala enega bistvenih varnostnih ukrepov. Zato je dobro, da smo se s tem problemom srečali med vajo. Šele zdaj točno vemo, kako bi k stvari pristopili, če bi šlo zares. Potek akcije je tudi opozoril, da si mora štab drugič zagotoviti
še nekaj dodatnega osebja. Tovariš Oto Zaverla in tovariš Vlado Repenšek sta bila preveč obremenjena. Drugič, ali če bi šlo zares, morata imeti vsaj enega človeka, ki bi delal samo pri njunih telefonih.
Izredno učinkovita je bila kurirska služba. Kurirji so bili zelo požrtvovalni in med akcijo je bilo znova in znova opaziti, kako težka ali nemogoča bi bila koordinacija, če ne bi bilo kurirjev. Pred vajo bi še bil marsikdo mislil, da v Gorenju lahko vse to naredimo s telefoni in radijskimi oddajno—sprejemnimi aparati (voki-toki). A v teku akcije smo šele videli, koliko je vredno, da smo imeli pripravljeno zares dobro ekipo kurirjev, ki so na „star - klasičen" način prenašali ukaze in materiale.
V	izpostavljenih tozdih Gorenja je akcija potekala v redu. V Pohištvu Šoštanj je bilo treba izvesti evakuacijo in je le—ta bila izvedena res pohvalno.
Upravičeno domnevamo, da je v sklopu vaje imela kakšna diverzantska skupina nalogo, da prodre v notranjost Gorenja in da ,,zaminira" kak naš objekt.
V	noči iz sobote na nedeljo so naše straže ves čas zapažale gibanje iz gozdu pod Jakcem. Večkrat smo opazili poblisk žepne svetilke. Parkrat smo zaznali, da je človek prišel že čez cesto do Pake. Toda bliže Gorenjskim objektom niso prišli. Verjetno so tu prispevali svoj delež tudi psi naše službe zavarovanja. Na te skupina diverzantov najbrž ni računala, ko se
Prvo fazo reakcije delavcev GORENJE Promet servis je predstavljal premik v gozd pod Jakcem. Manever je potekal disciplinirano in hitro pod zaščito pripadnikov narodne zaščite, ki so zaščitili prehod čez cesto.
Sirene, ki so oznanile požar, še niso potihnile, že je bila specialna enota tu.
Hitro, hitro... !
Pravočasna pomoč — rešitev življenja.
je odpravljala na ,,delo'' v Gorenje. Tako je Gorenje v pogledu zavarovanja proti diverzantom poželo stoodstotni uspeh. Res je bila to samo vaja, a diverzanti si vendarle tudi za vajo niso upali mimo našega zavarovanja.
Za sklep bi lahko rekli: Z zanimanjem pričakujemo uradno oceno občinskega štaba o našem sodelovanju v akciji NNNP. Za sedaj pa lahko rečemo samo to, da smo se v vaji dosti naučili. Da se je akcija izkazala kot zelo dober preizkus naše obrambne pripravljenosti in sposobnosti. in pokazala je, kako važno je, da se naša celotna aktivnost organizira na najširši osnovi, da je vključen vanjo sleherni posameznik, saj za vsakega se najde konkretna naloga.
Gorenčani smo znani po tem, da ,,skupaj držimo". V akciji NNNP smo še bolj navezani drug na drugega. Če bi se kdaj pojavil resnični agresor, bi bili še boi j složni.
Če pa je sloga, če čvrsto skupaj držimo, če vsi poprimemo kot eden, smo nepremagljivi.
KADROVSKI SEKTOR
OBVESTILO
Strokovna služba študija dela želi z dopolnilnim izobraževanjem usposobiti več delavk za opravljanje de/ in nalog analitika študija dela.
Pogoji za prijavo:
—	končana poklicna šola
—	2 leti delovnih izkušenj v proizvodnem procesu
Pismene prijave sprejema kadrovska operativa, Gorenje TGO — pisarna št. 3. do 10. 10. 1979.
INFORMATOR — list za informiranje delovnega kolektiva Gorenje TGO. Izdaja in ureja INDOK služba. Glavni urednik Hinko Jerčič, odgovorni urednik Marjan Salobir. Izhaja najmanj dvakrat mesečno. Naklada 7.000 izvodov. Tisk:	Tiskarna
Kinegraf Prevalje. Oproščeno plačila prometnega davka po sklepu 421/1.
III. republiško tekmovanje kovinarskih delavcev Slovenije
V Celju je bilo 6. septembra republiško prvenstvo kovinarskih delavcev. Svoje znanje in spretnosti je merilo 205 tekmovalcev, razdeljenih v naslednje skupine:	orodjarji, rezkarji,
strugarji, brusilci, livarji in varilci. Vsi nastopajoči so si pridobili pravico udeležbe na tekmovanju z zmago odnosno osvojitvijo enega izmed prvih treh mest na občinskih prvenstvih, ki so bila predhodno organizirana. Svečane otvoritve tekmovanja so se udeležili vidni družbenopolitični delavci naše republike, med drugim član sveta federacije Franc Leskošek — Luka, predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner, predsednik republiškega odbora sindikatov delavcev proizvodnje in predelave kovin Srečko Mlinarič, predsednik medobčinskega telesa Zveze sindikatov SRS Ivan Kramer, podpredsednik Zveznega odbora sindikata kovinarskih delavcev Lazar Zarič in drugi.
Udeležence tekmovanja je pozdravil Ivan Kramer in v govoru poudaril, da je bil in vedno bo delavec tisti, katerega ramena so osnova za razvoj naše socialistične družbe.
Franc Leskošek—Luka, nestor slovenskih kovinarjev pa je razvil prapor kovinarjev.
Tekmovanje je potekalo v proizvodnih obratih tovarne EMO Celje, Železarne Štore in UNIOR Zreče, odvisno od panoge. V prostorih kina Metropol pa je bilo organizirano posvetovanje o inventivni dejavnosti v naših podjetjih. Prevladovalo je mnenje, da pri nas še vedno premalo cenimo raziskovanja in rezultate domačih strokovnjakov. In smo dobesedno nagnjeni" k nakupovanju tuje tehnologije, licenc in patentov, ne glede na to, da so večkrat zastarani in da imajo domači strokovnjaki že pripravljene boljše rešitve, ki pa žal še niso „po-trjene" v svetu.
Lazar Zarič je kritično ocenil stanje v inventivni dejavnosti pri nas in med drugim dejal, da vodstva tovarn razpisujejo delovna mesta administratorjev, ki izpolnjujejo najrazličnejše obrazce, medtem ko ni moč najti denarja za namestitev strokovnjaka, da bi koordiniral in vodil inventivno dejavnost v tovarni (za Gorenje ta kritika ne velja!)
Predstavljamo vam sodelavce, zaposlene v TOZD Orodjarna, ki so nadvse uspešno branili ugled naše tovarne na republiškem tekmovanju.
MARTIN VAUPOTIČ, 31 letni rezka lec, zaposlen v TOZD Orodjarna na delovnem mestu rezkalec specialist.
„V Gorenju sem zaposlen že !2 let, od tega v orodjarni 5 let. Letos sem tekmoval prvič in na občinskem prvenstvu zasedel drugo mesto, enak podvig mi je uspel tudi na republiškem tekmovanju. Praktični del naloge smo tekmovalci opravljali v tovarni UNIOR Zreče, teoretični pa na Tehniški šoli v Celju. Konkurenca je bila izredno močna, vendar sem kljub temu dobro opravil zadano nalogo. Ker nismo imeli spremljevalca, smo bili tekmovalci iz Gorenja prepuščeni sami sebi in verjemite, da ta občutek na tekmovanju ni ravno prijeten! Upam, da bo drugo leto z organizacijske plati bolje pripravljeno, saj se lahko tako dosežejo še boljši rezultati!"
Martina čaka 10. oktobra še državno prvenstvo kovinarjev v Sarajevu. Prepričani smo, da bo tudi tu dostojno branil barve Gorenja in ugled slovenskih kovinarjev.
MANDELC FRANC, 28 letni orodjar iz Šmartnega ob Paki, zaposlen v TOZD Orodjarna na delovnem mestu orodjar specialist.
„ V Gorenje sem prišel že 1966 leta. Prešel sem vse faze, od učenca v gospodarstvu, nastavljalca orodij do orodjarja specialista. Letos sem že drugič sodeloval na občinskem in republiškem tekmovanju kovinarjev. Tokrat sem bil na občinskem tekmovanju drugi, na republiškem pa sem zase-
del deseto mesto. Praktični del naloge sem opravi! zelo dobro, pri teo-
riji pa mi ni šlo najbolje, zato sem zamudil boljši plasma. Tudi drugo leto nameravam tekmovati, ker se mi zdi, da je to primeren način za osebno afirmacijo, za izmenjavo izkušenj in navezavo stikov s tovariši z drugih delovnih kolektivov. Zaprtost in samozadovoljstvo ne vodita k napredku!"
PIRC RUDOLF, 30 letni orodjar iz Šmartnega ob Paki, zaposlen v TOZD Orodjarna na delovnem mestu, orodjar— specialist.
,,Pred desetimi leti sem prišel iz EMA v Gorenje in sem ves čas zaposlen v orodjarni. Izdelujem nova orodja za preoblikovanje pločevine za potrebe Gorenja in ostalih tovarn SOZD Gorenja.
Letos sem že drugič tekmoval na občinskem prvenstvu ter zasede/ prvo mesto. Na republiškem tekmovanju je bila konkurenca izredno huda. Praktični del naloge mi ni delal težav, pri teoriji pa se je nekoliko zataknilo.
Tudi drugo leto bom tekmoval, saj se mi zdi to primeren način kontrole znanja in forme. Na ta način se dosegajo tudi boljši delovni rezultati."
JAN BRANKO, 22 letni strugar iz Velenja, zaposlen v TOZD Orodjarna na delovnem mestu strugar—specialist.
„Tri leta sem član Gorenja, tekmoval pa sem letos prvič. Prej nisem zbral dovolj poguma, zdelo se mi je, da še nisem dovolj pripravljen za merjenje moči v občinskem merilu. No, tokrat je šlo dobro. Na občinskem tekmovanju sem bil prvi, na republiškem pa sem zasedel sedmo mesto. Tu mi je delala preglavice predvsem stružnica. Pri struženju je stvar težja, tu ni prisoten samo „človeški faktor", kakor radi rečemo, ampak je uspeh odvisen tudi od natančnosti stružnice, ostrine nožev...
Na tekmovanju sem si pridobil novih izkušenj, spoznal sem nove tovariše. Tudi drugo leto bom sodeloval in upam, da bom vsaj potrdil letošnji uspeh."
V tovarni, kjer prevladuje serijska proizvodnja je orodjarna nedvomno srce tovarne. Veseli smo lahko, da ima Gorenje tako zdravo srce!
Sodelavcem, ki so uspešno branili ugled naše tovarne iskreno čestitamo za dosežene rezultate in jim v bodoče želimo še večjih uspehov, saj velja rek: „V ZNANJU JE MOČ!"
I. P.
S SEJE OS DO TGO GORENJE
VIŠJA KILOMETRINA
Na redni seji DS TGO Gorenje so delegati med drugim razpravljali tudi o povišanju nadomestila za prevoženi kilometer pri uporabi lastnih vozil v službene namene.
Na osnovi kalkulacije za izračun kilometrine je bil sprejet predlog, da se kilometrina za vozila nad 1000 ccm za dejansko prevoženi km zviša na 3,80 din in za vozila do 1000 ccm na 3,30 din.
Sklep prične veljati od 27. septembra dalje.
Ob tem sklepu je direktor DO tudi naglasil, da moramo vsi stremeti k čim racionalnejši uporabi vozil. To pomeni, da bi naj uporabljali tudi avtobuse, kadar narava dela to dopušča.
PREVREDNOTENJE DEL IN NALOG V TGO GORENJE
Komisija za vrednotenje del in nalog je dne 24. 7. in 12. 8. 1979 obravnavala zahtevke za ovrednotenje nekaj novih m prevrednotenje nekaterih obstoječih del in nalog.
Na predlog DS TGO DS DSSS in TOZD naj bi obravnavali in potrdili 6 del in nalog, ki se nanašajo na njihov TOZD z veljavnostjo od 1. oktobra dalje.
S 1. novembrom 1979 pa stopi v veljavo prevrednotenje ostalih 28 delovnih mest v DSSS Gorenje TGO:
PODALJŠANJE GARANCIJ ZA NAJETE KREDITE V TUJINI
Na delavskem svetu je bilo sprejetih vrsto sklepov o najetju kreditov za Gorenje Koerting iz Grassaua in podaljševanje roka veljavnosti garancije za Gorenje Helios iz Grčije.
Za firmo Gorenje Koerting se odobri kredit v višini 38.000.000 DM. Garancija za omenjeni kredit je bila sprejeta že na seji, 22. maja 1979 vendar Gorenje Koerting kredita v tej višini in pod takimi pogoji ni najela pri Handelsbank Ag., Frankfurt am Main in ga je poiskala pri drugih bankah.
Delegati so na seji odobrili podaljšanje roka veljavnosti grarancije za inozemski kontokorentni kredit za obratna sredstva, ki znaša 2,300.000 DM in 1.376.197 dolarjev.
Za podpisnika garancijskih pogodb se pooblastita direktor DO Peter Krepel in v. d. pomočnik direktorja za finančna vprašanja Marjan Šramel.
Delegati so obravnavali in sprejeli periodični obračun podjetij Gorenje Koerting Elektronic GmbH Grassau in Gorenje Koerting Elektronic GmbH KG Intervvesse.
Obravnavane so bile tudi vloge za denarne in druge pomoči, ki jih plačujemo iz sklada skupne porabe.
POPRAVEK
V informatorju št. 22, dne 27. 9. 1979 je prišlo do napake. Stolpci so se pomešali. Tako je bilo težko uganiti pravo vsebino. Ker gre za izredno važno informacijo, jo danes posredujemo še enkrat. Upamo, da tokrat brez kakšne večje napake. Bralcem, ki so se prejšnjikrat zaradi zmešnjave mučili z branjem, se opravičujemo. Tistim, ki pa zadnjič te informacije niso brali, pa priporočamo, naj jo preberejo danes. Tako si bodo lažje formirali predstavo o današnjem položaju Gorenja v jugoslovanskem (in svetovnem) gospodarskem prostoru.
STALISCA PROBLEMSKE KONFERENCE ZK
1.	Komunisti Gorenja smo obravnavali gospodarski položaj TOZD v sestavi Gorenje SOZD in ugotavljamo, da je v TOZD Hladilna tehnika, Zamrzovalniki, Pralna tehnika in delovni
organizaciji Gorenje F TU So-mbor gospodarski položaj kritičen, da nekateri že poslujejo z izgubo, drugim pa taka izguba grozi v najkrajšem času.
Neurejeno področje cen je pripeljalo do velikega razkoraka med rastjo cen repromateri-lov in gotovih izdelkov, kar je nemogoče pokriti z rastjo produktivnosti. Medtem ko smo na eni strani priče nekontroliranemu povečevanju cen re-promaterialov, izkoriščanja konjunkture, grožnjam ustavitve dobav, se pa na drugi strani ne moremo dogovoriti o oblikovanju cen končnih izdelkov v reproverigi in med proizvajalci različnih panog.
2.	Ugotavljamo, da smo že ob zaključnih računih za leto 1978 kritično obravnavali gospodarjenje in v plan za leto 1979 vnesli stabilizacijske ukrepe, ki jih v poslovanju letošnjega leta tudi izpolnjujemo. V planu za leto 1979 smo vnesli ukrepe za zmanjševanje režijskih stroškov, izboljšanje kvalitete proizvodov, boljšo organizacijo dela, zmanjšnje izdelavnih časov in ukrepe za hitrejše razreševanje problematike oblikovanja cen.
3.	Prizadevamo si zagotoviti samoupravno odločanje o vseh zadevah znotraj delovnih organizacij in temeljnih organizacij. Ugotavljamo pa, da je še vedno ogrožen proces samoupravnega dogovarjanja na področju formiranja celotnega prihodka in sicer zaradi administriranja pri formiranju prodajnih cen.
Ugotavljamo, da se vse prepočasi sprejemajo sistemski zakoni s področja cen in trga in da nam to predstavlja resno oviro in onemogoča izvrševanje naših samoupravnih pravic in obveznosti. Medtem, ko v združenem delu v večji meri uspevamo realizirati določila Zakona o združenem delu, pa ugotavljamo, da po treh letih od sprejetja navedenega zakona manjka zakon o formiranju cen. Razumemo, da je v primerih motenj potrebno zagotoviti vpliv zveznih organov, kot pravi Ustava, na tokove gospodarjenja, vendar to ne sme biti stalna praksa, ker bo-
mo sicer onemogočili izpostavljanje in razvijanje samoupravnih odnosov na tako občutljivem področju.
Ugotavljamo pa tudi, da smo uspeli vzpostaviti nove družbenoekonomske odnose z našimi kooperanti oziroma subjekti, ki so kakorkoli povezani v proizvodnji in prodaji. Zato se morajo nemudoma določiti odgovorne službe in delavci za pripravo predlogov ureditve odnosov v okviru reprocelote "DOM", ker je le tako mogoče preprečiti administrativno poseganje.
Smartamo, da je potrebno pri izboru ukrepov ekonomske politike preprečiti nekatere neugodne tokove v gospodarjenju, vendar pri tem ukrepati tako, da bomo z njimi predvsem krepili samoupravni položaj delavcev in razvoj samoupravljanja, ne pa da na ta način razširjamo pristojnosti administracij. Dokler bo dogovarjanje prepuščeno administraciji, bo vedno prikrajšan delavec; če ne tisti, ki ustvarja finalni proizvod, pa tisti, ki proizvaja sestavne dele v neki drugi OZD.
4.	Smatramo, da pristop zvezne inšpekcije do problema cen onemogoča izvajanje samoupravnega sporazuma o formiranju skupnega prihodka v reproceloti "DOM", ki predstavlja začetno fazo širšega dohodkovnega povezovanja in skupnega dogovarjanja dolgoročnega načrtovanja med podpisniki.
Obsojamo pa razlage posameznikov, ki si dovoljujejo razglašanje bojkota naših proizvodov. Istočasno ne moremo sprejemati senzacionolistič-nega pristopa tiska do te problematike. Prav tako pa obsojamo tedenciozno prikazovanje nastale situacije s strani RTV Ljubljana.
5.	Nadalje ugotavljamo, da je tudi področje oblikovanja cen, v našem primeru servisnih storitev, na jugoslovanskem trgu neurejena. To trditev nam po-
trjuje dejstvo, da obstaja razkorak cen storitev po posameznih občinah celo v razmerju 1 : 5.
Najnižja odobrena delovna ura servisne usluge znaša celo 35 din, kar ne zagotavlja niti pokrivanja poprečnega bruto osebnega dohodka KV delavca.
6.	Komunisti Gorenja najostreje obsojamo tedenciozno pisanje avstrijskega časopisa Kleine Zeitung, ki poizkuša trenutno gospodarsko situacijo izkoristiti v svoje namene in rušiti moč samoupravnega dogovarjanja.
7.	Komunisti sprejemamo zasnovo o preusmeritvi proizvodnih programov z osvajanjem novega računalništva in tako podpiramo takšno dolgoročno us-usmeritev razvoja Gorenje. Predlagani projekt računalniš-va se mora ovrednotiti z vidika družbeno ekonomske perspektive.
Smatramo, da predstavlja realizacija tega programa bistven prispevek Gorenja k postopni prestrukturizaciji našega gospodarstva. Zato je dolžnost vseh udeležencev, da pospešijo izvajanje zadolžitev. /
8.	Ugotavljamo, da obstoja enotnost vseh delavcev Gorenja glede nujnosti rešitve problemov v sedanji situaciji in jo sprejemamo kot skupno obveznost. Izpolnjevanje začrtanih nalog v II. polletju 1979 zahteva vsestransko angažiranost, zato bomo v osnovnih organizacijah pregledali izvrševanje načrtov in sprejeli obveznost izvajanja ukrepov samoupravnih organov. Komunisti bomo v svojih osnovnih organizacijah sprejeli konkretne sklepe in ugotovitve.
Komisija za oblikovanje stališč
RAZPIS
ZA POSOJILA ZA FINALIZACIJO GRADNJE ALI NAKUPA STANOVANJSKE HIŠE ALI STANOVANJA ZA DELAVCE GORENJA POD POGOJI SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽEVANJU IN UPORABI SREDSTEV ZA STANOVANJSKO GRADNJO.
Po letnem planu sredstev za individualno stanovanjsko gradnjo — posojila za finalizacijo gradnje ali nakupa stanov, hiše ali stanovanja — je predvideno za leto 1979 4.000.000.— din. Dolgoročni krediti za finalizacijo gradnje ali nakupa stanov, hiše ali stanovanja se dodeljujejo pod pogoji 45., 46. in 51. člena Samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za stanov, gradnjo.
Prijavijo se lahko delavci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da zagotovijo 70 % lastno udeležbo predračunske vrednosti za nakup stanovanja in sklenjeno kupno pogodbo ali da je gradnja stanov, hiše najmanj v V. gradbeni fazi.
Za lastno udeležbo se smatra tudi posojilo banke ali posojilo druge OZD
—	da znaša obrestna mera za posojilo najmanj 4 % letno
Po poteku 10 let od pričetka odplačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča na 6 % letno
—	da vrne posojilo najkasneje v roku 16 let oz. se rok vračila posojila določi po pogojih Pravilnika o varčevanju in posojilih za stanovanjsko gospodarstvo Ljubljanske banke
—	da se obveže s pogodbo o odobritvi posojila, da bo vrnil posojilo, če bo prenehal z delom pred potekom naslednjih rokov in sicer:
— za znesek posojila do 80.000 din pred 5 leti neprekinjenega dela pri udeleženki sporazuma
—	za znesek posojila od 80.000,— do 120.000,— din pred 8 leti neprekinjenega dela pri udeleženki sporazuma
—	za znesek posojila nad 120.000,— din pred 10 leti neprekinjenega dela pri udeleženki sporazuma.
Prednost pri dodelitvi posojila imajo delavci, ki se s pogodbo o odobritvi posojila zavežejo, da bodo v dogovorjenem roku izpraznili stanovanje, ki jim je dodeljeno v uporabo.
Vsak prosilec dvigne obrazec „Proš-nja za posojilo za dokončanje stan. hiše oz. povečanje stanovanjskega prostora ali nakup stanovanja" v službi za stanovanjsko gospodarstvo. Delavec čitljivo izpiše prošnjo in ji predloži predračun še nedokončanih del, podpisan od nadzornega organa ali DO, ki bo vršila dela.
Na vpogled mora predložiti:
—	dokazilo o lastništvu
—	lokacijsko dovoljenje
—	gradbeno dovoljenje oz. potrdilo, da ni potrebno gradbeno dovoljenje
—	v primeru nakupa stanovanja kupoprodajne pogodbe overjeno na sodišču
Rok za sprejemanje prijav za dodelitev dolgoročnega posojila za finalizacijo gradnje ali nakupa individualne stanov, hiše ali stanovanja je 15 dni od objave v Informatorju t. j. do 25. 10. 1979.
Prijavita se lahko oba zakonca zaposlena v Gorenju.
Prijave, ki ne bodo podane v razpisnem roku se ne bodo upoštevale.
Služba za stan. gospodarstvo